Leto LXVL, št. 27$ LJubljana, sobota t, decembra 1933 Ceaa Dio i.- Izhaja vaak dan popoldne, izvzemat nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrat a Din 2.-, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UFEDNISTVO IN UPRAVN18TVO LJTBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon St. 3122, 3128, 3124, 3125 in 8116 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg It 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 ] Račun pri postnem čekovnem zavodu t Ljubljani flt 10.351. Lepo smo proslavili 15-letnico osvobojenja Proslave praznika ujedinjenih so povsod pokazale, da se naš narod v polni meri zaveda pomena zgodovinskih dogodkov pred 15 leti Ljnbljana, 2. decembra, Z redko enodušnostjo in v zgledni vzajemnosti je včeraj ves jugoslovensld narod proslavil 15. obletnico narodnega in državnega ujedinjenja. Posamezne organizacije so medsebojno naravnost tekmovale, da bi dale temu našemu največjemu in najpomembnejšemu državnemu prazniku čim večji sijaj. Posebno lepe proslave so bile v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, o čemer poročamo na drugem mestu, a prav tako svečano, četudi skromnejše, so proslavili narodni praznik po deželi. Baš pri tej priliki se je pokazalo, kako globoko je ukoreninjena zavest jugoslovenske skupnosti v najširših plasteh našega naroda. Včerajšji praznik je bil zgovoren dokaz duhovne konsolidacije jugoslovenske misli, Id je po tolikih po nepotrebnem izzvanih borbah zmagala na vsej črti ter je danes na zmagovitem pohodu po vsej državi. S polnim zaupanjem lahko zremo v bodočnost Jugoslavije, ki se vedno bolj utrjuje tudi na političnem in gospodarskem polju ter zavzema pod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra vedno bolj vidno mesto v krogu evropskih narodov in držav. Ob spominu na vse žrtve, doprinesene za naše osvobojenje in ujedinjenje obnovimo zaobljubo, da bomo s podvojenimi močmi vsi do zadnjega moža sodelovali pri skupnih naporih za gospodarsko, kulturno in socialno povzdigo našega naroda, Petnajsto obletnico narodnega zedin jenja n nacionalne svobode Je LJubljana prosla-rila mirno in dostojno, bila je to zopet skrena manifestacija privrženosti naša državi, svečana afirmacija državne in narodne misli. 2e v četrtek popoldne je nastalo v mestu praznično razpoloženje, z vseh hiš, tako z državnih kakor tudi s privatnih poslopij so zaplapolale državne trobojnice. Zvečer in včeraj zjutraj je z Grada zado-nelo po 21 topovskih strelov. Grad in ljubljanski nebotičnik sta bila razsvetljena po žarometih, v mestu je postalo nenavadno živahno, zlasti okrog 20., ko so ljudje prihajali na razne proslave, ki so se vršile na vseh koncih in krajih. Včeraj dopoldne ob 10. se Je vršila v stolnici slovesna zahvalna služba božja. Cerkvene obrede je opravil skof dr. Gre-gorij Rozman ob številni asistenci, * Te Deumu so pa prisostvovali najodličnejSl predstavniki naše javnosti, tako ban dr. Mnm?ič 7. načelniki raznih oddelkov ban- ske uprave, general Pekič, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem in večino občinskih svetnikov, predstavniki univerze, sodišča, pošte, železnice, policije in drugih državnih uradov, ves tukajšnji konzularni zbor, zastopništvo raznih organizacij, korporacij in društev, števJni častniki, kakor tudi mnogi rezervni častniki, predstavniki so-kolstva itd., cerkev je bila pa tudi polna drugega občinstva. Ob 9. se je vršila zahvalna služba božja tudi v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica, ki so ji prav tako prisostvovali vsi že omenjeni predstavniki naše javnosti. Cerkvene obrede je opravil prota Budlmir ob asistenci. — Istočasno je evangelskl pastor daroval zahvalno službo božjo v protestantovski cerkvi na Gospo-svetski cesti Po maši je odšla večina predstavnikov na bansko upravo kjer je ob 11. g. ban dr. Marušič sprejemal poklonitve in fastitke. Nacijonalna Ljubljana v sprevodu i-juDljana je Lahko ponosna na letošnjo proslavo 1. decembra, proslavo 15-letnice osvobojenja. Ves dan je bilo mesto svečano tudi na zunaj in razen številnih notranjih proslav po šolah in društvih, ki so bile vse lepe, je posebno povzdignila svečanost in lepoto včerajšnjega praznika mogočna nacijonalna manifestacija, ki so jo organizirale združene bojevniške skupine. Ljubljana je pokazala ter dokazala, da se zaveda velikega pomena jubileja naše države. Y ogromnem sprevodu je manifestirala vsa nacijonalna Ljubljana — kdor je le mogel, se je udeležil sprevoda — za svojo državo, svobodo in kralja. Ob 16.30 so se začele zbirati posamezne skupine za sprevod na Kongresnem trgu in bližnjih ulicah. Nikogar ni zadrževalo slabo vreme in tudi ne blato. Niti tistih cest. kjer se je pomikal sprevod, nismo posuli s peskom, ro Vegovi ulici in Rimski ter Bleiweisovi cesti se je blato kar cedilo, še preden ga je premešala množica v sprevodu. Čeprav posamezne skupine niso dobile prej navodil, kako se naj uvrste v sprevod, so vendar reditelji s predsednikom prireditvenega odbora g. Gombačem hitro formirali povorko. Grad je bil razsvetljen ter se je zdelo, da je nekaj simboličnega v siju nad mestom. Megleno je bilo. vendar so nudile rakete, ki so jih spuščali na gradu, lepo sliko. Svečano razpoloženje se ni polaščalo le množice, ki se je uvrščala v sprevod, temveč tudi ljudi po mestu. Povsod so ljudje čakali nestrpno v špalirjih sprevoda, nikogar ni zadržalo doma slabo vreme. V ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so bile hiše razkošno razsvetljene, na oknih je gorel cel gozd sveč. žareli so pisani lampijoni in vihrale zastavice. Posebno učinkovito so bile razsvetljene nekatere hiše. Ob !7. ;e zagrmel na Gradu topovski strel. Kmalu potem se je začel pomikati sprevod, ki ga moramo prištevati k enemu najlepših in najmogočnejših, kar smo jih kdaj videli v Ljubljani. Krenil je po Vegovi ulici in Rimski cesti na Bleiweisovo cesto, kjer se je ustavil pred banovinsko palačo. Palača je bila razsvetljena z žarometi in na vseh oknih so gorel« sveče. Na balkonu ie pričakoval sprevod ban dr. Dra-2o Marušič s komandantom mesta generalom Pekičem. Cim se je začel pomikati sprevod, se je dvignil pravi vihar vzklikov, spontano navdušenje se je polastilo množice, ki se je še neprestano stopnjevalo. Ko zadnje vrste sprevoda še niso zapusti-'e Kongresnega trga, je bila že sokolska konjenica pred banovinsko palačo. Skoraj do Subiceve ulice so segale prve vrste, ko se je sprevod ustavil. Ob balkonih na palači sta bila montirana megafona, ki sta ojačeval« banov govor, a ga pa vseeno ni mogel slišati ves sprevod. Govor bana dr« MaruSiča Bojevniki! Danes praznujemo 15etnico onega z« naš narod najpomembnejšega zgodovinskega dne, ko j« NJ. Vel kralj Aleksan-ier v odgovoru na adreso Narodnega veča slovesno proglasil, da je jugoslovenski na- rod slovenskega, hrvatskega in srbskega imena svoboden, da je ujedinjen v svoji lastni državi, v kateri si bo odslej pod modrim vodstvom viteškega kralja svojega jezika in svoje krvi, sam krojil svojo usodo. 15 let! Kratka doba v zgodovini človeštva in vendar dolga in po svoji vsebini težka za naš narod in našo državo, če se danes ozremo nazaj, koliko bridkih izkušenj m razočaranja iz te komaj minule preteklosti se pojavi pred našimi duševnimi očmi! Komaj so umolknili topovi na bojnih poljanah, že nam je mirovna konferenca zarezala težke rane v naše narodno telo. Njej je sledil bolesten koroški plebiscit, nesrečni Rapallo, a vse te narodne nesreče niso bile v stanu, stvoriti v narodu in njegovih zastopnikih ono slogo In duhovno edinost, ki Je bila v teh usodnih časih neobhodno potrebna. Mesto konstruktivnega dela na okrepitvi in izgraditvi komaj postavljene državne stavbe, zavladale so plemenske in strankarske strasti, ki so že pretile zrušiti to. kar je bilo na potokih najdragocenejše krvi, v nadčloveških mukah in trpljenju zgrajeno. Nevdržno smo drveli po poševni ploskvi navzdol in tragični dogodki v narodni skupščini so izgledali samo še kot nov predhodnik neizogibne katastrofe. Ko Je že bila 12. ura in Je bila sila na vrhuncu, tedaj Je nastopil največji sin nagega naroda, kateremu je zgodovina namenila poslanstvo, da vodi preko bojnih poljan naš narod k svobodi, priborjeno svobodo očuva in ga duhovno ujedini. Bodimo hvaležni usodi, da nam je dala v kralju Aleksandru vladarja in vodnika, ki je v zgodovinski šestojanuarski noči z od-.očno, njegove svetle preteklosti vredno gesto, enkrat za vselej presekal z nesrečno preteklostjo in s prepričevalno besedo celemu narodu vili »poznanje, da je samo v slogi, bratstvu m v vzajemnem delu naš epas in naša bodočnost. Doumeli smo njegove kraljevske besede in, zbrani okoli Njegovegat vzvišenega prestola, s pogumom ln samozavestjo stopili t bovo epoho naSe narodne zgodovine! Ko nam je pogled v prvo petnajetletje naše svobode odkril usodne napake, ki amo jih delali, naj na« danes združi trden sklep, da ne bomo nikdar več dopustili, da bi se v našo lepo domovino povrnile nekdanje razmere. Dolžnost nam veleva, da zatremo zadnje ostanke predvojnega hlapčevstva, od tujih gospodarjev nam privzgojenega partikularizma in verske nestrpnosti. Naša brezobzirna borba bo v isti meri veljala kvarnim izrastkom povojne pokvarjenosti, odvratnega dobičkar-btva in uničujočega korupcijonizma. Zavedajmo se, da brez poštenja ln morale ni trajnega blagoslova, a te osobine morajo biti lastne pred vsem onim, katere je na-nad pooblastil, da vodijo njegovo usodo. Lepa in prostrana Je nafta Jugoslavija, nešteto bogastva vidnega ln skritega počiva v njej. Njeno poslanstvo ni samo v tem, da nudi svojim državljanom osebno in politično svobodo ter možnoBt kultur, nega razmaha, ona ima vsega, da lahko nudi vsakomur, ki Ima voljo ln ljubezen do dela, človeka dostojno ln zadovoljno življenje. Ta cilj bomo pa dosegli samo tedaj, ako se bo vsik napram svojemu bližnjemu čutil človeka, brata in prijatelja. Svoji ljubezni do svobode in države moramo pridružiti in v svojih srcih neomajno zasidrati čut socijalne pravičnosti, ki se mora izražati v vsem našem javnem in zasebnem delu. Duhovno ujedinjen, po vsestranskem napredku stremeč in socijalno čuteč narod bo najmočnejši ščit in najzanesljivejša obramba pred viharji, ki utegnejo pretresati svet. Pri uresničevanju teh naših stremljenj nam bo služil kot svetel vzor naš vzvišeni vladar, ta veren simbol naše narodne svobode in narodne edinosti. Bojevniki! Predraga mladina! Ko gledam z utripajočim srcem in razigranimi čuvstvi Vaše strumne vrste in neodoljivo življenjsko silo, ki se v tem vašem pohodu razodeva, me navdaja vse premagujoča vera in zaupanje v končno prerojenje, v znaku katerega stopamo v Irugo petnajstletje naše svobode. V tem slovesnem trenutku kipi iz mojega srca vroča molitev, da bi Bog Fravde, ki ni dovolil, da bi naš narod kljub vsem nesrečam in viharjem, ki so stoletja divjali preko njegove zemlje, izginil s površja, njegova neizmerno trpljenje nagradil s tem, da bo čuval ln branil ter krepil našo milo Jugoslavijo in našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra I. Da ž vi Nj. VeL kralj Aleksander I.! Da živi naš vzvišeni kraljevski dom! Da živi nerazdeljiva in nepremagljiva Jugoslavija! Medtem se je silno zgostil špalir na Aleksandrovi cesti. Po pomoti se je zakasnila vojaška godba, ki je nameravala sodelovati pri sprevodu, zato je krenila s četo vojakov po drugih ulicah po mestu. Prišli so po Selenburgovi ulici, ko so ljudje pričakovali sprevod na Aleksandrovi cesti, kar je nekatere zmotilo. Ob 17.45 je prispel sprevod na Aleksandrovo cesto. Na ćelu je bila sokolska konjenica s fanfarami. Tridesetim jezdecem je sledila godba Sokola L na čelu članstva Ljubljanske sokolske župe. Med starešinstvom je bil v sprevodu tudi prvi podstarosta SKJ Engelbert Gan-<*L Članstva je bilo v sprevodu okrog 200. Ža Sokoli so korakali gasilci v krojih, 26 četveroredov jih je bilo. Strumno so korakali kljub blatu. Tudi skavti so bili lepo zastopani v sprevodu. Njim je sledila skoraj brezkončna vrsta srednješolske mladine. Vse liubljanske srednje šole so bile častno zastopane, mladina je storila svojo dolžnost, menda se niso udeležili sprevoda le zelo redki. Mladina je ves čas navdušeno vzklikala, da ni mogel ostati nihče hladen, in pela rodoljubne pesmi. Ljudje v špalirju so se razvneli zlasti ob mladini, da so odmevale ovacije Jugoslaviji in kraljevskemu domu po ulicah kot gromovit orkan. Za mladino so se zvrstila v sprevodu številna nacionalna, kulturna, stanovska in narodno obrambna društva. Nekatera društva so bila zastopana po članstvu skoraj korporativno. Sprevod zase so tvorile že vrste naših pevskih društev. Za železni-čarsko godbo »Slogo« je korakala cela armada naših železničarjev, organiziranih v UJN2B. Prav tako lepo so bili zastopani v sprevodu delavci organizirani v NSZ in zasebno nameščenstvo. ki je včlanjeno v ZDPN. Združenje bojevnikov je bilo seveda tudi častno zastopano, nad 200 bojevnikov je bilo v sprevodu. Za njimi so korakali člani mornarskega odseka JS. Nacijonalna mladina je pri nas številna, kar si se lahko prepričal pri sprevodu. Ogromno članstva imajo za seboj naše naciJonam e organizacije, »Orjem«, »Soča«, »Tabor«, Klub koroških Slovencev, Narodna odbrana itd., kar je pokazal sprevod. 2e iz samega naštevanja je razvidno, da je bil sprevod res mogočen, da je z njim Ljubljana nadvse dostojno proslavila tako pomembno obletnico, bil je okrog 4 km dolg. Zaključila ga je kolona avtomobilov s težkimi vojnimi invalidi. Posebno priznanje zaslužijo grajski otroci, ki so nosili v sprevodu lepe, pisane lampi ione ter so tvorili skuprno zase. Govor predsednika dobro volj cev Z Aleksandrove ceste je krenil sprevod po TvTŠevi cesti na Miklošičevo proti magistratu, kjer so ga pričakovali občinski svetniki m predstavniki organizacij. Govoril je predsednik organizacij« dobrovolj-cev g. Lorger. Govornik je po kratkem uvodu, prežetem ljubezni do domovine in njenega edin-stva, poudarjal, da mora biti pravi patriot vedno pripravljen doprinašati domovini največje žrtve na oltar. Mi Slovenci ljubimo svojo rodno grudo in bomo zastavili vedno vse Bile v njeno obrambo. Kralj Aleksander nam je s svojim manifestom 6. Januarja 1929 pokazal smernice za boljšo bodočnost. Ves nas narod je sprejel te besede z nepopisnim navdušenjem. Dobrovoljci bomo z vsemi ostalimi sodelovali pri pokretu, ki naj ustvari novo dobo. I>ri tem gledamo z zaupanjem zlasti v mladino, iz katere bodo izšli novi borci. Govornik se je nato obrnil proti spomeniku kralja Petra I. Osvoboditelja in se s pietete polnimi besedami poklonil njegovim manom ter zaključil m prisego, da bodo dobrovoljci vedno sledili njegovemu svetlemu vzgledu, če bo tak domovine ukaz. Slava Tebi veliki naš kralj Osvoboditelj, naj živi Tvoj junaški kralj Aleksander in ves njegov dom! Množica se J« strnila v skupno vzklika-nje kraljevskemu domu, nakar se je ob prepevanju domoljubnih pesmi razšla. Množica je pazljivo sledila govornikovim besedam in mu živahno pritrjevala ter prirejala burne ovacije kraljevskemu domu. io je bila v pravem pomenu besede manifestacija, izraz enotne volje naciionalne LJubljane. Lepa sokolska proslava na Taboru Dan 1. decembra, praznik našega državnega ujedinjenja, je proslavilo ljubljansko sokolfttvo letoe na izredno svečan način na predvečer narodnega praznika v veliki dvorani Sokolskoga doma na Tabora. Ljubljanska 6okoteka društva so namreč sklenila, da ae bo odelej vršila proslava državnega in sokolskega praznika skupno vsako leto, in sicer vsako leto pri drugem druStvu. Letoe se ie vršila proslava pri Sokolu T. na Taboru. Velika sokolska dvorana ie bila razkošno razsvetljena, pročelje nad odrom pa okrajno z zelenjem in dižavnimi troboinirami v sredini z impozantno sliko prvega Sokola v državi Nj. Vel. kralja Aleksandra. Obširna dvorana je bila zasedena prav do zadnjega kotička tako, da lahko cenimo udeležbo nad 2500 sokolskih pripadnikov. Proslave so se udeležila prav vsa ljubljanska sokolska društva s svojim članstvom in naraščajem. 2e takoj po 10. \iri je bilo pravo sokolsko romanie na Tabor, pa tudi so-kolstvu naklonjeno občinstvo je prišlo v mnogobrojnem Številu. Pred lepo okrašenem odrom le stala predsedniška miza, za katero so se zbrali staroste vseh ljubi lanskih sokolskih društev: za Ljubljanskega Sokola br. Kajrelj. za Sokola T br. inž. Bevc. za Sokola IT br. dr. Šubic, za Sokola ITT br. šnplia. za sokola TV br. Pogačnik, za Sokola Ljubljana - Šiška br. DolinŠek. nadalje vsi društveni načelniki in tajniki. Na desnem krilu pa so se ;*v stavili praporščaki s svojimi impozantni mi prapori, vseh praporov ie bilo 7. Na okrašenem odru oa se t? Mtaborila godba Sokola T pod vodstvom br. Svaigerja. V prvib vretab so zasedli svoje prostore odlični gosijp in predstavniki našega javnega živi jen ia. Proslavi so prisostvovali pod-ban dr. Pirkuiajer, zastopnik drviziionaria podpolkovnik Rudolf Knez, zastopnik HTM*-neDr žava<. Obe deflclamaciji sta napravili nrav usroden vtis, o Čemer fe pričalo burno odobravanje zboroval cev- Pevski moSki zbor Glasbene Matice rod taktirko br. Jirvanea je junaško zapel >Bod; zdrava, domovina«, nakar je moral med bučnimi ovacifarni dodati še >Morie Adri-I a rusko«. Sledila }e razdelitev diplom članstvu in narašča hi ljubljanskih sokolskih dr.ištev. ki so si jih priborili na lanskoletnih, župnih tekmah, smučarskih in medzletnih tekmah. Največ diplom si ke priborilo matično društvo Ljubljanski Sokol, Sokol 1 m Sokol TI. več diplom pa sta si priborili tudi društvi Sokol III in Ljubljana - Šiška. Občinstvo je z zanimanjem sledilo razdelitvi diplom in vencev ter nekatere tekrovalce oziroma tekmovalke, ki so si prib —Ili po v»č diplom in priznanj, burno pozdravljalo. Godba Sokola I je dovršeno zaigrala venec jugoslovenskih narodnih pesmi, nakar fe sledila sološna zaoblijba ob 15Mnici ujedinjenja. Po svečani zaobihjfoi, ki ke napravila na vse mogočen vtis. je godba intonirala slovansko himno >Hej Slovani«, ki so }o zapel; vsi navzoči v dvorani. Starosti br. »n?.. Bevc se k- zahvalil za prelepo udeležbo in med sviranjem koračnice zaključil nad v«e velicanstno in dostomo proslavo državne^ m sokolskoga praznika. Na državni praznik 1. deoembra so m vršile po vseh ljubljanskih sokok*' štvih dopoldni' slavnostne seje z zaobljubo članstva in vpisovanjem v spominsko knjigo. Lepo in dostojno proslavo ie priredil Ljublianski Sokol za svo:o mladino na prar nik popoldne v telovadnnici ▼ Narodnem domu. Mladina je uživala nad prelepo proslavo ter nad vse zadovoljna »puščala Xa-rodni dom. Skratka, ljubljansko sokolstv. je včeraj ponovno dokazalo svoio neomajno zvestobo in liubeaten do svojega vbdaria ter močne in nedeljive Jugoslavija. Proslava na Viču Vič. 2. decembri Državni ln sokolski praznik je tuProbujenje<, ki je bila napisana nalašč za slavnost ln ki ka že, kako koraka srbski vojak ramo ob rami s Sokolom. Prireditev je bila prav posrečena ln se je občinstvo zadovoljno razhajalo v zavesti, da je zopet prebilo nekaj lepih ur. Svečana zaobljuba članstva in naraščaja Včeraj ob 10.30 se je prostrana taborska dvorana znova napolnila. Zbrala se je številna taborska družina, da prisostvuje svečani zaobljubi novega članstva ter prevedbi dece v naraščaj, naraščaja pa v članstvo. Starosta inž. Bevc je prav Iskre no in toplo pozdravil vse navzoče ln Ste vilne prijatelje sokolstva, nato je pa društveni prosvetar prof. Aplenc predaval o pomenu 1. decembra kot narodnega praznika. Sledila je svečana zaobljuba član stva. Proslave po šolah Kakor vsako leto, so tudi letos vse ljubljanske osnovne in srednje soie proslavile praznik narodnega ujedinjenja z akademijami. V lepo okrašenih telovadnicah bo bile na sporedu priložnostne dekla maclje, učitelji pa so dijakom tolmačili pomen zgodovinskega dne. Posebno lepa je bila akademija na liceju, ajer je zborovodja in učitelj petja g. Ant Dollnar skomponiral himno za to priliko >Ob ujedinjenju«, kl Je Imela velik uspeh. Tudi vse ostale šole so dostojno proslavile narodni praznik. Novinarski koncert — rava narodna slavnost Procesije so romale snoči v Union — Dolga vrsta odliž-silkov — Prisrčna družabna zabava Najbrž nobeno drugo mesto v vsej državi ni proslavilo narodnega praznika tako svečano, kakor Ljubljana, prav gotovo pa nobeno drugo mesto ni zaključilo praznika s tako sijajno prireditvijo, kakor je bil sinoćnji novinarski koncert. S programom koncerta je naše mesto neovrgljivo dokazalo, da smo prvi v glasbeni umetnosti, prav tako razveseljivo dejstvo je pa tudi to, da so se te tradicionelne slavnostne prireditve udeležili prav vsi sloji prebivalstva in da je bil zato novinarski koncert tudi letos spet prava narodna slavnost v najpopolnejšem pomenu tega večkrat predarežljivo rabljenega imena. Kakor druga leta, so se tudi sinoči vlekle po ljubljanskih cestah proti hotelu »Union« procesije, kakor k nobeni drug: prireditvi, vendar pa letos naše vedno nam zvesto občinstvo moramo še prav posebno pohvaliti, saj so se te procesije pričele valiti v dvorano že takoj po 7. uri, da ni bilo več take gneče pri garderobah, kakor druga leta. Novinarski koncert je bil seveda razprodan do zadnjega kotička, kakor vsako leto, in tudi letos so se ga udeležili vsi predstavniki naše javnosti, kakor jih toliko ne vidimo na nobeni drugi prireditvi. Prisotni so bili gg.: ban dr. Drago Marušič s svojim pomočnikom dr. Pirkmajerjem in večino načelnikov, zastopnik komandanta dravske divizije general Pekić s šefom štaba podpolk. Orlovičem m izredno velikim številom oficirjev; univerzo je zastopal prorektor prof. dr. Šerko z dekanom prof. dr. Skerljem in z velikim številom profesorjev, predsednik viš. dež. sodišča Vrančič z državnim tožilcem dr. Ogoreutzem in drugimi zastopniki našega sodstva, župan dr. Dinko Puc z večino občinskih svetovalcev; od zastopnikov tujih držav so se koncerta udeležili italijanski gen. konzul Umberto Natali, avstrijski generalni konzul grof Orsini Rosenberg, češkoslovaški konzul inž. Sevčik, francoski konzul Neuville in belgijski konzul dr. Dular; predsednik Glasbene Matice senator dr. Vladimir Ravnihar in poslanec dr. Rape in Rasto Pustoslemšek ki je s podpredsednikom dr. Egonom Staretom zastopal Ceškoslov.-jugslov. ligo, podstarosta SKJ Engelbert Gangl, predsednik SPD dr. Pretner, finančni direktor dr. Valjavec, direktor pošte dr. Tavzes, direktor Narodne banke Gregorič, direktor konservato-rija Matej Hubad, zastopnik upravnika policije svetnik Pestevšek, ZTOI je zastopal podpredsednik Josip Rebek s tajnikom dr. Plessom, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik. predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus, preds. Inženjerske zbornice inž. Suklje, preds. velesejma Fran Bo-nač, preds. borze Dragotin Hribar, preds. Zveze trgovskih gremijev Josip Kavčič s oreds. ljubljanskega trgovskega gremija Gregorcem, predsednik Rdečega križa dr Fettich, predsednik OUZD Ivan Tavčar z J i rektorjem dr. Bohinjcem, podpredsednik Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije Josip Turk, direktor opere M. Polič z mnogimi gledališkimi umetniki, pravoslavni prota Budimir, predsedniki večine ljubljanskih nacionalnih, kulturnih in humanitarnih društev, direktorji skoraj vseh denarnih zavodov in zavarovalnic, zastopniki naše industrije, trgovine in obrti, uredništva in sploh zastopniki vseh stanov. V sijajnih toaletah se je reprezentativne svečanosti seveda udeležilo tudi izredno število naših dam s soprogo ministra go. Anči dr. Kramerjevo. soprogo ministra go. Mo-horičevo in go načelnika Ribnikarja. Večina prej omenjenih gospodov je prišlo s svojimi soprogami in družinami, da je bil pogled na nabito polno dvorano nadvse pester in svečan, da 151etnice našega zedi njenja Ljubljana pač ni mogla proslaviti na bolj manifestativen način, kar se tiče višine umetniških užitkov in udeležbe. Po koncertu se je iz te mogočne nacionalne in kulturne manifestacije Ljubljane razvila prava ljudska veselica s plesom. Ob vsakem koraku so nadvse zadovoljni ljudje v silni gneči delali šaljive opazke, da bo treba za prihodnji koncert zidati nove, vsaj dvakrat tako velike prostore kakor so dosedanji. Čeprav je večina gostov morala ponajveč stati in so zavzeli udeleženci z mizami in stoli toliko prostora, da je ostala komaj polovica dvorane za ples, vendar je bila vsa stisnjena množica od priče tka pa do zadnjega akorda vojaške muzike in orkestra »Grafike« pri najboljšem razpoloženju in v resnici vesela, a o kakem neprijetnem incidentu ni bilo niti govora. Prav posebno moramo pohvaliti še obe godbi in njuna kapelnika kapetana g. Ž-ivanovića in g. Ogorevca. ki sta oba ves čas sama vodila svoje orkestre in dokazala, da sta za ples na novinarskem koncertu pripravila tudi najnovejše komade. V veliki dvorani je ves čas z vzorno pridnostjo igrala vojaška godba, zlasti je pa kapelnik kapetan Zivanović razumel množico, ko so prešinili mladino zvoki kola, prav tako je pa v zgornji dvorani skrbel za plesalke in plesalce orkester »Grafike«, ki se je končno preselil v veliko dvorano, kjer je igral z največjo požrtvovalnostjo do zgodnjih jutranjih ur. Po vseh prostorih so prepevali improvizirani pevski zbori, vendar pa nikjer ni bilo čuti kričanja, ker je bila vsa prireditev navzlic sijajnemu razpoloženju resnično ves čas dostojna, saj so se množice ves čas zavedale pomena slavnostnega dne. Kakor z umetnostnimi nasladami, je bilo bogato preskrbljeno tudi s telesnimi užitki, saj je za najboljšo kapljico skrbela znana veletrgovina z vinom Peter Stepič po tako solidnih nizkih cenah, kakršne so splošno v naših gostilnah. Za podlago in najrazličnejše prigrizke se je tudi letos vzorno pobrigal mojster Javornik, z najrazličnejšimi slaščicami in Meinlovo izvrstno kavo je pa postregla slaščičarna Pelicon. a s cvetlicami je lepe plesalke okrasila cvetličarna Cutič. Raspoloženje je bilo ves čas tako animirano, da so se množice razšle šele ob pozni policijski uri popolnoma mirno in v redu. Uspeh novinarskega koncerta je tudi v finančnem pogledu prav Dovoljen, saj se naše občinstvo dobro zaveda, da je čisti dohodek novinarskega koncerta v prid novinarskemu penzijskemu fondu. Vsi prijatelji novinarskega stanu naj bodo pa preverjeni, da novinarji znajo ceniti sim- patije Ljubljančanov in to na te simpatije tudi upravičeno ponosni, zlasti so pa hvaležni vsem umetnikom, ki so pripomogli do tako velikega moralnega uspeha ter vsem ostalim sotrudnikom, zlasti pa vsem gostom, ki so s svojo udeležbo spet dokazali, da je novinarski koncert najdostoj-nejša proslava narodnega praznika in največja ter najbolj priljubljena prireditev vsega leta. Poročilo našega glasbenega recenzenta pa priobčimo v ponedeljek. Proslave po drugih krajih V škof ji Loki Skofja Loka, 1. decembra. Letošnji državni praznik narodnega ujedinjenja je praznovalo naše mesto izredno slovesno. Ob 9. dopoldne je bila v župni cerkvi slovesna služba božja z zahvalnimi molitvami za kralja in državo. Svečanemu cerkvenemu opravilu so prisostvovali predstavniki vseh državnih, vojaških in samoupravnih oblasti z uradništvom, oficirski zbor, pomnožen z rezervnimi oficirji, banovinska mlekarska šola, mladina meščanske in osnovne šole z učiteljstvom, močna deputacija Sokolov ;n gasilcev v kroju, člani Narodne odbrane. Kolo jugoslovanskih sester, gospodarski krogi, ves občinski odbor z županom Sinkom, zastopniki raznih korporacij in ustanov ter ostalo prebivalstvo, tako, da j« bila cerkev nabito polna Pred cerkvijo je stala častna četa vojakov s poikovno zastavo 1. planin, polka. Po cerkvenem opravilu so imele šole svoje interne proslave. Mladini deške sole sta iz-pregovorila šolski upravitelj Jakob Rojic in učitelj Rudolf Horvat, deoa pa je deklamirala, recitirala in zapela več pesmi. Posebno ljubek je bil nastop mladinskega zbora, ki ga je vodila gdč. prof. Mana Ma-cakova. Takoj po proslavi je obdarovalo Kolo jugoslovcnskih sester v risalnici 72 naj-ubožnejsih dečkov in deklic iz območja škoijeioške šolske občine. Na zbrano deco je imela lep nagovor predsednica KJi. županja ga. Alojzija Sinkova, ki je vzpodbujala otroke k pridnosti in marljivosti ter ljubezni do staršev tn predstojnikov. Otroci so prejeli nato čevlje, perilo, obleke, šolske potrebščine, pecivo in druge koristne stvan. Obdaritev je bila kar izdatna, saj je imelo Kolo stroškov za več tisoč dinarjev. Kolašicara so se otroci prisrčno zahvaljevali, svoje priznanje pa je izrekel tudi g. Rojic. Medtem se je zgrnilo sokolstvo v veliko dvorano doma k vsakoletni dopoldanski svečanosti, ki je bila letos posebno prisrčna. Orkester je zaigral uvodoma državno h.mno, nato pa je pozdravil starosta društva vse brate in sestre, zlasti zastopnika političnega oblastva. načelnika Legata, komandanta 1. planin, polka, polkovnika Ra-dovića, župana Sinka in Hafnerja. V lepih besedah je prešel na one brate, ki jih je iztrgala smrt iz sokolske srede. Spominjal se je i Ankeletove, br. Burdvcha, ustanovnih članov Komana in Cadeža ter polkovnika Potočnika. Po prečitanju sokolske po-sanice je imel br. Horvat slavnostni govor, ki je v njem ponovno podkrepil vse smotre visoke sokolske organizacije, nato pa se je izvršila zaprisega. Naraščaj je prejel znake, zapriseglo pa je nekaj nad 30 novih bratov in sester, ki so vsi poljubili sokolski prapor in segli br. starešini v roke. To je bil zares ganljiv, a obenem svečan prizor. Po razdelitvi cele vrste diplom, ki so si jih priborili škofjeloški Sokoli pri tekmah na pokrajinskem zletu v Ljubljani in v Kranju je zaključil orkester s sokolsko koračnico pomembno slavje. Zvečer je pohitelo narodno meščanstvo na prvodecembersko akademijo, ki je izvrstno uspela. To ni bila več običajna prireditev, marveč elitni, umetniški večer prvega reda. Vse delo po mestu je počivalo, obratovalnice, lokali in trgovine so bile zaprte, Skofja Loka sc je odela v zastave do zadnje hiše. V Kranju Kranj, 1. decembra. Ne hrupno, pa vendar dostojno je proslavilo naše metBrto 15. obletnico o&vobojenja in ujedinjenja. Raz vseh hiš so zaplapolale v četrtek popoldne državna t robo j ni ce. Zvečer je priredilo tukajšnje ©okoleko društvo skupno z Narodno odbrano svečano akademijo, katere se te udeležilo poleg zastopnikov oblasti in mesta presenetljivo veliko število Kranjčanov in okoličanov. V izrednj okusno okrašeni veliki dvorani Narodnega doma so se ob strani občinstva razporedili Člani, Članice in naraščaj vsi v krojih okoli drjMvenega in naraščajskeea prapora. Uvodoma so vsi navzoeni zapeli sokolski pozdrav, nakar ie mešani zbor zapel Premr-lovo: Pes>m proslave. Nato je gimn. direktor dr. Dolar v globoko zasnovanem in občutenem slavnostnem govoru očrtal velik pomen dejstva, da smo svobodni. Po viharnih vzklikih Nj. Vel. kralju, kraljici in visokemu domu je zaigral orkesrter državno himno, nato pa učinkovite Fstraeove Ruske sličice. DrugI del sporeda so tvorile telovadne točke. Otvoril jih je ženski naraščaj z elegantno izvedenimi vajami z v»nci. Neposredno nato je nasrtooil mo5ki narašrai z vajami s palicami. Baš točiva tesa oddelka, ki ie zadnia leta močno hiral, ?e po sodbi starih Sokolov in predniakov odnesla krono večera. Sledila je š^naietorica članic in takoj za njo devetorica članov, obe točki t>ray lepe izvedeni. Z?lo efektne so bile nato izvajan s vaie s svetlimi kiii. Krasen porrled se je nudil navdušeni publiki na plešoče kresnice in mteliaioče Ličke, ki so s> n* koncu 6tmile v modro, belo, rdečo nalikuiooo trer bojnico. Telovadni del «o zakliu^ili fH^ni fsa-mi goj*nci drž. tekstilne ?ole) z učinkovito pklndbo na Jenkovo >Jadran«ko morfe*. Vse telovadn.* točile je občinstvi-« toplo nagradilo s pohvalo in to upravičeno, Svečano proslavo je zakliu?il rnoSkl zbor. ki i> OD_ čuteno zapel Aljažev: Na dan. Dan>s dopoldne ob 11. uri pa ie hAagnfe sokolsko društvo ob odlirni nđefefiri imelo svečano se^o. Uvodoma je starosta br. Za-vršnik toplo pozdravil navzočne odlomke, nrav iskreno čestital kaoetanu M;iutinovi-ču h krstni slavi tukajšnje procrrnnične četa, nato pa pršita! 1- decembrsko rvtslani-eo podstaroMe SRJ br. Gancda. — Sledil je svečani akt prevedbe deco v naraščaj in za-oblmbe novih članov in slanic, kakih PO no Številu. H koncu ie br. starosta izročil Članicam in članom diplome žunnih in pokra ihr ckih te-V^rn in nsrradne plakete T>rn«ke?a Jrlpta Ta Vrasna *v**čnnrt«t je naMr»*tr>»nej*» manifectirfljn imevanje pomena sokolstva na današnji praznik. V Trbovljah Trbovlje, 1. decembra. Državni in narodni praznik 1. decembra je prebivalstvo trboveljskega rudarskega revirja proslavilo nadvse svečano. Vsa poslopja ob glavni cesti so bila v državnih zastavah. Ob 8. so se pričele zbirati na prostranem prostoru pred rudniško restavracijo in gostilno Forte velike množice prebivalstva vseh slojev in stanov, ki so jih še pomnožile sokolske, gasilske in bojevniške čete, ki so prikorakale z zastavami. Točno ob 8.15 je krenila impozantna povorka z novo sokolsko godbo na p.hala proti Trbovljam k službi božji. Za sokolsko godbo so korakali korporativno zbrani tukajšnji rezervni oficirji v uniformah, za njimi sokolska in gasilske čete Trbovlje I in II ter Klek, katerm so sledili v gostih vrstah bojevniki z zastavo in članstvo Narodno strokovne zveze. Za temi so se vrstile Organizacija jugosl. emigrantov z zastavo. Klub koroških Slovencev, Ciril Metodova družba. Jadranska straža, Društvo rudn. nameščencev, lovska udruženja, planinci, nacionalni železničarji, športna udruženja, trgovci, obrtniki in dr. Na trgu pred cerkvijo je bila razvrščena šolska mladina vseh šol, od katerih se je le meščanska šola in višji razredi voden-ske šole udeležila povorke. Po slovesni službi božji, katero je daroval g. prof Ratej. se je vršilo na občini vpisovanje posameznih društev v spominsko knjigo. Zatem je stopil k lipi svobode pred cerkvijo starosta trboveljskega Sokola g. Pleskovič, ki je dejal, da je preteklo danes 15 let, odkar je jugoslovenski narod raztrgal s sebe robske okove ter dosegel svojo narodno svobodo v svoji lastni državi. Izpolnile so se stoletne nade, ki jih je gojil jugoslovenski narod izza časov Nemanje do Zrinjskega in od Gubca do slavnih Karadžordžev — naš.h narodnih osvoboditeljev in zedmitel jev. Ta svoboda je pretežko priborjena. zato je jugoslovenski narod ne bo zlepa žrtvoval. Naj se tega zavedajo vsi naši narodni sovražniki, ki so delali načrte in račune brez Jugoslo-venov ter risali že nove mej j Evrope. Zalotila nas je težka krza, toda premagali jo bodemo, če bomo ed:ni in složni, mnogo lažje bi jo pa danes prenašali, če bi bili vsi že v preteklosti složni in solidarni. 1 rdno pa verujemo, da bo naš vel ki, vitezi, kralj Aleksander I. povedel jugoslovenski narod rudi iz te težke gospodarske krize, zato smo dolžni, da ga pri njegovem velikem državotvornem delu krepko podpremo vsi Jugosloveni. Z vzklikom Živel kralj in njegov presvit. dom, Živela velika in močna Jugoslavija, kateremu so se vsi z navdušenjem odzvali, je zaključil govornik svoj g jvor. Nato se je povorka vrnila do Sokolskega doma odnosno rudniške restavracije, kjer se je razšla. RESNICA JE, da se moška in dečja oblačila najbolje kupijo pri tvrdkl J. MAČEK. Aleksandrova o. 12 Na Jesenicah Jesenice, 1. decembra. Jesenice so se na praznik osvobojenja In ujedinjenja odele v državne zastave Dopoldne se je vršila v mestni župni cerkvi slovesna služba božja, ki so se je udeležili zastopniki oblasti, drž. uradov, občine, rezervni oficirji KID, raznih druStev Ln organizacij, predvsem pa šolska mladina z učiteljstvom. V šolah so bile običajne šolske proslave drž. praznika z govori, deklamacijami, recitacijami, godbe-nimi točkami in petjem. Sokola so društvo pa je imelo dopoldne sestanek vsesa članstva v veliki dvorani Sokolskega doma Vršlia se je slavnostna seja društvene uprave, kjer je starešina društva br. dr. Obersnei navzgočim v lepih besedah orisal boje za našo narodno svobodo Ln poudarjal, da se danes več ne rešuje usoda Ln samostojnost držav • konferencami in ' pogodbami, temveč bo moral vsak narol braniti svojo svobodo s krvjo in mečem Naslovil je iskrene pozdrave na visoki kraljevski dom ter poudaril, da je vsakemu Sokolu najsvetejše domovina, država in njen kralj. Godba je zaigrala državno himno in >Pej SlovanU, nato pa je brat starešina zaobljubil 33 novih med letom pristopivših članov In članic ter razdelil 48 diplom tekmovalcem in tekmovalkam, ki so jih dosegli pri župnih ln saveznih tekmah ter pri smučarskih tekmah v Mojstrani, Bohinju in Strbskem Plesu. V Trebnjem Trebnje, 1. decembra. Proslava praznika ujedinjenja Je bila letos še posebno prisrčna na obeh flolah v Trebnjem In v Dol. Nemški vasi, kjer je naša mladina s posebno pestrim sporedom rea lepo počastila svoj največji praznik praznik 1. decembra. 16. obletnica ujedinjenja med najmlajšimi je tem bolj omembe vredna, ker obe šolski proslavi dokazujeta, da postaja kmečka mladina nacijonalna in da preveva mlade duše in srca ljubezen do domovine, kralja ln države. Cn taka vzgoja naših najmlajših nam je najboljše Jamstvo, da bodo tako vzgojeni tudi v poznejšem življenju res dobri m iskreni Jugosloveni ia v teh Je bodočnost. Po zahvalni sluibi božji, ki Jo Je daroval ob 8. uri dekan trebanjski, župnik g Tomažič, in kateri so prisostvovali pole? šolske mladine predstavniki vseh tukaj šnjih uradov, Je imela trebanjska mladi na proslavo na Soli v Trebnjem, nemško vaška pa na šoli v Dol Nemški vasi Uči-teljstvo Je mladini obrazložilo pomen 1 decembra, nakar so šolarji s pestrim prosvetno narodnim sporedom zaključili lepo 1 mladinsko slavje. Sokolova proslava praz nika ujedinjenja bo na rojstni dan NJ. V«»' kralja v nedeljo 17. t m. V Novem mestu Novo mesto, 1. decembra Praznik uedinjenja je prazno^ I novomeški Sokol v četrtek zvečer v veliki dvo rani Sokolskega doma. Poudariti moramo, da ni bilo do letošnjega leta krasnejšega izvajanja programa, kot je bil baš ta večer. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Ljudje so stali ▼ mali dvorani in na hodniku, ker ni bilo dovolj prostora. Slavnostno akademjo je otvoril br. starosta M. Marinček. nakar se je po odigranju drž. himne pričel program večera. Ne vemo, koga bi bilo bolj pohvaliti, ali ljubko deco, ki je izvajala Ganglo-vo deklamacijo »Mi sokoliči in sokoliči-ce«, Albrehtovo »Preglejmo srca«, Dopu-dajeve sarajevske proste vaje, ter J. Bol-harjevo igro s solnčniki ali ženski naraščaj s Sagrakovim plesom z venski. Odlično je izvajaj svoje vaje moški naraščaj, očarale pa so nas članice z krasno izvedbo J. Bolharjeve »Pomladi«. Krona vseh telovadnih točk pa je bil nastop članov z Mu-drijevo ritmično kompozicijo iz Zajčevc opere Zrinjski »U boj«. Nekaj posebnega je bila rudi recitacija osmošolca J. Peterima, ki je recitiral Levstikovo »Gadje gnezdo«, ob spremljevanju klavirja Sokolski orkester pod d, r: gen tom br. Sprocom je rešil svojo nalogo nad vse pričakovanje z Izvajanjem Schrajnerjeve »Slovanske fantazije* ter Leopoldovim potpurijem »Zlata Praga«, s Sil vi j evo »Pozdravno koračnico«. Tudi vse točke mladinskega >' o-ra. zlasti VodoplvČev »Stari Medo« so bile toplo sprejete. Na praznik sam so se vršile v naših cerkvah zahvalne službo božje, katerim so prisostvovali predstavniki vseh tuk. uradov. Ob 10. dopoldne pa se je vršila v Sokolskem domu svečana seja, ki jo je otvoril br. župni starosta dr. Vasic, pozdravljajoč vse članstvo, posebno pa ie predstavnike narodne vojske. Toplo je donel njegov pozdrav mladini naših šol, ki se je tudi zbrala polnoštevilno z našimi učitelji ter profesorji. Br. D. Matko pa je prečital Ganglovo poalan;co, nakar je spregovoril br. prosvetar prof. J. J are, ki je v krasnem govoru očrtal pomen in važnost uedinjenja, po katerem so hrepeneli ter delali stoletja naši predniki. Nato se je vršila svečana zaprisega novo vstopivše-ga članstva ter prehod dece v naraščaj, na katerega se j« obrnrl br. starosta Marinček, nazivajoč ga sok Ln mozek našega naroda, na katerega se naslanja ves nas up, pozivajoč ga, naj stavljeno nado uresniči s svoi i.i delom, da bomo s ponosom gledali na svoj naraščaj. Med svečano cejo so se razdelile tudi diplome tekmovalcem in tekmovalnim vrstam, ki so dosegli prav lepe uspehe. V Semiču Semič, 1. decembra. V nedeljo 26. novembra je semiški Sokol priredil svečano proslavo, na kateri je zdruiil proslavo ujedinjenja, proslavo 10-letnice rojstva Nj. Kr. Vis. prestolonaslednika iJetra in proslavo Ganglove 60-letnice. Proslava se je vršila v prostorih br. Bukovca ob 7. zvečer. Šolski upravitelj br. Razpotnik je prvi pozdravil navzoče, ki jih je bilo izredno mnogo. Kljub slabemu vremenu so mnogi prišli tudi iz bolj oddaljenih krajev, da proslave skupno naše lepe nacijonalne jubileje. Govornik je v lepem govoru omenjal značaj te proslave posebno glede na desetletnico sokolskega staroste prestolonaslednika Petra in oO-let-nico njegovega prvega namestnika poda ta-roste br. Gangla, ki ni s svojim plodonosnim delom dosegel velikih uspehov 1« v sokolstvu, nego enako tudi na polju narodne prosvete sploh. Navzoči so prestolonasledniku in br. Ganglu navdušeno vzklikali in zapeli državno himno. Sledila je akademije, pri kateri so nastopili vsi oddelki. Vseh 13 točk j« bilo izvedenih v največje zadovoljstvo vseh in so si ljudje zaželeli pogostejše takih prireditev, ki tudi javno manifestirajo moč in slogo sokolskih mišic, dasi je sicer sokolsko delo tiho in skromno. Na ta način bo tudi naša mladina dobila večje veselje do prosvetnega dela. Pri prireditvi je sodeloval tudi tamburaški zbor pod vodstvom br. Pašiča, Nekateri se niti ob tej priliki niso mogli vzdržati, nego so z neokusno kritiko brusili svoj jezik, a obsodili najbolj sami sebe, kakor jih je tudi ljudstvo že ponovno obsodilo. Vsi na delo. s katerim bomo neumestnost tudi najmanjše kritike najlažje dokazali. V Ptuju Ptuj, 1. necembra. Nai starodavni Ptuj je na dostojen način proslavil praznik narodnega uedinjenja. Vse mesto je bilo v zastavah, v proitijski cerkvi pa se je vršila slavnostna služba božja. V Narodnem domu je bila ob 11. svečana seja Sokola, kateri je prisostvovalo meščanstvo Ptuja, s sreakim načelnikom g. dr. Bratino, mestnim županom g. Jeršetom, komandantom mesta g. podpolkovnikom Serncem in celokupnim oficirskim zborom, starešino sodišča g. dr. Poznikom in zastopniki narodnih društev. Starosta brat dr. Šalamun je imel na prisotne lep nagovor, pevski zbor Glasbene Matice pa je zapel nekaj pesmi, med njimi tudi državno himno. 7magovalcem na raznih tekmah so se razdelile diplome. nakaT je še sledila zaobljuba novih članov, katerih je bilo nad 60. Popoldne pa se je vršila mestnem gledališču akademija z izbranim sporedom, kjer so naši Sokoli zopet pokazali, kaj zmorejo z vztrajnim in neumornim delom. Številno občinstvo je nagradilo Sokole z zasluženim priznanjem. ZVOČNI KFNO »SOKOLSKI DOM« V 6I5K1. — Telefon 33-87. JOSEPH SCIl.MIDT Najslavnejši sodobni tenorist in radijski pevec v filmu božanskih arij in melodij PESEM SVETA Dopolnilo najnovejši zvočni tednik! Danes ob %7. in ^9- url, v nedeljo ob 3., 5., 7. In 9. uri. v ponedeljek ob %7. ln ^9. uri. Pride! MARLENE DIETRICH VISOKA PFSFM Sfev 275 liLOTlNSKI HARODi, &» 1. dmrtn 1WS Hmb t. Izjava Nj. Vel. kralja „S polnim zaupanjem lahko gledamo v zdravo bodočnost Jugoslavije, njen nadaljnji napredek in razvoj44 Brno, 2. decembra, r. Urednik >Lidovyh Novine dr. Ubert Ripka je bil sprejet v avdijend pri Nj. VeL kralju, ki mu je pri tej priliki blagovolil dati naslednjo izjavo: »Po 15. letih napornega dela na organizaciji države in narodnega edinstva lahko s polnim zaupanjem gledamo na zdravo bodočnost Jugoslavije ter na njen nadalnji razvoj in napredek. Moja prizadevanja bodo, kakor so bila doslej, tudi v bodoče usmerjena v to, da se jugoslovenskemu narodu zajamčijo trajno vsi potrebni pogoji za kulturno in gospodarsko napredovanje, za ustvarjanje blagostanja, na katero ima po tolikih žrtvah in težkih borbah vso pravico. Ne morem si kaj, da ne bi naglasil tudi pri tej priliki, kakor sem v dneh težkih borb, da so nase misli usmerjene k Češkoslovaški, s katero smo v prošlosti skupno trpeli in s katero smo nerazdružljivo povezani po skupnih življenjskih interesih in po bratski solidarnosti. t V tei zajednici čustvovanja in stvarnosti je najboljše jamstvo lepše bodod- nosti Češkoslovaške in Jugoslavije. Tudi Maribor je imel lepo proslavo Maribor, 1. decembra, te uvod v 15. obletnico našega narodnega in državnega osrvobo jenja i ž bil v metropoli našega severnega obmejnega ozemlja nad vse lep in veličasten. Tukajšnje narodno gladališče ie sinoči napolnilo do zadnjega kotička sokolsko in narodno občinstvo, med katerim ie bilo tudi mnogo predstavnikov oblasti in mariborskega javnoga življenja. V proslavo narodnega praznika je namreč v gledališču priredilo sokolsko društvo Maribor - matica slavnostno akademijo, kateri spored je bil nad vse srečno izbran ter enako tudi izveden. Vojaška godba 4o. pehotnega polka ie otvorila slavnostno akademijo z državno himno, nato pa \i odigrala Smetanovo >Slavnostno predigro«. Ženski naraščaj je nastopil s težavno gimnastiko sodobne žene, nakar je izvedla Članska vrsta več dovršenih vaj na konju. Po sestavi Vera Kovačeve so izvedle članico odlomek i« ritmične ure, ženski naraščaj pa izredno ljubko, čeprav ne lahko vajo na visoki gredi. Najsilnejši vtis in nepoležno odobravanje so izzvali e precizno izvedbo krasni dr. Mjrnikove telovadne skladbe »Turški marš< naraščajniki, nakar je godba zaigrala fantazijo iz Dvofakove opere >Šelma 6ed-lak<. Višek sokolska telovadne vzgoje so pokazali člani z divnimi, vratolomnimi in vsakogar osvajajocimi vajami na drogu, nakar ie 6ledila Apihova poetična vaja belo-oblečenih članic s črno smrtjo, prirejena po znani pesmi »Prišla je miška . • Svojo sprHno^t na orodju so pokazale Članice z uspelimi rejargi na bradlji, nakar so člani v V rune i vi seetavi po godbi V. Mladovana izvedli zanosno >Mladostc. iz katere je dihala resnična mladostna borM, kipenje, dvuini in zrnata mlade zdrave sile v mladem telv su z najširšim poletom zdravega sokolsk iga duha. Akademijo je zaključila ob dolgotrajnem aplavzu kombinirana dr. Murnikova telovadna skladba članov in Slanic >Fust<. Davi «?e je Maribor v meglenem zimskem futru prebudil ves pomlajen, vsevprek zavit v živobarvnost in pestrost tisočerih državnih trobojnic. Na \seh koncih in krajih mesta so odmevali zvoki poskočnih koračnic, ki so jih igrale razne tukajšnja godbe. Današnje proslave so se pričele ob 9. uri najprei v Studencih, kjer je bila po končani svečani službi božji v Sokolskem domu skupna sokolska in ;o!ska proslava državnega praznika, kateri j- sledila zaobljjba mnogoštevilnega novega članstva. Ob 10. uri je bilo t»v\-jnn bogoslužje v pravoslavni kapeli v vojašnici Kralja Aleksandra 1. v Melju, istočasno pa tudi v evangeliski e-rkvi. Ob 11. uri je bila v stolnici svečana služba bož]a, ki jo je daroval ob asistenci sam lavanlinski knezoškol g. dr. Tomaži ž, pevski zbor mariborske Glasbene Matice pa ie zapel Verdijev >T-deum*. Navzoči so bili polnoStevilno zbrani predstavniki vseh državnih in samoupravnih uradov, ustanov, zavodov in društev, kakor tidi rezervni častniki v '»^formah in civilu. Pred c^rkvi'o je bila ob vojaški ccHlbi razvrščena tudi strumna dijaška inženirka četa. Vsi našteti odiičniki ©o se nato podali v s?ino dvorano okrajnega glavarstva, kjer so se vpisali v spominsko knrgo če>titk. Ob isti uri pa 92 ie zbralo v mah dvj-rani Narodnega doma v impozantnmi številu članstvo Sokola-Matice, kateremu je spregovoril o pomenu velikega zgodovinskega dne pred 15 leti g dr. Fornazanc nakar J2 položilo sokolsko prisego 80 novih članov in članic. Sl-:dila je razdelitev nui3-croštevilnih diplom in daril, ki so si jih osvoiili v viteškem tekmovanja društveni člani in članice na letošnjih javnih nastopih. Na slavnoeti je sodeloval in jo poveličeval z ubranim petjem pevski zbor mariborskih učtteljišcnikov pxl vejšoo taktirko prof. s. Pahorja. Popoldne ob 15. jri 6e je v zopet do zadnjega prostorčka natlačenem gledarišču ponovila sinočnja slavnostna akademija, katere se jj udeležilo tudi precej narodnega in šokofekeea občinstva iz okolice. V istem času pa ie imel na Pobrežju v prostorni Renčljevi dvorani nad vse zadovoljivo obiskano akademijo in proslavo praznika po-br*žki Soko\ II., ki je ob tsj priliki tadi zaprisegel novo članstvo obojega spola. Sodelovala so vsa tamkajšnja društva, med drugimi Strelska družina, sekcija Narodne odbrane, pevsko društvo >Zarja<, krajevna organizacija JNS. članstvo Narodne strokovne zveze in člani Prof»tovoljne«a gasilskega društva. Zvečer ob 18. uri pa so je pridela pomikati izpred vojašnice 46. pešpoLka v Mč-tju velika baklada, spremljana od etogkr vih množic in opazovana od gostsga špalir-ia občinstva na vseh cestah in ulicah, kjer se je pomikala. Sprevod se je razvil po Meljski in Aleksandrovi cesti, skozi Slovensko in Gosposko ulico čez državni most ter po Frankopanski cesti mimo vojašnic Kralja Petra in Vojvode Putnika tir vojaške bolnišnice pred vojašnico Vojvode Mišica, kjer je bil razhod. Za vojaško godbo in oddelkom vojakov so korakali s čvrstimi koraki preizkušenih borcev člani Zveze Ma;-strovih borcev, mogočne vitiške čste Narodne odbrane, Jadranska Straža s svojo mornarsko in železniško sekcijo, zastopniki Sokola in ostalih društev ter gasilci z baklami. Praznik osvobojenja in uedinjenja pa Je Vfaribor zaključil nad voe dostojno in manifesta ti vn o s sijajno obiskanim večerom Narodne odbrane v veliki unioneki dvorani, kjer se ie zbralo res vse, kar čuti, dela in diha nacionalno, jusoekjvensko. Ves potek državnega in narodneea praznika v obm#J-ni obdravski prestolnici je dokazal na zno-trai in na rana j, da se mogočno, bohotil? širi in razrašča vsemogoča, edinstvena jugoslovanska ideja prav v najširše plasti in sloje obmejnega prebivalstva, ki bo stalo v slehernem trenutku kot nepremagljiv in trden graniten mejnik v obrambo evDfega kralja, domovine in naroda proti vsem, ki bi upali kdajkoli dvigniti svojo roko proti sv*-ti naSi stvari in na§i lastnini. V Obrtniškem vajenskem domu Skromno, a tem bolj prisrčno se Je izvršila proslava Narodnega ujedinjenja pri naših obrtniških vajencih v njih domu. Obrtniško društvo Je zbralo brez vsake zadevne reklame obrtniški naraščaj v tolikem številu, da je bila predavalnica napolnjena mladih poslušalcev. Njim so se še pridružili številni učni mojstri, ki z vneto pozornostjo zasledujejo vzgojo svojih učencev. Društveni predsednik g. Josip Rebek je v lepem in zanimivem govoru podal zgodovino bojev za osvobojenje našega tro-Lmenega naroda. V lahko doumljivih besedah je orisal žrtve in trpljenje junakov in narodnih borcev, ki so se žrtvovali za našo svobodo. Mladina je sledila njegovim izvajanjem z največjo pozornostjo. Mlada srca so se vnela, ob goreCih in ljubezni do domovine vzpodbujajočih besedah, da so vzkipela ob koncu od navdušenja in si dala duška z vzklikanjem domovini in kralju. Vajeniški tamburaški zbor pa je zaigral državno himno, ki so jo navzoči poslušali stoje. Sledila je skromna glasbena matineja, improvizirana po vaj. tamburačkem zboru ter domovem gojencu Vastlu, pravem virtuozu na harmoniko. Kakor slednji, tako tudi tamburaški zbor so pokazali prav lepe uspehe in mladina ni štedila s priznanjem. Prireditev sta posetila poleg gg- mojstrov tudi mestni' fizik g. dr. Rus in predsednik O. O. g. Filip Pristou. Prireditelji, ki skrbno posvečajo vzgoji obrtne mladine največjo pozornost, so pokazali, da ne zamude nobene prilike, da ne bi podkrepili nacijonalne zavesti iste. In prav je tako, mladina mora biti poleg svoje strokovne izvežbanosti tudi prežeta najčistejše ljubezni do svoje nacijonalne države. Na večer so se vajenci polnošte-vilno udeležili manifestacijskega obhoda, ki so ga priredile bojevniške organizacije Prvi obrtniški dan Ljubljana, 2. decembra Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, Osrednji odbor v LJubljani, je priredilo v četrtek zvečer v restavracijskih prostorih >Zvezde< prvi obrtniški dan. K proslavi, ki je bila bolj intimnega značaja in se je vršila v manjšem obsegu, se je zbralo mnogo obrtnikov. Nagovoril in pozdravil jih je predsednik DJO g. Pičman, k! je v daljšem govoru podčrtal važnost tega dne za ves obrtniški stan. Toplo je pozdravil navzočega zastopnika mestne občine g. dr. Rupnika ter upravnika Zanatske banke g. Ogrina Prečitana je bila obširna poslanica osrednjega odbora DJO, ki je bila razposlana vsem edinicam ter prijateljskim obrtniškim društvom. Na prireditvi je bilo prav animirano, splošno razpoloženje je pa še povečal nastop obrtniških pevcev. Na ta način so obrtniki na skromen, a vendar dostojen način proslavili svoj dan tako kakor ga proslavlja svoj dan tako kakor ga proslavlja obrtništvo v Srbiji vedno 1. decembra, bila je pa obenem to tudi lepa manifestacija v proslavo narodnega praznika. Proslave v inozemstvu Kakor doma, so tudi v inozemstvu živeči Jugosloveni slovesno proslavili prvodecem-brski narodni praznik. V vseh jugosloven-skih kolonijah v inozemstvu so se ob sodelovanju naših oficijelnih predstavnikov vršile lepe svečanosti, ki pričajo, da tudi v inozemstvu živeči rojaki budno spremljajo utripe domovine. V Ženevi ženeva, 2. decembra. AA. Jugoslovenskl praznik narodnega ujedinjenja so včeraj tu proslavili s službo božjo v ruski cerkvi. — Verske obrede je opravil prota Orlov. Službi božji so pristvovali člani jugoslovenske kolonije, člani jugoslovenske delegacije pri Društvu narodov .dalje jugoslavenski konzul Petrovič, francoski konzul in člani češkoslovaške in rumunske delegacije pri Društvu narodov. Zvečer je priredilo jugoslovensko dijaško društvo »Vilac v mednarodnem dijaškem klubu sprejem z zabavnim večerom. Med posameznimi točkami so poedini govorniki proslavljali pomen jugoslovenskega narodnega praznika. Na sporedu so bile tudi izbrane koncertne točke. Pariz, 2. decembra. AA. V proslavo 15-letnice ujedinjenja se je vršila včeraj v ruski cerkvi v Parizu služba božja. Med drugimi so jim prisostvovali jugoslovenskl poslanika v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič, vojaški ataše general Nenadovič, češkoslovaški vojaški ataše podpolkovnik Vltavski, bivši francoski poslanik v Beogradu Dard, bival poveljnik francoske vojske na solunski fronti general Henry, general Charpj, grof Edmond in večje število uglednih oseb iz ruskih pariških krogov, dalje osobje ju-goalovenskega poslaništva in mnogi člani jugoslovenske kolonije. Službo božjo Je opravil maki prota Smirnov, odgovarjal pa mu je pevski zbor ruske cerkve. Direktor Ciuha umrl Ljubljana, 2. decembra Popoldne ob HJO spremimo na pokopališče v Stepanji vasi upokojenega direktorja mestne elektrarne g. ini. A loj si j a C i u h o, ki ga je v četrtek zjutraj smrt istrgala tako nenadoma družini in neštetim prijateljem v vseh krogih našega mesta. Pokojn: direktor Ciuha je bil rojen leta 1871. v Zgornji Hrušici v ljubljanski okolici, od koder je prišel v Ljubljano na realko, nato je pa na dunajski tehnični fakulteti diplomiral za inženjerja ter kot tak 1. 1896. vstopil v službo pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljanu Talentiranemu strokovnjaku je bilo že čez dve leti poverjeno vodstvo mestne elektrarne in vodovoda, ki sta pod njegovim vodstvom kmalu zelo napredovali in ko je po najvestnejšem službovanju lani ob novem letu stopil v pokoj, se je lahko s ponosom ozrl na svoje 35-letno uspešno delo za korist našega mosta. V mlajših letih se je pokojnik udej-stvoval tudi v Čitalnici in pri raznih drugih društvih, vedno je bil pa tudi navdušen Sokol in velik ljubitelj prirode. Z izredno prikupnim nastopom se je priljubil v vseh krogih, ki ga bodo prav težko pogrešali. Za predobrim očetom žalujeta hčerka ga. Nada poroč. Grisogono in pa sin ing. Marjan, ki je že tudi v službi mestne elektrarne. Zaslužnemu direktorju g. inž. Alojziju Ciuhi svetal spomin, žalujočim pa najiskrenejše sožalje! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Tudi odrasli mo radi za Miklavža obdarovani. Najprimernejše, najlepše in najcenejše darilo Jim pripravite, če nf -očite pri upravi >Slovenskega Naroda« znameniti roman „Prokletstvo ljubezni44 ki stane broširan (oba dela) samo 20 Din, vesana v platno Din 40.— (s poštnino Din. 3.— več). Znesek se pošlje po nakaznici. y>Wr^vvvyvyvy^^ Naše gledališč* DRAMA. Začetek ob 20. tšobota, t. decembra: Turške kumare. Izvaja. Znižane cene. Nedelja, 8. decembra: Ob 15. uri Sveta Ivana. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Robinzon ne sme umreti. Izven. Zrritta.ne cena Honedaljek, 4. decembra: Zaprto. Robinzon ne sme umreti. Izvrstno mladinsko Igro imamo. Tako prisrčno in globoko, kakor je do sedaj še nismo imeli. Ima se to posebnost, da zadovolji v veliki meri poleg mladih tudi stare. Vse prosimo, da si pred ogledom Igre Robinzon ne sme umreti pokličejo v spomin povest o Robinzonu in jo povedo tudi svojim mladim Šolarjem, za katere je ta igra izredno primerna. Premijera je imela naravnost velik uspeh. Zasedba i3ta kakor pri premijeri. Prva repriza bo v nedeljo 3. t. m. »večer ob 20. uri v ljubljanski drami. Veljajo znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 2. decembra: Stoji, stoji Ljub- ljanca. Premijera. Izven. Nedelja, 8. decembra: ob 15. uri: Havajtca roža. Izven. Znižanj cene. — Ob 20. uri: Pikova dama. Gostovanje bolgarskega tenorista Petra Raiceva. Izven. Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto. Stoji, stoji Ljubljanica, satirično prijazna revija, se uprizori prvič drevi ob 20. uri v opernem gledališču. Revija ima 11 slik, ki jih je napisal Niko Pirnat, uglp.sbil Bravničar, režijsko naštudiral Kreft, muzikalno Sušteršič. Zasedba glavnih vlog je: ga. Kogojeva, gg. Janko, Pe-ček, Bratina. Simončič, Rus Josip, v ostalih vlogah, ki Jih je vseh skupaj 42, nastopajo ostali naši člani. Premijera je izven abonmaja. NaJooJičnejfti bolgarski pevec Peter Rajčev, gost v naši operi. V nedeljo, dne 3. t. m. zvečer gostuj? v naši operi bolgar- Dr. Perne v domači zemlji Ljubljana, 2. decembra. Davi ob 9.30 so z brzovlakom prepeljali v Ljubljano iz Ženeve krsto s truplom dr. Ivana Perneta, našega delegata pri Društvu narodov in na razorožitveni konferenci. Na kolodvoru so sprejeli krsto pokojnikov sorodnik duh. svetn'k dr. Perne, zastopnik zunanjega ministra načelnik odseka dr. Andrič z diplomatskim pripravnikom dr. Pogačnikom, bana je zastopal načelnik dr. Pfeifer, mestno občino podžupan prof. Jarc, katoliško starešinstvo z dr. Gosarjem na čelu, za Zbornico za TOI so prisostvovali minister n. r. Mohorič, dr. Pless, za zvezo industrijcev inž. Šuklje in Dragotin Hribar. Parievropsko un;jo, — pokojni je bil član ljubljanskega odeora, — je zastopal podpredsednik dr. Majaron, navzoči so bili še dr. Božič, dr. Adlešič in drugi. V imenu zunanjega ministra je spregovoril načelnik dr. Andnć, za njim pa v imenu katoliškega starešinstva dr. Gosar. Po blagoslovu trupla, so krsto prenesli v že pripravljeni mrliški avto. ki je pokojnika takoj odpeljal v Trstenik pri Kranju, kjer bo položen v rodbinsko grobnico na tamošnjem pokopališču. Radio kotiček Kmetijska predavanja v radiu Z Jutrišnjim dnem pričenja v radiu ciklus zanimivih kmetijskih predavanj. Predavanja bodo trajala do konca marca vsako nedeljo in praznik večinoma dvakrat, zjutraj ob V* na 8 In popoldne ob 1«, vselej pol ure. Od začetka aprila naprej pa vsako nedeljo ob 16. Pred predavanjem bo nekaj slovenske glasbe, po predavanju pa kratko navodilo o tekočih delih na polju, v hiši in v hlevu, važna naznanila in razglasi, ki se tičejo kmetijstva in cene kmetijskih pridelkov v raznih krajih banovine. Jutri zjutraj borno slišali načelnika kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave g. inž. Zidanška, ki bo otvoril predavanje in razložil pomen in spored letošnjih predavanj. Popoldne bo pa banovinski poljedelski referent in referent za kmetijski pouk g. inž. Sadar Vinko govoril o važnih vprašanoih iz pridelovanja krompirja. Vsem kmetovalcem toplo priporočamo, da se zbirajo pri skupnem poslušanju v šolah, društvih Itd. Beograd : Zagreb 1:1 (0:1) V Beogradu se je včeraj odigrala štiriindvajseta tekma med Beogradom in Zagrebom, ki se je končala z neodločnim rezultatom 1:1. Tekmi je prisostvovalo 3000 gledalcev. Igra je bila obojestransko zelo lepa in odgovarja rezultat popolnoma poteku igre. Pri Zagrebčanih se je zlasti odlikoval desni branilec Htigl, pri domačih pa B. Marjanovič. Gol za Zagreb je zabil v 28. min. prvega polčasa Sipoš, za Beograd pa je v 7. min. druge polovice izenačil B. Marjanovič. Tekmo je odlično vodil g. Jo-lić iz Beograda. ski tenorist Peter Rajčev. Njegova slava je razširjena daleč preko meja njegove domovine, kot odličen gost je znan po vseh večjih odrih Evrope. Nastopa stalni v Pragi, Varšavi, Dunaju, Berlinu, Parizu, Milanu, Budimpešti in drugod. Ima isreduo obsežen repertoar. Vrline njegovega glasu so splošno priznane povsod, v zadnjih dneh je z izrednim uspehom gostoval tudi v Zagrebu in Beogradu. V Zagrebu je imel tolik uspeh, da ga je ponovno povabil na drugo serijo gostovanj v prihodnjih dneh. V Ljubljani gostuje v vlogi Hermana v operi Pikova dama. To vlo^o smatra umetnik sam za eno ovojih najboljših kreacij ter je izrazil izrecno željo, da bi v njej nastopil prvič v Ljubljani. Ker je to edino gostovanje odličnega umetnika v naši operi, opozarjamo nauj še prav posebno. Rajčev gostuje v nedeljo zvečer v Pikcvl dami. JUTRI! jutri: Vlasta Burian Nesreče in nezgode Ljubljana, 2. decembra. Včeraj in davi so morali v ljubljansko bolnico prepeljati več žrtev težkih nesreč, od katerih je stanje dveh skoraj brezupno. Slabo vreme pa vpliva pogubno na živce in tako se je zgodilo, da je morala v bolnico tudi mlada samomorilna kandidatinja. SESTRICO USTRELIL V TREBUH Najtežja nesreča se je pripetila včeraj v mali vasi Selšek, občina Begunje na Gorenjskem. Tam je včeraj popoldne postala žrtev neprevidnosti lastne sestre 5-letna Ana Maček. Njena 9-letna sestrica je namreč doma nekje staknila samokres. Otroka sta se radovedno Igrala z orožjem ne ve-doč, da je samokres nabasan. Nenadoma se je samokres sprožil in krogla je obtičala mali Ani v trebuhu. Težko ranjena se je deklica zgrudila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo zdravniki operirali, vendar je malo upanja, da bi okrevala ELEKTRIČNI TOK GA JE UDARIL. Stanko Lenarčič, 12-letni sin delavca iz Smartnega pri Savi, je pred tremi dnevi pomagal na neki novi stavbi. Zaradi mokrega južnega snega se je utrgala električna žica in padla na stavbo, po nesreči je pa Stanko prišel z njo v stik. Fanta je streslo in vrglo. Prepeljati so ga morali v bolnico, kjer se Je njegovo stanje najprej zboljšalo, nato se je pa km aru onesvestil. Fantov položaj je precej resen, a zdravniki upajo, da bo okreval. S KROPOM SE JE POPARIL. France Hafner, 3-letni sinček lončarja iz Komende, je zvrnil nase lonec kropa in se popari] po obeh nogah. Otrok je zado-bil strašne opekline in je njegovo stanje kritično. POSKUSEN SAMOMOR. Giokonda D., 22-letna aivilja iz Ljubljane, je včeraj v samomorilnem namenu pila lizol. V bolnici so ji izprali želodec in je zdaj izven nevarnosti. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Darujte za itesvečite poplavljene* MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Specijalitete so: MLEKITA — mlečna čokolada. KAVTTA — mlečna m kavinlm okusom. M A SLIT A — desertna čokolada brez primesi. SADVITA — sadje v č coladi. Zapomnimo si imena, da moremo izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Se! KOLEDAR Danes: Sobota, 1. decembra: katoličani: Bibijana, Tihomlr; pravoslavni: 19. no verni .a. Jutri: Nedelja, 3. decembra: katoličani: Franc Ksaver, Sveljub; pravoslavni: 20. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tarzan. Kino Ideal: Buster dobrotnik naroda. Kino Dvor: Smrt v plamenih. ZKD: >Goreči aneg< ob U.S0 v cinu Matici. Kino si*ka: Pesem ere ta Društvo >Soca,: Predavanj« Levuc. šentjakobsko gledališče: >Deseti brat< ob 20. v Mestnem domu. Občni zbor Centralnega akaoemek^a podpornega društva ob 14. v Jedilnici akademskega kolegija. Društvo Jugcslovenekfh obrtnikov na Vidu: Proslava državnega In obrtniškega praznika ob 20. v Sokolekem domu. PRIREDITVE V NEDELJO Kkio Matica: 12 etolic (Vlasta Burian) Kino Ideal: Tarzan. Kino Dvor: Krog smrti. ZKD: j/roreči arieg< ob 11. dop. v M a u Matici. Kino Slaka: Pesem sveta. Predavnje prof. dr. Kuicerjal >MaSa zemlja pred milijon l«t!< ob 1.10 v Vajeniškem domu. Sokolsko dru*tvo L jutri Jana IV.: Društvena proslava praznika narodde^a mje-dlnjenja ob 10. v telovadnici iole na Pm-lab. Šentjakobsko ^ eda rtiče: yDaseti fcraU ob 16. v Mestnem domu. Slovensko xrfr»wil*ko dru4tvo ki Narodna liga Proti tuberkulozi: Komemoracija za umrlima francoakima sdravn&o-ma-učenjakonia ob 1L v dvorani OTJZD. Akademija Sokola VI« ob M. v Sok«l-sseiu domu. 8eX>RT Ilirija : Rtpld (Maribor): Pmoatve- na tekma -na tgrifiou Primorja ob M.16. DEŽURNE LEKARNE Dane« In Jutri: Mr. BakarčMč. Sv. J«fc*-ba trg 9; dr. Ploooli, Tvrfleva cesta 6. <£9js*»oc? mita Oni dan je bila v nekem mestecu }*pa proslava. Kakopak je bilo tudi mnogo govorov, objemov, poljubov In bratttva. Brez tega naši ljudje ne morejo »pratvtfK skupaj nobene s\>ečanosti tn četudi vedo, da bo naslednjega dne prepir zopet enek prepiru prejšnjega dne. Po govorih in take vrste naporih pride na vrsto pojedina in je bilo tako tudi v tistem mestecu. Sploh je pojedi, . bttaa stvar v naših krajih in ne moremo bree nje počastiti nobenega spomina. Tbero se vsi prijatelji Ideje, ki jo s pojedino proslave in z rujno kapljico zattjejo, mli muža, ki ga imajo v časti ali zmdeve, kt jo žele s prijetno jedačo in pijačo podkrepiti. Navada je taka, da te takih prijetnih pojedin udeležuje to le prijatelji zadeve, ideje ali človeka. Toda ni povsod taka navada in marsikdo za bogato mizo in ruj-nim vi+icem pozabi na mržnjo v evoH duii. Slzozi želodec gredo vedno toke zadeve in so šle kakopak tudi v onem mestecu. Pojedine se je namreč aktivno tn agilno udeležil gospod neke zgovorne široke, ki sicer predmetu in vzroku pojedine ni bil nikdar prijatelj, nego nasprotno, zagrizen sovražnik in nasprotnik z dolgim in pikrim jezikom, s katerim je slavljeni predmet tako napadal, da bi se sam dobri bog z le vico in desnico prekrižal. Odločnost značaja takih goepodov, ki na ljubo pojedini in med njo pozabljajo na razne predsodke, je jasno. Mnogo je takih med nami. In mnogo slabih značajev. Toda čudno je, da jih poštenjaki ne pri- P«« Stoik" i mejo za vrat in ne postavijo pod kap. ker slavljene zadeve z navzočnostjo takih vendar ne smejo mazati. Morda je to potrebno i/, strahu pred zgovornostjo takih one-gavih tn zaradi naše pretirane potrpežljivosti in vedno neutemeljene obzirnosti. Ali pa je morda to le nov prispevek k zgodovini krize, da posamezniki zaradi nje ne kapitulirajo več za denar, nego zadošča dober zalogaj in dober požirek. da se človek prelevi iz noči v dan. Vremensko poročilo JZSS Bled: _1, mede, 15 cm snega na 60 cm stari podlagi. Smuka dobra. Kranjska gora: —A, mede, Juten snes, 80 cm. Smuka na Slemenici ugodna Na Vršiču 1 meter »nega. Mojstrana: 60 cm snega, smuka prav dobra. Izgledi za nedeljo dobri. Skakalnica je pripravljena. V nedeljo trening ska-kačev. Velika Planina: Pol metra južnega sm • ga. Oblačno, mirno, megla. Sneži. Na Krvavcu 20 cm snega na stari podlagi. Srež. Izgledi dobri. Kofce: —8, na zamrznjeni podlagi 40 cm upadlega snega. Smuka prav dobra Sorzna poročila. Curlh. Pariz 20.20. London 17.06. New York S27—, Bruselj 71.80, Milan 27.20. Madrid 42_, Amsterdam 207.80. Berlin 123.30k Dunaj 5«.—, Praga 15.34. VarSav, 57.95, Bukarešta 3.05. Iskrenost Gospod vratar, ali je v vašem hotelu bivanje cenejše, če ostanem \ njem teden dni? — Te^a ne vem, gospod, ker pr 13« k* nibČe ni ostal teden dni. Stran i. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 2. decembra 1933 ^t*v. /7S Jutri v nedeljo velika premiera smeha in zabave REZERVIRAJTE VSTOPNICE PREDPRODAJA OD 11.—y213. PREDSTAVE V NEDELJO OB 8., 5-, «48. in «^10. zvečer. NOV PARAMOUNTOV TEDNIK Elitni kino Matica Telefon 2124 Vlasta Biirian nepozabni „Lažni feldmaršal" v veseli burleski 12 stolić KAKO BI VLASTA BURIAN KMALU POSTAL MUJJONAB Dnevne vesti — Napredovanje v naši vojski. Napredovali so: v čin majorja kapetani 1. klase: Sproc Anton, Mikič Ivan. Zdenko Beg:č. Matija Huber, Božidar Corn, Anton Nar-deli, Franjo Finžgar. Josip Solc. Jože Zurn in Anton Ošlak; v čin kapitana I. klase kapitani II. klase Slavko Par in Maksim Olejnik; v čin kapitana II. klase poročniki: Dragotin Šolar, Anton Novak, Stanko Le-ben. Ivo Fregel, Lav Škodlar. Dragan Božič, Jakob Biažon. Alojz Pelicon, Josip Ki-javec, Franjo Bauer, Stanko Rupnik. Rudolf Primorec, Pavel Babec, Ivan Streker, Anton Cerar, Franjo Tušar, Peter Korda, Božidar Okorn. Pavel Jezernik, Karel Novak, Ivan Ravnik, Franc Mladič, Zvonimir Bohte, Jožef Pertok, Blaž Gojnič, Josip Horvat, Josip Golob, Vladimir Skrlovnik, Miloš Marolt. .Milan Kosec, Ivan Norrnali, Vladimir Valenta, Milan Koprivec, Vladimir Lapajne, Milan Pozder, Josip Šolar, Rudolf Merlini, zrakoplovni Josip Krtinjc, Vladimir Kren, Josip Jurič Jože Kropar, Ivan Svelin, Ivan Suban, geodetski: F mil Adamik: sanitetski dr. Franjo Sverer, dr. Anton Andre, in dr. Zdravko I?ajlovič, apotekarski Ferdo Pifat. veterinarski Ivan Thorik, orožniški Josip Sošič, sodni Anton Vrabec; intendantski v mornarici Branko B*ib:Č, v čin poročnika bojnega broda II. klase poročniki fregate: Franjo Potočnik, Vinko Zikovski, Zlatko Frkič, Albin Hof-bauer, Josip Ćućik, Vladislav Kan dare, Alfred Malbohan in Joža Kvac: v čin podporočnika naredniki vodniki III. klase zrakoplovni Bernard Jeranč. pehotni Vladimir Černič, Franc Zupane, Alojz Bernard, Anton Pire, konjeniški Ferdinand Pabst in inženjerski Franjo Bonačić. _ Kongres uslužbencev socfjalnega zavarovanja. Včeraj zjutraj je bil otvorjen v Zagrebu kongres uslužbencev socljalnega zavarovanja. Najvažnejše vprašanje je reorganizacija saveza na centralistični podlagi ter vprašanje zdravnikov sociial-nega zavarovanja do ostalih uslužbencev Potrebno je, da se končno uredi službeno razmerje med uradniki ln delodajalci, to je središnjega odnosno okrožnih uradov. Kar se tiče razmerja saveza do drugih delavskih pokretov je predsednik naglašnl, da še ni dozorelo vprašanje, da bi se uradniki SUZOR-a s svojo organizacijo pridružili sindikalni centrali, živahna zobata se je razvila o vprašanju izpremeinbe pravil Predložena je bila taka organizacija saveza, da bi imel izvršni odbor svobodnejše roke, večjo inicijativo in pooblastila. Savez bi se delil na podružnice s centralo v Zagrebu V imenu opozicije obnosno ljubljanske mestne organizacije sta govorila Petrič in dr. Alujevič. Prvi je na-glašal, da je ljubljanska organi/ncija ena najboljših in najaktivnejših v državi. Po debati je bil sprejet predlog g!eTrst<. — Dobava gramoza za barjanske ceste. Mestno načelstvo razpisuje za leto 1934 dobavo posipalnega materijala za ceste in štradone na Barju, ki leže južno od Prošce, Iškega mostu in Ljubljanice. Vzorec ofer-te je na razpolago v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Zapečatene in pravilno kolkovane ponudbe se morajo oddati do 11. ure dopoldne dne 12. decembra 1933 v imenovanem uradu. 617-n — Več kot sto let že hodi vsako leto med ljudstvo Blasnikova »Velika pratika«, ki je med narodom najbolj znani in priljubljeni ljudski koledar. Zato jo kupi sleherno leto vsaka družina. Celo stoletje že je ta pratika zvest ln veren spremljevalec Slovencev, v dobrih in zlih časih. Dobi se v vseh trgovinah. 619-n DANES ZVEČER vsi na Miklavževanfe V DVORANO HOTELA MIKLIČ! —li Vse početnike ponedeljkovega koncerta Glasbene Matice ljjblianske, na kate* rem &e bo izvajal Verdijev ReQuiem za soli, zbor in ork-^ster, opozarjamo, da r~ iz^ia oroizramna knjižica, ki prinaša poleg originalnega blodila celotnega Requiema in slovenskega prevoda tudi kratek uvod oziroma nekai misli k laži^mu razumevanju mocoe-n*ga n>1a. ki se ta vei^er izvaia. Program* na knjižica in vstopnice po v rvredprodaii ▼ knjigarni Cilastv»ne Matice. Prav posebno opozarjamo še na sledeč1 dejstvo. V zadnjem času se večkrat zuodi, da se trosijo no mestu govorice: koncert ie razprodan. Zalibog ta sicer tako razveseljiva vest v današnjih čnAnIackhakidebelega« pa nočejo menjati. 8pIoh je težko ustavljati ljudi v tahšnem vremenu na cestah. —li Miklavievanje ta mladino popoldne ob IS. uri, za odrasla pa ob 20. uri bo v torek dne 5. decembra v Trgovskem douiu. Darila sprejemamo i6tega dne od 15. uri naprei v Trgovskem domu. Zabava, ples. dobra postrežba kot vedno pri Sokolu II. —lj Predavanje o smučarskih terenih in turah v Avstriji bo ▼ ponedeliek dne 4. t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo zastopnik avstrijskega državnega tajništva za tujski promet g. Scheichel-hauer, novinski ref?rent iz Celovca. Predavanje bodo pojasnjevale skioptiene slike. Vstop je prost. Opozarjamo na predavanje naše občinstvo, zlasti smučarje. i JUTRI! JUTRI! Vlasta Burian i —lj V društvu »Soča« bo dre vi v salonu »Pri levu« ob pol 21. uri predaval predsednik SPD dr. Josip Pretnar o turi, ki jo napravil po planinah Južne Srbije od Peristera do £arplanlne ob grško-aJbanski meji. G. predavatelj nam bo nele z besedo, pač pa tudi s slikami (88 diapozitiv) prikazal Južno Srbijo tako živo, da bomo vsi tega večera zadovoljni. Zato »Sočani« in prijatelji društva »Soče« ne zamudite te lepe in ugodne prilike. — Vstop vsem prost. —lj Pevsko drufttvo »Sava« v Ljubljani. Pod okriljem ZKD se bo vršilo drevi ob 20. uri predavanje. Predaval bo g. dr. Bajič Stoian, sodnik, o temi: »Osnove socialnega življenja« v društveni sobi, Mesarska c. 4. T>redavanje je aktualno in zanimivo, zaradi česar vabimo občinstvo. — Vstop prost —lj Sokol štepanja vas priredi v nedeljo, dne 3. t. m. ob 14. uri predavanje o temi: Vloga in pomen kmetijstva v naSem narodnem gospodarstvu. Predaval bo g. dipl. agronom Jamnik v Sokolskom domu. —lj Savez Jugoslov. srednješolskih udružen j »Preporod« v L Juhi van 1 priredi dne 3. t m. ob 10. uri dopoldne pod okriljem ZKD predavanje o postanku sveta. Predaval bo g prof. Dolžan Fran. —lj Adresar - avtomat. Družba za adresne avtomate 1e namestila na poslopju »Zvezde« novi. slovenski izum. adresni avtomat, ki vsebuje naslove vseh tvrdk. zavodov itd., ki se abonlrajo za avtomat. Proti plačilu 1 Din. katerega se vrže v avtomat, je vsakomur možno takoj poiskati zaželjeni naslov, telef. številko, ulico ln na podlagi lokalnega načrta tudi lahko poiskati tv.*dko Mestno načelstvo je dovolilo tvrdkl namestitev sedmih aparatov na prometnih točkah v Ljubliani. Pozneje bo tvrdka postavila take aparate tudi v gt. Vidu. Mostah in na Viču. S tem bo ustreženo domačemu prebivalstvu kikor tuieu. ki Išče naslove posameznih oseb ali tvrdk. —lj Vlasta Burian v Ljubljani: K.auai se je pojavil med nami, vedno smo bili zadovoljni. Prišel Je redkokdaj, a kadar je prišel, nam je bil dobrodošel. Jutri pa pride med nas tak, kakršnega še nismo videli. Pomislite, Vlasta Burian bi kmalu postal večkratni milijonar, samo golo naključje mu je škodovalo ln ostal je tam, kjer je bil — siromak Odkar se je pojavil med nami kot »Lažni feldmaršal«. nismo še videli boljše Interpretacije kot je v znanem filmu »12 stollc«. Kdor hoče biti dobre volje in mu Je do smeha, naj si jutri ogleda ta film v Elitnem kinu Matici. To Je najboljše delo Vlasta Buriana. —lj Prihodnja plesna vaja S. O. >Pre poroda< bo drevi. Policijska ura Je podaljšana do 2. zjutraj Vodi g. Jenko. Igra jazz >Ronny«. Vabljeni! 616-d —lj V društvo »Sočac bo drevi ob poi 21. uri v salonu pri >Levu< predaval pred sednik SPD dr Josip Pretnar o turi ki jo Je napravil po planinah Južne Srbi Je od Peristera do Sar planine ob grško albanski meji G. predavatelj nam bo ne le z besedo, pač pa tudi s slikami prikaza južno Srbijo tako živo. da bomo vsi tega večera zadovoljni. Zato Sočani in prijate ji društva »Soče« ne zamudite te lepe ln ugodne prilike Vstop vsem nrost. 1,j ?ai,*p5a ln na»r''neiša daril« n Miklavža, kakor nraire in v*e modne potreb šfine dobite »amo ori M. PIRNAT Ljublia na. Sv Petra resta 22. li Miklavievanje Sokola I. bo v torek 5. decembra na Taboru ob 4. uri popoldne za deco, zvečer ob pol 9. uri pa za odrasle s plesom. Darila se sprejemajo na dan prireditve nepretrgoma m?d 10. in 12. ter med 14. in 20. uro v garderobi članic, vhod nasproti vojašnice. Vetopnina za popoldansko prireditev sedeži no 5 Din. stojišča odnosno za deco po 1 Din, za večerno prireditev ie vstopnina 6 Din za osebo. Vabiio se vsi bratje in sestre ter eokolstvu naklonjeno občinstvo. 620-n lj Sokolsko društvo Ljubljana ITI priredi v torek dne 5 decembra t 1. v dru5tv ni telovadnici na svojem letnem telovadišču običajni Miklavfev verer s sledečim 900^.- dom: ob pol 18. uri nns-top Miklavža e &i-iajnim spremstvom za mladino in obdaritev dea. Ob 20. uri nastop Miklavža za od rasle, združen s čajanko in drugim zabavnim programom. Darila, ki jih kdo namerava pokloniti otrokom, svoicem ali priiate-ljem, nai e^ izroPe s točno označbo naslova tainiltvu Sokola ITI. ki bo v ta nanvn poslovalo v torek dne 5. decembra t. 1. od 9. urs dalle v društvenih prostorih n* letnem telovadi š&i. rSSLS _lj Snežiti je začelo kar zares. Doslej se je sneg šele pripravljal, zdaj pa očivid-no ni več šale. Zdaj je sneg tudi suh in ima tudi že dobro podlago, zato bo najbrž obležal. Zabavno je. da so davi mestni delavci Škropili ter prali nekatere tlakovane ceste. Menda so na ta način talili sneg. —lj Miklavžev nejem smo dobili čez noč na Kongresnem trgu Stojnice so postavili ponoči, nekatere pa davi. Kupčija je že začela cveteti, toda zdaj se še ne obeta prava konjunktura, zlasti danes je vladalo mrtvilo zaradi slabe Ta. vremena. —lj Nabiralno akcijo so priredili danes mestni uslužbenci po irMcah. Nabiralo zs bo?ičn!co revnih otrok, a Hudem se zdi. da jim 1e vseeno za koga zbiralo požrtvovalni delavci dinarčke. Mnogi se izgovarjajo, i^ružba za postavijanje teh aparatov bo naklonila del čistega dobička tukajšnji Pomožni akciji za uboge, del Jadranski straži in del Dijaški kuhinji kraljice Marije. 618-n —lj Opozarjamo na današnjo večerno in jutrišnjo popoldansko predstavo narodne igre »Deseti brat« v Šentjakobskem irledaličču. Kraseu jezik, lepa scenerija in petje narodnih pesmi so dika te naše narodne igre. Pri predstavi sodeluje celokupen ansambel šentjakobskega gledališča. — Vstopnice se dobe od 10. do 12. ure in od 15 do 17. ure pri blagajni v prvem nadstropju Mestnega doma. Vabimo cenjeno občinstvo, da si kupi svoje prostore že v predprodajl. ker so bile vse dosedanje predstave po večini razprodane — Današnja predstava prične ob 20.15, Jutrišnja pa točno ob 15. uri pop. Samo še danes BUSTER KEATON kot Buster, dobrotnik naroda danes v zvočnem kinu Ideal Govori nemško Predstave danes ob 4., 7. in 9lA url —lj Muzejske zbirke bodo za splošen, brezplačen nedeljski poset odprte le Se Jutri. O ponovni otvoritvi spomladi se izda posebno naznanilo Posetni red za posamezne plačane obiske med tednom ln za brezplačne og'ede šol. korporacij ln prosvetnih organizacij pa s to zimsko prekinitvijo nedeljekega poseta ni nič prizadet. —lj Poseben pouk nemščine za deco v predšolski dobi se vrši vsak torek in petek od 10. do 12. ure v učilnici nasproti knjižnice v Delavski zbornici. Učnina 60 Din mesečno. —lj Sreskl odhor «TVS za mesto LJubljana sklicuje za danes ob lg. uri v dvorano Kazine. T. nadstr., sastanek vseh odbornikov ljubljanskih okrajnih organizacij JNS. Na sestanku poročata gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Mohorič o novih gospodarskih uredbah. Udeležba za vse odbornike obvezna. S reski odbor JNS v Ljubljani. —lj Vzajemna pomoč, reg. potn. blag., Ljubljana, poziva vse svoje člane, ki re-flektirajo v nadaljnjo zavarovanje, da predlože do 15. decembra t, L vse stare članske izkaznice v zameno ter da plačajo mesečni prispevek za oktober 1933. 615-n —li krmilno eisti obleke Simene. Kolo dvorska 8. —lj Kamnoseštvo Alojzij Vodnik. Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi ve Iskc zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnim, pogoji tudi na hra nilne knjižice. 21-L „12 stoik" I o IPAftAAfEITAR i LATOIV 3t I sa la TOj* " 1 ponte vedra Zakaj je razirna krema La Toja edinstvena na svetu? Zato, ker je narejena iz naj-žlalitnejsih surovin po najnovejših izkustvih znanosti, ob dodatku učinkovitm snovi iz termalnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. Cena tubi Din 20.— Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »Chemotechmi* družba z o. z. >. Ljubljana, Mestni trg 10 Zaloga za Maribor: »Salu«*« d. d. podr., Verstovškova ulica 4. 12180 Iz Celja —c TJutctnoetna razstava v Celju. Jutri dopoldne ob 10. bo v mali dvorani hotela Union v Celjskem domu otvorjena velika umetnostna razstava, ki se je s svojimi deli udeleže nasi najboljši slikarji, grafiki in kiparji. Razstava nam bo pokazala Izredno popolno aliko slovenske sodobne umetnosti in bo za Celje pomenila prvovrsten kulturen dogodek. Upamo, da bo dobro obiskana, sicer se pa na razstavo ae povrnemo. —c Miltlavžev večer v Mestnem gledališču bo priredilo celjsko Dramatično društvo v torek 5. t. m. ob 18.30. Igralci bodo uprizorili veselo igrico »Peklensko brezno«, nato pa bo Miklavž obdaroval otroke. Društvo bo tudi obdarilo najrevnejše otroke. Otroški vrtec okoliške deške narodne šole v Gaberju bo priredtl s pomočjo podpornega društva za revne otroke v telovadnici okoliške deške narodne šole v nedeljo 3. t. m. ob 15. Miklavževo obdarovanje z lepim sporedom. —c Bonbončkov dan bo priredila ženska podružnica CMD v Celju v nedeljo 3. t. m. dopoldne. Podprite v nedeljo s prispevki našo največjo narodno oorambno organizacijo! REX BELL, kralj cowboyev, v filmu Smrt v platnenih danes t zvočnem kina Dvor Predstave danes ob Belokranjska kleU nakupovala vina le v metliškem sre-tu, nego se bo enako obrnila tudi na črnomaljski, kjer je mnogo ▼zornih ln vigled-nih vinogradnikov. Sploh je >Belokranjska k lete letos v naših krajih kupila izredno malo vina ln se moramo temu dejstvu čuditi, ker Je znano, da so se naša vina fce tudi aa ljubljanskem tržišču precej uveljavila in je povpraševanje po njih precej veliko. JUTRI! JUTRI! Vlasta Burian sledeč« uprava: Za predsednika g. dr. Leopold Majdič, za podpredsednika g. Lokar Ivan, za blagajnika g. Kos Anton in za tajnika g. ćuk Stanko. MIKLAVŽEV AN JE Sokola I. na Taboru T torek, dne 5. decembra t. L: za deco popoldne ob 4. uri, za odrasle ob '/i 9. url zvečer a plesom. Iz Semiča — Miklavževo. Kakor navadno, tako bo tjdi letos na? asilni Sokol priredil evoi tradicionalni Miklavžev večer na praznik 8. cembra. K?r ie čisti dobiček namenjen siromašni sokoleki dj*i. bo obisk cro4ovo velik Tudi spored ie zelo pester ln bogat. Vabljeni vsi Zdravo! — Vino te odlično Jeseni so se sirile govoric?, da leto* vino ne bo dobro. Vendar na se ie trgatev vrSila v lepem vremenu in se po kakovosti vino pri nekaterih vino gradnikih prav nirne razliku f p od *an-*Veff» Edina razl'ka t? ta, da ie Wo* vin« neka! mani. Kupci. Id sp zanimalo n ssmi-5kn vina sp tahko z?!n«e pri nikniSnll no-imžnici KmMiipfte dru?^>p nV pa v trgovini «». Antona ^p-v^ria. kier dotv* tnVot visa po rrohnn potonila 0»no so Vlhib m«>«'3pmti nride11"' spIo rm*»rnp K ipujte ln točite na-5n dobra semiSka vina! **** _ KnUne Vodnikov«* družbe ao Že do sne'e Naročn'ki na' Mb ^viene'o pri no ■p-'pti kih g J Ctt£fen in V Lilij! v fcrrr heln _ Miklavžev v**S^r *e ^o rrSll r.n na&< Hprv~> v torek rH>poMw ob 5 tiri v Qnko' *kem domu Priredi sa družba Sv Clrl'a In Metoda, ki bo ob tej priliki obdarovala precej revnih otrok. *z Kranla _ Vsi vojni obvezniki In hranilci od letnika 1884 navzgor, ki bivajo v tukajšnjem srezu, se pozivajo, da se javijo naj kasneje do 15. decembra v občinskih ura dib kraja, kjer bivajo, brez ozira na do movinsko pristojnost. S seboj naj val pri neso vse svoje vojaške dokumente. _ Strelska družina v Kranju obvešča vse člane in prijatelje streskega sporta da se vrši ods'ej vsako sredo od 20 ure zveCer dalje na kegljišču v Narodnem domu ma'oKalibrsko sire! i arije SUelske vaje 2a sokolski naraščaj pa se vrše isto tam tudi vsako sredo od 19 do 20. ure Vabljeni vsi _ Nova strelska družina. Preteklo ne leljo Je imela svoj ustanovni občni zLor stie ska družina aa Primskovem v gasilskem domu Da je bila ustanovitev po trebna in da kaže tudi okolica veliko za oimanje za strelski pokret, je bilo videt Iz nepričakovano velikega pose-ta zlasti od utrani kmetskb fantov SploSne smernice pokreta le očrtal agilni vojni referent t Ločniškar Na zboru je bila izvoljena Jugoslovensko finančno pravo Naša fmanOiia književnost, osobito naSi poslovni krofci občutno pogrevajo sistematično stavljeno in pregledno urejeno knji«o, v kateri bi bili zbrani naj različne jši po vseh mogočh zakonih, uredbah in pravilnikih raztreseni predpsi finančne stroke. Pri teh okotnostih ie finančnim in davčnim organom otezkočeno praviine in zakin;to poslovanje, še boli pa davkoplačevalcem, orientirati se glede svojih davčnih obveznosti. Iz teh navedenih razlogov je sestavi! g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok., knj go: Jugoslovensko finančno pravo: NeoosrodnJ davki, državna trošarina In takse. Knjiga bi po prvotrrh objavah imela iz- iti koncem novembra t 1. Od stran, me-rodajmh faktorjev se je pa predčasno doznalo za važno zakonske spremembe in dopolnitve v celokupnem davčnem gradivu. Zakonskim predpisom finančne stroke bodo v kratkem dodani še nadaljnji zakoni o izrremembah in dopolnitvah zakonov o neposrednih davkih, državni trošarm* in taksah, kar bo Še bolj otežavalo nabavo. znan;e m pravilno razumevanje istvh. Upo-Stevaioč to deistvo se je o&of 1 tfsk knj ge dotle) dokler davčne reforme ne bodo definitivno določl'l zakonod^bii faktorji. Na osnovi teh zprememb bo avtor takoi redi-giral svoje de o. k^ bo s tem zadobio še večjo uporabno vrednost. Izdaja knj:ge se bo rad. tega nekoliko zakasmia, kar naj služi predvsem v vednost vsem onim p. n. gospodom uradnikom, zas&bnikom ln firmam, k: so knrgo že naročili. Za vsakega, ki rabi informacije o raznih vrstah davkov, bo knj:ga najprikladnej-Še sredstvo. Prakrčen in razvden vsebinski rregled omogoča tudi nestrokovnjaku, da hitro in brez težave najde zakonske predpise za katere se zanima. Knjiga bo Jobro služila za Študij finančnim kandidatom, slušateljem akademij jn visokošolcem pravne fakultete. Knj'ga ki ">o obsegala okoli 360 strarri, bo sredničfga formata m luksuzno vezana v platno. Ker se bo knjga v slovenskem ez kn t skala le v omoenem Številu izvodov, od katerih fc že doslej polovica oddana v prednaročilu, se nnteresenti opozarjajo, da z naročili ne odlaša;o Navzlic obširnejši vsebifii in nepredvidenemu delu ostane v prednaročili cena kmVgi neizpre-menjena v snosu 9° Din. Prednaročila spre.ema še nadalje do preklica avtor na naslov: Sušeč Štefan, LjubHana, Beethovnova u! 15 Kaj ie z brvjo v Mednem? Ljiibluna. 2. decembra. S postajo v Mednem se je odprl našim izletnikom eden najmičnejših kotičkov ljubi>anskc okolice. Zlasti pa se nam je približala Šmarna gora od svoje najzanimivejše strani, ki nam jo je odkrila šele na ša najmlajša turist Mraka generacija. Tu imamo tisto srčkano miniaturo Tren ker je vih dolomitskih nebotičnikov v obliki raznih »turncev« in najbližjo priliko za preizkušanje naših plezalnih zmožnosti. Samo nekaj pogrešamo že ves čas, to je brv preko Sove. Govori se o njej že dolgo, lani jc biia spet zelo aktualna, toda kdo ve. kako dolgo bomo še čakali na to prepotrebno komunikacijo. Seveda bi tud' najpripro-stejša izvedba stala precej »jurjev«. toda denar bi se že dobil. Manjka le nekoga ki bi v/d to akcijo v roke in ji pomogel do skorajšnje realizacije. Sedanje prevažanje 8 čolnom je kaj nezanesljivo Pri količkaj večji vodi Že odpove in se moraš poslužiti doigega ovinka na Medvode ali pa na St. Vid. Sploh pa na kako hitro zvezo nikoli ne moreš računati, ker čolnar stanuje precej daleč od brega in ga le redkokdaj dobiš pri čolnu. Zadnje čase pa se za prevoz menda sploh nič ne briga, iako smo ga zadnjo nedeljo čakali z večjo družbo po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane, namenjen na Šmarno goro. Kes je bilo slabo vreme. Pa če ao ga mi nismo ustrašili, bi se ga ne smel rudi čolnar, da bi prišel vsaj malo pogledat k čolnu. Čakali smo ga skoro pol ure. klicali in mahali čez breg, vse zaman. Kaj smo hoteli drugega, nego da smo jo pobrali na Katarino. To se pravi imeti liudi za norca. Ali naj ta čolnar redno vzdržuie prevoz, zlasti ob prihodov vlakov, ali pa naj izroc' to skrb komu drugemu. Prave«* reda na menda ne bo, dokler ne dobimo toliko potrebne brvi. Smarnogorska kanipa. Na sprehodu po šetališču ai oglejte nase izložbe. Solidno olago po solidnih cenah. Brez akrbl boate, ako skrb za Vaso garderobo prepustite nam. JOS. ROJ INA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3 Pred sodniki Tračnice so kradli Razpravna dvorana St. 79 na sodišču Je bila danes nabito polna, kakor se to zgodi le ob največjih procesih Mali senat pod predsedatvom s. o. s. g. Mladiča je obravnaval obtožbo proti sedmim delavcem, ki so v februarju v LJubljanlcni strugi vzeli 3 tračnice, last terenske sekcija za regulacijo Ljubljanice ln jih prodali tvrdk: Stupica. Obtoženci so se vsi enako zagovarjali, češ, da niso storili nič kaznjl-vesa. ker so bile tračnice popolnoma zarjavele in so že dolgo vrsto let ležale v zemlji na nasipu tn so bile popolnoma zaraščene s travo, tako da ae zanje nI nihče brigal. Vsi so domnevali, da so tračnice brez lastnika. Po Izpovedi Izvedenca so bile tračnice prav dobro uporabne kot stavbni materijal in je tudi skladiščnik pri tvrdki Stupica izjavil, da mu Je prodajalec, ki je prišel ponujat tračnice, povedal, da so Jih dobili kot nagrado u nadurno delo. Sodišče Je obtožence spoznalo za krive ln je dva obsodilo na 8 mesece strogega zapora in dve leti Izgube Caat-nlh pravic, ostale pa na od 10 do 14 dal zapora in eno leto izgube častnih pravic IS K X n Miklavža kupite pri nas tarifa za malo denarja« i K X X X X X X X X X X X X Izvleček nekaterih primernih darU: X X PERILO: Damske hlačne kombineže......... Dtn — > kombineže ......«,..* > 30.— > hlače svilene.......... » 16-— > hlače volnene.......... » 2C.— > hlače triko ......«•••< » 16.— » spalne sro-ifp svilene........ »1 15.— » maje z rokavi.......... » 16-— moSke m»1e 'Benger)........... » 2T— > araioe •»••••••••••« * 29.— » kravate............. » 10.— robci .............Din 2.50, 3.—, 4.50 PLETENINE: Otroške vest ie brez rokavov......... Din SO.— > > z rokavi > 34.— > > boljše.......„... » ifi.— otroški puloverji............ » 90.-— damski nulover.ii............. » 75.— dan ske volnene pletene > pod'r»*nr^ trikO . « » usnjene .... mofS "oineie ..... 9 usniene ..... otroške Din 12.- vse velikosti. ROKAVICE: Din I » I » !6.— 14.— 14 — 70.— pepelniki . . vaze ..... pr.''c-.vi yp u"1'*eje posoda za rože • KERAMIKA i Din 10.— » 8.50, 12.—, 19.50 » 80.— > 45.— KQNFKKCMAl damska krila.............. Din damski nla£<*i športni.......... » damski plašči a kožuhovino......... » M__ SMSO ____ 840.— denarnice . d*»*~*ke torbice kovčeg . . aktovke . • USNJENI P^FT)METI: .... Din 2.75. 4.—, 5.—, 5.25, 9.— .... » 13.—, 16.—, 24.—, 29.— .... > 18.—, 17.—, 19.—, 24.— .... > 47.— X X damske vestie . . . mo«ki rmloverji ... moSke vest."je .... garnitura (šal in kapca') . . , 70.— . . » 85.— Din 50.—, 55.— NOGAVICE: n H H damske . . . moške damske svilene damske volnene otroške od . . . Din 7.50, 9.—, 10.—, 15.—, 20.— Din 4.—, 5.—, 6.—, 8.—, 9.—. 13.— .......Din 26.—. 30.— ....... > 28.—. 40.— ........Din 4.— dalje n ČEVLJI: Sne?m čevHi z bar^nnastim ovratnikom..... Din 89.— > > na 3 gumbe.......... > 65.— » i na 4 srumhe.......... > 99.— pral ose za gospode............ » 69.— domaČi čevlji dame........... »li — > »a otroke.......... » 19.— s s > gospode.......... * 84.— dar^pl" usnjeni e>vl^| riavi ali ^rni...... s 75.— mo^ki visoki 9 KVml^nn^m nodnlatom ... s 79.— moški čevlji z usnjenim pođrMma...... > 80.— STEKLO: skodelice za Črno kavo.......... Din 5.— skodelice za belo kavo.......... > 8.50 kompletna garnitura 23 ^rno kavo za 6 oseb ... » 80.— kompletna fafnffMia ai boln »— -»« ^ oseb ... > 9r.— kompletna garnitura za čai za 6 oseb..... » 99.— '-4^a jedilna garnitura za 6 oseb..... » 390.— TRGOVSKA IIKA RAZNE DRUGE POTREBŠČINE: ogledala .............. šolski nahrbtniki........... moški nahrbtniki........... ogleda'« r« ^Htje kompl. povečevalno .... brivski aparati............ termo* steklenice......... man:1-i**e.............. toaletna garnitura........... Din 4.— 16.— 45.— 22.— 18.— 19__ 45.— 50.— IGRAČKE: 12.—, 19.— 7.—, 12.— • . * . 12.—t 17.— 27.— V zalegi ie velika pestra Izbira X X X X X X X X drugih igračk. KRISPER X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXX?XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXX; STRITARJEVA ULICA 1—3 LJUBLJANA MESTNI TRG Z6 Ali Hi 6w »SLOVENSKI NAROD«, da* 2. dMembrt 193S ftter. ?7- Bivši odvetnik večkraten morilec Francosko Javnost razburjalo zadnje dni zločini bivšega odvetnika Bonneta, ki ima na vesti več umorov Komaj ae je poleglo v Franciji razburjenje in ogorčenje nad zločinom odvetnika Sarreta, ki je vrgel več trupel svojih žrtev v žvepleno kislino, da bi zabrisal sledove svojib zločinov, že sta zopet predmet javnega zanimanja biv&i odvetnik in njegova ljubica. Osumljena sta težkih zločinov, ki jih policija dolgo ni mogla pojasniti. Odvetnik je bil znan kot pošten, ugleden mož in moril je svoje žrtve, da bi se polastil njihovega premoženja. Dne 14. januarja 1929 so potegnili iz Rhone pri Lyonu žensko truplo in spoznali v njem gospo Hodover. Bila je žena notarskega uradnika in 11. novembra 1918. je brez sledu izginila iz svojega stanovanja v Lyonu. K nji je prišla neznana ženska in jo prosila, naj gre takoj z njo, češ, da je njenega moža povozil avto. Odšla je in ni se več vrnila. Sum je padel na bivšega odvetnika Char-lesa Bonneta, ki je bil star takrat 43 let in je bival v Grenoblu. Bil je v trgovskih stikih s 55 letno trgovko Marijo Mouli-novo in po anonimni ovadbi je baje ona izvabila Hodoyerovo z doma. Za krivdo osumljencev pa ni bilo drugih dokazov in zato sta bila oba kmalu izpuščena, iz preiskovalnega zapora. Pred tremi tedni so pa našli Marijo Moulinovo mrtvo na cesti. Tako se je javnost znova začela zanimati za zagonetno usodo gospe Hodover in Bonnet je bil drugič aretiran. Odločno je tajil kakršnokoli zvezo z Moulinovo, češ, da se mu niti ne sanja, kdo bi jo umoriL Znano je pa bilo, da je Moulinova nekaj dni pred smrtjo izjavila, da so ji znane podrobnosti o smrti Hodoverove, da Bonneta tisti čas ni bilo doma, da je bil pozneje poklican k notarju, ki je imel v rokah * oporoko Moulinove, in da je po-kojničina sestra dan pred tragično sestrino smrtjo dvignila v banki 10.000 frankov. Ta čas se je priglasila neka Duma-sova, ki je bila v Lyonu hišnica, in izpovedala je, da je imela z Bonnetom ike od leta 1917. Sprejemala je zanj pis a in Bonnet ji je prepovedal praviti, kdaj prihaja po nje. Priča je nadalje izpovedala, da je Bonnet dobro poznal Moulinovo in da ga je dolžila, da je on umoril Hodoverovo, kar mu je tudi odkrito povedala. Pozneje je Bonnet dvakrat poskusil zastrupiti jo. Enkrat ji je prinesel s strupom pomešanega vina in komaj ga je pokusila, je začutila silne bolečine. Drugič jo je povabil v svojo vilo na kmetih, kjer ji je nalii strupa v kavo. Mož je baje pripovedoval, da pozna strup, ki ga ne more ugotoviti noben zdravnik niti pri obdukciji. Bonnet je zdaj osumljen, da ni zastrupil samo Hodoverove, temveč tudi nekega Amptosa, dalje gospo Pellisier in moža sestre svoje ljubice, ki je brez sledu izginil leta 1928. Preiskava je spravila na dan nove podrobnosti o Bonne-tovih zločinih. Od junija 1928 do julija lanskega leta je živel Bonnet v napol razpadlem gradu v Brusu v Pro venci. Tam mu je zadišala še velika sleparija z zavarovalnino. Lani v maju je izbruhnil v gradu požar, a tik pred njim je Bonnet zavaroval grad za 225.000 frankov. Zavarovalnici se je pa zdei požar sumljiv in zato zavarovalnine ni hotela izplačati Na kmetih se je Bonnet zelo rad izdajal za agenta tajne francoske službe. Pripovedoval je, da je med vojno padel z letalom in da ima od takrat srčno napako. Trdil je tudi, da gladko govori nemško in da občuje z odličnimi Nemci, med drugimi tudi s prestolonaslednikom. Lani v juniju je Bonnet nenadoma odpotoval na svoje posestvo in od takrat Saint-Etienne je izjavil, da je mož pravi nestvor. Odvetnik Sarret, ki je bil kot večkratni morilec nedavno obsojen na smrt, je v primeri z njim pravi začetnik. Moulinovo so našli na cesti, vodeči iz Saint-Etienne v Lyon. Ni bila ubita, temveč povožena z avtomobilom. Drobovje je imela vso zmečkano. Rane so ji bile zadane pozneje, da bi se zabrisal pravi vzrok smrti. Drugo žrtev so pa potegnili iz Rhone in vrat je imela zadrgnjen. Obdukcija je pa pokazala, da je bila zadavljena. Bonnet je pa osumljen še drugih umorov. Mnogi se spominjajo, da je preiskovalni sodnik Dorman v Saint-Etienne nenadoma umrl. Znano je bilo, da je vedel za težke indicije proti Bonnetu. V to zvezo se spravlja tudi zagonetno smrt predsednika sodišča Lau-rencona. Tudi on je umrl nekaj dni po obravnavi proti Bonnetu, ki ji je predsedoval. Se vedno je pa zagonetna vloga Marije Moulinove v Bormetovih mahinaci-jah. Moulinova je bila navadna trgovka. Imela je v Saint Etiennu skromno stanovanje in živela je čisto osamljeno. Oblasta domnevajo, da so ji bili znani Bon-netovi zločini in zato sta jo Bonnet in njegova ljubica, ločena žena Katarina Demuziere, kot nevarno pričo spravila s sveta, Bonnet zatrjuje, da je bil sotrud-nik Mate Hari in da si je pridobil za Francijo mnogo zaslug. Pri aretaciji v Grenoblu je nastopal zelo zamozavestno. Ponosno je izjavil, da ne potrebuje zagovornika, ker sam najbolje pozna paragrafe. Preiskavo zna spretno zavlačevati in otežkočati s tem, da se izgovarja, da je bolan. Sodni zdravnik je pa ugotovil, da je zdrav kot riba. Iz Grenobla so ga prepeljali v preiskovalni zapor v Saint-Etienne. Most smrti Lani so dogradili v Svdnevu most jeklene konstrukcije, ki se vzpenja nad sydneyskim pristaniščem. Dolg je 520 m in pod njim lahko vozi tudi največji parnik. Tega krasnega mostu se je prijelo ime "Smrt smrti«. Z n;e^a je namreč skočilo v vodo že 87 obupancev. Zadnji je bil vnuk znanega pisatelja Conana Doyla dr. Brian Angeli Znano je, da je bil zapade) Doyle zadnja leta svojega življenja spiritizmu in da je njegova žena že opetovano dobila od njega z onega sveta obvestila. Zakaj je skočil dr. Angeli v vodo, ni znano. Bil je mladenič vesele narave, kot zdravnik je imel zelo dobro prakso in nikoli ni bilo videti na njem potrtosti ali obupa Toda vse to bi še ne pomenilo, da bi bil sledil klicu z onega sveta, kakor si razlagajo njegov samomor preprosti ljudje. Tu je še most. najsijaj-nejše delo te vrste na svetu, in z njim nekaj ni v redu. Mnogi ljudje trdijo, da imajo pri prehodu čezenj nepregmaljiv občutek, da se morajo pognati z njega v vodo. Edina, ki je preživela skok s tega mostu, je slušatelji ca kemije Jeanne Boultonova. Ona je pravila, da je imela vsak dan, ko je hodila cen ta most v Šolo, občutek, da jo vleče voda nase. Nekega dne tega občutka ni mogla premagati. Zdaj leži v bolnici z ranjeno glavo in zlomljeno roko. Zatrjuje, da ni imela prav nobenega zunanjega povoda, da bi bila skočila v vodo. Drug tak čuden primer je usoda mladega jurista Johna Cocka, župnikovega sina, ki je pridno Študiral in je bil zelo priljubljen. Svojim prijateljem je često pravil, da ga voda globoko pod mostom vleče nase. Ker je mislil, da prenaporno dela, je sklenil v pravem pomenu besede uiti mostu in zatekel se je na neko farmo, kjer je ostal več mesecev, da bi se pomiril. Nekega dne se je pa vrnil v Sydney in njegova prva pot je bila na most, odkoder se je pognal v vodo. Zlato išče Amerika je začela nakupovati zlato ln posledica je, da se je zopet pojavil lov za zlatom. Na sliki vidimo žensko, kl liče v pesku zlata zrnca. Kakršno življenje • • • Samomor pustolovske Rusinje Trub-nikove je vzbudil te dni na Dunaju splošno pozornost. Trubnikova je bila baje po rodu kneginja. Njen prvi mož je bil umetnik 1 je že po enem letu zakona umrl. Tudi z drugim možem ni dolgo živela; poročila se je tretjič z moskovskim odvetnikom Trubnikovim. Z njim se je preselila leta 1917 na Japonsko, pozneje pa v Ameriko. Iz Amerike sta prispela zakonca Trubnikova na Dunaj, kjer je mož kot strasten morfinist umrl. Njegova žena je živela na Dunaju zelo razkošno. V Ameriki je imela lepo premoženje in potom banke je dobivala vsak mesec do 1000 dolarjev. Nedavno je ustanovila na Dunaju nekemu Bojanu šolo gimnastike in boksanja ter jo je vzdrževala iz svojih sredstev. Letos v februarju sta se z Bojanom stepla in Bojan ji je zlomil nosno kost. Sprejela ga je bila v službo kot tajnika, po pretepu ga je pa odpustila. Bojan jo je tožil pri obrtnem sodišču in zahteval 1000 240 km V Angliji so zgradili letalo, ki doseže 240 kilometrov na uro. Zgrajeno je tako, da po tegne med poletom kolesce z ogrodjem vase. Novo letalo spada med najhitrejša potniška letala na svetu. so bili večkrat napadeni Čuvaji, ki so stražili njegov grad. Policija je prepričana, da so bili napadalci Bonne-tovi pajdaši, ki so hoteli priti v graa, da bi odstranili iz njega Bonnetu neprijetne stvari. Policija domneva, da Lna Bonnet na vesti še več žrtev. Preiskovalni sodnik v A. u LniKarv: 2i6 (Dve siroti Rom mkm — Imenitno, — ie dejal zdravnik, — današnji dan vam nadomesti mnogo izgubljenega časa. In res je opazil doktor Hebert že čez nekaj dni znamo zboljšanje v Lui-zinem stanju. In sporočil je nji in grofici, da ne bo več odlašal z operacijo. — Pripravljena sem. gospod doktor, — je dejala Luiza. — najdete me silno in mirno. Z grofico pa ni bilo tako. Diana, ki je tako nestrpno čakala na uresničenje svojih najdražjih nad, jc bila zelo razburjena, ko je zvedela, da se bliža odločilni trenutek. Objela je Luizo in jo privila na prsa; objemala jo je dolgo kot da se njena ljubezen ne more nasititi, in solze so ji tekle po licih. Zdravniku se je zdelo, da mora poseči vmes. — Go9pa grofica, — je dejal tiho, — spomnite se, kaj sem vam rekel. Leči] jo bom, sem vam rekel. In izločil jo bom. Diana je dvignfla glavo in njen pogled se je srečal z zdravnikovim. Zdravnik je pa pripomnil z očetovskim glasom: — Veda bo storila vse, kar se more od nje pričakovati... vse drugo je pa v rokah Previdnosti... — In kdaj jo mislite operirati? — je vprašala grofica nekoliko pomirjena. — Kmahu ... Jutri!... — Jutri! — je vzkliknila Diana. Doktor Hebert je prikimal, Luiza je pa odgovorila na grofičin vzklik z besedami: — Da, čim prej, gospod doktor, ker že komaj čakam, da zvem, kakšna usoda me čaka. — Jutri torej, če ste se že odloČili, gospod doktor... Povejte mi, kaj vse naj ta čas storim. — Najpren je treba poiskati tu v palači primerno sobo, ki ostane rezervirana naši dragi mladi prijateljici. — Izbirajte, gospod doktor, — ie odgovorila grofica, — moje sobe so vam vse na razpolago. — Izberemo najtemnejšo sobo. Ne, da bi tam operirali Luizo, kajti za operacijo je potrebna svetla soba: toda ko odprem dekletu oči. bodo nekaj časa zelo občutljive... In tedaj bo treba varovati niene krasne oči najrlesra ndavanja teme in močne svetlobe. — Pokažem vam po vrsti vse sobe. Pojdiva, gospod doktor. Prijela ga je za roko in potegnila za seboj. — Evo, tu je zelo čedna sobica, — je dejal zdravnik in se ustavil na pfa-gu ene izmed sob; — ta je kot nalašč za nas. Svetloba je tu idealna. Primernejše sobe si ne morem želeti... Poklical je srugo in dal postaviti k oknu divan, kjer naj bi ležala Luiza. — A to-le mizico postavite k diva-nu za instrumente, ki pošljem ponje, — je pripomnil... Evo, — se je obrnil h grofici, — vaša sobica je izoremenjena v bolniško sobo. Bilo bi mi ljubše obdržati slepo dekie kar doma. Toda pomislil sem, da bi vam jo v tem primeru vzel za nekaj tednov. — Kaj bo treba tako dc4go čakati na uspeh, ki si Nusskna-cker«; 18: Otroški kotiček (Kusova); 18.30: Prihod sv. Miklavža; 19: Francoščina (prof. Prezelj); 19.30: Moja pot po Norveški (dr. Skerlj); 20: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar); 20.30: Prizori lz narave, izvaja Radio orkester; 21.30: Cas, poročila; 21.50: Vokalni koncert gdč. Gnusove; 22.30: Angleške plošče. Sreda, 6. decembra. 12.15: Bodimo danes dobre volje (revija plošč); 12.45: Poročila; 13: Cas, bodimo danes dobre volje (revija plošč); 18: Komorna glasba, izvaja Radio kvintet; 12.30: Radio orkester; 19: Vloga dobrovoljcev na solunski fronti (dr. Turk); 19.30: Literarno predavanje: O Al mi K al in ovi (Novijeva); 20: Ga. Thierrv-Kavčnikova poje operne arije s spremljevanjem Radio orkestra; 20.45: Koncert ruskega cerkvenega zbora; 21.30: Fantje na vasi; 22: Cas, poročila, Radio jazz. Četrtek ,7. decembra. 12.15: Reproduciran instrumentalni koncert: Klavirski soli; 12.45: Poročila; 18: Cas, Tauber poje na ploščah; 18: O prehrani otroka (dr. Konvalinka - Tavčar); 18.30: Pogovor s poslušalci ; 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 20: Lahka glasba, Radio orkester, vmes flavta solo (Trost); 21: Citre in harmonika menjaje se s ploščami (slovenske pesmi); 22: Cas, poročila; 22.20: Radio jazz. devah niti pojma in zato tudi ni razumel Picardovega zanimanja za medsebojno pobijanje. Ko je doktor Hebert vstopil v predsobo, se je Picard priklonil ln ta čas. ko je hitel vratar k policijskemu ravnatelju, je vitezov sluga spoštljivo pristopil k zdravniku, rekoč: — Gospod doktor, morda ste p vprašat, ali smo že prejeli vesti i šem dragem, junaškem gospodu \ de Vaudrevu? — Nikakor ne! — ga je prebil / nik; — saj vem, da so čete ger< Lafayetta komaj prispele v Amerit. Poleg tega me Da tarejo težke skri nekoga drugega, za slepo Luizo. Tisti hip je odprl sluga vrata in vedel zdravnika v kabinet policijsk ravnatelja. Vse priprave so bile končane in do* tor Hebert je pred odhodom povedal, d. pride operirati Luizo naslednjega dnv Večer ie mini! v znamenju splošm tesnobe. Orof de Linieres je zgodaj odšel Dian~ je ostala zatopljena v svoje mi sli, dekleti sta pa sedeli v kotu salona. Henrika je bila povabljena, da bi prebila noč pred velikim dogodkom v grofovi palači »8LOVBN8K1 NAROD« dne 2. decembra 1938 Vprašanje prednosti na križiščih Kako bi bilo treba formulirati tozadevne predpise, da bi bili jasni in razumljivi Ljubljana, 2. decembra. Večina prometnih neareč se pripeti bas na križiščih in sicer zato, ker se v eno samo križišče Izliva promet s Štirih cest. Tako nastane na vsakem križišču čisto naravno osem nemarnih mest. Pazljivost vozača trpi zaradi velikega prometa, koncentracija za volanom je napram isti pri vožnji na ravni cesti manjša. Le z zakonitimi odredbami, ki jih morajo strogo upoštevati vsi vozniki in pešci, je mog-oče urediti promet na kriiiščih Prometni stražniki so potrebni le na res močno prometnih križiščih, kjer se podredi ves promet izven zakonitih predpisov volji enega samega odgovornega činitelja, ki se ravna zopet po drugih, internih predpisih v interesu prometa. V Ljubljani takega križišča prav za pra\ niti nimamo. V Ljubljani so prometni stražniki v prometu le bolj informativen faktor in pa nadzorniki prometa Brez njih bi šlo vse res preveč po domače. To se jasno vidi povsod kjer se stražnik odstrani s svojega mesta. Grobo prerivanje, omalovaževanje predpisov in neprimerno zmerjanje poedl-nih vozačev in voznikov, biciklistov in pešcev. Je posledica odsotnosti čuvarja javnega reda Prvotni predpis o prednosti na križiščih je dajal prednost vozaču, ki pripelje po desni cesti Iz popolnoma neznanih in ne-poimijivih razlogov je bila ta odločba kasneje spremenjena v toliko, da se mora voznik na cestnih križiSčib ravnati po mednarodnem signalu za križišča. Mednarodna signala, ki urejata promet na križiščih, sta pa dva. Eden je v trikotniku z navzgor obrnjenim enim oglom ležeč križ. drugi, takozvani prednostni znak. je s konci obrnjen navzdol In v svojem belem polju prazen. Oba spadata po svoji trikotni obliki le na odprto cesto in ju v mestih ni mogoče uporabljati. Postavljena morata biti pravokotno na smer vožnje ter praviloma 150 do 250 m pred samim križiščem. S takimi znaki torej v mestih. kjer bi bila prednostna pravica na križiščih tudi urejena s eploSno veljavnimi predpisi, ne moremo opraviti ničesar. i JI'TRI! jriKI! Vlasta Burian i Člen 6 mednarodne konvencije o cestnem prometu iz leta 1926 pa točno veleva, da mora dati vsak voznik prednost vozniku, ki prihaja po desni cesti, kadar se vrši promet po desni strani ceste. To je zaenkrat edini avtoritativni predpis, ki bi ga bilo treba redno upoštevati. Isti paragraf veleva poleg tega vsakemu vozniku, da se mora pokoriti posebnim predpisom cestnega oblastva, ki bi bili gornji odredbi protivni. Logično sledi iz tega, da naj izdajajo cestna oblastva take specialne predpise samo v Izjemnih primerih in da morajo po možnosti vse take specialne odredbe označiti z internacionalnimi znaki Iz tega bi slediio: po mestih in naseljih, torej povsod tam, kjer je po naših predpisih predpisana kot maksimalna brzina 15 km na uro, ima prednost voznik, ki pripelje po desna cesti. Specialnih predpisov ni mogoče izdati, ker ni za take predpise niti internacionalnih, niti za vso kraljevino obveznih nacionalnih znakov. Kljub jasnosti prednjih predpisov smo dobili za področje dravske banovine naredbo, s katero se uvaja pojem glavne in stranske ceste, torej dva pojma, ki sta razširjena le med vozniki, ki si svoj cestni red ustvarjajo od križišča do križišča na lastno pest. Tudi definicije teh pojmov ne pogrešamo. Vendar so te definicije dokaj medle. Kot glavne ceste se smatrajo izven mest in naselij one ceste, ki služijo medkrajevnemu prometu (mišljene so najbrž one, ki služijo tkzv. mednarodnemu avtomobilskemu prometu), zlasti pa državne. Pojem medkrajeven lahko dovede do usodnih nejasnosti, ker je enemu že medkrajevno, kar Je drugemu še lokalno. V mestih (pravilno bi bilo: v naseljenih krajih) so po definiciji banske uprave glavne ceste daljše in prometnejše ceste, ki vodijo skozi mesto ali vežejo njegove dele; ostale so stranske ceste Kako pa naj ve tujec, ki je mogoče prvič v Ljubi jam katera cesta veže poedine mestne dele? In kako naj ve celo domačin, katera cesta je daljša? N. pr.: Gosposvetska ali Bleiweisova ? Katere so prometnejše? To je relativen značaj ceste, menjajoč se od trenutka do trenutka. In kar Je najvažnejše: promet je mogoče šele na križišču samem, torej v trenutku, ko bi moral voznik že z gotovostjo vedeti, kaj naj stori. Tako pa se ustvarja dilema tam kjer bi morala vladati jasnost. Skozi mesto pa končno vodijo vse ceste in njegove dele vežejo tudi vse. Torej vsekakor precej nejasnosti v važnem vprašanju Da bi pa tramvajski tir označil kako cesto kot glavnu, kot to omenja Avto-vestnik ljubljanske sekcije avtomobilskega kluba v svoji 18. številki letošnjega leta, o tem ni govora v nobenem predpisu. BansKa uredba daje prednost vozilom, ki vozijo po glavni cesti, pred onimi, ki vozijo po stranski cesti. Pri križanju dveh enakovrednih cest ima prednostno pravico vozilo po desni cesti. Iz prednjega je razvidno, da je uredba kljub temu, da ji banski svetni« g. dr. Lovro Bogataj v svoji knjigi o cestnem prometu prisoja le sub-sidiaren značaj, globoko posegla v jasne zakonske predpise in ustvarja za že rešena vprašanja nove probleme. Upravnik policije v Ljubljani Je s svojo naredbo nekako kategoriziral Mubljanske ceste s tem, da določa gotove Unije za tranzitni in za tranzitni težki promet. Z naštevan1em poedin^h ce^rt je iste eo ipso označil kot sriavne ceste (kot prometnel-§e). medtem ko pripada drugim v naredbi ne naštetim komunikacijam značaj stranske ceste. Vprašanje je seveda, v koliko so uporabi-alci ceste te nrednlse s^'oh prebrali in če so Jih. v koliko so si jih zapomnili Zato lahko nride do uso-leoo'nih nesnrraz umljenj Vzemimo n. pr križišče Mik-oši čeve ceste !n Tavčarjeve ulice N B.: banska naredba da prednost vozilom, ki prihajajo po glavnih cea ta h pred oni- mi, ki prihajajo iz stranskih n H c. Vsej Uroki množici voznikov, kolesarjev in motocikJistoT ae bo zdela Miklošičeva cesta glavna komunikacija. V resnici pa al tako. Upravnik policije označu Je Tavčarjevo allco kot glavno. Miklošičeve ceste t tem predelu pa aploh De ome ni. Po točni razlagi iste naredbe bi mora voznik po Dalmatinovi ulici v »meri od Ev rope proti štruklju propustiti po desni pri najajoeega z Miklošičeve ceste, medtem ko ima voznik po Isti cesti (torej po Dalmatinovi) v nasprotni smeri (proti Evropi) na istem križišču prednost pred rožnikom ki prihaja po desni strani, torej po Miklošičevi cesti proti Marijinem trgu. In taklb klasičnih primerov Je Se več. Z raznimi detajlnimi predpisi, ki Jtan seveda ne gre odrekati dobre volje, saj se je dosti debatiralo z« zeleno mizo. so raz na oblastva zamotala sicer Jasne medna rodne predpise Fakt Je. da danea pred nostna pravica nI urejena Jasno in eno stransko, ker dopušča v marsikaterem pri mem alternativno rešitev ali pa celo diktira rešitev, kl se protivi nazorom o cestnem prometu. Poleg tega pa Se razne Institucije to!, mafijo obstoječe predpise precej samovolj no Kdo trna n pr. prednost na izlivu Aerodromske ceste v podaljšano šmartin sko cesto, če vozi en voznik od Aerodro ma proti Ljubljani, drugi pa iz Ljubljane proti Sneberju? Ljubljanski avtoklub si stopa staJišče. da oni. ki pride iz Ljub Uane, torej evl voznik To svojo tezo mo tivira z razlago da služi gmartlnska cesta medkrajevnemu prometu če je že Izlet iz Ljubljane, torej levi voznik To svojo teu motivira z razlago, da sluti Amartinaka ce sta medkrajevnemu prometu če je že iz let iz Ljubljane do Pečnikarja med k raje ven promet, potem stranskih cest sploh nimamo. Poleg tega pa Ima Aerodromska cesta r>o svojem Izgledu značaj glavne ce ste (prim zakon o državnih cestah itd.) Toraj nastane tu sporno vprašanje, ki dovede lahko do občutne aesreće Me it* za to, da se pozneje pri sodni obravnav mogoče dožene krivda tega aH onega vo za-ča, ali pa ranotako nedolžnost enega ali drugega voznika Gre za to. da zakonsk predpisi ustvarjajo nejasnost, ki ogroža življenje in imovino Zato bi bilo trebi zakonske predpise prilagoditi potrebam ceste in cestnegu prometa S tem samim da se tretiraju v«» I „12 stolic" I vprašanja, tičoča se cestnih problemov, še ni podana zveličavna rešitev. Predpise glede prednosti na križiščih bi bilo torej treba formulirati tako: 1 V mestih in naseljih imajo prednost no pravico ona vozila, ki prihajajo po des nI cesti ali ulici, oe glede na različn' ?ro metni karakter ene ali druge Ta pred nostna pravica ne velja. kadar pripelje desno vozilo z dvorišča, izvoza, veže a:, slišnega. Vozovi cestne železnice, rešiln in gasilski vozovi uživajo v vsakem pri meru prednost, vendar se morajo kadar prihajajo z leve. posluževati močnega po 6ebne?a znaka 2. Na odprtih cestah Izven mest in na selij se ureja prednostna pravica tako: a) Prednostno pravico na križiščih cest nrejajo pristojna cestna oblastva po svoj uvidevnosti in se morajo pri tem posluže vati mednarodnih znakov &a križišča Kjer določajo prednost voziJu z desne ceste morajo opremiti vse v dotično križišče se izlivajoče ceste z mednarodnim znakom z* križišča: ležeč križ na belem polju Ce pa dajo prednost vozilu z leve ceste, potem na levi cesti ne postavljajo nobenega zna. ka, na desni pa prednostni znak (a konico navzdol postavljen trikotnik z belim praz nim poljem). b) Ob izlivu poljske ceste v drugo, ne poljsko, uživa prednoBtno pravico vedn< vozilo, prihajajoče po slednji Za poljske cepte je smatrati one. ki so preozke za srečavanje dveh vozil, katerih površina se bistveno razlikuje od površine glavnih voznih cest. In katerih namen je le za sebna raba iastnikov zemljiSf ob njih kljub temu. da so prehodne tu-ii za drug^ vozila o) Na križišču dveh poljskih cest Ima pravico prednosti vozilo s desne. Prepričan sem, da bi bilo brez dolgo trajnih anket In posvetovanj mogoče čim prej sprejeti prednje predloge. Ore sa vprašanje, ki se tretira vsak dan na tisočih križišč — na vsakem seveda po lastni uvidevnosti ali komodnosti raznih vox nlkov Gojko Plpenbacher Tovarišem obrtnikom Ljubljana, 2 decembra. Ni še doltfo, ko srno čitali v nekem ljub Ijanskem dnevniku članek o t?£kih Časih, ki jih glede na splošno gosrK>Jar»ko krizo in neHeio izdatkov preživlja naš mo.Mer-obrl-nik. V članku se je tudi na vso moč obsojalo *u£marsrtvo in šuširurji, ki da so največji škodljivci obrtnih *ea s*anu Da bo pa slika in resnica Se bolj izpopolnjena, si dovoljujem kot mlad obrtnik-začetnik pripomniti sledeče: Nič novega »li d.i frr-» marsikateri obrtnik zaradi srdoSne gospodarske krize v popolno gospodarno propast. Nič V( v tu.l: ni. da si brezp'^se'-n potnrČM V. išče kruha tam. kjer ga ,*obi, zlasti ako boce, da se pošteno preživi. Toda vse obsxJbe vreom pa ie nekaj drugega, krir ?kod'iie in uničuje obstoj posameznih obrtnikov, in to j* erda medsebojna nevoSčl'ivoet in nezaupanje. N? pomaeati. temveč le škoditi, če ie mogoče, svojemu stanovskemu tovarili, v toni imajo mojstri nekaterih obrti svoje zadoščen..* Rajši nekatere pr»dm»1? dražje piačujejo tujcu, samo da uničijo domačina Da to ! brltiJske*ra stanu ne *.:gr :i um ni v čast. tega Žal obrtnik' nekaterih strok ne spoznajo in ne upo£t*vah>. Ako pa hočemo. r]a «e gospodarski napredek, medsebojno zaupani«* med nami ter i«eied na*ega obrtni škega *tan j dvigne, je po»n»bno da •-• med zborno podpiramo in ne uničui«>mn. Obrtnik. Iz Kamnika — Športno mfklavievanje. Naši vrli športniki nam bodo v soboto zvečer priredili miklavfevanie za katero vlada m^d odraslimi pr*cej*nje zanimanje Bo to pov*em nov način miklavievanja uvod bo kralka igrica s prologom aportneaa MMtlavža. ki bo obdaroval vse. ki bodo pač obdarovanja vredni. Podrobnost' o Miklavšj, spremstvu, posebno o Antarru rr* moremo navesti, ugotavljamo le, da je vse sestavljeno zeta posrečeno in da lačunamo na artisr-'čne zmožnosti našega Antona, ki bo gotovo razveseljeval »brano družbo. Vetopoin* ui! Začetek ie v soboto 2. decembra ob pol 9. zvečer ▼ Narodni čitalnici. — Tajski promet in zaprta kamniška kavarna. Že oarkrat smo Čitali v »Slovencu«, da fe Kamnik zlasti v tufe*k©-prometnem ozira mnosro zirubil. ker je bila zaprta edina kamniflca kavama, ki ie v prtličhi zapečatenem in lanmČCenega Kamniškega doma. Kdor ne oorna lokalnih prilik, goto-vo verjf^. da morajo biti v Kamniku r»rav čudovite orilike ako so 5e edino kavarno *ar>rli. Zakaj »o kavarno zaprli — to le ta-deva nol'tiFn*- ohin^ti V ie votovn no tehtnem preudarku Kaj ie zeiibfl Kamnik. Če s» ie 7*r»rlo kavarno, ki je slutila borp malo tipskemu prometu, na katerega se »SlnvenrVv« rtorvenik sklicuje? Pravi da edino kavarno Vo. tako tragično to ni. n** kavarna, z lofcali. kamor brez skrbi vstoni voak. š> tako odlič>n tulec, le v Čitalnici Tn kdor le bil kdai ▼ KamniVu. tenu ie gotovo znnna. Poleg tega pa dobiS v vsa1x; kamnin restavraciji v*»e in 9e več kar ti je monr>el?eio v Kamn'k nimalo kam Ako malo zaslednleš nočni dotok tulcpv v Kamnik boS rid^l da se nove Jini cif*»to}p potniki do Domž*1. na v»aki r>o*tan nb n**kai izotopi. v Kamniti fSh nekai odlože na ftutni. ostanek, in ta ob dannSnii krizi v katprt *e Mino bore osob«t< kamniška avtobusna nodietfa. ni če*4o take v^lik. da bi zasedel eno mizo v >edini ka varni«. . Očividno je bil dopisnik napačno mlor miran, ko je pel slavo >edini kavarni« v Kamniku. O lokalitetah te >e>dine< kavarne niti ne govorim, so vse prej ko primarne za to in tji^ki i>romvt t njo ni nič izgubil. — »Kamniški fazani« so vzbudili po veei državi do*»ti zanimanja, naš Članek o »fazanski pravdu ]e priobčila tudi beograd Skozi Sibirijo« Martina Muca. ki v njej pripoveduje o svojem burnem življenju v Sibiriji, ki ga Je ieloma preživel v družbi Jeseničanov krojaških mojstrov gg. Ivana Stojana In frva-□ a Bohinca. _ Zimak« radosti. Pri nas je v zadnjih 1neh zapadlo skoraj pol metra snega in to prvovrstnega santnca Po vseh potih, estah in klancih opažaš mladino, ki Svi ?a po snegu kot ribe v vodi in se vese'1 v lepi zimski prirodi Na Jesenicah »mu ca sedaj skoraj vse. mlado in staro, tako da lahko trdimo, da je zimski sport na Gorenjskem malokje tako razvil kot pri nas Na državni praznik 1. decembra Je bilo več stotin šolskih otrok na dilcah več stotin odraslih pa je tlo na planine, predvsem na Rožoo in Pusti vrb In na druge vrbove, odkoder se Je vraćala na večer vsa srečna in raziniana v dolino li Trefmfega _ Miklavž bo nooil. Kakor druga leta tudi letos Miklavž ne bo pozabil sokolske mladine, kateri pripravlja naš Sokol obilo darov. Miklavž nastopi v stari občinski pisarni v torek popoldne ob 17. uri. Posebna darila je treba oddati do navedene ure pri Srpanovili. _ Hiše brez državnih zastav. N a pro Beni smo, da objavimo: Ob vseh prilikah ka dar je treba izobesiti državne zastave, opazimo, da več hiinih posestnikov v Trebnjem istih ne premore. Ker napravi to posebno na tujce dokaj čuden vtis. je že čas. da se ta kričeči nedostatek odrcavi Zastavo za izobešanje raz his dobiS že od Din 50 naprej Ker vemo. da zastav gotovemu delu hii ne manjka iz kljuboval nosti, niti ne zaradi pomanjkanja, naj ne bo v bodoče tudi malomarnost vzrok! _ Posestvo z gostilno in dobro idočc trgovino v bližini Trebnjega Je naprodaj Opozarjamo na oglas v današnji Številki našega lista, kjer zve6te za naslov. _ Božična drevesca. Občina opozarja vse na najstrožje odredbe trgovanja z božičnimi drevesci. Lastniki mladih smreko, vih gozdov dobe potrdila pri pristojnih ob činah ie v danih pogojih Potrdila so pod vržena drž taksi Din 20 Trgovcem se po trdila za že nakupljene smrečice ne smejo Izdajati v nobenem slučaju, tako nakup ljene smrečice pa bodo zaplenjene. Škodljivo izsekavanje mladih smrekovih gozdov je najstrožje prepovedano. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na reSce kozarec »Franz Josefove« grenclce. Po izkušniah nabranih na klinikah za no tranie bolezni 1e »Franz Josefova« gren Mca izvanredno dobrodelno odvajalne sredstvo. »Franz Joaefova« vod s se dobi v vseh drogerijah lekarnah in spec rrw vinah. Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 193n do junija t. L ........33% plače so padle za Politika z dne l novembra 1.1 pile, da znašajo dnevna plače v nekem podjetju 5 dinarjev. Iz tega stanja sta dva alternativna /hoda: bodisi umetno zvišanje cen poljedelskih proizvodov in plač ali pa znižanje cen industrijskih izdelkov. Med konzumenti je opa*ati gibanje. Zahteva ne zn žanje cen industrijskih izdelkov kot praktično ^dino m »?na rešitev. tteo rajska delavska zbornica zahteva poostritev zakona o po »nanju dra^in'e. Obutev soada v eno izmed štirih skupin živ-lianclnh rtAtrphsčin človeka: hrana, stanovanje, obleka ?n kurjava. Podjetje, ki ga 'a* vodim. «1 fe dovolj prizadevalo, da eenc obutvi prilagodi ',manisani kupni moči kmeta in delavca. Mi smo znižali cene obutvi: od Din 249.- na Din 149.- za 40% od Din 199.- na Din 99.- za 50v, od Din 169 - na Din 89.- za 47% odnosno povprečno 45°/n, gumijaste škornje za kmetovalce pa oj Din 229.- na Din 94.- za 57% Na ta način ima nase podjetje pravico na priznanje da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti da se higi-iensko obuieio Naaa konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena ume.nos Jrago proizvoditi. To bi mi tudi znali. Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence ali službo ?!**oknn masam konzumentov, tedaj se moram rullariti y* konzumente. Ker se ne more boriti proti nam z naclfonalno-ekonom-skimi in socijalnimi irgumenti. se konkurenca poslužuje naci|onalno-političnih Predbaci v« jo nam da smo tujci. To ni resnica Pridite ? Borovo in prepričajte ae. Od mene pa do naimiajSega delavca, vsakdo ie dober in veren Jugoslovan v našem podjetju. Z naciionalnega stališča tuj kapital ni dobrodošel, ako uporabita 'uj*- sirov ne. r,ap«>slu e tujo delavno moč in izvaža velike ioM^ke iz države VSF TO SE NE NANAŠA NA NAS. Uporabljamo izključno domače sirovine. Vse kar smo iz tujine, odnosno od naših bratov Čehnslovakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela. Toda rudi to smo nacionalizira?! Mi smo Jugoslovani z jugoslovensko delavno mOCIO In imamo pravico na priznanje važnosti v nacijo-nalno-ekonomskem tn socifalnem smislu.. Plačamo najvišje plače in prodajamo najceneje svoje izdelke Podjetje vodim jat in ne dopusam nikomur, da aftl aajmani oporeka mo'erau jugoslovenskemu patr ottzmu im patriotizmu mojih 2.500 jugoslovenskih sodelavcev. Toma Maksimovic predsednik »bčine Borovo in ravnatelt firme Stran h »SLOVENSKI N A R O D«, dna S. decembra 1088 Ster. 71 *> Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJF.L, LJUBLJANA, KARLOV S KA CESTA 6T. 4- — Najnižje cene! Ceniki franko! V restavraciji hotela »METROPOL" (Miklič) — se taci nova belokranjska PORTUGALKA 17 ~ ašič9 staro belo in rdeče (cviček) iz Krške Trške gore po Din 13.— liter. Ravnotako pekerčan po Din 14.— liter. — Vse sama prvovrstna vina. Smučanje je lep šport, toda.. • - mrak ta gUdee recer IJO k**o Vio« h> rok ^tx>o* *e prr aia o« koto k* J* n». Z* l*.TO^tC< L6i««* tu met« e ««boj p-oT-iAot. Tod« tr«b* i« mu^ti t«di nt kolo. TwU otn« poOr* s t*,'- brtuve! »L'rac« krem« ia lic* in lok« obrarMj« kolo Ik-od-ljbve£* Tplrrm nwm«*. tra in Hage. Kote poeta-ive metk*, mledoeto« •vola ta odpora«. »Vran« krom« — maatio* ali CKvImartm — na-j bo dd Y*4* »mufarsk« opre m«. KjorkoM k> boeti-e m brtoraii, porsod Jo dotrite V«Uka iitiV, 18.— ći-nutfer, aaia 6.— 'timarjor. Neveste! Gospodinje' Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpeznejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, L j ubijan? (poleg hotela štrukelj) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo Cisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo naj\ 3Čjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tv najbollše postrežemo. ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Proda se posestvo in dobro idoča gostilna s trgovino v bližini Trebnjega, št. 9. pri Trebnjem. Poizve se pri Antonu Novaku, Blatu 4665 VI 53.786 1933. HAKGLAS. MESTNO NACELSTVO V LJUBLJANI razpisuje za leto 1934. mestne tovorne vožnje, v kolikor istih ne bo mogla opraviti priprega mestne pristave. Pravilno kolkovane ponudbe se vlagajo pri mestnem gradbenem uradu »Nabrežje 20. septembra št. 2/II, soba št. 4., najkasneje do ponedeljka, dne 11. decembra 1933 do 11« ure dopoldne kjer se vrši odpiranje ponudb. Natančnejši podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 2. decembra 1933. 2upan in mestni načelnik: Dr. DINKO PUC 1. r. i MSI TRG. VAJENCA sprejmem s primerno Šolsko izobrazbo, zdravega *n krepkega, poštenih staršev. Grabnar, Brežice. 4660 SLUŽBE IZUČEN MEHANIK mlad fant, išče kakršnokoli zaposlitev. Zore Franjo, Brezovica pri Ljubljani. 4663 TR A VERZE v brezhibnem stanju, velikosti: 2 kom. 580X16, 2 kom. 510 X 15, 6 kom. 450X18, 3 kom. 420X18, 9 kom. 240X12, 1 kom. 370X14 cm, kupi Peter ftetina, Radeče. 4664 SVINJSKE KOZE kupuje Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. 4591 REZAN LES kupujem. — Ponudbe: Jugo-mosse. Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »284«. 4589 DRAŽBA PREPROG razne velikosti, po ugodni ceni, se vrši 4. decembra ob 15. uri v zastavljalnici. 4659 KROJAŠKI STROJI z velikimi mizami znamke Sin-ger in znamke Pfaff v dobrem stanju, nadalje likalnik s podstavkom, blazina in drugo krojaško orodje ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4645 BOŽIČNA DREVESA 1500—2000 komadov, od 1 do 3 m visokosti, ugodno proda Henrik Zechner, les. trg., Libe-liče pri Dravogradu. 4637 DOBREGA VEVA 30 hI, starega, proda graščina Stari grad pri Novem mestu. 4641 MLEČNE KISLINE 40 kg, za prehrano, proda Wil-fan, Tržič. 4640 ČEBULO v vsaki množini, po 55 par, razpošilja F. Miki, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 4639 TOVORNI AVTO proda »Merkur«, Maribor, Melj-ska 12. 4620 S! KLAVIRJE, PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra crsta 40. 59/L NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, 9 mesecev starega, proda Kos Makso, Buče. REDKA PRILIKA! Oddam lepo gostilno na zelo prometnem kraju v Zagrebu. Pred gostilno tramvajska in avtobusna postaja. Odda se takoj z inventarjem zaradi bolezni v rodbini. Samo resni re-flektanti naj se javijo na naslov: Gomberl Anton, Zagreb, Kačičeva 19. 3638 GOSTILNO S POSESTVOM na prometni točki v Slov. goricah oddam v najem. Prednost ima družina s 3 delovnimi močmi. Pismene ponudbe na naslov: Makso Herič, trg., Marija Snežna Slov. gorice. 4662 več ms ob Dunajski cesti naprodaj. Poleg dobro vpeljana gostilna se odda vsled bolezni v najem. ev. tudi proda. — Naslov: Kopališče Jezica. 4672 DVOSTANOVANJ. KISA naprodaj. — Lebe, Reka, pošta Hoče. 4603 LEPO POSESTVO naprodaj. — Pojasnila: Ris, Drazenec S t. 27, p. Ptuj. 4593 ELITNI MIKLAVŽ obišče Vaše malčke na domu. Informacije do ponedeljka na Trgovski akademiji, Aškerčeva ulica. 4661 MIKLAVŽ JE ŽE V LJUBLJANI! Nastanil se je v slaščičarni No- votny na Gosposvetaki cesti, kjer bo od danes do torka od 3. do 5. popoldne pričakoval otročičke, mamice in tudi pa-pačke. — Za obilen obisk se priporoča T. Novotnv. 4671 Tam, kjer kupujejo drugi, kupujte tudi Vi! Okoristite se z njihovimi izkušnjami in si čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in svile za damske obleke in plašče pri s taro znani tvrdki R. MIKLAUC (poleg škofije) Pomagali vam bomo pri Izbiri. V NEDELJO 3. DECEMBRA v restavraciji »FRAN KOPAN-ski DVOR v Šiški bo velika veselica s plesom; na razpolago so najboljša Štajerska in dolenjska vina, kakor tudi pristne domače koline. Vstop in ples prost. — Dne 5. decembra bo tudi obiskal sv. Miklavž v spremstvu nebeščanov ln luci-ferjev pridne otroke in odrasle. — Darila se sprejemajo isto-tam do 6. ure zvečer. — Nato prosta zabava in ples. — Se priporoča — restavr. Ukmar. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Vaše kislo lice je zoperno vaši okolici. Za vase razvedrilo vam posodi plošče in gramofon: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4« prehod »Viktorije« ČLANI »Vzajemne pomoči«, zglasite se takoj zaradi skupne akcije pri A. Ko-mac, Zgornja Šiška št. 82 (pod hribom). - Za pismene odgovore priložite 6 Din v znamkah. 4628 KAM PA V NEDELJO T 2e vem! Na priznano najboljše krvavice, pečenice ter na razna druga prvovrstna jedila in dobro kapljico. V zabavo tudi koncert. — Se priporoča Dolenjski Lojze Fabjan, mesar in gostilničar, Glince, Cesta IX, št. 30. 4675 ZA BOŽIČNE PRAZNIKE nudimo najfinejše čajno in kuhano MASLO po zmernih cenah. — Mlekarna v pasaži Nebotičnika. 4674 TOČIJO se pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov Kaštela. — Cena vina: belo specijalno Din 10.—, opolo Din 10.—, opo-lo z otoka Krka Din 10.—, kaštelanska ružica Din 10.—, kuč Din 8.—. Vina čez ulico Din 1.-ceneje. — Vsak dan sveže morske ribe, kakor tudi vse vrste hladnih jediL — Dalmatinski buffet, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 34. 4634 IZGOTOVLJENE PERNICE 180X115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; Ia puh Din 420.— in 610.—. SVILENE PUHASTE ODEJE Din 780.— in 950.— Na zalogi vse vrste klotaste odeje. Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 70 L Liudska samopomoč registrovana pomožna blagajna MARIBOR, Grajski trg 7 je razposlala te dni vsem svojim članom nova pravila, s katerimi je zavod postavljen na popolnoma novo, zdravo podlago. Nova pravila so sestavili sporazumno z ministrstvom in bansko upravo strokovnjaki. Nadzorstvo nad blagajno vrši kraljevska banska uprava. Ljudska samopomoč je izplačala tekom svojega 6 letnega obstoja nad 11 miljonov dinarjev na podporah, kateri denar je ostal ves v domovini, je torej pravi domači zavod. Ako še niste član »Ljudske samopomoči«, zahtevajte brezplačno in brezobvezno pristopno izjavo. Dobra obutev - nizke cene deci za sneg in blato. 25.- Tople copate ženske Din. 29.-, moške 39. Za dečke, Id nikdar ne mirujejo evo, dobHh Vet 23-26 Vrsta 9892-82 visokih čevljev iz močnega mastnega usnja fa živahne dečke m dekfiae v deiTfa, snegu bi trpežnim gumijastim podplatom. — Vet 35-38 Din. 59.- m blatu. Ni Jih treba čistiti, operejo «e z iKJvadno vodo. 27-34 Din. 79.-. Ženske 99.- Ženam za vsako priliko. 49.- 69.- Vrsta 9815-03 V Ml snezkah brez skrbi greste v najslabšem Okusen salonski čeveljček iz finega baržuna vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostane ali satena. Ne sme manjkati v garderobi no- jo popolnoma suhi. V njih nosite naše čevlje bene praktične dame iz satena za D'm. 49.- 29.- Crni afi rjavi barilmiosti kombinirani z usn- Najpripravneiše za delo doma in po dvorft-jem. Elegantni in udobni, za vsako nogo in ču so nase ,,ZEPF'. Ker imajo gumijasti pod-vsak žeo. Lahko jth obujete v snežke. pfatf so nepremočljrve. Otroške 25, moške 35.- 129.- 99.- Vrsta 9895-08 Eleganten čeveljček iz laka z okusnim okrasom, primeren za vsako priliko. Vrsta 2053 Udobni toda elegantni čevlji rz toplega volnenega sukna z okrašenim robom hi krimer-ja. Za občutljive noge r zimski dobi nenado-mestljrvt možem za delo »n družbo. 129. 39.- Zdravje in drago usnjeno obutev Vam najbolje obvarujejo naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. Eleganten čevelj šivan na ram. Izdelan iz najboljšega boksa z usnjenim podplatom in peto. Čevlji elegantnega gospoda za dojzbo ples iz laka, kombinirani s semišom. Elegantni čevlji rz telečjega boksa, zgornji »n del kombiniran s toplim suknom. Rodi svoje ormenosti imenovani „DIPLOMATSKI"- DOPISOVANJE GOSPA srednjih let, osamljena, z lastnim stanovanjem, išče boljšega gospoda nad 50 let kot dobrega prijatelja. Dopise na upravo >Slov. Naroda« pod > Srečen Božič 4658«. ZNANJA ŽELI akademski naobražen gospod z gospodično ali mlado gospo; ženi tev ni '•sključena, — Cen j. dopise .a upravo »Slovenskega Naroda« pod Srečno 4679*. Zopet otvorfena restavracija in klet S HM ZVEZDA I Za pristna vina, izborno kuhinjo in zmerne cene 5 Vam jamčiva s svojo dolgoletno strokovno prakso in B se priporočava. H I ! Hajko Zupan, bivši plačilni natakar. Rudolf Wand, bival šef kuhinje. Urfituv- Irvatn Zuuancjf Za »Narodne tiskarno« trran Jez* rSeJi — Za opravo lat laseratm del usta O Ion «Jnnstoi — Val v Ljubljani