Leto XXIIt, 5t 104 Ljubljana, sobota 8« maja 1943*XXI Cena cent« 80 >1 Ljubljana, Pucctaijeva relrfoo k. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratnj oddelek; Ljubijana, PurrinijM« ca 5 — Telefon fc. 31-29. 31-26 Podružnica Noro mesto s Ljubljanica con 42 Baihuu: za Ljubljanico pokrajino pri pojmo-čekovnem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio ConeL Con. Posl No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase h Ki. Italije tn inozemstva ima Onione PubMfeiti Italiana S. A. MILANO footdtiikl ■ 4 io Ur iabaja ritk dao i Naročnina ak a vključno « dom (it 36.50. Otedaiiirot Puccmijeva ulica kn. S. kev. 31-22. 31-23. 31-24. Eokopiai $t ne »n<»}». CONCESSIONARIA BSCLUSrVA pet la pub- blicitk di proveniena italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Poslanstvo fašizma ProgramatJčno poročilo tajnika Stranke na rimskem sestanku zveznih tajnikov in pokrajinski h hierarhov Stranke Batfaglia violentissfma In Tunlsla Val 3rcsa resisteiiza delle tnippe deIl'Asse — 17 velivoli nemiri abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 7 maggio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1077: La battaglia ha infuriato ieri vioientissi-ma in Tunisia dove il riimovato urto <11 poderose masse avversarie di fanteria e di carri arrnati č stato contrastato, con tenace valore, dalle truppe dell'Asse; nel settore settentrionale queste hanno ripiegato com-battendo, &u posizioni pili arretrate. L'avia-zione nemiea che appoggia 1'attaeeo ecn forze preponderantl, perdeva nel corso deila giornata 10 apparecchi dei quali quattro dalla caccia e sei dalle artiglierie contraeree. Reggio Calabria, Trapani, Maršala e risola Favignana sono state bombardate da formazioni di quadrimotori: notevoli i danni agli abitati e le perdite tra la popo-lazione. Sette velivoli risultano distrutti nel clelo della Sicilia dai cacciatori italo-gernianiei. D brillante attacco contro formazioni co-razzate nemiche, di cui ha dato notizia il bollettino di ieri, č stato condotto dalla HOa squadrig4ia da caccia, comandata dal capitano Montanari Fioravante da Cam-pegine (Keggio Calabria). A segnito delle incursioni di cui al bol-lettini n. 1075 in 1077 si eontano 150 mortl e 277 feriti a Reggio Calabria e 5 niorti e 6 feriti a Trapani, 4 morti e 3 feriti a Maršala. Silovita bitka v Tunisu Hraber odpor osovinskih sil — 17 sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 7. maja naslednje št. 1077. vojno pore čilo: V Tuniziji je včeraj divjala silovita bitka. kjer so se obnovljenemu pritisku silovitih sovražnih množic pehote in oklopnih voz t žilavo hrabrostjo upirale čete osi; v severnem odseku so se slednje umaknile med bojem na nove postojanke. Sovražno letalstvo, ki z nadmočnimi silami podpira napad, je izgubilo v teku dneva 10 letal, izmed katerih so 4 zbil j lovci, 6 pa protiletalsko topništvo. ReggJo Calabria, Trapani, Maršala in otok Favignana so bombardirali oddelki štirimotornikov. škode na poslopjih in izgube pri prebivalstvu so znatne. Italijansko-nemški lovci so v zraku nad Sicilijo uničili 7 letal. Sijajen napad na sovražne oklopne oddelke, o katerem je javljalo včerajšnje vcjno poročilo, je izvršila 110. lovska jata pod poveljstvom kapetana Montanarija Fiora-vainteja iz Campogine (Reggio Emilia). Zaradi poletov, o katerih .javljata vojni poročil? št. 1075 in 1077, je b:lo v Reggiu Calabria 150 mrtvih in 277 ranjenih, v Trapa ni j ti 5 mrtvih in 6 ranjenih, v Marsa- ! li pa 4 mrtvi in 3 ranjeni. Rim, 6. maja. s. Besedilo govora, ki ga je imel včeraj na -h— ...........~ip>dali- šču Adrianu tajn" ?a, je naslednje: Tovariši! Morda ne bo v tem, kar vam bom povedal, za vas nič novega, niti izvirnega, ker je v vsakem izmed vas to že leta nazaj globoko dozorelo, tako da bi vsakdo izmed vas lahko spregovoril ta moj govor. Bom pa nujno dolg in se ne bom pustil zanesti po nobenem govorniškem zaletu, ker želim govoriti vašemu srcu, vaši vesti in vašemu razumu. Tudi me ne boste slišali govoriti o sovražniku. Nimam navade prezirati ali podcenjevati sovražnika. Sovražnika sovražimo vsi, tako jaz kakor vi, vendar brez histeričnosti, brez izpadov: hladnokrvno in stalno, vztrajno in odločno. Lastnosti fašista Podal bom poročilo, ki bi ga lahko imenovali poročilo moči, dostojanstva, časti in revolucionarne nepcpustl ji vesti. (Odobravanje.) Potrebno je, da najprej nekaj ugotovim in pojasnim, kajti želim, da bi vsakdo izmed vas, ko bo zapustil to dvorano, odnesel s seboj čim bolj točno označbo raznih vprašanj in raznih primerov, ki so v tem času razvnemali pozornost fašistov in vzbujali bolj ali manj živahne razprave. Na začetku vsakega našega ugotavljanja je fašist. Fašist je predvsem človek, ki živi med drugimi ljudmi; ni -nerealna, abstraktno bitje, ustvarjeno po čudežu ali po igri kakršne koli domišljije; človek je z vsemi svojimi čustvi, svojimi napakami, svojimi vrlinami in tudi svojimi interesi. Razlikuje se od drugih po določnem, prostovoljnem udejstvovanju svoje volje, ki ga po mislih, volji, interesih in čustvih podreja višii skupnosti, kateri ;e posvetil vse svoje življenje. ( Prva lastnost fašista — to je na dlani — mora biti poštenje. (Odobravanje.) 0g0Š»g*f| g ceievut mmw Nedvoumen odgovor na sovražnikove utvare Berlin, 6. maja. s. Včerajšnji Ducejev govor z balkona Beneške palače, piše politični dopisnik DNB, je dostojen nedvoumen odgovor na vsa neumna ugibanja in prerokovanja sovražnika. V trenutku, ko dosega razvoj položaja v Tunisu svoj vrhunec, misli sovražnik, da bo izzval s pc-mečjo terorističnih dejanj in laži ločitev Italije od njenih zaveznikov in ustvaril razpoke v trdnem setavu trozveze, kategorične izjave Duceja in strastno navdušenje soglasujoče množice na Beneškem trgu pa so ponovno dokazale vsemu svetu voljo za berbo in zmago, lei prešinja italijanski narod bolj kakor kdaj koli odločen, da se bori za dosego skupnih ciljev. Italijanski narod je s tem znova izrazil, da odobrava bojni načrt, ki sta ga določila Benito Mussolini in Adolf Hitler v razgovorih na nedavnem zadnjem sestanku, namreč, da se vojna nadaljuje s totalno uporabo vseh narodnih sil do odločilne in totalitarne zmage, do popolne odprave temnih sil, ki ogra-ža;o z zapada kakor z vzihoda evropsfco-afi-iški življenjski prostor. Gre za dosego skupnih ciljev Osi, za obrambo evropske omike in pravic, ki jih ima vsak posamezni narod do svobodnega razvoja v okviru medsebojnega sodelovanja. Nemška agencija podčrtava zlasti Ducejevo omembo afriškega vprašanja in zgodovinsko poslanstvo, ki ga ima Italija na afriški celini, zaključujoč s kategorično izjavo Mussotfnija: »Jaz vem, jaz čutim, da milijoni in.milijoni Italijanov trpe na neizrekljivi boli, ki ae imenuje afriška bol. Za ozdravljenje je "a-mo eno sredstvo: Vrniti se! In vrnili se bomo!« Berlin, 7. maja. s. Tukajšnji listi se še nadalje bavijo z govorom Duceja. ki je izzval širok odmev ter veličastno manifestacijo na trgu Venezia. Ves tisk pripisuje govoru izredno velik pomen, poudarjajoč, da izraža predvsem granitno voljo, ki preveva italijanski narod za nadaljevanje vojne do končne zmage. »Volkischer Beobachter« zlasti podčrtava dejstvo, da nikakršen ustrahovalni napad in nikakršna propagandna gonja ne bo mogla ukloniti italijanskega naroda ter doseči, da bi opustil svoj pohod, ki ga je zmagovito začel za dosego svojih narodnih ciljev. »DAZ« objavlja članek »Beseda Rima« in pravi, da se danes pogled Italije bolj kakor kdaj koli upira preko mej domačega polotoka prati popolnoma stvarnim ciljem. Izredno zgoščene in polne vsebine besede je izgovoril Mussolini z balkona palače, ki jih je navdušena manifestacija rimskega prebivalstva v polni meri potrdila. Nemški list podčrtava, da predstavljajo te besede jasen dokaz in istočasno odločno jamstvo, kako trdno je italijanski narod odločen v enotni jekleni volji, da doseže zmago za vsako ceno. »Borsenzeitung«, »Lokalanzeiger« in »Zvvolf-uhrblatt«, ki v glavnem podajajo slično oceno Ducejevih besed, poudarjajo široki odmev pritrjevanja. ki so ga zbudile ponosne besede med nemškim narodom. Listi tudi naglašajo vzajem« nost nemškega in italijanskega naroda ter popolno soglasnost naziranj, ki veže zlasti v sedanjem trenutku oba velika naroda Osi. Budimpešta, 6. maja. s. Včerajšnji Ducejev govor je imel velik odmev na Madžarskem. Listi objavljajo celotno besedilo govora na prvih straneh z velikimi naetovi. List »Magyarszo« opozarja na od- ločno voljo do zmage, ki prešinja Duceja in ves italijanski narod, kateri je z navdušenimi m mogočnimi manifestacijami izrazil velikemu voditelju voljo po delu za uspeh italijanskega orožja. Drugi listi podčrtavajo voljo Italije po zmagoviti vrnitvi v Afriko. »Pester Llcyd« piše v dopisu iz Rima, da je Duce tolmačil trdno voljo italijanskega naroda, da se upre sovražni objestnosti in bori do zmage. V svojem uvodniku podčrtava »Magyaror-szag« izredno važnost Ducejevih izjav, ki kažejo očitno trdno voljo italijanskega naroda: Italija se bo vrnila v Afriko. To je svetla resnica, katere se globoko zaveda italijanski narod, ki je ves strnjen v vojnem naporu, kateri mu bo zopet vrnil afriški prostor, ki ga njegovi sinovi potrebujejo za delo. Narod skoraj 50 milijonov ne more biti prisiljen, da živi na polotoku. Imeti mora svoji veličini in svojim potrebam ustrezajoče ozemlje. Italijanski narod je bil vedno trden in neupogljiv v tem smislu. Brca Italijanov, zaključuje list, bijejo skupno z Ducejevim srcem, kadar izrazi trdno volio, da se je treba vršiti v Afriko. Ducejeve izjave, piše »Budapesti Erte-sito«, so močno odmevale na Madžarskem, katere prijateljstvo do Italije je vedno bolj trdno in vidno. Kar je izjavil Duce, je lw'.3pek odgovor na brbljanje sovražne propagande, ki se je zazibala v utvari, aa lahko ukloni italijanski odpor. To je ponosen in dostojanstven odgovor, ki izraža neomajno voljo italijanskega naroda. Ta narod se ne bo u po gnil pod besnimi letalskimi napadi. Italijanski nared. ki je toliko let marljivo in žilavo z moško narodno zavestjo ustvarjal imperij, jp pripravljen tudi danes prenašati vsako žrtev, da se zagotovi državi mesto, ki ji pripa- da na svetu po njeni tradiciji, zgodovini in nesmrtni omiki. Madžarski narrd kaže največje občudovanje za italijanski narod, ki daje neštete dokaze junaštva, dragoceno in nepozabno služeč stvari kulture in krščanske omike. Bukarešta, 7. maja. s. Ves romunski tisk je objavil z velikim poudarkom Ducejev govor. Tisk podčrtava važnost in pomen tega govora. Mnogi listi, med njimi »Timpul« so objavili na čelu Mussolini jevo geslo: čast bojevniku, prezir skri-vaču in svinec izdajalcem sleherne stopnje in plemena! Tirana, 6. maja. s. Albanski tisk objavlja z velikim poudarkom poročilo o velikih manifestacijah v gledališču Adriano, ki so se zaključile na Beneškem trgu. Ducejeve besede so vzbudile globok vtis msd skipetarskim narodom. Poročilo albanske brzojavne agencije pravi med drugim: Kakor vedno, je Duce kratko govoril besedami, ki so drhtele strasti in ki imajo pečat volje. Prav zaradi tega, ker segajo Ducejeve besede preko meje Italije in dosegajo srca vseh narodov, kj streme po pravični bodočnosti, sprejemajo Albanci kakor vedno Ducejeve besede kot vzpod-bujevalno poslanico v b<3rbi proti pluto-boljševiški koaliciji. Proti svetu suženjskega poživinjenja, v katerem bi neizprosno bilo uničeno dostojanstvo človeške osebnosti, se dviga v svojih veličastnih potezah ravnovesja ^ in romanske modrosti zgradba bratskega mednarodnega sožitja, ki ga je genij Duceja obljubil novi Evropi." Albanci, ki pripadajo k imperi-jalni skupnosti Rima in s tem bodoči ureditvi velike evropske družine, bodo v vrstah okrog lika Duceja ter obnavljajo lastno vero v zmago dobrih sil, ki so v Njem najvišje poosebljene. Boji ob Kubanii Sovjetski napadi ponovno odbiti — 146 sovražnikovih letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišča se nadaljujejo hudi obrambni boji, sovjetski napadi, podvzeti z uporabo številnih oklopnih voz proti našim postojankam, pa so bili ponovno krvavo zavrnjeni. V številnih letalskih borbah in po zaslugi protiletalskega topništva je bilo včeraj sestreljenih 146 sovjetskih letal, s pehotnim orožjem pa še 9 nadaljnjih. Med "temi je bilo samo 50 letal uničenih izmed 70, ki so brez uspeha poskusila prileteti nad Orel. Lastne izgube so znašale na vsej vzhodni fronti 5 letal. Obalne baterije so potopile v pomorskem prelivu pri Petrogradu 2 sovjetska straž na čolna in hudo poškodovale'še dva druga. V Tunisu je sovražnik z večkrat močnejšimi pehotnimi in oklopnimi silami, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva, napadel nem&ko-italijanske postojanke v severnem tn srednjem odseku fronte. Kljub juna- škemu odporu nemških in italijanskih čet in kljub zavrnitvi številnih napadov, pri katerih je hilc uničenih 12 oklopnih voz in privedenih več sto ujetnikov, je uspel sovražniku na enem mestu globok vdor. Bitka se v ogorčenih borbah nadaljuje. Pred zapadno francosko obalo je posamezen nemški čoln za varstvo pristanišč sestrelil i/ r.a padajočega oddelka bombnikov 2 angleški letali. Junaška smrt polkovnika Avenantija Rim, 6. maja. s. Na fronti ob Donu je junaško padel na čelu svojih planincev podpolkovnik Giuseppe Avenanti, prefekt Kraljevine. Vpisan je bil v Stranko od leta 1920. Bil je vnet skvadrist in se je udeležil pohoda na Rim. Bil je zvezni tajnik v Anconi, Žari in Goriziji ter strasten organizator fašističnega sindikalnega gibanja Leta 1934 je bil imenovan za pre-fekta v Potenzi, kjer je ostal do leta 1937. Potem je prevzel prefekturo ▼ Foggiji, leta. Ne le poštenje v tem smislu, da ne smeš krasti ali zapasti strogosti zakonika, temveč poštenje v tem smislu, da pošteno čutiš, misliš in delaš in da upoštevaš svoje interese samo v skladu s skupnimi interesi in svoja čustva samo v odnosu s čustvi drugih ljudi. Fašist je popoln, najpopolnejši tip Italijana, najbolj vzhičeni tip Italijana, kajti fašisti smo le v toliko, v kolikor smo v polni meri Italijani. Po tej vzhičenosti italijanstva je fašist predvsem borec; ne morda zato, ker je le v določenih okoliščinah pozvan, da izvrši neko posebno nalogo, ki jo sprejme kot dolžnost, kateri se ne more izogniti, temveč borec, ki išče borbo, ki hrepeni po borbi, ki ugotavija svoj cilj in oviro, ki išče sovražnika, ker hoče zadeti cilj in premagati oviro ter streti sovražnika. (Odobravanje.) Skratka, fašist je določen temperament, določena jasna in natančna osebnost, ki je ni mogoče zamenjati. Duce je dejal nekoč, da bo nastopil čas. Ko <*e bo fašist tudi fizično razlikoval od drugih ljudi. S tega položaja človeka, Italijana in boi r-a bo nekoč, kakor boste videli, vzrasla, ali bolje rečeno, se spet pokazala iz najstarejših virov našega duha osebnost .starega fašista, kakršnega je ustvaril Duce (Odobravanje.), kakršnega je Sel'.i isr^d v onem težkem trenutku svojega življenja in kakršnega je narod ljubil in cenil. Povratek k izviru Obračunati moramo z našim neprimernim načinom mišljenja o stvareh, ki se tičejo našega dela. Dolga leta smo govoričili in spet govoričili in ker smo raz-dražili vse to (začenši z molkom, ki velja za edinega očeta dejanj, med tem ko bi morala biti beseda mačeha napačnih stvari, dokler nismo prišli do prezira, enostavnosti in prisrčnosti), moramo sedaj obračunati z vsem; zavesami, ki bi mogle motiti našo zavest, da si zopet pridobimo popolno jasnost odnosov i« čustev (Odobravanje) in tako smo uporabljali to retoriko, da smo dospeli do prave :n resnične oblike inflacije besed in prišli cefo tako daleč, kar lahko ugotovite vsak dan. da je bila velika in izredna vrlina celo biti pošten. Tako si je vsakdo izmed nas, čeprav je pošteno izvršil svojo dolžnost in nič drugega kakor svojo dolžnost lastil takoj pravico, da sme zahtevati izredne nagrade, tako je najmanjša odpoved nenadoma postala velika, težka žrtev in tako se je žrtev izpremenila v mučeništvo, najmanjše trpljenje pa je ustvarjalo junake. Sedaj t>a moramo stopiti s te lestve na svet našega enostavnejšega človeštva in povedati, da se pravi izvršiti svojo dolžnost storiti samo svojo dolžnost, da je žrtev samo tedaj žrtev, ko so dokazi za resnično trpljenje in bolest, da pripada venec mučeništva samo nekaterim ljudem, da je junakov med živimi sicer mnogo, vendar med njim; zelo malo takšnih, ki so izjemna bitja. Vsekakor pa so junaki tisti naši IJudje, ki So padli za Domovino. (Odobravanje). omahljivcem Ako tako označmo duhovni in moralni položaj vsakega izmed nas, boste, tovariši, takoj in lahko razumeli, da bomo onemogočili položaj v Stranki vsem, ki se ne merijo po tem merilu. (Odobravanje.) Odložil sem rok za dvig članske izkaznice do 10. junija s prikritim upanjem, da je mnogi, ki so doslej oklevali, sploh ne bodo dvignili in da bom tako z jasnim in dokončnim navodilom privedel mnoge do tega, da bodo pri grihednji obnovi napravili takisto. (Odobravanje.) Ko je Duce 17. aprila popoldne spregovoril moje ime kot tajn'ka Stranke, aem čutil, da "zahteva od mene vse moje življenje. kakor je ta obveza v besedilu prisege. Ker sem pripravljen, da žrtvujem svoje življenje v službi Duceja in brez obotavljanja, vam prisegam, da se ne bom po-mišljal izpostaviti življenja vseh fašistov, če bo potrebno za Duceja in stvar. (Vsi se dvignejo s sedežev in vzklikajo: Duee! Duce!) Ko omenjam krvno žrtev, naj nihče ne misli, da smo pripravljeni na to najvišjo žrtev zato, ker pre z* ramo življenje. Nasprotno, mi pripisujemo življenju najvišjo vrednost. Fašizem je sinteza, ki preprečuje izgube in izvršuje celo osredotočenje moči. Skrivnost, k1 jo fašizem ustvarja v človeku, je prav ta krepost, da se poveličuje vsaka njegova lastnost. Fašist uresničuje s svojo moralo, s svojim duhom in svojo mislijo konkretne vrline, ki večajo življenjsko krepost. Ko tedaj govorimo o najvišji žrtvi, ne govorimo o žrtvi ničesar žalostnega tn utrujenega, temveč o žrtvi najpopolnejše in božje stvari. (Odobravanje.) 1939 pa v La Speziji. Povsod se je z uspehom udejatvoval. V oktobru leta 1941 je ponovno prosil, naj ga pokličejo pod orožje. Prostovoljno je odšel v Rusijo, kjer je 20. januarja kot junak padel pri Kostojaniju in tako zaključil svoje plemenito življenje, ki je bilo vse posvečeno Domovini in Fašizmu. Potopljena angleška podmornica Lizbona, 6. maja. a Angleška admiraliteta potrjuje, da je bila v srednjem Sredozemskem morju potopljena angleška podmornica »Sahibc. V zadnjem času so prišla v razpravo stara, zelo stara vprašanja glede Stranke Na primer tole: Ali naj bo Stranka množična ali manjšinska? To vprašanje, ali naj bo Stranka pokret množice ali manjšine, je že odvratno in vsaj že davno zastarelo po samih funkcijah, ki jih je Režčm dodelil stranki. Vračati se na to vprašanje bi bflo nesmiselno, kajti čeprav bi črtali iz naiSh vrst en ali dva milijona '-pisanih, bi še vedno ostaii trije ali štirie milijoni, ki bi se vsako leto povečali z novimi dotoki. Tako bj imeli v vsakem primeru zelo visoko število vpisanih: množice. Trdim celo, da bi se to zgodilo tudi tedaj, ako bi hoteli število vpisanih omejiti samo na voditelje. Ponrstfte samo na veliko število fašističnih hierarhij. Stranka mora biti močna Ne torej po številčno majhni stranki, temveč po zelo močni Stranki v vsaki njeni manifestaciji, po tem moramo stremeti. Da bo pa Stranka močna, moramo biti vsi člani najprej prepričani in potem zvesti. Ako je zvestoba posledica prepričanja, je nespremenlj;va in nestrohljiva; vsiljevanje pomeni zanikanje zvestobe in kar je še slabše, jo postavlja na laž. Da bo Stranka močna pa je tudi potrebno, da je pravična, najprej do same sebe, potem pa še do naroda, iz katerega izhaja. Da bo Stranka močna je nadalje potrebno, da stalno preveva vse svoje člane brez razlike z duhom, miselnostjo in zadržanjem manjšin. Vprašanje, ki se nam postavlja, torej ni vprašanie števila, temveč kakovosti. Lahko kdo misli, da ta dva pojma nista združljiva. Jaz pa mislim, da sta, kajti po Ducejevih ukazih bomo dali Stranki tako hiter ritem, da bodo ljudje brez sape zaostali. Stranki bom dali tako bojno obliko, da nam plaš-ljivci in ljudje brez zaupanja ne bodo mogli slediti. Tisti, ki bodo šli naprej, pa bodo zares takšni, kakršne hoče Duce. (Odobravanje.) Ako hočemo doseči kakovost množice, so potrebni tile činitelji: železna moralna postava, ki ustvarja naravno ozračje kako« vostnega življenja, železna disciplina, izbrana hierarhija, ki sama še naprej izbira. Samo tako bo mogoče uresničiti tisto, kar označujemo z besedo: »aristokracija množice«. Aristokracija nele napram vsemu narodu. temveč predvsem napram nam samim, tako da se bo sleherni fašist zavedal svoje osebnosti, in to brez ošabnega ponosa, da je že na vrhu lestve človeških in nacionalnih vrednot. Gre torej za idealno ureditev, ki naj vsakemu vlije junaški čut življenja. Izbrana množica v duhu manjšine Gre torej za »izbrano množico v duhu manjšine«: to je formula, ki nam na kratko pove. kaj hočemo doseči. Stranka je zares revolucija: celo popolna revolucija. Ona se loteva in rešuje na idealnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem področju neki življenjski red, ki se na zunaj kaže v novem obrazu civilizacije. Njena najvišja manifestacija je ureditev naroda in države v korporacij ^kem smislu. To je nujna zamisel, ne pa meglena družbena ali podporna zamisel; to je moč izžarevanja, razširjevanja in graditve, ki se lahko projecira ne le v naprej, temveč. kar je še pomembnejše, lahko se za hip tudi ustavi, ne da bi se zanikala, da bi tako bolje dozorela vprašanja in bila nato v celoti izvedena. Skratka, ta misel je mogočno vojno orožje, ki lahko vzdrži vse udarce nasprotnikov, ki pa lahko tudi preseče vsak vozel in odstrani sleherno oviro. Glede na obseg take naloge naj nihče ne misli, da se Stranka lahko zmanjša po številu do neke zaključene kaste ali razreda, marveč jo je treba pustiti odprto, zračno in prostorno, da vsak veter lahko prodre vanjo in odnese mrtve veje in liste, oživljajoč in poživljajoč tako ves ostali njen organizem. Odprto pomeni v običajnem smislu: prešinjeno z gorečo neodjen-ljivo strastjo, odprto v bolj dinamično aristokratskem smislu, tako da je mogoč pritok novih vrednot za poveljniška mesta, ki naj izpopolnijo lastno hierarhijo. Osrednje vprašanje fašizma je nedvomno vprašanje kadrov. Pravilo, M nas bo pri tem vodilo, je: »kompetenca«. Vsakdo mora biti na pravem mestu po svojih vrlinah, svojih zmožnostih, svojem znanju in do svoji usposobljenosti. (Odobravanje.) In nič improvizacij! Vsako se je moral lizkazati v nižjih skupinah in dokazati, da je vreden prostak ob vsakem času in v vseh okoliščinah, da je človek značaja in časti in da ima pravico stremeti po višji stopnji. Vsekakor pa mora dokazati z dejanji in v neoporečni meri, da je predvsem fašist, ki vselej ostane neizpremen-ljiv fašist (Odobravanje). Trdno in izven diskusije je tudi pojmovanje določanja oseb od zgoraj ^ede na polno odgovornost in avtoriteto, pri čemer mislimo, da se mora to pojmovanje, ako naj 9e neprestano ne vrti v oe-kem krogu, biti podprto od «podaj s prostovoljnim priznanjem vrednot Te vrlin«, dvignjene iz množice. — tako se spet vra- Niklatjevanje nfli*t*gnf f Nadaljevanje s 1, strani ča pojem aristokracije množice — morajo imeti, možnost, da se merijo in utrdijo v tekmo, kdo je najmočnejši in najvrednej- še eno točko je treba pojasniti: odpraviti moramo poklic hierarha (odobravanje.) Poklicnost je znižala raven hierarhije in povzročila mirnost, prepuščanje dogodkov svojemu toku in nemarnost. Cim nekdo vstopi v hierarhično »kariero«, skuša storiti vse, da se izogne »hrapavosti« in tveganjem. (Odobravanje.) Odgovornost lit avtoriteta hierarhije Glede hierarhije pa moramo reči še par besed o odgovornosti in avtoriteti. Vsak fašist naj stori svojo dolžnost v polni zavesti in z dostojanstvom. Ako to dela dobro, bo izvršil svojo nalogo in lahko pričakuje nagrado; ako ne, pa naj bo prepričan, da bo to plačal. (Odobravanje.) Stranka ne sme trpeti, da bi se kdorkoli skrival za narelbami in navodili višjih. Neznosno in fašista nevredno pa je, ako kdo pri vsakem koraku kliče na pomoč Duceja. (Odobravanje.) Duce daje vedno in za vse splošne smernice, toda prepušča organizmom Režima najpopolnejšo svobodo in samostojnost pri izvrševanju. Torej avtoriteta in avtoritativ-nost, ne pa avtoritarstvo. Orli in druge oznalje lahko podehijejo oblast, toda ne morejo je opravičiti. To lahko napravi ssmo moralno načelo, ki je osnovano na modrosti, pripravi, resnosti in ugledu. Hierarhi, ki bi se zanašali samo na uradno oblast, so Režimu škodljivi in tuli smešni. (Pritrjevanje) Ni treba se delati ošabnega, niti ne vpiti in biti s pestjo po mizi. Kdor vpije ne sodi trezno; kdor udarja s pestmi, nima drugih dokazov in za krinko ponosnega oblastnika se skriva praznota glave in srca Oblast ne sme biti ločena od ravnovesja in humanosti. (Odobravanje.) Pogosto slišimo govoriti o čiščenju v katastrofalnem in tajinstvenem smislu kot o moralnem vprašanju, ki visi nad Stranko. Verjemite, tovariši, da ni potrebno čiščenje v drastičnem pomenu besede, kajti prav nobene* ga moralnega vprašanja ni, ki bi zadevalo Stranko v njenem bistvu. Vso to potrebo čiščenja v Stranki so si izmislili prav fašisti in so jo potem poklonili v dar antifašistom. To pa seveda nf pomeni, da bi ne imeli dolžnosti izvršiti natančne in stroge izb;re. Toda postopali bomo previdno in odpravili nesposobne vseh vrst, ne pa metali v stran običajne povprečneže. (Odobravanje, ploskanje.) Le malo pomislimo! V Stranki nas je milijone vpisanih; ali je kaj izrednega v tem, če je v njej tudi 10 ali 20 tisoč nevrednih? Katera človeška ali verska, antična ali sodobna, naša ali tuja družba sploh je, ki ne bi imela enakega ali višjega odstotka škodljivih elementov, ki bi bili izven moralne postave, kakršna za nje velja? Ven torej z nevrednimi, izkoriščevalci in nezvestimi brez usmiljenja! Toda ne spravljajmo v isto vrečo s temi tudi nekri-vih, poštenih in mirnih državljanov, četudi so povprečni fašisti. Tudi v napadalnih oddelkih so taki, ki so dodeljeni vozovju in drugim službam. Tudi med drznimi so nadvse drzni! V takšnih pri* merih moramo upoštevati prejšnje dogodke, medtem ko ne bomo ničesar upoštevali, ko gre za tiste, ki ne verujejo1 slepo v zmago in ki si ne bodo neoporečno prizadevali, da bi io dosegli. V tem pogledu preteklost, pa naj bo še tako slavna, ne more nič 'opravičiti: nasprotno celo poslabša položaj in moralno in politično odgovornost. (Odobravanje.) Zlo ni, tovariši, v obstoju teh, zlo je v dej* stvu, da ti elementi niso odstranjeni, čim jih ugotovimo, ali pa se prostovoljno odkrijejo. Hujše je. kadar se jih skuša kaznovati. Izredno težavna stvar pa je tedaj, ko se v primeru vsakega resničnega lopova, ki se izsledi, najdejo takoj dva ali trije tovariši najboljše preteklosti - in najboljše vere, ki prisegajo na čast in na fašistično vero nevredneža. ki bi moral biti izločen. Vselej bomo strogo ločili osebe od stranke v tem smislu, da po Ducejevih besedah »posvetnega ne zamenjamo s svetim«. V primeru odstranitve bodo vzroki vselej jav-v pojasnjeni. Kaznovanje obrekovalcev V pojasnilih ne bo nič meglenega ali zme* d enega. Povedale bodo pošteno pravi vzrok zaradi podlosti, ki se je izkazala v tej ali oni priliki zaradi izkoriščanja a!: doka/me špekulacije v teh in teh dejstvih, za -d- splošne ali posebne nevredncsti. ki se jc pokazala ob takšni priliki. Toda še neko drugo krivdo hočemo obsoditi: namreč površnost fašistov, ki nezavestno črnijo svoje tovariše, svoje hierarhije in svojo Stranko. To bi lahko označili za pravcati primer sebi škodujočega sadizma. Fašist, ki je vreden tega imena, ima dolžnost in tudi pravico, da prijavi vse tiste in vse tisto, kar smatra za škodljivo stvari, ne sme pa zbirati ali kar bi bilo še huje. razširjati nekontroliranih ob-rekqyanj, ki jih spravijo v obtok največkrat antifašisti. Obrekovalci bodo zato kar znovani tudi tedaj, če se bodo omejevali na ponavljanje tega, kar so slišali. Najbolj nesmiseln in bedast pojav pa se ponavlja, ko gre za hierarhe. Ali je mogoče, tovariši, da ni več hierarha, ki ne b; bil poštena oseba! (Smeh.) Toda, če bi še nadalje govorilo slabo o hierarhih. bi naposled vsakdo govoril slabo o samem sebi! Nasproti morebitnemu neznatnemu odstotku nevrednih hierarhov je na stotine in tisoče tistih, ki ponižno in udano z ne zčrpno ljubeznijo vrše lastno dolžnost Med njimi so takšni, ki se morajo zaradi prezaposlenosti brigati za vsakdanje življenje lastne družine. In o vseh teh pričajo mrtvi, ki so slavno padli v bojih, izmed katerih puščajo mnogi družino v resničnem in pravem pomanjkanju. Ako hočemo ostati zvesti oporoki mrtvih in rešiti dostojanstvo živih, moramo neomajno nadaljevati borbo proti nevrednim, vendar pa naj si nihče prt tem ne utvarja, da smo pripravljeni dati v zobe nasprotnifcem in tistim, ki iščejo škandala, glavo najponižnejšega tovariša, ki bi bil krivično obtožen (Odobravanje). Revolucija In narod čeprav ne želimo polemizirati, se ne moremo izogniti nekaterim ugotovitvam. Pogosto čujemc ponavljati, da je revolu- ši. Na ta način bo mogoče od zgoraj izbirati v vedno širšem krogu hierarhičnih vrlin. To bo tudi povečalo kroženje ne le v kadrih, temveč tudi v mislih, energijah in dinamiki Stranke. (Odobravanje.) cija na svoji cesti pustila za seboj vso svojo idealno, moralno in socialno prtljago. Morda je to tudi res, vendar le v manjši meri, in ne gre za opustitev, temveč le za odmor. Revolucija je bila prisiljena odložiti popolno izvedbo nekaterih svojih načel, ker se ona ne razvija abstraktno, temveč na živem telesu naroda. Italija pa ni zvezno bitje, ki b: živelo samo zase, temveč je notranje povezano s politično gospodarskim sistemom, katerega del so tudi druge skupnosti, ki so vselej zavisne in nasprotne, včasih celo zvite in napadalne. Samo potreba obrambe domovine je odložila fašistično zgradbo. Ako bi revolucija odklonila, da izvrši to svojo sveto nalogo najtrdovratnejše obrambe naroda, je jasno, da bi danes ne mogli govoriti o razvoju, temveč o popolnem izginotju revolucije in naroda. V modi so »1'stine«. Nekateri Italijani in fašrsti zahtevajo sedaj »idealno karto revolucije«. Toda kaj naj bi povedala ta karta, kar že ni povedal Benito Mussolini? N'. nam torej potrebna nova karta revolucije, pač pa iskren in odločen povratek k izvorom revolucije 'n Mussolinijevske misli, od katere smo se — nedvomno zaradi velikega dela, ki smo ga izvršili v teh letih — nekoliko oddaljili. Najbrž ste slišali govoriti o tem, da bi bilo treba »vzgojiti narod po političnem izročilu«. Toda kaj to pomeni? Prav rad bi vedel, kakšno je politično izročilo, po katerem naj bi bil italijanski narod vzgojen. Po rimskem izročilu! Tcda to fašizem že dela, odkar se je pojavil, čeprav doslej še ni našel zakonodajalca, ki bi se imenoval Giunio Bruto, ali generala, kakršen ie bil Attilio Regolo, in očeta, kakršen je bil Lu- In govorimo sedaj o mladini. AJi zares obstoji vprašanje mladih? Kaj je novega v nemiru. Id giba mlade? Al: ni morda ona ista težnja, ista potreba po izpopolnitvi oblike, prenovitvi snovi in nadomestitvi premaganega z življensko silo. torej isto stremljenje, ki je vedno gnalo vse generacije? Vprašanje mladih so si izm slili stari, ki so vrgli mladeniškim čušivom utvaro velikih neznank, ki bi jih bilo treba rešiti, in so si s tem hoteli ustvariti neko osebno nasledstvo, svoje opravičilo. To je demagogija! (Odobravanje.) še so bitke, ki jih bomo morali b ti; še so zmage, ki jih bomo morali doseči, da totalitarno uveljavimo fašizem v svetu, vendar se vse t0 ne tiče mladih nič bolj, kakor vsega italijanskega naroda. (Odobravanje.) In vprašujemo tudi: a1! je to dozdevna kriza mlad ne svetovna, evropska ali samo italijanska? Ali zajema mladino starih držav ali tudi mladino novih držav? Al: je samo stvar prvih, ali samo stvar drugih • 2e 25 let sem, da celo od začetka stoletja, ni nič več stalno. Vse se giblje in obnavlja in običajni odnos moči je strt. Kar se je včeraj zdelo nepremostljivo, je danes že premagano in bo jutri pozabljeno^ Cesar danes še ne poznamo, se nam jutri, glei+e. že kaže kot bistveno. Narodi, ki so sd nadevali nadzorstvo nad svetom, se umikajo pred zaletom nov h sil. Narodi, ki ?o se zdeli večno obsojeni na druga ali tretja mesta, pa nenadoma kažejo na svojo pravo usodo. Izginjajo države, nastajajo države in nacionalne enote se spet vzpostavljajo. pojasnila Ali se torej moremo čuditi, ako si narodi sami zastavljajo vprašanja o svoji bodočnosti? In kako naj zahtevamo, da bi mladine, ki je v središču narodov in predstavlja njih dina-m'ko. ne prevzela in skrbela ta vprašanja? V tem razbeljenem ozračju spričo nestal-nosti vseh življenjskih činiteljev. se torej ne smemo čuditi, ako so mladi ljudje včasih pre* tirano zaskrbljeni glede svoje bodočnosti -n ako nekateri izmed njih z neobičajn m egoizmom kažejo skrb da bi dosegli kakršen koli položaj, ki naj bi jim pomaga! do nadaljnjih osvojitev. Ni v tem krivda, ako o krivdi smemo govoriti, mladne. temveč pokolenja pred njo in če hočemo biti točni, našega pokolenja. Prav mi smo pokazali, da je vse lahko in naravno, kajti v nekem določenem trenutku, da bi ne izgledali ošabni in retorični, nismo mladim ljudem pojasuili, preko kakšnih trdih notranjih bojev, priprav. borb in čakanj ter osebnih dram :n tragedij je Mussolinijeva generacija prišla na vlado. (Odobravanje.) Prav mi smo pozabili svojo preteklost, začenši s tem, da nismo več primerno priznali napora, bodisi naše generacije, bodisi one pred nami in morda še oddaljenejših. Izostal je naš pouk! In ker smo tako sazali ml samo na lahko, se danes ne smemo čuditi, ako smatra sedaj mladina, da je vse naglo dosegljivo. Ko to ugotavljamo, pa moramo r rlzna-ti, da italijanska mladina še vedno trdno veruje, čeprav se včasih zdi, kakor da noče verjeti, morda zato, ker se noče pokazati prilagodljivo ah pa morda zato, ker se boji, da bi ji od zunaj vsilili pre. pričanje, ki bi si ga rada s ponosom prostovoljno pridobila s svojim duhom. Ne smemo iz tega delati ločenega vprašanja: Nasprotno mladini moramo povedati, govoreč ji jasno in pošteno: bodočnost je vaša, tcda morate si jo priboriti! Sicetr smo vsi mi več kot prepričani, da Je vprašanje italijanske mladine že rešeno, odkar smo videli naše dečke, kako se bore na vseh bojiščih te vojne kot levi. Ko se mladina bori in umira, potem »veruje« in ni v njej nerešljivih neznank. (Odobravanje.) Od Abesinije do Španije, od Marmar*-ke do Egipta, Grčije ln Ruši je so se ti lepi mladci našega rodu ovenčali s častmi in bleščečimi križi v oslepujo« lu« slave. To tako danes, kakor včeraj, kakor vedno. Mladina ne zahteva drugega, kakor da sme biti mladina in to popolnoma mladina, brez kakih omejevanj, razen tistih, ki nam jih nalagajo nujne časovne potrebe ter ne-ustaljivi tok časa. Zato zahteva, in to iskreno, to dediščino, cd koder lahko zajadra k najplemenitejšim osvajanjem. edo Vlrgtnlo in žene, kakršna je bOe Lu-krecija. Zares, časi so se Izpremenfli: in najbrž bi nam vse to ne bilo posebno ljubo. (Smeh.) Stranka in država Ali naj se mar vrnemo v dobo občin ali republik? Ali pod francosko, špansko, habsburško nadvlado? V Italijo, razdeljeno na toliko majhnih »državic« ? Ali pa morda v univerzalnost Rinascimenta, ki nam je dal neminljivo slavo v umetnosti, medtem ko so drugi narodi pripravljali dejansko moč velikih držav? Ta opozorila na povratek k nekemu izročilu, se vam ne zdi. da prikrivajo strah pred politično moralnim položajem in postavo, ki jo je dosegla Mus-solinijeva Italija, torej tudi otožna težnja vrnitve k frankofilstvu, anglofilstvu in zakaj ne k rusofilstvu? V tem primeru imamo faš:sti povsem italijansko tradicijo, po kateri se odločno hočemo ravnati. To je tradacija Danteja, ki je pognal v peklu v jezero umazanij ali v smolo ali ognjeni dei heretike nemoralneže in izdajalce Domovine! Drugo vprašanje, ki se vedno znova ponavlja v razpravi, je vprašanje položaja Stranke napram Državi. V tem pogledu velja Ducejeva formula: Stranka je nenadomestljivi vezni člen med državo in narodom; ona .ie povezana s prvo in z drugim, v kolikor dobiva od naroda _ svojo življenjsko silo in svojo probojno dinamiko, (?očim prejema od Države in ji vrača etičeno in zgodovinsko utemeljitev totalitarne oblasti. V kolikor je narod, je Stranka nujno množica, v kolikor je Država, pa je Stranka hierarhija. Stranka je najbolj udani služitelj in najbolj trdovratni branite^ Države. Kot služitelj mora biti Državi popolnoma na razpolago tako v njenih akcijah, kakor v akcijah in življenju po-edincev. V kolikor je trdovratni branitelj Država, pa se Stranica pridržuje pravico, da bdi in nadzira in posega v vse organe in ustanove države, da bi ta ne bila okrnjena v svoji moči. ali kar bi bilo še slabše, da se ne bi izpostavljala izdaji svojega poslanstva. M' imamo le to dolžnost, da mladini pojasnimo in razložmo dolgo in težavno pot, razložimo, da so vse osvojitve le sad vere, študija, znoja, krvi. In zato zahteva od na3. da ji pomagamo pri tej bistveni pojasnitvi, da bo mogla biti brez vsakega zakrivanja, da bo lahko jutri pripadal kulturi, družbi, domovin*. (Burno ploskanje.) Pojem discipline Osnova vsega pa je disciplina. Je popolnoma odveč imeti razne predsodke ter ne priznat nujni razvoj družbe. Moderna družba deluje v vedno širjih kompleksih, gre vedno hitreje nasprot velikim kolektivom. Človek se vedno bolj izpopolnjuje, izbira, ima vedno večji uglad. zato mora biti včlanjen ter se podredit' nacionalnemu kolektivu, podred ti se višji disciplini. Ni dvoma, da je država največje ter najvišje predstavništvo tj zahteve. Družbena in kolektivna nujnost žvije-n-"'a ter disciplina, ki iz te nujnosti izvira, n;kakor ne uničujejo človeške osebnosti kakor se tudi vojak, kj koraSa z istim nahrbtnikom ter z istim korakom s tisoči tovariš', ki mu gredo cb stran*, zadaj in spredaj, ne čuti omrtvičsnega. Mi fašisti moramo glede ti na disciplino še pod nek'"ni posebnim vaikom. Nikakor ne moremo govoriti o dveh oblikah discipline: o eni, ki gre od nas do naših podrejenih. ter druge, k: gre od nas do naših nad-rejenh. če bi se to dogajalo čestekrat navzdol, bi prišli do pretiravanja, navzgor pa bi se spremenila v prilizcvanje. Ne moremo izvajati nasproti drugim najresneiše službe poveljevanja, če nsmo najprej v sebi popolnoma izoblikovali zavesti najbolj izgrajene pokorščine. Disciplina se ne sme loč ti od tovarištva Nasprotno, tovarištvo mora disciplino podpirati. Tovarištvo moramo pojmovati kakor nekako mist čno bratstvo, ki se daje nepris;'jcno m se tudi neprisiljeno sprejme. To je prijateljstvo, ki izključuje vsako ko-ristolovstvc, ker ima svo;'o korenino v ideji V moralnsm redu ni nobenega nasprotstva tovarištvu. Samo v antropologiji je neki tak pojem, kj se imenuje" kan^balstvo. Zahteve tovarištva pa so: speštovanje, lojalnost. zvestoba. Treba je ohraniti in to predvsem takrat prijateljstvo, kadar nastopijo težke ure. Prijateljstvo je dar ki ga človek nudi stoječ pokoncu. sprejema pa na kolenih. Nekoč se je govorilo o »masi«, hotefi s tem poimenovati in loč ti delavce in kmete od drugih slojev. Toda Italijani so vsi en narod. To je popoln in nepomešljiv etn4Cni kompleks. Ce se petem hoče dati besedi gospodarski značaj, moramo pripomniti, da j« tako zvanih »ventisettistov« cela legija, 'n ti zaslužijo posebno omembo. Delavci, rokodelci, meščani, plemiči so bili po modernem in fašističnem pojmovanju socialni le začasno, medtem ko je človečnost sama del večnosti, in ta človečnost podzavestno včasih obupno teži k višjemu napredku, tako v socialno gospodarskem, kakor tudi v političnem, kulturnem in ukazovalnem področju. Nizke demagoske špekulacije Srednji sloji so potem še na poseben na-č:n nekako zvezno tkivo, medtem ko je delavska množica velika rezerva Individualnih moči. Treba je torej le začeti 8 proti-meščanskim hujskaštvom, da se ustvari zmeda ter poudari tendenca demagoškh špekulacij. To je podobno nekdanjemu nastopu francoske aristokracije, ki je dajalo potuho sanscilotom ter zato pustila glavo na giljotini, podobno tudii advokatom, bogatim profesorjem ter že bogatejšim meščanom pokojnih italijanskih socialističnih strank. Nekdo, ki se na to pač razume, je takole definiral meščana: »Meščan je bogatin, ki je tudi lahko lopov.« Torej mora biti tudi bogatin, kl nI lopov, kakor mo. remo najti tudi reveža, ki je podlež. Bedno bitje, ki ga ml poimenujemo z besedo »meščan«, je ciničen, brezobziren, računarski ln strahopeten človek, kl ne pripada nobenemu socialnemu sloju, obenem je pa lahko član vseh. Te distjBkci- j je, fci bi jih že mogli premagati v leto J strelskih jarkov 1915 in ki jih je poteptal pohod akcijskih oddelkov, so danes na- | ravnost riočtaske, ko ves italijanski narod daje tako veličastne dokaze. (Dobro. Ploskanje.) BT T e In nalog® mladine Stranka in ljudstvo Ali so buržujl, aristokratl ali proletarci tisti, ki se bore in umirajo v Severni Afriki aH v Rusiji, v trupu podmornico ali v kabini letalskega aparata* Tisti, ki pričakujejo zvesti in prepričani zmage v kakem koncentracijskem ujet-niškem taborišču? Ali so matere buržujev ali dfelavcev ali aristekratov tiste, ki hodijo okrog žalno oblečene, ki pa kljub temu nosijo nedvomno in plemenito znamenje žrt;ve brez primere? Pustimo, tovariši, taka razmišljanja in trudimo se doseči Čim popolnejšo enotnost italijanskega naroda. Nacionalna enotnost in ne sveta zveza Kaj razumemo pod besedo nacionalna enotnost? Razumemo najpopolnejše edin-stvo vseh Italijanov okreg nekaterih osrednjih elementov kakor: rasna zavest, zavest večnega naroda. Vsak tak element je kakor neki nezamenljivi dar kolektiv nega življenja, dalje suverenost drž,-!' \ imanenca socialnega vprašanja v fašist č-nem smislu. Zlasti pa v tem trenutku enotnost v vprašanju vojne, kar vključuje vse prejšnje elemente ter jih postavlja v položaj silne napetosti. Enotnost! Ne »sveta zveza« v starem liberalnodemo-kratičnem pojmovanju, nekak kotel, kjer so bile pomešane vse usedline političnih strank, ki jih je strah, le preprost ntrah združeval, ker so se čutili ogrožene in se skušali izogniti grozeči nevarnosti. Ilctel, ki ni mogel doseči nikake edinosti, kajti vsaka stranka je vrgla vanj le svoje iz-vržke in sesedke s tihim sklepom, da obnovi borbo, čim bo nevarnost mimo. Enotnost pa, o kateri govorimo in ki je že na sijajen način ostvarjena na bojnih poljanah ter v bolestnem krču, ki je iz celega naroda ustvaril eno samo vojsko, je najbolj vroč ogenj ln najpopolnejša topilnica, ki združuje dejanja vseh tistih, ki so pripravljeni boriti se za domovino do zadnjega- diha. To je torej italijanska enotnost v najvišji meri in zato tudi najbolj fašistična, ne pa ogabna in odbijajoča mešanica, začinjena s farizejskim kesanjem. Mi borci odklanjamo ogorčeno vsako zvezo in sočustvovanje, vsako somišljeni-štvo, vsako sodelovanje ter vsako osebno in fizično nudenje skupnosti z dobičkarji, z izkoriščevalci, s šakali, ki mislijo, da bi se dala odpreti v železnem oklepu fa-šzma v tei trdni enotnosti kakšna vrzel, skozi katero bi lahko vdrli ter falslfic'-ranimi dokumenti si pridobili pravico do novega državlianstva ter si zopet osvojili hinavsko devištvo. Toda er^nost moremo doseči ne 'zven Stranke. teTnveč v ekviru Stranke. Uporabljamo nek stavek Duceja in kličemo: »Vse v fašizmu, nič izven fp^itrna'« Treba je stopiti v popolno dejavno stvarnost ter reči: «Vse v stranki ničesar izven stranke!« Stranka si lasti to čast in to dolžnost. da je nrva boriteljica v tej vojni. Pod besedo- stranka ne razumemo samo številnega članstva temveč ves narod, ki tudi brez član* ske izkaznice živi. dela. st bori m umira za isto stvar. Fašlstfcm narod Rekel sem. da mislim pri besedi fašisti tudi vse nevčlanjene, ki pa imajo iste lastnosti, iste kreposti, iste ideale, kajti v resnici moremo trditi. da je danes ves narod fašističen. Fašističen je v vseh svojih temeljnih ustanovah in področjih: od vojske pa do uradništva. od sod-n:štva do šolstva, od svobodnih poklicev pa do delavcev in kmetov. C.t pa je še kje spodaj ali zgoraj kakšna antifa^istična iver ali anti-fašistični pocdinci. ima to le relat'ven po* men. Ta odpCT nas le navaja k temu. da si nikar ne delajmo utvar o soglasju, ki itak ni mkoli dosegljivo Ljudstvo brez čmih srajc, ki je odcovorilo na vsak naš poziv z navdušenjem -n vzhiče-niem in dostikrat mešalo apno za kamne fašistične zgradbe s svojim znojem m dostikrat s krvjo svoj:h žil, zasluži popolno priznanje. Danes ne moremo in ne smemo reči: »Stranka je samo fa:istična«, ampak moramo reči: »Stranka je tudi dedščina italijanskega ljudstva«. Samo, če smo v službi naroda torej ne nadrejeni, ali. kar je slabre odtrean' in odtujeni od njega samo če se nam za našim naj« bolj ž vim čustvovanjem posreči razumeti, izvesti stvarno resničnost njene na;prav:čnejše in globoke težnje, bomo resnični fa:'6ti. ro se pravi — tvorci zgodovine. V nasprotnem primeru pa bomo le preprosti uradniki in navadni zgodopsei. Odtod torej nova Ducejeva zapoved: »Biti z ljudstvom«, sredi njega. Toda biti L ni:m odprtega srca. visokega čela. svesti si ne ]e tega. kar moramo storiti, marveč tega, kar smo v preteklosti storili. Povedati hočemo sami sebi. kaj je bilo storjenega, da bomo vedeli ceniti žrtve tistih, ki so padli v začetku velikeua ob* novitvenega dela in da bomo na njihovih zgledih znali razbrati in opravičiti v svoji vesti pravice, ki jih zahtevamo, da. poleg nas. tudi vsakdo od drugih v celoti izpolni svojo dolžnost. Stranka nima navade predlagati nikakih računov. zahteva pa. da sloji in stanovi brez razločka vrnejo narodu to. kar so dobili od vlade v imenu naroda. Bodimo z ljudstvom, ne da bi se ponižali do najnižjih plasti ali da bi se naslonili na sredino ali da bi bili klečeplazni do najvišjih: pač pa moramo dvigniti vsi našo raven na čisto misel, čiste namene, delo in ognjevito voljo. Stranka mora biti skupen imenovalec, po katerem se morejo razpoznavati vsi Italijani, tako glede ponosne preteklosti kako tudi glede ne-ukročene gotovosti jutrišnjega dne: skupen temelj, na katerem bomo branili skupne pridobitve. in si bomo zgradili skupno srečo. (Odobravanje.) Ali res mislite, da ljudstvo zahteva od nas samo podporo in zaščito? Da, od nas bo zahtevalo tudi to in naša prava dolžnost je. dati mu to v najpopolnejši oblik!. Toda ne zahteva od nas zgolj tega; kajti v tem primeru bi ljudstvo zgubilo svojo zgodovinsko poslanstvo. Ako bi svoj« delo omejili zgolj na to, b* pomenil«, da smo padli nizko in sami zanikali pravi smisel svojega poslanstva, čc bi morali ljudstvu samo pomagati, bi ga omrtvičili in bi gledali nanj le s stališča potreb. Kaj zahteva ljudstvo Ljudstvo zahteva m želi zlasti danes, da mu poveljujemo odločno in s silo, ki jo spremlja pravičnost, (živahno odobravanje.) To je resnica: ljudstvo žeja po poveljstvu in nam nalaga to strašno dolžnost. Ce je res, da je oblast ognjeni križ, potem Stranka v imenu vlade prevzema vso to pezo odgovornosti za poveljevanje in pravi svojemu voditelju: »Ti. ki veš in moreš, ti, ki poznaš cilje in sredstva, ti, ki imaš v svojem srcu srce vsega tvojega naroda, ti, kl drž;š v svojih prstih usodo naroda, poveljuj nam! Iz tvojega povelja bomo prikrojili našo obleko in jo dali ljudstvu, da. tudi ono stori v pokorščini za svojo najvišjo krepost in za motiv svoje zmage«. (Najž'vah-nejše odobravanje.) Kaj pa bomo v povračilo za to odgovornost mi zahtevali cd ljudstva? Samo eno: naj še naprej veruje v zmago, naj pride kar hoče. Toda samo verovati ni dovolj. Zahtevamo, da vsi delajo z neizčrpno vnemo, rekel bi skoro, z besom, da ne bo vera samo prazno in nedoločeno stremljenje, marveč stvarna volja, zahtevamo, da vsi sprejmejo najstrožjo disciplino. Vsako nedisciplinirano misel, ne rečem nedisciplinirano dejanje, na katerem koli področju bomo sodili in kaznovali kot žalitev Domovine. Slepo verovati v zmago do absurdnosti; in četud; bi ves svet moral iti v razvaline, še in vedno verovati. (Odobravanje.) V ta namen je nujno potrebno izogibati se kakršnemu koli zapravljanju sil in osredotoči vse sile k jstemu cilju. Poleg tega tudi zahtevamo, da vsi brez razlike oblečemo eno samo obleko, da se vsi držimo enega samega vojnega pravila: vsi moramo enako misliti, enako jesti, enako se oblačit', enako delati. Ko se milijoni vojakov junaško bijejo, tako da se jim čudimo mi samj in ves svet, nikomur ne more biti dovoljeno živeti takšnega življenja kakršno je živel pred vojno, preživljati dneve v poaurovelj sebičnosti, ki se je dušilo v neumnem veseljačenju brez možatih čednosti in duhovne luči. P^tre&a ssdelovanfa Medtem, ko 46 milijonov Italijanov živi tako, da si meri kruh za tešitev gladu m čevlja in obleko kakor zahteva delo, ne si<»e biti djvol.ieno nikomur da bi se redil ob njem in ob paragrafih zakona: eni špekulirajo s svojimi nekontrolirairmj zalogami, drugi mečejo prelahko zaslužen denar v nenasitna žrela črne borze. (Najživahnejšo odobravanje.) Proti obojim bomo nastopili neusmiljeno ( dobro, bravo). P:čist'li in pobrali bomo v zaboj za smeti vse lenuhe in postopače, bolj ali manj pozlačene vampirje, bolj ali manj skrivne prodajalce ki se kopičijo po cestah, ovirajo delo in žalijo častne že zgolj s svojo navzočnostjo. Dal jim bomo gotovo nez?as!uženo čast, poslal' jih temo v vojsko in delavsk" legije. Tega ne bomo storili samo iz vojašk h namenov, ali za narodno izboljšanje, ampak pvedvsem za človeško izboljšanje, ker "im bomo nudi li možnost, da si končno pridobe časten življenjski cilj in vsaj maio časti. Pa tudi sodelovanje zahtevamo od naroda. Zahtevamo ga zlasti od nohabljencev. bojevnikov, od družin padlih. Zahtevamo od uradništva-, ki je najpogosteje v stiku z ljudstvom- od vseh. ki upravljajo svoje poklice in veljajo vsak v svojem krogu za najboljšo aristokracijo, kakor od najčastnejših in zvest h delavcev, in končnp od duhovnikov, ki imajo skrb za duše in k! najbolje od vseh vedo, kaj pomeni sedanja vojna za cilje katolištva. Zahtevamo, da vsi vredni Italijani kar naj-odločnejše z najčastnejšim umevanjem pomagajo razčistiti gnezdeča godrnjaštva in dvoma, ki ga na tem ali onem področju, v tem ali onem središču države ustvarja sovražna pro* paganda ali človeška slabost. Ti časi so trdi in vsak mora v vsakem oziru storiti svojo dolžnost. In to sodelovanje zahtevamo tudi iz nekega posebnega vzroka, zahtevamo ga. da bi b'!i do skrajnosti omejeni v primeri trmastega odpora. Nihče naj se ne čudi. če bo na sovražnika pade! neupogljivi meč fašistovske pravice Kdo fes dobil vojno Na dnu vsega dela Stranke je en sam kategorični -mperativ: zmagati v vojni. Za zmago ie potrebno, da je del bojišča, ki ji je zaupan, spremenjen v monolitski blok, ob katerem se bo zlomil vsak sovražni napad in na katerega bodo lahko stvarno računale Oborožene sile, katerim je zaupan drugi odsek. Ta vojna ni vojna hitrosti, ampak vojna cd* pora. Tako se po stanju stvari in po treh letih zagrizenega in krvavega odpora postavlja vprašanje: kdo bo dobil vojno? (Glasovi: Mi!'Mi!) Vojno' bo dobil ne tisti narod, ki bo zmagal v zadnji bitki na bojišču, marveč oni narod, ki bo znal strniti svoje živce v neprediren diamant, ki si bo prihranil dih, da bo vztrajal eno uro več. ki bo znal tako zmanjšati svoje lastne zahteve in potrebe, da bo prihranil, četudi bo manj založen, en hlebec kruha več za svoje vojake. Toda dovoljeno je tudi. da si postavimo še neko drugo vprašanje: kdo1 bo dobil mir? Mir bo dobil, in bo torej dal svoje lice novemu redu ter bo vladal glede omike tisti narod, ki bo za mizo pri mirovnih pogajanjih bolj strnjen, bolj urejen, bolj discipliniran. (Živahno odobravanje.) Predvsem pa tisti narod, ki bo imel svojo izvirno politično misel, ki bo postala v teku let največje premoženje vsakomur in vseh, škrat* ka. zmagal bo tisti narod, ki bo razpolagal z vsemi svojimi organizatornimi silami, z vsem svojim moralnim bogastvom in z osrednjo politično idejo, okrog katere naj se organizira in obnovi življenje, ki ga je vojna spreobrnila. Odločna izjava Ni dvoma, da ima italijansko ljudstvo vsa števila in vse lastnosti, da lahko premaga in zmaga to vrhovno nalogo. Naše ljudstvo ima med mnogimi drugimi svojimi življenjskimi lastnostmi zlasti tri stvari, ki predvsem predstavljajo jamstvo za njegovo večnost, bodisi v stoletjih priznano dobrot'jivost in modrost, bodisi novo krepost, ki se kaže zdaj in meče svojo (Dalje na 3. strani) IzloBUv nevrednih Govor Eksc. Scorze (Nadaljevanje z Z. strani) luč v bodočnost. Vojno in mir bo dobil fašistični narod, ki veruje v katoliško vero, fašistični narod, ki v svoji Savojski dinastiji priznava simbol trajnosti svoje slave, fašistični narod, ki se pokorava, ve-■uje in prisega Duccjevemu geniju (Vsi se dvignejo in vzklikajo: Savoia! Duce:). Končal sem. Kakor ste videli, nisem govoril ne o imperiju, in ne o vdanost; stvari in Duceju. Nisem govoril o imperiju, ker čutite prav tako kakor jaz, da imperij ni samo ozemeljska ostvarilev, ne upravna organizacija Imperij je zlasti in v bistvu misel, ki je prevzela duh naroda in ga vodi k najvišjim vrhovom, ta misel, ki prevladuje v naših srcih posebno zdaj, ko ozemeljski :mperij predstavlja majhen kos zemlje, na katerem se naši hrabri vojščaki junaško bore skupno z nemškimi tovariši. (Vsi vstanejo .in dolgo vzkl ka-jo.) Vdanost Duceju je nekaj, o čemer, da ne rečem, da ne more biti nobenega razpravljanja, ampak tudi ne nikakšnega raz-gabljanja: ker to je izven človeškega vrednotenja in ker to pripada mistiki naše vere. (Dobro: Vzklikanje). TOVARIŠI! Preden končam čutim potrebo, da v im^nu vseh Črnih srajc, tistih, ki so padle na bojiščih ali tistih, ki sc še bojujejo. in vseh drugih, ki koprnijo po boju. ki zvesto opravljajo svoje civilne dolžnosti, podam tele trdno, preprosto, nepreklicno izjavo: Naj se zgodi karkoli, v kateremkoli času. na katerem kcli mestu, mi se bomo borili odločno, srdito in če bo treba tudi z besom do zmage. Če bomo morali pasti, prisegamo, da bomo padli lepo, dostojanstveno, častno, da bodo tisti, ki pridejo za nami. lahko živeli dostojanstveno in častno. Inž, France Urbas: Naša rodbinska in hišna imena To mi prav lahko verjamete, kako je vsak na^ Bešter nedvomno bešter = lep. priden, pazljiv, bister, kar vse pomenja ta naš izraz. Moja babica, ki bi štela zdaj nekako sto dvajset let. če bi še živela, mi je kot otroku neštetokrat rekla: »Vzemi kulce (kolce — ročni voziček) in navozi mi drv. ker si bešter pcb.^Hlapcu sem žugala (= ukazala, velela), pa ne utegne.« Žugati je prvotno pomenilo samo ukazati, velevati. Kdor pa nam zdaj žuga, tega se že kar močno ustrašimo. TJako se sčasoma izpreminja pomen izrazov. Ne spominjam se več, da bi me še kdaj kdo pohvalil, da sem bešter. Kaj sem se toliko iz-nakazil z leti, ali je izginil ta izraz teT nas na njega spomnja samo še kakšen Bešter? Bog pomagaj! Predniki naših Bradničarjev so bili kaj veljavni možje in oboroženi z bradnico — hele« bardo. Sekira tega orožja je imela obojestransko kakoT brado razširjeno sekalo in od tod njeno 'epo ime bradnica. Tudi v nemškem izrazu Hellebarde je poudarjeno, da je bila sekira podobna »Bartaxt«. Prav za razne vrste sekir in sek'rastih sekal imamo celo množico nenavadno lepih, značilnih demačh izrazov. Eradelj pomeni brado bradlje (bradve) = Bojtaxt in naši Bradlji so najbrže dobili svoje ime po večji, značilni in naprej štrleči bradi, ki e bila podobna sekirnemu bradi ju. Drugo tako ime za posebno vrsto sekir ter že kar pesniško lep izraz in hkrati osebno ime je Huč. Ni moja naloga, razklac^ti, kako in zakaj so prav tej bojni sekiri dali tako jedrnato ime. Pa kdor je kdaj koli imel priliko bolj po« slušati ko gledati ali pa je celo sam izpodseka-val kako drevo, pa vsaj s s;!o kalal grčovite cepanice, ta bo takoj znal. od kod bi vzel ta »huč«. Pa so menda svojčas tudi kdaj pa kdaj krepko pljunili v pesti m trdo mlatili s huči po bučah. In to je bilo vedno tako, še preden si utegnil vzdhniti ojej. pa si že b-vati svoj delež k uspešnemu razvoju njene umetniške osebnosti in k učinku njenega kcn« certnega nastopa, za katerega se pripravlja z vso vnemo in z vso resnostjo. Gdč. Auerspergova študira petje pri istem milanskem maestru, kakor je študiral g. Egres-sy. Je to prof. De Rivalta, učitelj mnogih pevk in pevcev, ki dosezajo sedaj uspehe na italijanskih, srednjeevropskih in južnovzhodno-evropskih koncertnih podijih in opernih odrih. — Prav ta moj sedanji učitelj — nam jei dejala mlada pevka —. me je izpodbudil h koncertnemu nastopu in g. Egressv me je kot izkušeni pevec ljubeznivo podprl pri pripravah za prvi koncertni nastop. Izpočetka sem se nekoliko obotavljala. Zdelo se mi je, da ni nikdar študija in priprav preveč, naposled pa sem se le dala prepričati, da je prav, če po= kažem koncertnemu občinstvu svojega ljubljenega domačega mesta, naše Ljubljane, sad svojega dosedanjega truda. Pod pokroviteljstvom tehnično tako odlično izobraženega pevca, kakor je g. Egressy. smem upati, da bo skrbno pripravljeni nastop dosegel zaželen uspeh. G. Tibar Egressy je znan ljubljanskemu občinstvu po nastopu v Operi, kjer je pred razprodanim gledališčem pel glavno tenorsko partijo v »Madame Butterfly«, Pinkertona. Do kaj skromni glasbeni obseg te vloge mu ni dal prilike, da bi pokazal v polni meri svoje pevske kvalitete in na raznih tujih odrih uspešno preizkušeno umetniško kulturo, zato je prepričan, da se bo tem laže uveljavil na tem bom- Kronika * Topel sprejem vojaških povratnikov z vzhodnega bojišča. Te dni se je vrnil v Trento z vzhodnega bojišča alpinski armad-ni zbor, ki je bil sprejet z največjo prisrčnostjo. V vladni palači so srprejeli oficirski zbor alpincev v navzočnosti generala N?scia ter generalov Filippia in Tamassia, navzoči pa ao bih tudi prefekt, zvezni tajnik, nadškof in župan. V imenu meščanov je pozdravil povratnike župan narodni svetnik Men-dtni, na njegov pozdrav pa je odgovoril v imenu vrnivših se častnikov alpinski kapetan Leandl Scanagatta. Manifestacija zaključila z vzklili Kralju in Cesarju ter Duceju. * Razstava slikarja Rebeza v Triestu. Slikar Mario Rebez, ki je že pred dvema letoma razstavil v Triestu, je ponovno otvoril razstavo svojih del v prostorih salona Jerco. Rebez razstavlja motive z morja in pokrajine v vseh letnih časih. * Smrt abesinskega duhovnika v Rimu. Na kliniki Monte Mario v Rimu je umrl abesinski duhovnik Abba Jailou Socquar iz Dikse v Eritreji, ki se je zadnje čase mudil v italijanski prestolnici. * Smrt pevke Ferrarijeve. V Camburzanu je umrla znana italijanska operna pevka Cesira Ferrari. Bila je znana širom Italije ter si je stekla poseben sloves kot pevka naslovne vloge v Puccinijevi operi »Manon«. * Umetnostna razstava triestineklh bojevnikov. Poveljnik vojnega okrožja v Triestu general Oorte je dal pobudo za otvoritev umetnostne razstave likovnikov iz Julijske Benečije. Pripravljam odbor je izvolil za predsednika generala Corteja. Razstavo bodo otvoriii 26. maja v reduti gledališča Verdi, Doslej se je priglasilo za udeležbo na tej razstavi 150 oficirjev, podoficirjev in vojakov. * Naročeno netipizirano pohištvo se sme izročiti naročnikom do 30. junija. Ministrstvo za korporacije je izdalo tolmačenje, ki pravi, da se sme naročeno pohištvo ne-tipdzirane vrste izročiti naročnikom še do konca 30. junija letošnjega leta. Pohištvo pa se sme izročiti samo v tistih primerih, ko se lahko dokaže, da je bilo naročeno pred 29. decembrom 1942. IZ LJUBLJANE Nakazila za sir za trgovce Prehranjevalni zavod Vis. komisarijata za Ljubljansko pokrajino poziva vse trgovce z raeijoniranimi in kontingentlra. nimi živili mesta Ljubljane, ki dvignejo do 11. maja t. 1. nakazila za sir za mesec maj v Gosposki ulici 12-1. Razdeljevanje sira potrošnikom Prehranjevalni zavod Visokega komdsa-rijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da dobijo od 12. maja dalje pri svojih trgovcih za mesec maj na odrezek B po 60 gr parmezana in 150 gr mehkega sira. Tibor Egressy Nov grob. Po kratici hudi bolezni je dotrpel inšpektor državnih železnic v pokoju g. Avgust Zadnik. Zapušča soprogo Ma. ro, hčerko dr. Zvezdamo, sinova Ljubana ln Črtomira ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v soboto ob 15. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k |>v. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. certu. Koncert bo po svojem sporedu večer opernih arij iz Puccinija Boita, Cilea, Bizeta, Wagnerja, Verdija in Donizettija. G. Egressy je kar navdušen za Ljubljano in njeno tako procvitajočo glasbeno kulturo ter govori z velikim priznanjem o slovenskem občinstvu, saj v času svojega tukajšnjega bivanja pridno obiskuje naše gledališče in koncertne prireditve. V razgovoru kaže svetsko razgledanost in široko kulturo. Že z nastopom v , Operi je izpričal, da ima lepo izšolan glas in da se odlikuje po velikih tehničnih kvalitetah svojega petja. Zato ne dvomimo, da se bo v vrsti izbranih opernih arij tembolj razživel njegov glas in da bosta oba pevska partnerja pokazala resnične odlike in značilnosti svoje šole. Pri klavirju ju bo spremljala ga Marta Bi-zjakova. Poročila sta se mei. univ. dr. Boršt-nar Marijan in Ada Burgerjeva, slušatelpca glasbene akademije. Mlademu paru želimo obilo sreče! u— Nestalno vreme imamo zadnje dni. Zdaj je oblačno, zdaj posije sonce, potem nas spet zaliva dež v gostih pljuskili. Kljub deževju pa se ozračje po malem spet ogreva in smo v četrtek čez dan zabeležili 17.6° G včeraj zjutraj pa 10.4° C. Jutro je bilo oblačno, vendar je za kratek čas posijale sonce, potem smo imeli dopoldne nekaj dežja in oblačno vreme traja dalje, proti poldnevu pa se je začelo jasniti. Barometer je padel na 762 mm. u— Važno /a vsakogar sedaj in v bodo^ je znanje strojepisja in stenografije! Novi poletni tečaji pričenjajo ta tel en. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno do 10. maja: Trgovsko učili-šče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Opozarjamo na koncert slavnega pianista Oarla Vidussa, ki bo v ponedeljek, dne 10. t. m., ob 7. zvečer v veliki filharmani-čni dvorani. Pianist Vidusso je eden največjih umetnikov klavirske igre. znan po vsej Evropi in tudi Južni Ameriki ln spada v prvo vrsto stalnih koncertantov, k terih igro občuduje ves muzikalni ave t. V ponedeljek, 10. t_ m., bo nastopil v veliki filhar-monični dvorani ter izvajal nasled. spored: Beethoven: Sonata op. 10; Ferrani Trecste: 6 Etude; Chopin: 12 Etud op. 10 in 12 Eaide op. 25. Na koncert opozarjamo in vabimo. Začetek točno ob 7.; predprodaja v knjigarni Glasbere Matice. u— Maturantom gimnazije sporočamo, da bomo v začetku maja pričeli tečaje, v katerih se bo temeljito poučevala in predelala vsa učna snov, ki je potrebna za višje in nižje tečajne izpite. Poučevali bodo profesorji.. Javite se pravočasno in ne zamudite ugodne prilike! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16 Korepetitor«j Mestni t»g 17. I. u— Kreditna zadruga železničarjev ljubljanske pokrajine v Ljubljani sklicuje za petek, dne 7. maja ob 18. sestanek ljubljanskih članov v gostilni »Pri starem tišlerju«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 33. Gg. delegati in člani vljudno vabljeni. Upravni odbor. u— V°dstvo »Korepethorija« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da se vpišejo k nam, kjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete. Po želji tudi posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga. naloge, izpraševanje). Važno za one, tU zele Konec leta polagati razredne in privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. to od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17. I. u— Zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani vabi vse zadružnike na XX. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 9. maja t. 1 oo 9. na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani — Cojzov graben. u— Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole: Z\ maJo maturo v vseh preimetih pripravljamo dijake in dijakinje 3. in 4. razr. giomarje in 4. razreda meščanske šole. Učni honorar nizek! Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije to prijave vsak dan dop. oi 9. do 12. ure in pop' od 4. do 6. ure; Mussoli-nijev (Kongresni) trg 2, H. nadstr. Središče mesta! u— Boljši moški dežnik, ki je bil 3. ali 4. t. m. nekje pozabljen, naj se odda preti nagradi v urelništvu »Jutra«. u— Nesreče. V četrtek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico naslednje ponesrečence: Z zlomljeno desnico je iskal zdravniške pomoči lOtetni dijglk Joško Rijavec iz Ljubljane. Levo nogo si je zlomfa pri padcu s stola 51etna hčerka posestnika Marija Mučičeva iz Šmarja. lOletni sin hiša rja Jože Turk iz Stične se je vsekal v desno nogo. 121etnemu dijaku Stanetu Adamiču iz Ljubljane je na glavo padel kamen in ga precej hudo ranil. Desno nogo si je zomil 71etni posestnikov sin Fram Oblak z Iga. KINO MATICA RADI IZREDNE DOLŽINE FILMA PREDSTAVE OB DELAVNIKIH: OB 14.30. 16.30.. IN 19.00 URI V NEDELJO: OB 10.30, 14.30, 16.30 IN 19.00 UK1 S , i ' Nostri MAS in crociera di gnerra nel Mediterraneo — Italijanski MAS križar!jo po Sredozemskem morju Z Gorenjskega Državni v°dja nemške policije in oddelkov SS Henrik Himmler je prispel 3. t. m. na Koroško. Sprejel ga je ija vrhu Katsch-berga pokrajinski vodja dr. Rainer z večjim spremstvom. Odpeljali so se v Velikovec, kjer je Himmler prisostvoval svečanostim v spomin, na 2. maja 1919. Po svečanosti, pri kateri je imel daljši govor, se je Himmler vrnil s spremstvom v Celovec. Odlikovančevo predavanje. V Celovec je prispel na dopust standartni vodja SS Oton Kum, poveljnik polka »Der Fuhrer«. Te dni je predaval v Celovcu o borbah oddelkov SS pri Harkovu, kjer je komaj 33 let stari polkovnik Kum dobil hrastov list k viteškemu križcu reda železnega križa. Ob lOJetnici ustanovitve nemške delavske fronte so bile povsod na Koroškem in na Gorenjskem v obratih in podjetjih svečanosti in mladinske prireditve. Nadomestni pokrajinski vodja Thimel se je udeležil zborovanja pri oboroževalni industriji v Celovcu. Danes in jutri vodstvo na Vavpotičevi razstavi Spominska razstava umetnin Ivana Vapotiča je dobro obiskana. Zlasti je prav lepa udeležba, kadar je vodstvo na razstavi Ker bo razstava prihodnji torek zaključena, bo vodstvo po razstavi danes in jutri. Danes ob 17. uri bo vodil pokojnikov ožji prijatelj in tovariš prof. Saša Šantel Jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne. pa avtor spominskega kataloga in dobeT poznavalec Vavpotičeve umetnosti dr. F. Šijanec. Kdor si Vavpotičeve razstave še ni ogledal, mu priporočamo, naj te dni izkoristi posiedno priliko da spozna lepoto in moč Vavpotičeve umetniške tvornosti. mi nauki jn zapovedmi...« Taka popolna podreditev pa ostaja tudi po peščevem priznanju samo ideal. Pisec zahteva torej čim popolnejše notranje življenje in temu božjemu vzoru ustrezajoče vnanje, socialno ravnanje, odklanja pa slehern poskus, »uveljaviti božje kraljestvo na zemlji z zgolj vnanjimi, svetnimi sredstva, kaj še z nasiljem« Fran Erjavec, Živalske podobe. Priredil prof. Janez Logar. »Cvetje iz domačih in tujih logov« zv. 17. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani (212 str.). Po nepopolni izdaji Erjavčevih zbranih spisov v redakciji dr. A Slodnjaka smo dobili v »Cvetju iz domačih in tujih logov« že drugi zvezek Erjavca. Medtem ko je prvi prinesel značilen primer njegovega pripovedništva (»Hudo brezdno«), nam prinaša pričujoči novi zvezek izbor tega. kar je pri tem pisatelju najznačilnejše in najboljše: njegovih opisov živalstva iz poljudne, v našem slovstvu že klasične zbirke »Domače in tuje živali«. Tu je Erjavec nadomestil slovenskemu ljudstvu Brehma, dal mu delo. ki ne bo v našem slovstvu morda nikdar pozabljeno, saj mu ne določa vrednosti zgolj znanje, katerega spis posreduje, marveč ga predvsem odlikujejo slovstvene kvalitete nadpovprečnega značaja. Znanje je tu združeno z umetniškim oblikovanjem, s takim stilom in jezikom, da ju v tej književni zvrsti ni lahko prekositi. Zaradi tega ostaja Erjavec za vedno klasik slovenske poučne proze. Potemtakem je bilo prav, da je prof. Logar pripravil za »Cvetje iz domačih in tujih logov« izbor iz »Domačih in tujih živali« in »Naših škodljivih živali«. Tako je dobila zlasti naša srednješolska mladina knjigo, ki bo hvaležno in podnetno čtivo vsakemu mlademu človeku, saj ga bo vzpodbujala k spoznavanju narave in k ljubezni do njenih tako raznoterih bitij, vplivala bo nanj tudi etično s svojim srčno toplim in plemenitim značajem, obenem pa mu bo kazala vzore dobrega slovenskega pisanja. Erjavčev jezik je pre- prost, ljudski, a ves živ in prijeten, tako da ga prebiramo s tisto slastjo, ki jo nudi bralcu samo izborna domača knjiga. Prof. Janez Logar je opremil knjigo s pregledom Erjavčevega dela in življenja in z dailjšim uvodom, kakršni so sploh velika odlika te zbirke, ter z opombami ob koncu knjige. Med sestavki v tem izboru je uvod v »Domače in tuje živali« z naslovom »Človek in narava«, dalje uvod v zvezek o ptičih »Ptiči«, potlej najdeš v knjigi sestavke »Gozd«. »Žaba« in »Mravlja«, ki so poleg »Raka« in še nekaterih vprav vzorni primeri Erjavčevega naravo-znanskega pripovedovanja in končno je tu okrog štirideset črtic o posameznih živalih. Knjiga je nekoliko obširnejša, vendar s svojo tehtno vsebino in trajno vrednostjo visoko odtehta ceno. Mirno lahko rečemo, da smo lahko veseli tega novega Erjavca! Anton Martin Slomšek, »Blaže in Nežica«. Priredil dr. Vinko Brumen. Cvetje iz domačih in tujih losov. zv. 18. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani (144 str.). V nadaljevanju komentiranih izdaj starejših in novejših slovenskih s'ovstvenih del smo dobili sedaj tudi Slomškovo knjigo za nedeljske šole »Blaže in Nežica«. Ta spis se je večkrat omenjal, zlasti če je bila beseda o začetkih slovenskega pedagoškega lovstva, toda koliko ljudi ga je podrobneje poznalo? Prva izdaja ie izšla 1. 1842. še v bohoričici, druga 1. 1843. v ga-jici in tretja L 1857. v Celovcu. Lansko leto je minilo potemtakem sto let. kar je izšla Slomškova vzgojno najpomembnejša knjiga. Morda je že sam jubilej pdostno opravičilo za prirejeno in komentirano izdajo te zdaj že častitljive literarne relikvije slovenskega slovstva. Povrh tega pa opažamo, da se čedalje bolj utrjuje in uveljavlja pomen Slomška kot pedagoga in kot »sfužabnika božjega«, kakor ga imenuje pok. dr. Kovačič v svoji obsežni biografiji (Celje 1934—35). »Blaže in Nežica« je knjiga, ki je je sestavil S. nalašč za potrebe tedanje nedeljske šole v slovenskih krajih. Knjiga pa nj bila potrjen® in ven- dar se je razprodalo več kakor 6000 izvodov: zd; se. da je bolj služila za lastno izobraževanje kakor pa kot šolsko čtivo. Pedagoški pisec dr. Vinko Brumen, ki je že 1. 1936. spisal razpravo o tem Slomškovem delu. je bil prav posebno poklican, da prired. slovenski šolski mladini »Blažeta in Nežico<>. Njegova izdaja je seveda zvesta preizkušenemu vzorcu zbirke »Cvetje iz domačih in tuj.h logov*. V uvodu prikazuje pisec tedanje uradne šole in slovenske začetne ali nedeljske šole, pa nastanek Slomškovega dela, podobo in načela njegove šole ter pomen »Blažeta m Nežice«. Ob koncu dostavlja opombe in slovarček manj znanih besed Iz knjige je seveda izločeno to kar je neposredno služilo poduku (na pr nemške naloge, opisi živali in rastlin, zemljepisnih in zgodovin-sk h pojmov i. dr.). Ostalo je to. kar ima v Slomškovem delu pedagoški in pripove-dno-literarni značaj in kar je vsaj v glavnem še dandanes kolikor toliko živo. Današnji pomen knjige pa vid prireditelj v tem, da je knjiga zanimiv kulturnozgodovinski vir, ki nam pričuje o mišljenju in čutenju naših liudi pred sto leti, obenem pa »moramo še danes občudovati nravno zdravje, ki diha iz knjige plemenitost mišljenja in čutenja« Tako se bo slovenska učeča se mladina seznanila tudi s to častitljivo »babico« slovenskih učnih knjig. no stran položi težišče in glavne akcente in kako nterpretira kot človek svojega čustvovanja značaj bolj lirično ali dramatično. Šele v takih primerjavah posameznih pevcev al: igralcev je moči izmeriti vsfe možnosti odtenkov, ki jih je položil skladatelj v glasbeni lik osebe. Tako najde 'udi vsak posameznik iz občinstva v kreaciji enega ali drugega pevca tisto, kar je njegovemu čustvovanju bližje in dojmlji-vejše M. S. ZAPISKI Vrnitev lanskega »Evgenija Onjegina«. Letos smo slišali Čajkovskega opero »Evgenij Onjegin« z Vidalijevo v vlogi Tatjane. V nedeljski predstavi pa se bo docela ponovila lanska predstava, tako da bo Tatjana zopet Heybalova. kneza Gre-mina bo pel Betetto. Lenskega pa Slado-ljev. Vsekako je to z vid ka primerjave zanimivo. Tu lahko presodi poslušalec, kako posameznik dojame vlogo, na katero nje- ColloHijev »Pinocchio« Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izdala v prevodu Josipa M e z e t a znamenito italijansko mladinsko povest. C C o 11 o d i j a »Pinocchio« v knj"gi z naslovom »Trdoglavček aH dogodivščine lesene lutke« Carlo Lorenzini je posnel svoje literarno ime po rodnem kraju Izmed njegovih del je dosegla največji uspeh prav ta knjiga, ki je poleg D'Amiciso» vega dela »II cuore« najznamenitejša knjiga italijanske mladinske literature. Slovenci smo dobili te čudovite zgodbe o lutki v prevodu dr. J. Lovrenčiča. v založbi »Sigma« pa je izšla še prej v prireditvi Jurka Hočevarja izdaia z naslovom »Lesenjač Cefizeli«. pri čemer je pisatelj naveden s pravim imenom. Tako je Mezetov prevod že tretji — dejstvo, ki bolj kakor vse drugo pričuje o pomenu in priljubljenosti Lorenzinijeve. danes v nekem smislu že klasične mladinske povesti »Pinocchio« ie spisan z živahne kar prekipevajočo in vendar urejeno fantazijo ter s humorjem, ki podžiga in razvnema mladega bralca, slog pa je lahak in prijeten, tako da som potegne čitatelja za seboj Škoda da ta izdaja ni primerno ilustri* rana. vendar je tudi v tej obliki z vso svojo vsebino dovolj mikavna in prijetna. — Carlo Lorenzini. ki se je s to knjigo uvrstil med najuspešnejše italijanske avtorje, se je rodil leta 1826 v Collodiju pri Firenzah- umri pa je leta 1800 Naročite se na »DOBRO KNJIGO« Spodnja štajerska Z železnim križcem prve stopnje je bil odlikovan vojni poročevalec pri oddelku SS dr. Hermann Pirih, ki je doma iz Ptuja. Sodeluje na vzhodni fronti. — K žeiieznim križcem druge stopnje pa je bil odlikovan Emil Berglez iz Brezna, ki se bori v Afriki. Novi grobovi V Mariboru je umrla 73-letna zasebnipa Julijana Petrovičeva, v Oplotnici pa 45-letna zasebnica Pavla Varlv Grundnerjeva; položlii so jo v družinsko grobnico v Poljčanah. V Celju je umrl bivši trgovec 731etni Ignac SparkakL, pri Sv. Urbanu pa dr. Fric Marinič, deželnosodni predstojnik v Celovcu, star 66 let; k upepelitvi je bil včeraj popoldne prepeljan v Gradec; zapustil je sorodnike tudi v Ljubljani Na vzhodni fronti je padel 201etni Erik Malgarj iz Ormoža, višji grenadir pri oddelku SS, odlikovan z bronasto značko za ranjence. Delavska zborovanja. V Nemškem domu v Celju je priredil delovno politični urad zborovanje gradbenega delavstva. Pred tem so zborovali celjski obratovodje in delavski (poverjeniki. Okrožni uradni vodja Lenz je predaval o nemški socialni politiki in vojnih dogodkih, inž. Bauer pa o mezdah in socialnem skrbstvu. Isti dan je bil sklican zbor gradbenega delavstva v Vojniku. Izjavljam ln zavračam! Na anonimne izpade, kakršnega si je dovolil »ia« v zadnji številki »Umetnosti«, stran 148, ne bi odgovarjal. Ker pa je tu žaljen še nekdo, ki mi je drag in ki f" danes ne more braniti, sem moralno prisiljen zavrniti neresnično trditev, ki je — obenem povedano — tudi edina resna misel v tem zgrešenem izlivu, prepolnem onemoglega gneva, jeze to — zavisti. Torej! Omenjena beležka (polna nesmiselnosti ki naj bi bila po prepisovalcu »ia«: dlaka v jajcu) je izšla v nekem ljubljanskem dnevniku (torej ne v »vodilnem«, kakor trdi: »ia«) dne 6. avgusta 1942. Kmalu zatem sem podal v strokovno poučnem sestavku svoje pojasnilo in je izšlo na 4. strani ponedeljskega »Jutra«, št. 32, z dne 24. avgusta 1942. Kljub temu je prepisunček zagre- šil to »dlako v jajcu« in šel to prepisovat za revijo, ki je njena sveta naloga m dolžnost, da poučuje svoje čitatelje, saj v umetnostnih vprašanjih: pravilno to razumljivo! Mar ni tako prav? Odločno pa tu zavračam še anenimno namigovanje, da bi pri našem listu ne smel izpovedati tako, kakor mislim. Da, res je — samo enkrat sem se prekinil na pol pota svoje strokovne kritike, in to na dobrohotne besede in pojasnila urednika; s svojim razumevanjem in uvidevnostjo. Bilo je to takrat, ko je »nekdo« ves bled moledoval ob izidu »neke« knjige, ki je bila seveda vse prej kakoi pa »bibliofil-ska«, češ da bo v nasprotnem primeru finančno ruiniran. Se razumemo? Ne razumem pa po vsem tem, da dovoli gotov »krog« tako podtikanje, kakršno je iznesel »ia« v svojem izlivu, da je to slabo prepisano beležko zagrešil »vodilni dnevnik«, ko vemo prav vsi dobro, da je kulturna rubrika tega resnega dnevnika v veščih rokah to vsestransko zelo naobraženega gospoda m ki do danes še nisem opazil (kljub temu. da iščem »dlake v jajcu«), da bi zagrešil kaj podobnega, kakor greši ravno prepisunček za »Umetnost«. Nasprotno! Opazil sem, da se članki in sestavki prav tega urednika pogosto prav s te strani ponatiskujejo ali citirajo v različnih odlomkih, seveda v večini primerov brez navedbe vira ali avtorja, kar gotovo ni lepo in je to res stvar okusa to — časti. Kakor sem velik prijatelj jasne ta pošteno povedane kritike, sem enako odločen nasprotnik osebnega obračunavanja po listih, posebno še, če se to meša z žolčem onemoglega srda in nevoščljivo«ti, kakor je to zagrešil v ostalem svojem izpadu, nanašajoč se na moje delo, omenjeni »ia«, ki se povrhu vsega še žalostno skriva za anonimno žensko krilo. Ta njegov zadnji odstavek ni resen, zato je nevreden moje zavrnitve. Povem mu pa v brk. da se čuti prav iz +eh njegovih zadnjih vrst strupen dah zavisti in da je to res napisal: »1 a« kakor se je sam s tema samoglasnikoma dostojno overovil. S tem je ta osebni izpad, ki je izšel v »Umetnosti«-, za mč zavrnjen in zaključen. V primeru ponovnega neumestnega napada na mojo osebo in na moje delo (za resno kritiko sem seveda vedno dovzeten!) pridem na dan z jasnimi Imeni in podatki o različnih Tavželjnih, Peoikv»*r-jih in šarlatanih, ki se bečejo s tem. da smešijo resno delo drugih, nasilno polastiti tega, kar jim že od rojstva manjka, — daru pridnosti to stvarjalne sile: Ljubljana, dne 1. majnika 1948. E. JUSTIN, slikar-grafik. Iz metuljega življenja Med vsemi žuželkami so najbolj znani metulji. Povsod jih je videti, zlasti pa tam, kjer je dosti cvetlic. Hranijo se namreč ponajveč s sladkimi sokovi, ki jih srebljejo iz cvetov s cevastimi sesali, zloženimi iz žlebastih srednjih čeljusti. Prijajo jim pa tudi razni drugi sokovi, ki se izcejajo iz rastlin. Za odpiranje ine. dovnikov v cvetih ima sesalo na koncu trd kaveljček. V miru je sesalo zvito kakor vzmet in spravljeno med pipalkama zadnjih čeljusti. Sesalo je pri raznih vrstah metuljev različno doigo. Dolgost se ravna po potrebi, to je po globini cveta, iz katerega srka metulj nektar. Vsaka metulja vrsta ima namreč svoje določene rastline, ki jih najrajši ali celo izključno obiskuje. Oni metulji, ki iščejo hrano v plitvih cvetih ali se hranijo z drevesnim! ali sadnimi sokovi, imajo prav kratko sesalo. Tako je sesalo smrtnoglavca, ki je naš največji somračnik, dolgo komaj 1 cm, v tem ko meri sesalo sorodnega slakovega veščeca, ki je manjši, cclih 8 cm. Ta metulj namreč obiskuje samo dolgocevaste cvete in ima za dosego me-dovnikov, ki tiče na dnu cveta, temu primerno dolgo sesalo. Največ metuljev vidimo v poznem poletju, ko je največ cvetja; mrzle jesenske noči jih pobero do malega vse. Le nekaterim pedicem mraz ne škoduje; v pozni jeseni in celo pozimi, tja v januar, še letajo nekatere vrste okoli in se iščejo za ženitev. Redki so metulji, ki prezimijo v doraslem stanju. Tak je n. pr. znani cit-ronček ali rumenjak, ki otrpel pod odpadlim listjem prestane zimski mraz. Prva pomlad ga pokliče potem v novo življenje. Sicer zimijo metulji navadno v nedoraslem stanju, namreč kot jajca aH kot bube. Le o sovki plusia gamma Je dognano, da more prezimiti v vseh štirih življenjskih stanjih, torej kot jajce, gosenica, buba ali kot dorasel metulj. Let podnevnikov je mahav, prav tako ponočnjakov; sovke letajo trepetaje, somračniki pa smerno in jako hitro. Somračniki imajo med vsemi metulji razmeroma najožja in najbolj toga, pa tuoi do!Ta krila. Kakor pri ptičih vidimo torej tudi pri metuljih, da so najboljši in najbolj okretni letalci tisti, ki imajo ozka krila, oziroma peruti. Hitrost leta je za-visna tudi od razmerja med težo trupla ln velikostjo letalne ploskve, potem od oblike telesa; vzdržnost pa od jakosti in množine letalnih mišic ter nekih drugih čiriteljev. Tudi v tem pogledu so metulji somračniki na višku. Pri ribjem orlu pride na 1 g telesne teže 160 mm* letalne ploskve, pri lastovici 675, pri kalinovem veščecu pa 1000. Prav tako je tudi truplo somračnikov (veščecev) prav primerne obiike za hiter polet: vretenasto je kakor torpedo ali trup letala. Letalnih mišic je mnogo; vse so piogaste in torej jako krčljive. Somračniki ne sedajo na cvet, kadar srkajo nektar iz njega, kakor je to nava- 1 da pri drugih metuljih, ampak trepečejo s krili pred njim na mestu kakor postov-ka kadar »ometa nebo«. Jasno je, da se pri tem poslu kakor tudi pri hitrem iete-nju sprosti iz mišic mnogo toplote, ki povzroči zvišanje telesne temperatui e. Za':o je umljivo: da si somračniki za svoje vztrajne polete izbirajo hladnejše večere, ko toplota laže in hitrejše iz telesa izžareva kakor v podnevni vročini, in da drugi metulji ne letajo zdržno, ampak ss med letom odpočivajo, vsaj tedaj, ko srkajo hrano sedeč na cvetih. V prostoru, kj-er je bilo 32« C toplote, so primorali vrbovčevega veščeca, da je letal. Pred poletom je znašala njegova telesna toplota 340. Ko je nepretrgoma letal tri minute, je omagal, telesna toplota pa mu je zrasla na 40,8«. Po 22 minu-t-.h si je opomogel in zopet letel. Tnda to pot je zdržal samo pol minute, nakar se je onesvestil in obležal. Metulje oči so velike, zložene iz mnogih očesc, pa se ne moreje priravnavatl različnim razdaljam. Zato slike predmetov v njih niso jasne, toda vidno obzorje je veliko, ker so oči poloblasre. Oči somračnikov in ponočnjakov so v notranjem ustroju nekoliko drugačne kakor podnevnikov, namreč prikrojene so svetloD-nim razmeram noči. Vendar so tudi te ustvaijene bolj za to, da opazijo premi- Ogromna večina oglaševalcev se obrača mi „Jisfrov" oglasni oddelek! -t-t. , m kanja predmetov kakor pa njihove podrobnosti, kar je za življenjsko varnost metulja bolj važno nego točna oblika okolice. Bližnje predmete pa morajo dobro videti, kar dokazuje dejstvo, da vtikajo svoja sesala brez peskušanja točno v prava mesta cvetov. Za medsebojno iskanje ob času ploditve metulje oči ne morejo priti v poštev, zlasti ne pri onih vrstah, katerih zastopniki so redki. Metulji morajo torej imeti kako drugo čutilo, la jih vodi pri tem važnem poslu za ohianl-tev svoje vrste. To čutilo so po eni strani tipalnice, kjer je sedež voha, po drugi strani pa vonjalne žleze, ki izpuhtevajo posebne, pesameznim metuljlm vrstam svojstvene duhove. Vonjala so predrobni stožci ali resice, ki tiče v vonjalnih jamicah. Voh je tem boljši Čim več vonjal je na tipalnicah. Ker pa samci iščejo samice, kar je običajne pri živalih na splošno, imajo pogest.o samci metuljev ploskovno večje tipalnice nego samice. Samčeve tipalnice so zato zlasti pri ponočnjakih često češljaste aH pernate, samičje pa ne. Mnogi samci ima- jo tako na tisoče vonjalnih jamic na svojih tipalnicah, samice pa le po nekaj sto aH pa še mnogo manj. Vonjalne žleze imajo samice. Navadno so na zadku med osmim in devetim obročkom. S pritiskom krvi jih more samica izpahniti in odpieti. Cesto so na njih čopki dlačic, ki pospešujejo izhlapevanje dišeče snovi. Topi človeški nos teh dišav ne ovoha, metulji pa jih občutijo na ue-verjetne razdalje, kakor dokazujejo poskusi, raznih prirodopiscev. Tako so o o času ploditve izpostavili nekaj samic večernega pavlinčka. V vrtu, oddaljenem 2 km, so izpustili osem zaznamovanih samcev, že čez deset minut so priletel: štirje samci drug za drugim k samicam, ostali štirje pa so se zamudili za nekaj minut. Metuljarji izrabljajo to okoliščin« da je piiletelo k izpostavljeni samici na za svoje zbiralne svrhe. Znani so primeri, en večer po petdeset in več samcev, in sicer take vrste, ki so precej redke in jih je drugače težko dobiti. Razen vonjalnih žlez pri samicah pa poznamo tudi posebne vonjive luske 'n dlake pri samcih. Te luske in dlake pa ne služijo temu, da bi se samci in samice laže našli. Zdi se, da s temi dišavami samci jjsamijo samice, potem ko so jih našli, in jih spravljajo v ženitovanjsko razpoloženje. Ti duhovi so tako močni, da jih ovoha tudi človeški nos in vobče prav prijetno diše. Tako diši kapusov belii^ po žeravcu, gorščični belin po citroni, repni belin po kataneu itd. Zastopani so tudi duhovi ananasa, hellctropa, čokolade, va-nilje in drugih dišav. Vresov zavrtač diši po rdečih gozdnih jagodah; vonjalne betiče Ima na zadnjih nogah. Diši tako vabljivo, da mu letajo, čemu nizko nad zemljo pritrepeče ramica ki se sicer skriva v gostem vresju, sama nasproti. Vonj je v živalstvu, zlasti v njegovem spolnem življenju posebnega in velikega pomena, dasi to polje še ni podrobno preiskano. Zdi se, da ima tudi za človeka večji pemen, kakor navadno mislimo. S. B. vvilkie COLLINS. | Nezadosten doka? | Detektivski roman Stana Vinšek: Tička je bolna Naša mala Tička v posteljci leži, bleda so ji lička, kislo se drži. Sila je velika — kaj jo vse boli! Na jezičku pika jo močno skrbi! V zobčkih vseh jo kljuva. glavica boli, desni palček. buba, nosek jo srbi. naglo diha, Jokca, težko govori pokašljuje, kiha —r bolna je za tri! Sila je velika, jojmene, gorje! Hitro po zdravnika da nam ne umre! Brez zdravnika mama k Tički pohiti, ve najbolje sama kaj jo ozdravi. 2e prinese lonček sladke mlečne kave, lep rdeč bonbonoek, košček čokolade. Jabolčno sladico, fige in seveda z makovo potico polno žličko meda. To pa je bolnički medicina prava, koj zarde ji lički in je zopet zdrava! Zviti tej lisički se kar samo smeje, seže po potički — vrže proč odeje! Čokolado vzame, s posteljice švigne — mamica jo ujame in v naročje dvigne. JUTE5® Zdaj je prihitela z očko sestra Metka, z njima sta vesela stric in tetka Betka. Tetka de: »Resnično, dobra so zdravila, ki so gospodično malo nam rešila.« »A v nameček Tički,« očka se smeji, »ji dajmo še dve žlički brezove masti!« Manica: Stric s kosem »Pozdravljeni, striček! Veseli smo, •» i *■ ' •' -■ Zatiranje malarije s pomočjo letal Razkuževanje močvirnatih krajev s kemično prepari- ranim cestnim prahom Malarija je ena najzahrbtnejših in najnevarnejših bolezni. To vedo ne samo zdravniki, temveč tudi tisti, ki jih ta bolezen napade. Malarija ima svoje gnezdo v močvirjih in raznašajo jo komarji. Zato nosijo ljudje v močvirnatih krajih na obrazih goste mreže, da se varujejo pred komarji. Proti malariji se uporabljata kot zdravilo ltinin in atebrin. Toda navzlic tem var-nestnim ukrepom zahteva malarija vedno nove žrtve. Novo učinkovito sredstvo proti malariji in komarjem, ki jo raznašajo, je letalo. V Nemčiji je zatiranje malarije zelo dobro organizirano. Država pcšjlja v boj proti nji entomologe. Le ti so opremljeni z zaščitnimi mrežami, siti na zložljivih palicah, s steklenimi posedami in pr pravami za pobiranje ličink malarijo prenašajočih komarjev. Entomclogi in njihov; pomočn ki so že vajeni dela in dobro vedo kje imajo komarji sveja gnezda. Noben še tako skrit kotiček ne uide njihovim očem. Ličinke so dolge 3 do 8 mm in p c gesto jih je zelo tsž-ko odkriti. Večkrat mora znanstvenik preiskati cel?, področja močvirij, ne da bi kaj našel. Drugič z: pet najde v blatni jamici ali v kupu močvirnega mahu milijone "ličink. Manjša ležišča, ki jih je mogoče doseči peš, se takoj razkužijo z ročnimi aparati. Ob velikih rekah, ki večkrat prestopijo bregove, so pa prostrana močvirja le težko dostopna. Tu je delo entomologov mnogo težje. Glave si morajo oviti s p3j-oolani, kajti obletavajo jih neprestano celi roji komarjev Malarijo prenašajo tako-zvani anapheles maculUpenis. Tam, kjer ni megoče priti komarji zalegi do živega drugače, si pcmagajo kot rečeno z letali. Pomožno osebje pripelje v prazni hangar s tovornimi avtomobili več ton drobnega cestnega prahu, ki ga presejejo in odstranijo iz njega vse smeti. Petem obleče pomožno osebje zaščitne obleke in si natakne plinske maske ter kapuce, ker mora primešati cestni prah s posebnim kemičnim preparatom. Po dolgem temeljitem mešanju spravijo kemično preparirani prah v skladišča. Več ton takega prahu čaka v za- prtih kevnastin posedeh, da pride na vrsto za zatiranje malarijo raznašajočih komarjev in njihove zalege. Za zatiranje malarije se uporabljajo posebna letala, ozna-T-ena z mrtvaško glavo. Pomožno osebje mora nos-iti plinske maske in kapuce, ko spravlja kemično preparirani prah iz skladišč in letala iz hangarjev. — Vsako letalo vzame tri velike posode prahu, s katerim lahko poseje in razkuži približno 30 ha. Letalo ima pod trupom naprave za sejanje prahu, obstoječe iz valjarjev in luknjic, skozi katere se prah sproti enakomerno razprši na vse strani. Delo se prične navadno zgodaj zjutraj. Letalo potegnejo iz hangerja in vanj zlezejo monter pilot in entomolog. Letalo se dvigne in leti nad okuženim močvirjem precej nizko, čim prileti nad micčvirje začne spuščati prah, za seboj pušča dolg siv-kast oblak, da bi človek mislil, da puhte iz njega strupeni plini. Prah se pečasj spušča tki umazano siv pajčolan na močvirje. V dolgih enakomernih pasovih, širokih 25 do 30 m se posuje s prahom vse okuženo močvirje. Končno zakliče monter: Vse posode izprazniti. Letalo se zopet dvigne, pilot ga ekrene in se vrne na letališče. Vse delo traja dobi o uro. Na letališču letalo takoj zopet napolnijo za nov polet. Po razkuženju krene entomolog znova v močrvirje, kjer se obnovi njegovo naporno delo. Po blatu in skozi bičevje pride do glavnih gnezd kemarjeve zalege. Tu zopet zastavi svoje orodje za zatiranje ličink. — Treba se je v prvi vrsti prepričati kaj opravi kemično preparirani cestni prah. Temeljita analiza pokaže, da so komarje ličinke skeraj do zadnje pokončane. S tem je nevarnost malarije odstranjena. Seveda enkratno razkuženje še ne pomeni, da je dosežen trajen uspeh. Razkuženje se mora večkrat ponoviti, da se malarija povsem zatre. Boj, ki ga bijeta znanost in tehnika proti malariji, je težak in naporen. Poskusi zatiranja m?,'a rije s pomočjo letaL se še nadaljujejo in odkrivajo se vedno nove metode. Starost živali Ljudsko izročilo kaj rado prisodi poedinim živalim mnogo večjo starost, kakor jo v resnici dosežejo. Skušnje so pokazale, da žive psi in mačke 15 do 20 let. Zajec živi komaj 12 let, veverica 8, miš pa 6 let. Lev dočaka starost 35 let. medved 40. ovca pa največ 15. Krave in voli žive tudi 30 do 40 let konji do 40 velblodi do 80 Slon pa lahko dočaka starost 150 let. Navadna muha lahko živi 6 mesecev, hlevske muhe 2 do 3 mesece, čebela matica 1 do 2 leti. Ribe žive 50 do 60 let, sjlci in karpi celo 150 let Želve so v žival--skem svetu pravi metuzalerr.i, saj žive nad 250 let. Krokodil rabi celo stoletje, da do-raste vrabec lahko živi 20. taščica 25 Jutra«; Stanko Virant - Za Naroda* tfekarao.d, d,, kot tiakarnarja: Fran Jeran - Za Inaeratni delje odgovoren: I^ubomir VolS* - Vsi y l^ani