Y daily Suadaya and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in uprsrnlikl prostori iwndale I6A7 South Lat Ara. Offlo« of Publication: 1687 South Lawndal« Ava. Telephone, Rockwall 4904 ......- — ■ - - r i a er i LETO—YEAR XL C aTÎTc£J2 S mLSVuS CHICAGO 13. ILL* PETEK. 19. NOVEMBRA (NOV. 19). 1948 Subocrlption SS.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 22« Aooeptonco far moiling at spocial rate of postage provided for in eectlon 1101. Act of Oct S. 1S1T. authoriaod on June 4. 1S1S. Ameriška vlada poslala nove čete na Kitajsko Mornarični department odredil odhod 1,250 moz v Cingtao in poslal tri transporte za izse-lite^amcriikih «vilistov iz kitajskih mest. Kajskov poslanik išče nove pomoči v Wash* ingtonu 9 Waahlngion.—Mornarični department je poslal 1,250 dodatnih pomorščakov v Cingtao, Kitajska, kjer se nahaja ameriška mornarična baza, da bodo pomagali pri nagli izselitvi ameriških državljanov. Armade ljudskih sil se naglo bližajo Cingtau v prodiranju proti glavnemu mestu Nankingu in v smeri proti Šanghaju. Var-, nost ameriških državljanov je ogrožana, zato se je mornarični department odločil za ojačanje ameriške posadke v Cingtau. Diktator Ciang Kajšek je osebno apeliral na predsednika Tru-mana, naj mu da pomoč v sedanji kritični borbi proti komunističnim silam. Ameriška posadka v Cingtau šteje 3,600 mož, sedaj pa bo povečana na 4,850. Posadka, kolikor je sedaj znano, bo le pomagala pri izselitvi ameriških državljanov in bo ščitila njih življenja. Odhod dodatnega števila pomorščakov, ki so bili poelani na Kitajsko, je odredil obrambni tajnik Forrestal, ki se je baš kar vrnil iz Nemčije. Zaeno je odredil, da takoj odplujeta dva transportna parnika v kitajska pristanišča. , V raznih kitajskih mestih se nahaja 4,625 ameriških pivilistov, kakor naznanja državni department. Mornarični department je pozneje naznanil, da bodo pomorščaki odšli na Kitajsko 23. nov. s trasportom Bayfield, ki bo na-. zaj pripeljal ameriške civiliste. Transport Butner je že odplul v Sanghaj; ta transport ima prostora za 5,000 potnikov. Transport Gosselin je odplul iz Cing-tava v Sanghaj, kjer se bo nanj vkrcalo 200 ameriških civilistov. Besednik državnega depart-menta Michael J. McDermot ni Unije v lowi pričakujejo koncesij Delavski sovražniki poraženi Dee Molne^—(KP)—Delavstvo države lowe pričakuje, da bo rezultat volitev prinesel spre membo protidelavskih zakonov, ki so bili sprejeti v zadnjih le tih, zlasti pa lani. Governer Robert Blue, republikanec, je bil pri volitvah poražen. On je goreče zagovarjal zakon, da se oslabijo delavske unije. Njega bo nasledil William S. Bcardslev, ki je tudi republikanec. ampak boril se je proti sprejetju zakonov, ki so potisnili delavce v prisilni jopič. * Reardslev je kandidiral za go-vernerja na koalicijski listi, ki so jo podprle skoraj vse unije, farmska organizacija in učiteljska zveza. Njihova zmaga je ohranila republikancem državno vodstvo, četudi je Truman zmagal v državi. Henry Wallace je dobil 10 777 glasov, Truman 523. Ifewev pa 493.933 Beard*lev je bivši lekarnar iz Virgtnije. Njegov glavni podpornik v državni posta voda ji bo O T, Kuester. član nižje državne zbornice Kuester je odločno nastopal proti zakonom, ki eo jih reakcionarji porinili skozi legislature Volilci so porazili 20 nazadnjaških državnih poslancev Vsled tega se pričakuje, da bo nova zbornica odplavila |ir»»tide levske /a k one. • . hotel razkriti, če se bodo ameriški pomorščaki borili proti komunističnim silam, ako bodo prodrle do baze Cingtao. Znano je, da se armade ljudskih sil bli žajo mestu Cingtao. McDermot je rekel, da ameri ški civilisti nimajo nobenega vzroka, da bi ostali v mestu Cipgtao, niti da bi še nadalje ostali na Kitajskem. Obenem je zanikal vest, da ima Amerika tam mornariško bazo večjega značaja. "V Cingtau se nahaja majhna ameriška posadka na povabilo diktatorja Kajška, ki vežba kitajske pomorščake," je rekel McDermot. - - — Državni department bo moral odločiti, če se bodo ameriški pomorščaki umaknili iz Cingtava, ako bodo komunistične sile zasedle mesto. Kitajski poslanik Wellington Koo je vprašal državni dejsart-ment, naj poda jasno izjavo o stališču Amerike z ozirom na sedanjo kritično situacijo na Kitajskem. Do sedaj še ni dobil odgovora, Medtem se armade kitajskih ljudskih sil bližajo Sučovu, strateški točki cenjtralne Kitajske. Zavzetje Sučova bi pomenilo, da armade diktatorja Kajaka ne bodo mogle dolgo braniti Tfan kinga. Poročila o faktičnem položaju na Kitajskem so konfuzna. Obe strani naznanjata zmage. Washington.--Kitajski poslanik Wellington Koo je rekel, da njegova vlada želi odločno izjavo z ozirom na ameriško politiko na Kitajskem. Poročevalcem je povedal, da je državnemu de partmentu izročil Ciang Kajško-vo pismo, v katerem nsivaja potrebe kitajske vlade. Koo je rekel, da njegova vlada ne ve, kaj bo ameriška vlada storila v sedanji kitajski krizi. Kitajske ljudske sile. pod vodstvom komunistov, prodirajo na glo naprej, v notranjost Kitajske. To dejstvo skuša prikriti vlada diktatorja Kajška -"Izjava državnega departmen-t« je potrebna, da se razčisti sedanja konfuzija na Kitajskem," je rekel Koo. "Kar kitajska vlada hoče, je podpora, sočustvovanje in solidarnost od strani ameriške vlade To bi zelo pomagalo Knjškovi vladi." Koo je nadaljeval, da izguba glavnega mesta Nankinga ne bo ustavila bojev njegove vlade proti komunizmu. Vlada se bo preselila v drugo mesto in nada Ijevala boj. Kitajska kriza bo vsekakor va žen predmet diskuzij med predsednikom Trumanom in državnim tajnikom Marshallom, ko se bosta sestala v Washingtonu v pondeljek. Truman se bo vrnil s počitnic iz Floride. Marshall pa pride iz Panza. Glavno vprašanje bo. če more Amerika sploh kaj storiti, da bi ustavila komunistične zmage v severni Kitajski in podprla via do diktatorja Kajška, ki ji grozi velik polom. Iz zanesljivih virov se dozna-va. da bo Truman predložil kitajsko zadevo kongresu, ki «e snide šele 3. jenuerja. Do takrat je še Kkoraj mesec in pol časa in kitajske ljudske sile v tem času lahko starejo odpor diktatorja. Senator Wiley, republikanec iz Wisconsina je rekel, da nadaljne ameriška pomoč Kajškovi vladi lahko Ameriko požene v vojno Ameriške vojaške in diplomat ske veščake je pozval, naj povedo kongiesu. kaj ni« godi na Kitajskem. Domače vesti Nov grob v Barberionu Barberton, O.—Dne 15. nov. je umrl John Likovic, član društva 46 SNPJ, star 77 let, doma iz Iške Loke, v Ameriki 51 let. Več desetletij je živel v Bridgeport^ O., kjer je bil tudi ustnv-novni član društva 13. Dne 3. nov. je bil z ambulanco pripeljan v Barberton k svoji nečakinji mrs. Helen Sgainer in s seboj je tudi prinesel prestopni list k društvu 48, katerega član je bil osem dni. ' Is Clevelanda Cleveland.—V Euclidu je po daljši bolezni umrla Frances Petricig, rojena Tekavec, stara 42 let, članica ZSZ. Rojena je bila v Evelethu, Minn., in kot otrok šla s starši v Ribnico, od koder se je pozneje vrnila v Ameriko. Tukaj zapušča moža Johna in dva sina, v Milwau-keeju brata Stanley Tekavea, v starem kraju pa starše, več bratov in sester.—V soboto je srčni kapi podlegel Frank Lesar, star 65 let, član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Rojen je bil v Kotu pri .Novi Štifti, fara Ribnica, v Ameriki 37 let. Tukaj zapušča ženo in dva sina, v Alleju, Cal„ hčer Mary Kula, v Elyju, Minn., pa brata Martina in Louisa.—Kadi srčne kapi je v soboto umrl tudi Ludvik Brezar. član društva Mir št. 142 SNPJ. Star je bil 60 let, doma iz Tpb njega, Dolenjsko, v Ameriki 41 let, po ppklicu mašinist. Zapušča ženo, sina, tri poročene hčere in sedem pastorkov.—V bližnjem Chardonu je po 18-letni bolezni umrla Ana Potokar, rojena Svert, stara 64 let, doma iz Št. Petra pri Novem mestu, v Ameriki 47 let, članica društva 137 SNPJ. Zapušča moža Johna rialtnlka Double Eagle Bottling Co.), dva sina,¿tiri vnu ke in tri sestre—Angelo Weis in Antonijo Sherman tukaj, v Chi cagu pa Mary Chalovich.?-Na zahvalni dan se bosta poročija Anton Vehovec, koncilman 32. warde, in Jenni Močilnikar.— Znani Louis Erste, ki vodi vi-narno na St. Clairjü, je precej nevarno zbolel, toda stanje se mu je že obrnilo na bolje.—V državni bolnišnici je umrl Frank Pink ml. iz Euclida, star 38 let, rojen v Waukeganu, v Clevelan du pa je živel 28 let. Tukaj zapušča očeta Franka, mater, dve sestri in dva bsata, enega brata pa v Californiji.—V bližnji Genevi je umrl radi srčne kapi farmar Frank Greber st — V bolnišnici Glenville se nahaja Mary Komidar iz Collinwoode.i krvavi boji ŽA sucffv se nadaljujejo Obe strani poročata o velikih izgubah v civilni vojni NankJng.—Najbolj krvavi boji v vsej dolgi kitajski civilni vojni divjajo že od začetka zadnjega tedna za posest Sučova, važnega železniškega mesta 200 milj severovzhodno , od Nankinga. Zadnje dni divjajo najbolj vrOčl boji 30 do 50 milj Jugozapadno in jugovzhodno od ^Sučova, katerega skušajo komunistične armade obkrožiti v velikem loku. Obe strani poročata o velikih izgubah v nasprotnem taboru. Kajšekova vrhovna komanda pravi, da znašajo komunistične izgube pri Sučovu 90,000 voja-koV. Na drugi strani je poročal komunistični ratfio, da je bilo "uničenih" devet Ka|šekovih divizij, kar bi tudi pomenilo 90,-000 vojakov. Kljub temu, da je znano, da obe strani pretiravat«, so izgube na obeh straneh najbrže velike. Prodiranje komunističnih armad je bilo več ali manj ustavljeno, ker je Kajšek vrgel v te boje vso svojo razpoložljivo letalsko silo in oklopne divizije. Letalska sila operira iz Nankinga. Ljudske armade so se znašle na neugodnem terenu—na planjavah jugovzhodno od Sučova, kjer jih ko-se Kajšekova bojna letala in tanki. Obe strani sta v to borbd vrgli svoje najboljše oborpžene sile— okrog milijon mož. V teh bitkah bo padla odločitev uribde central- ne Kitajske in lahko tudi vse dežele. Sučov,—To mesto, ki je zadnji teden postalo glavna tarča komunistične ofenzive v smeri proti Nankingu, je bilo v sredo povsem mirno—brez vsakega zna ka, da se južno in vzhodno od njega bije milijon mož v krvavih bitkah, ki Se pomičejo zdaj naprej, zdaj nazaj. Dvajset milj od tukaj ni opaziti nobenega dima ali bojnega ineteža. Med mestnim prebivalstvom tudi ni opaziti nikake panike Toda 25 milj vzhodno od Sučova, med Sunkcnom in lisi-nančenom, ki je od tukai oddaljen 50 milj, pa so v plamenih vasi in mesta. Tam na obeh stra neh poje srprtno posem težko tojmištvo, komunistična pehota Kriva označba je kazniv prestopek Sodnik podal značilen odlok Cleveland — (FP) — Sodnik Frank J. Merrick je od ločil,, da krivo označenje osebe, da je komunist, predstavlja kaznivo obrekovanje. To je prvi slučaj te vrste v državi Ohio. Ta odlok pomeni, da oseba, ki je v časopisih po krivem označena za komunista, je upravičena do odškodnine, ako toži, ne da bi ji bilo treba dokazati, da je bila oškodovana na časti. Do sedaj ao osebe v podobnih slu čajih morale dokazati, da so trpele škodo. Zadeva se je tikala Hermana D. Burrella, lastnika gasolinske postaje, ki je tožil Johna P. Mo-rana, izdajatelja pamfleta "Information for Americans", ter Burta in Franka Hannona, lastnika tiskarne Lakeside, ki sta pamflet natisnila. V pamfletu je bilo rečeno, da Je Burrell komunist. Sodnik je rekel, da Je leta 1889 bilo kaznivo po krivem imenovati osebo za anarhista, leta 1915 za socialista in 1920 za rdečkarja. Sedaj pa je kaznivo koga po kri vem imenovati komunista. Ta slučaj je enak tožbi, ki jo bila vložena proti razvpitemu pisunu Westbrooku Peglerju na čikaškein sodišču, Grika koalicijska vlada zapri te iona Atene, Grčija,-Nova koalicijska vlada, ki ji načeluje premier Temistokles Sofulis/bo zaprlse žena te dni Lista miniatf«»v al bila razkrita, pričakuje pa se, da bodo vse prejšnje stranke zastopane. Glavno besedo pa bo še nadalje imela monarhofašistična stranka. Železniška nesreča pri Chicagu Chicago. Štirinajst potnikov in članov spremnega osebja je bilo ranjenih 17. nov., ko je brzo ylak železnice Chicago Ar Eust-ern Illinois zavozil v lokalni vlak železnice Chicago & Westei n In-diana v predmestju Doltonu , pa je tarča nacionalističnih lan kov in oklopnih avtov in l#"tal. Tam se odloča usoda Sučovf in sploh centralne Kitajske. Eisenhower pravi, da je on sam odločil o zasedbi Berlina Z zborovanja Združenih narodov Lie in Evatt izdala nov apel na velesile. Jugoslavija predlaga enakopravnost nezakonskih otrok. Bunche torpediral razgovore med Židi . in Arabci Parls.—Trygve Lie, generalni tajnik Združenih narodov, in Herbort Evatt, predsednik generalna skupščine, sta znova ape lirala na Ameriko, Anglijo, Francijo in Rusijo, naj delujejo za čim hitrejšo rešitev berlinske krize. To sta storila po prejemu odgovorov od vseh štirih sil na njun apel z dne 3. nov., naj ob nove direktna pogajanja za dosego sporazuma glede Berlina Na ta apel je odgovorila ugodno samo Rusija, zapadne sile so pa odklonile pogajanja izven Var nost nega sveta, kjer se zadeva uradno nahaja. Radi tega dlakoceptstva sta Lie in Evatt zdaj ajielirala na vse prizadete sile, naj gredo na roko dr. Juanu Hreinugliju, argentinskemu zunanjemu mini stru in tekočemu predsedniku Varnostnega sveta, ki se je prvotno zavzel za dosego kompro misa med spornimi vladami. Ker njegova prizadevanja niso uspela, sta stopila v akcijo generalni tajnik Z. N. in predaed nik skupščine, toda z enakim Rezultatom. S to svojo akcijo sta se takorekoč postavila na stran Rudije, ki je argumentirala, da vprašanje Berlina ne spada pred Varnostni svet, marveč v sfero direktnih pogajanj med prizade timl silami;* Lie in Kvatt sta v svojem zadnjem apelu omenila, da se o pre jetih odgovoriti "mogoče še ogla-___i*___ Taftov zakon bo odpravljen New York — General Dwlgbt D. Eisenhower piše v svoji novi knjigi vojnih spominov "Crusade in Europe,'1 da je on sam odločil, naj ruska armada zasede Berlin. To je storil iz vojaških razlogov. Znano je, da so ameriški listi zadnja leta na ves glas vpili, da je Roosevelt dal Rusom konce sije, na i sovjetske armade vkorakajo v Berlin prve.' Ta za ključek, so trdili Rod|>rejo /.ukori ski osnutek, ki Im dal le pruvi-cc vsem ljudem enako," je nu glusil Morse, Morse je iziuzil mnenje, du bo nov delavski /ukon hu/iiul nu /nuriem Wagnerjevem delavskim zakonu, ki gu je 80 kongres tuko oskulill, du je lile/ |»> lin nu On lio zahteval, du Im v novem zakonu "provizija, ki bo ščitila delavce in delodajalce." («lede zaprte (linijske) delavnice je Moise tekel, da bi v no vem /ukonu rnoiuiu biti provizija za kolektivna pogajanju med unijami In delodajalci, ki bi vključevala nekatere jnovizlje Tuftovegu zakona. Hitlerjev polbrat spremenil ime • Berlin AIoIn lliller, |»dbrut diktatorja Adolfa Hitlerja, je do bil dovoljenje, da »me spremeniti ime v Hans liier Alois, ki Živ i v Hamburgu je rekel, da mu je priimek Hitler delal velikanske preglavice, /lasti po porazu Nemčije ralo si je spreme-ruf trne m priimek. situ." Znano vsekakor Je, da bi vsaj Kvatt rad spravil to zadevo pred generalno skupščinu, kjer bi odprto udaril po vseh štirih velesilah. Ampak zadeva zdaj lahko pride pred generalno skupščino le, ako tako sklene Varnostni svet, ali pa zbornica s dvetretjinsko večino. Najbrže st* ne zgodi ne prvo ne drugo. V komisiji zs človeške pravice pa je Jugoslavija dregnila v sršenovo gnezdo, ko je predlagala dodatek k 22. točki projektirane deklaracije o človeških pravicah v interesu nezakonskih otrok. Ta dodatek se glasi, da deklaracija izrecno priznava o-nakopravnost nezakonskih otrok z zakonskimi in da morajo biti deležni eriake protekcije kakor slednji, Proti temu dodatku se Je o glakila mrs. Eleanor Rooaevelt, predsednica komisije, ki je argumentirala, da ta dodatek ni potreben, ker predlagana točka že po implikacijah vključuje e nakopravnoat vseh otrok in mater. Dejala Je, da se ons že dolgo zanima za zaščito nesakon-1 sklh otrok, Je pa proti temu, da bi bili v deklaraciji izrecno imenovani, ker bi to že samo na se bi vrglo senco usnje. Jugoslovanski delegat Ratko Pleiič Je argumentiral, da Je v "nekaterih kapitalističnih državah" do 30'i otrok rojenih Is-ven zakona in da Jih je v tej deklaraciji -treba izrecno zaščititi.. Njegov dodatek je podprlo več latinskih držav. V zvezi s Palestino pa je neki besednik Izruelsko vlade v Tel Avivu dejul, da je Ralph Bun cite, posredovalec Z. N. v palestinskem sporu, tor|H»dirsl ne uradne razgovore med 2idl in Arabci za izravnavo tega konfliktu in sklenitev miru, Dejal je, du je Hunche to storil zadnji teden s svojim "ullirustom", da se moiujo Zidje umakniti iz Ne gevii *Arul>ostati končen tracija ekonomske sile, ki jo bi Nemci obrnili v vojne nsmene Amerika m Anglija si prizadevata, if» to m m niii)«. nokepiel litererne mUM (ôrttee. lté.) m vrnejo pošUJatelju te v alotaju. te Je priteéU articles win mi k« mirni (Mm pleys. p raw. ate. «Kl ke »Name< te nain peated fer HU «44fMMi uU stamped eavelepe ■rater M FIOIVZTA 1917 • M 0* Lowadala Aff. Nova ruska "nevarnost Res Je čudna ta naša "palitlka". Kar stori neka država z veliko začetno črko "R", nam ni prav. Če vodi propagando za mir, nam ni prav, kakor tudi ne, če vodi propagando "za vojno". Sicer nam ni znano, da bi za "železnim zastorjem" vodili kakšno vojnohujskaško propagando, znano pa nam Je, da energično udrihajo po vojnih hujskačih na naii strani. Toda ker nismo vsevedni, smo lahko tudi v zmoti. Da vlada na naii strani "železnega zastorja" velika konfuzija, je gotovo. Evo vam dveh vesti, ki smo Jih ob koncu zadnjega tedna čituli v ameriikem tisku: "U. S. Flare Rus War Propaganda ." "Soviet Peace Propaganda Termad Dangeroue by U. S." Na eni strani udrihamo po ruski 'vojni propagandi', na drugi pa po ruski "mirovni propagandi". Oboje v isti sapi. Obe vesti sta prišli isti dan — zadnji petek — iz Pariza od United Pressa. New Ycrk Times pa je v sobotni izdaji imel tale naalov: "Marshall Brands Soviet Peace Propaganda Drive." Vest pod prvim naslovom se je takole začela! "Amerika Je danes obdolžila Rusijo, da edino ona izmed vseh držav vodi kričečo propagandno kampanjo, direktirano iz Kramlja, ki naj pripravi sovjetsko ljudstvo za vojno." Druga vest United PreAa, datirana v Parizu 12. novembra kakor prva, pa se je pričela takole: "Visoki viri zapadnih sil so danes izjavili, da prihajajo poročila o možni visoki mirovni konferenci med Ameriko in Rusijo iz zelo navame sovjetske propagandne ofenzive. Izjavili so, da predstavljajo komentarji v moskovskem tisku o umestnosti takega podvzelja izredno nevarno mirovno ofenzivo in sicer iz razloga, ker >1 ves svet želi miru. Izjavili so, da se ravno s to proceduro lahko vzplamti ta žglja in s tem omaja amerižka pozicija v rflrzli vojni." Kakor je poročal New York Times v sobbtni izdaji, je vse te Izjava podal "na*" državni tajnik George Marshall, s katerim se Truman "popolnoma strinja", kakor je zadnji torek izjavil pred novinarji v Floridi. s Res čudna taku politiku, ki se boji — mirovne propagande . . . Ampak nam se ne zdi nič čudnega, če je Moskva stopila doma In v Parizu v precej močno "mirovno ofenzivo". Ce bi bila Amerika toliko razdejana v zadnji vojni kukor Je bila ena tretjina Rusije. če bi šla skozi tako trpljenje in tuke agonije kakor so lil ruski narodi, če bi bila doprinesla lollko žrtev kako so Jih doprinesli Rusi — čez 17 milijonov ljudi ubitih, živine pa že trikrat več — bi danes tudi v tej deželi ne bilo nobenega hujskanja na .vojno. Sleherni izmed nas bi se tresel pred njo In si nič drugega bolj ne želel nego miru. Toda ker v Ameriki k sreči nismo okusili vojnih grozot, ne v zadnji niti v prvi svetovni vojni z izjemo nekaj stotisoč vojakov, ki ao bili faktično na frontah, zalo Je v očeh velike večine vojna le nekakšna avantura. Se vet-! V očeh mnogih delavcev vojna tudi pomeni dober zaslužek, v očeh farmarjev visoke cene, v očeh blzntsmenov In drugih vojnih dobičkarjev vir velikih profitov, Da bo dežela za vse to enkrat še drago plučula, za to se nihče ne zmeni. Ampak obračuh bo prišel prej ali slej. kajti nad deželo visi ogromen narodni dolg, kakršnegu ne potna nobeno druga država. * Vsa ta sovjetska "mirovna ofenziva" je v zvezi z berlinsko krizo, ki je, kakor vse kaže. žarela presedati tudi Moskvi in bi jo rada izravnala Povezana je tudi s celotnim nemškim vprašanjem, ki postaja z oztrom na Ixaiocrevropski mir z vsakim mesecem bolj nevarno. V Interesu Rusije in vse vzhodne kakor tudi zapadne Evrope je, da se ta vprašanja čim prej rešijo in sklene mirovna pogodba z Nemčijo in Avstrijo. Do zadnjega času je bilo M»skvl morda res vseeno, koliko časa »e zavlačuje sklenitev nemške mirovne pogodbe Toda odkar sta se Amerika in Anglija odločili /a razkosanje Nemčije in za reha bilitacno nemškega kapitalizma, ki bo lahko ponovno poslal arzena! novega nemškega militarizma m odskočna tleska zapadnih sil proti vzhodu za pomandranje socializma, Je pa stvar paecej drugačna. Za to politiko nosi veliko mero odgovornosti tudi Moskva, ker Je ves čas po vojni pridno tgnila v roke novemu ameriškemu militarizmu, ki Je postal dominantna sila v tej deželi. * Na diugi strani le v interesu te mogočne ameriške militaristič-ne mašinc kakor tudi Wall Sticeta. da se izravnava berlinske krize in sploh celotnega nemškega vprašanju čim dalj odloži. To se morda sliši paradoksno, ka|ti /a Ameilko in Anglijo je ta politika zelo dtatta Itvai Kakoi »e zadnje dni i/javil "naš" obrambni minister Jame» Forrestal, st;ine ta berlinski "špas" ameriške davkoplučevalce bli/u deset milijonov dolarjev na mesec — po nekaterih diugth virih veliko \eč Ampak ti stroški so nmtran-ska stvar, s.»l *« v "interesu miru", Čeprav sta Trvgvr I.ie in Herbert Evatt diugačncga mnenja Stvar je namreč ta, »ko bi miti Kosijo in /apadnimi silami pri šlo do pobotanja glede Berlina in »ko bi to vodilo tudi do sporazuma rlede celotnega nemškega in diugih vprašanj, tedaj bi se ameiiš* militarist! in trgovci s smrtjo /našli v novi "dilemi"/ Cr pride d<> sprave t Rusijo, bi na eni strani ne bilo take "potrebe" za predvidevano vma ko atlantsko zvezo, na drugi bi pa kongres postal bolj skop pii 1 to v'oljevanju ogiomnih vsot /a «4* »rojevanje dežele in zapadne Evropi- In če bi Ametilu« prenehala z oboroževanjem in bi bila poleg le» i m» prisiljena ne /nižanje svojih oburožet.ih sil, bi na rtu strani tisoče visokih oficirjev zletelo iz maelnth služb in bi si moteli iskati drugo, slaltae plačano delo. na drugi atrani bi se pa tudi ameriški kapitalizem znašel v krizi. In v krizi bi se znašel, ker bi pienahala velika vladna naročila za oboroževanje in .vzdrževanie oboroženih sil. Zato Je v inteiesu ameiiškega monopolističnega kapitalizma in O Se o sitnostih in vlomu pri trgovcu Durnu Cleveland, O.—Danes zjutraj, 10. novembra, sem opravljal mojo službo, in sicer tri ture na Superior ave. In eno na St. Clair avc, To je moj dan dela, ako ni poleg tega še izredno delo. "Ali si že končal drugo turo?" me je vprašal mlad uslužbenec poulične železnice, nato pa pri-stuvil, da me hoče videti superintendent mr. Churchill. * Ko sem se zglasil pri njemu, mi pove, da me hočejo na mestnem sodišču v sobi št. 4, kjer me je dan poprej obsodila sodnica Grossman. Takoj sem se moral odpeljati s taksijem, kajti na sodišču ao me že čakali. Sam pri sebi sem premišljal, kaj vendar sodnica sedaj hoče od mene. saj ml je včeraj prismolila kar $43. Ko sem odprl vrata sobe št. 4, se je notri že vršila neka obravnava. Moj zagovornik me je takoj opazil in pokazal, naj grem v drugo sobo, da me sodnica Grossman ne bo videla. . Tam mi pošepne, naj rečem, da sem bil včeraj po obsodbi vse popoldne v uradu naše družbe. Takoj sem uganil, kaj je. Obsojen sem bil na mestnem sodišču, ki je v mestni hiši, miljo in pol od centralne policijske postaje. Sodnica me Je-izročila v varstvo odvetniku, da me odvede na policijsko postajo k blagajniku, da mu plačam globo. Toda manj-kulo mi je $12, moj odvetnik pa ni mogel posoditi, ker ni imel pri sebi denarja. Nato me je peljal v naš urad CTS, da mi bo naredil nakaznico za pogoji* lo. Ko sva pa šla s postaje na cesto, pa se pripeljeta dva policisti, ki sta naju pedala pred urad CTS, a tam pa ata bila še druga dva odvetnika CTS, in ko jima je razložil vso zadevo, sta dejala, naj kar ignoriramo sodnico In napravimo prizlv na višje sodišče. "Pelji tega fanta k Georgeu Pegu in naj on nakaže $43." Ko sva prišla v sedmo nadstropje, nisva našla Georges, ker je odšel na malico. Moj odvetnik mi reče, naj grem tudi jaz, potem pa se naj vrnem ob eni popoldne. Ko sem se vrnil, je bil George že tam in mi povedal, da je vse v redu in da bo šel odvetnik plačat na sodišče, jaz pa naj grem v remizo na St. Clair ave. Zakaj me je sodnica tako ne-nudoma poklicala? Moji fantje so mi včeraj zagotovili, da je vse v redu in naj bom brez skrbi, toda pozabili so plačati mojo K dal po mestu In prevažam ljudi na delo, namesto da bi gnoj kidal v "peržonu" v Warrensvillu. Tam imajo namreč hleve In krave. Ko me Je zagledala, me je ta koj poklicala in prekinila obravnavo, ki je bila tedaj na dnevnem redu. Danes je bila nekam bolj prijaznu kot včeraj. Zdi se mi, da sem si Ji malo dopadel z mojo čisto novo kravato. Dejala je ostro: "Ali ne veš, da bi morul včeraj plačati globo in sodnijskc stroške*" "Yes, your honor," sem odgovoril nekam boječe "Koliko pa si star?" Je nadaljevala z vprašanji. "Ob božiču bom fi:i let. Vaša čaat," tem odgovoril. "Kako bi ti ugajalo. ilu bi bil za božič v ječi?" "Ne In bilo prijetno. Vaša čast." sem odgovoril. Zagovornik je potem pojasnil da bo Citv Transit Bvstem pla čal globo, nato pa vprašal za prizlv na višje ali okrajno aodi-šce "Zeljo za prizlv bom upoštevala, ah ga dam pod varščino v znesku f.tno, In tn takoj, ako ne. pride po vas 'paddv wagon'." Zagovornik je dejal, naj po čakam v sodni dvorani, da me vidi "njihova čast", on pa bo medtem preskrbel varščino. Ca kal sem eno uro, potem pa sem prejel telefonično sporočilo, da je na policijski postaji zame položena varščina Moja dobrotni-ea me ie nato i/rnčtla v varstvo detektivu, da ne pobrišem Za druščino pa sem dobil nekega ;lobo. Sodnica Grosaman pa je ¡«mes izvedela, da se potepam ti Durnovi želji. List poroča, da je 13-letni deček slovenskih staršev pobral ročno blagajnico pod drevesom na tretji ulici od trgovine. V blagajnici je bilo $142 v gotovini in $63 v čekih. Fant je blagajnico pokazal nekemu šolarju iz katoliške šole sv, Jeremije, nakar sta pogledala v njo. Slednji je dejal, da je to Durnova blagajnlca, kljub temu pa jo najditelj ni nesel Durnu, ampak domov. Ko je mati videla, da ima fant blagajnico, je hotela vedeti, kaj je v njej, nakar je o stvari šla vprašat k Durnu. Pet ur pozneje pa je bila policija obveščena ob najdbi. Stvar pa je tuka, da notri ni bilo vse, ko je bilo, ko je Jože /aprl blagajnico. Pri tem je čudež, da je vlomilec vzel le del denarja, ostalo pa je položil v bližini ceste Ridpath, da si je lahko še nekdo drugi pomagal. Kdo je vlomilec, je policiji še uganka. Frank Barblč. Se eno vabilo na koncert Zarje Cleveland. O.—Zopet je Zahvalni dan pred nami in z njim koncert Zaije, ki bo zopet pela na ta dan kot poje že zadnjih 30 let Pevci, zlasti pa pevke, se zelo marljivo pripravljajo za ta koncert. Zapeli bomo nekaj res po menljivih pasmi, na primer "S pesmijo na delo". Ta pesem bi morala biti himna za sleherna ga delavca. Morda še bo . , . Zapeli bomo tudi "Himno SNPJ". Ta pesem bo še donela po vsej ameriški Sloveniji. Lepa jr tudi tista Obračati na dva oči, to zdravo nI, to do bro ni . . ." Zapel jo bo kvartet. povrhd pa boste slišali še opereto Beli telovnik". Prav nasmejali ae boste zaljubljeni Marici, ko po nesreči "lajbelc" os modi Pridite ««I blizu in daleč in se poveselite z nami. Vse kažf. da bomo imeli na Zahvalni dan še lepo vreme. Mrs. Frances Mihevc iz Salema nas bo gotovo zopet posetila. Pričakujemo tu di posetnlkov iz Barbertona in celo iz White Valleyja. Teta Bogataj, le pripeljite hčerko pa moža Andyja in še kaj sosedov. Torej na svidenje 25. novem bra V Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave., začetek ob pol štirih popoldne. Po kon certu pa bo ples in veselje pozno v noč. Frank Kokal. Na obisku v Calif orni ji Détroit. Mlch.—Zopet sem i-mela priliko, da potujem na za-pad, katere sem se z veseljem poslužila, kajti moje največje veaelje je potovanje z avtomobilom v pdTetju ter opazovati naravo, le škoda, ker se nisem rodila z zlato žlico v ustih, da bi se lahko vozila vse poletje. Sin Pred in soproga sta že dalj časa nameravala obiskati Califomijo, tudi sin Edward se je odločil, da gre, jaz in prija teljica noiss Karurv sva pa pri sedli. Prvi dan smo prfvozili do In-diane. Dež je lil na vso moč, naš avto je pa popil en galon gasolina na vsakih 12 milj, zato sta fanta sklenila da bosta pregledala, kuj je vzrok take žeje, da bosta popravila, predno gremo dalje. Drugo jutro smo zgodaj ostali in prevozili čez 700 milj—do Ringa, Kansas, kamor smo dospeli pozno zvečer. Na poti smo ustavili miss Volck, ki je šla na nočno delo. Ona je bolničarka, pa je rekla: "Kar mojo mamo pokličite in pojdite spat, ker jaz ne bom doma do sedmih zjutraj." Tako smo tudi napravili. Mrs. Volck pravi: "Ti boš spala kar pri meni, drugi pa lahko v drugi sobi." Skozi Trumanovo državo je naš dodgev avto 1937 precej težko sopihal, zato sta fanta zopet pregledala, kaj je vzrok in pro-našla, da je treba operacije, in da bosta to izvršila, predno gre mo naprej. Tako smo ostali v Kansasu še naslednji dan, ker Jim je vzelo več časa kakor sta mislila. Dne 23. septembra gremo iz Ringa naprej. Ko vozimo skozi Oklahomo, je avtomobil napadla stara bolezen. Začel je olje iz-metavati, in ni bilo druge po- moči, kakor zopet vse razdreti, kar ju je vzelo 5 ur in pql. Po tej operaciji smo se komodno vozili do meje Californije, kjer so nam obmejni stražniki pregledati, kaj vozimo s seboj, in so nam vzeli hruške, katar« nam j? dala mrs. # Sluga v Ringu, Kansas. v \ % \ Taka je pač postava, da ni dovoljeno sadje nositi v Califor-nijo. Naša jeza ni nič pomagala, zato smo mirno nadaljevali naio pot, ter dospeli v El Ca-jon k Petru Benedictu v soboto zvečer, kamor smo bili namenjeni. Benedict se ie začudil, ko si je ogledal naš avto. Sicer je vedel, da pridemo, vendar ni vedel s kakšnim avtom. Nastanili smo se pri Benedictovih, kjer imajo vae udobnosti za potnike: čiste kabine, dobro pijačo in domačo kuhinjo. Postrežejo vam sinovi, ki obratujejo gostilno. " ."V pondeljek pravi Benedict: "Danes bomo vzeli avto mojega sina in vas bom peljal na božjo j30t. (Nikdo naj ne misli, da se je Benedict spreobrnil, odkar je v Californijl.) Na božjo pot je nas peljal zato, ker je od tam izredno lep razgled po okolici. V torek smo se zopet peljali na razgled v Mehiko. Na meji niso preveč natančni Zadovoljijo se z odgovorom, kje je kdo rojen, ne da bi zahtevali doka ze. V Mehiki je vse na prodaj tako da kdor ima dovolj denar ja, se ga lahko iznebi. * Benedict nam je razkazal tudi druge zanimivosti ob morskem obrežju in v okolici San Diega. Lepe ceste in krasno cvetje, ka mor pogledaš, tako tudi okrog Benedictove hiše, poleg hiše pa ima poletno uto, raz katere visi vsakovrstno grozdje. Zadaj za hišo so zorela jabolka, poleg pa vodene buče; ena je tehtala 32 funtov in eno 25 funtov težko nam. je Benedict diU za na pot z naročilom, da John Jane dobi en kos, ko pridemo v Fontano, Zgodilo se je pa radi naše pozabljivosti, da je Jane dobil celo bučo, katero je sin Eddy dal v Jancevo ledenico. Dne 29. septembra »smo se po slovili od Benedictovih, od hčer ke Mary in Toma Jakmana ter zvečer dospeli v Fontano. Benedict nam je dal naslov od Johna Pečnika. Ko pridemo do hiše in povemo, kje smo dobili naslov, sta nas mr. in mrs. Peč-nik takoj postregla z domačim pecivom in moštom. Takoj sta tudi vprašala, ako imamo že so 1 be. Ko smo povedali, da smo ' ravno doapeli, pravi mr. Pečnik, 'dva lahko pri njih spita. Seveda smo ponudbo z veseljem spre jeli, obenem pa izrazili željo, da bi obiskali Johna Janca. > Med pogovorom nekdo pokliče po telefonu mr. Pečnika, da naj pride takoj v slovensko dvorano. Sli smo tudi mi z njim. Tam smo našli Japca in več drugih rojakov. Ko poprašam, kje bi dobili spalne sobe, pravi Jane, da ima jo Skavičevi prazno sobo. Jaz pravim, da bi rada šla k njim, ker Skavičeve poznam še iz Chicaga. Tako sta Fredi in že na spala pri Pečnikovih, mi trije pa pri Skavičevih. V Fontani smo ostAli en dan. Vsi so bili zaposleni, ker je bilo v sredi tedna in so predelavali dvorano, ki bo zelo lepo poslopje. Rojaki se trudijo na vse strani, posebno zaposlen je mr. Pečnik, njegovih militarističnih zaveznikov, da se mrzla vojna čim dalje vleče Zato ie tudi ruak.-i mirovna ofenziva piedala — "nova nevarnimi"? Otroci delegatov Združenih narodov na obUčoai v narodna naéa. 00 počastili epo kov. ki 00 v vojni agablli življenje aa morja. krtlarke Fi tevoanlšklk vela- ki ima vso predelavo v rokah. Tudi John Jane ni imel časa, da bi bil šal z nami. Dajal Je: Vzemite mojo karo in pustite vašo ropotijo tukaj ter si oglejte okolico." Tako smo tudi storili. V Fontani je precej rojakov, katere potnam osebno, in ako se ne preselim v nebesa, upam da se mi bo kdaj prilika nudila, da jih obiičem, ker zdaj ni bilo časa. Upam da bo takrat tam tudi tisti rojak, ki je rekel, da sem najbolj sebična ženska, ki je je videl v dolgem času. Še nekaj sem pozabila. Igrali smo tombulo v korist sv. Jožefa v slovenski dvorani v Fon-tami. Dobili nismo ničesar, tisti, ki dela v imenu sv. Jožefa, pa par dolarjev. Iz Fontane smo vzeli slabo pot: samo hribi in puščava, skozi novo Mehiko nazaj v Kansas, kjer smo ostali zojpet par dni ter obiskali več rojakov, potem pa nadaljevali pot proti Jolietu, 111., kjer smo se ustavili pri Benedictovih sorodnikih. Postregli so nam z vsem najboljšem, tako da bi najrajle tam ostali. Imeli smo namen, da gremo zvečer v Chicago, pa je ves čas deževalo, tako smo obiskali samo mrs. Oven. Treba se je bilo posloviti, ker fanta sta morala nazaj na dalo. Najlepša hvala • vsem, • ki so nam stregli na naših počitnicah! Kadar pridete v Detroif, bomo skušali vsaj malo povrniti, Mary Barnick. .'<• . ». .. i ' Razmotriva o političnih dogodkih Milwaukee, Wis. — Volivna kampanja in politična bitka je ftzuittrala z zmago tistih, ki so se poslužili vseh čednih in nečednih sredstev, sedaj se pa ši-rokoustijo, da je to "volja naroda," ker je večina odločila, da gospod Truman ostane predsednik ie za nadaljnja štiri leta, ker ma že izkušnje v gospodarjenju in vodstvu dežele. Kdor se je resno poglobil v to volivno bitko, je lahko spoznal, da je Henry Wallace v boju Visoko nadkriljeval vse ostale kandidate. On je za mir in za prijateljsko sožitje vseh narodov. Njegov načrt in namen je zgladiti pot malemu človeku v boljše življenje. Wallace je odkritosrčen in prozoren. On je pravi prerok, eden največjih voditeljev v sedanji dobi, ko se je znanost in tehnika povzdignila tako visoko, medtem ko velika večina naroda tava v politični temi. Da, danes resno potre bujemo novega Mojzesa, ki bi vodil narod na pravo pot. Le zelo mali odstotek upravičenih volilcev se zaveda, da če jr glasovnica v pravih rokah, je mogočno potencialno orožje, ki lahko odloča vse v dobro; ali pa na drugi strani ustvari težke čase in razmere v deželi, kakor tudi na pozoroici svetovne politike. Lahko zaneti tudi svetovni požar. Kaj je počela reakcija, ki Je bila do sedaj v sedlu, nam je dobro znano. Vrgla se je z vso silo v boj, da poruši vse prldo bitve, ki so jih bili delavci deležni pod vlado pokojnega pred eednika Roosevelta. In kako so nagradili in podvignili nekda nje sovražnike iz zadnje vojne, na drugi strani pa odrekli vso pomoč nekdanjim zaveznikom, ki so se teko hrabro borili in prililf potoke krvi v boju proti satanskemu nacifašizmu. Samo poglejmo, kaj vse ao in še počenjajo s zaveznico Jugoslavijo! To je že stars povest in člo vek premišlja, IkaJ nam bo prinesla bodočnoet K vaemu temu dodam še samo to, da vzHc vse mu blstenju. nasp. ostvu in strašen Ju naroda s komunizmom proti Wallaceu in progresivpi stranki, )a za prvi poizkua pre ko milijona volivcev korajžno stalo in ni klonilo pred reakcijo. Progresivna stranka bo pasta ie odločilen faktor na politični poromlei v Zedinjenth državah in bo viAan opomin vsem. ki bi skušali zavirati pot napredku in svobodi Da. v progresivno stranko bomo stavili vse nate upanje in želje, namreč mi. pro-letaret v tej deželi in tudi tal svatu. PETEK, 19 NOVEMBRA 1M8 roke. In to ni malo. Ni malo zlasti zaradi tega, ker maraikdo žalosten zmajuje z glavo, ko ga pot vede čez gole kraške plan ju. ve, ¿oz pusto skalovje na istrskih višavah ali »b strminah visoko v Alpah v Trenti, na Bovškem, ob Kaninu. Težko je bilo delati v teh skopih pokrajinah. Toda skozi dolga stoletja je delal v njih naš človek in živel. Šele ko mu je brezdušni nered mo dernega kapitalizma v toku sko-ro sto zadnjih let izpodjedal gospodarske osnove, na katerih se j« s svojo bistro glavo in delovnimi rokami vsem nevšečnostim narave navkljub držal zmagovito, je omahoval v svojem gospodarskem obstoju. Zdaj je do bil v naši celotnosti mogočno o-poro, v našem načrtnem gospodarstvu, ki ima formulo tudi za takšne prirodne pogoje; zdaj bodo prišle do veljave in do u-spešnega učinka tudi delovne roke natega vedno bodrega in vedrega Primorca. In danes jih vidimo na poslu širom Slovenije, vidimo jih v tovarnah in delavnicah, v javni službi in skup nih organizacijah, vidimo jih pri stroju in pri peresu, pri naj-vsakdanjajšem delu in pri študiju ter načrtovanju. Da, res je, s svojo bistro glavo, s svojim bodrim duhom in s svojimi čez vse pridnim rokami, so se naši Primorci najučinkoviteje vključili v našo skupnost in njihov delež se bo uveljavljal vedno bolj. In tega njihovega sodelovanja smo ob prvi obletnici prav posebno veseli. Sloveneka narodna podporna jed not d 1617-10 to Uwndaia Ave, Chicago 33, Illinois dero, Simič, Pinosa, C u let to Imajo tudi šolo. Ljudje so juijir ni, mnogi gredo, kod povsod tod, po svatu, kar m toliko temlje, da bi lahko vse redila. Zelo sa zanimajo za živinorejo, ki jim daje največ dohodkov. Na ne toliko strmih pobočjih, posebno na severni strani južnih gorskih sklopov, ja več pianšarakth staj. Med temi stajami je največja Kisa lica (po nekam zališču kis lega okusa), ki je označena tudi na zemljevidu. To gorovje je zanimivo, ker je na severnih po bočjlh poraslo, z razno vegetacl jo: gabri—beli in črni, je>en, tu-dl dvovrsten, bukev, brest Itd.; tla so obrasla s precej gosto travo; južna pobočja pa so vsa pre-rita z gorskimi jarki in žlebi. Ob hudih najivih, ko vodovje odnese še ono malo zemlje, postanejo gola in punta. Oblakulmo naš« oddalJObe rojake Ob izviru Tara okrona glavna pot proti vzhodu v smeri pro ti Učeji. Do raivodja gre strmo navzgor, potem pa v Klanec. Onkraj razvodja prihaja na dan Beli potok ali Učeja ki aa pri Žagi izliva v Sočo Ta potok izvira izpod gore Zajavor (IHIfl m) v Muzačevem pogorju. Narečje, ki ga govorijo tod, je skoraj isto kot v bližnjih vaseh: Brdu, Teru tn Podbrdu. Zanimivo je, kako savlekujajo prltr dllnico ja—joo?! Kakor Nemci na Koroškem. Glede etimologija besede Muzac pripomnimo, da izhaja od glagola molzti-^nuzti. Tako so govorili pastirji v davnih časih, ko so na tej mali planjavi zbirali črede za molžo: ramo or na muzac, Prvotni prebivalci pastirji in planšarji so tu kaj preiskali vse dolinice in jih popasli, čeprav je svet tako pUNt. Potem pa so šli na molžo na določen in ograjen prostor in to je bil muzao. % Navedem še nekaj primerov njihovega narečja; da vidimo podobnosti z drugimi bližnjimi na reč j i it^ogruia do književnega jezika. Stara žena je pričela pripovedovati: "Dan bol, dan oča e mieu tri sine. A zat (zato) te sinoui nu nI sa tjell atat(e) več ž njem. Zat su djal(e) k o jin daj njah pat t (del). A z* t polen e jin dau. Te jim paršlo tri soute po muoš (na vsakega). A zat one su šle ta po ni puoti" itd Torej še precej umljlvo, Zanimiva Ja uporaba polglasnlla za soglasni-koma t in 1: stat(e), djal(e) itd. Nadalje še; "Mi ne zleduarne (štejemo) po slovjeskem, zledua-mo po furlajskem Pojemo (molimo) pet letin (v cerkvi).— Zanimiv je glagol zleduat —šteti, potem peti za moliti, To rabijo tudi v bližnjih narečjih. Na prisojnih legah gorovju tod JOKKIMt ( 01.K Ali, si IHrtUfdmk ANTON H VKNtllCK. pivl |>iHt|»rva IORN V CIBULAft. erva akroSj*--------1 Its ahallsvaas at., l»Mla0s»Ms M. K niAWK ¿SUMO«!, Sruae at rat* .............»00 IS Hamuli«. Pa MANY P. I'NAkNlK AN, * »«. ll«r*M«k, Pa. iuswH rtroi T Ahm «arotte—________ t«n at., cisvsiaas i. om« JOHN BenXAR, p*to »an*e---------------------am ftaadau at. 61. Ukiu it Ma UMUUA AMMMOZlrH. tMta ekrt*J« ............... «IS Pterea Si. fv.lath. Mlaa lONM prmrrr. «adme aSral)« ........._. I «as Carmans A*«. Um Aaosla« IS Caltt I HANK pOI.SAK anna okiolja . 4 .. - « loft bit St W , Nuumlup. Mont ¡MX1 Primož Trubar, prvi vollld budnlk slovenskega naroda. MATH errjIOVICN. pr*cnsk I »ostalo nemogoče, čeprav me jo gospodar naplavil /a vodovodnega instalaterja 7.v ob mraku M-m se preselil drugam, treba pa je bilo tudi kled.iti, da se timprej spravim i« mesta same K« Moji prijatelji so (»ohileli a priptavami /a odliod. Ze pri hodnjo noč se je pokazala ta možnost Neki naš prijatelj šo» Odhoda torej ni bilo mogoče odlagati. zato sem moral zaenkrat opustiti misel na snidenje a svojo družino. Zmenili smo se, da bom počakal na avto že prihodnjo noč na cesti, ki pelje iz Celovca proti Svat nam. Točno ob dogovorjeni uri sem bil z dvema aprem-ta čudni | Ijevalcenia na določenem kraju. Večer je bil mrzel, da je kar pokalo Rila Je ravno polna lu na ln hledikasla luč je sijala na zemljo Mm/ je tako očistil zrak. da se Je na nebu razločila vsaka zvezdica in da ve je na temi)! jsiznala vsaka senca. Pred nami ie le)alo širno Go-aposvetsko polje v tihem, nepremičnem zimskem spanju. Po krival ga je čez kolena visok sneg I/ te bele prostranosti ao ae dvigali gozdnat i holmi s svo-jiml črnimi sencami, ki m» si ver. belo polje isidajale svoje skrivnostne roke. Tu in tam ¡10 ja mah ae je snežna lirlina prera-jata v koma} vidno, rahlo meglico Iz o/adja na desni strani zrcalilo skozi tiho prosojnost, da se je iz daljave zdelo, ko da stoji osamel prestol na koprena s tem polju. Ozadje tega pogleda je zatirala Šenturška gora jpa otmanjski hribi. Vsa ta mala, zaokrožena deželica se je pogre zala v veličastno proatranost široke, svetle pokrajine, ki je oči skozi to zrcalo niso videle, s so jo tem močneje slutile. To je bfll celovška kotlina. Njeno nedrje je bilo v širokem krogu obdano z visokimi, v mesečini topečimi belimi mejniki, na jugu z mejniki Karavank, na severu in na za padu s predgorji Visokih Tur, na vzhodu z labo-škimi gorami. Vsi trije smo se tresli od hudega mraza, ki je ta večer dosegel morda trideset stopinj. Moja duša pa ga ni občutila, ker je bila vsa zatopljena v lepoto tega pogleda. Bil sem prepričan, da gre podoba tega zgodovinskega kraja le meni k srcu, toda naenkrat je eden izmed mojih spremljevalcev zamišljeno vzdinnil: "Zlodej—je to prekrasen pogled ..." Drugič v svojem življenju sem stal na Gosposvetskem polju. Kakor nekdaj pred dvajsetimi leti, sem tudi zdaj priiel sem zbit, nebogljen, osleparjen za naj plemenitejše občutke Človeške dostojnosti. Podoba tega kraja me Je zabolela pri srcu Zakaj neki me ta lepa dežela preganja, ko ji vendar nič sla bega ne' želim, ko riočem nič drugega, kakor biti njen vredni sin? Preganjala me je takrat, pred leti, ko je bila še vsa zdru žena v enem velikem cesarstvu, pa mi ni marala dati niti skorje hlapčevskega kruha; prega nja me tista, ki leži onstran belih mejnikov, Karavank, ih ki se imenuje svobodna domovina; preganja m^ ta košček, ki se razprostira tukaj pod to zimskoJto-preno in je del tako Imenovane svobodne republike. » Jn kajtor sem se ukprvem svidenju teg* kraja njrerkal novih moči in sem ga zapustil novim pogumom za poznejše življenje, tako je ob pogledu na to presvetlo krasoto tudi zdaj začel rasti moj odpor. Mraz me je kmalu nehal tresti in žilava, topla moč se je polastila mojih prezeblih ud6v. Bela dežela je bila tiha kakor zimsko pokopališče, toda sredi nje nisem bil osamljen—pri me nI sta bila dva moja tovariša ki sta z enakimi očmi in enakim duhom, čeprav ne z enaki mi občutki strmela vanjo. Tudi nismo njene podobe vsi trije občudovsli v istem jeziku, zakaj jaz sem bil sin tistega proletar-skega naroda, ki se je na tem svetu naselil pred več ko tisoč leti in ga skušal ohraniti zase, medtem ko sta se moja prijatelja prištevala k onemu narodu, ki je s svojo kapitalistično močjo v preteklem stoletju zavladal nad tem krajem. Toda vsi trije smo strmeli nad to prečudno deželo z istim duhom odrešilnega človeškega spoznanja, ki bo nekoč oba naroda pobratilo in ki bo nekoč Gosposvetsko polje edino napravilo večno lepo . . . Iz tegu strmljenja nas je pre dramil glas avatenskega zvona: ura je bila devet. Naš čas je prišel, kajti bili smo zmenjeni, da bo avto točno ob devetih pri-vozil tod mimo. Toda čakati smo morali še kake pol ure in Lsc že bali, da ae je zgodilo kaj, kar je preprečilo šoferjev od hod. Na|>osled pa smo le zaall-šali l/. daljave brnenje motorja. Shilt smo v varatvu gozdne sence ob cesti in ae pripravili. Ali kako smo osupnili, ko se avto na določenem mestu ni ustavil, marveč z nezmanjšano brzino | neprenehoma žgal kri, me bo-vojuI dalje. Misleč, da se je dril, me ohranjal. ■ voznik zmotil, smo vsi trije začeli glasno kričati in ga klicati, obenem pa smo na vso moč drveli za nJim. Avto je res pričel počasneje voziti, toda ustavil se navzlic vsemu ni. Tovariša sta pričela šoferja na ves glas pre Po neskončno dolgi noči je napočil dan. Rdečkasto sonce tega dne je naglo razganjalo jutranjo meglo. Iz daljave sem že videl blesk Dunaja. Avto je vozil hitreje in naglo smo se bi*-žali cilju. Kmalu nas je zajela klinjati, kajti podoba je bila, da široka predmestna cesta. Pre-se je mož v zadnjem trenutku'den sem se dobro/ogledal, smo skesal in jo hoče sam odkuriti dalje. Ali zdaj ni bilo časa za tako premišljevanje. Kmalu smo pri- drveli do voza, ki je počasi vozil dalje; Jaz sem se od zadaj prijel za rob visoke, odprte karoserije in se pognal kvišku. Ako bi ne bilo mojih tovarišev, bi bil najbrž klavrno cepnil na zamrznjeno cesto, toda prijatelja sta me s tako močjo porinila za noge kvišku, da sem se v hipu prekucnil čez rob in se postavil na glavo v—odprt, prazen sod. Med našim tekom za avtomobilom sem ujel še neko bežno podobo. Po gazi, ki je vodila čez polje do ceste, je počasi korakal neki moški. Prizor, ki se je pred njegovimi očmi pravkar dogajal, ga je najprej prikoval v sneg, ko pa je videl, kako kričimo in naskakujemo voz, se je obrnil in jo naglo odkuril tja, od koder je prišel. Gotovo Je mislil, da je priča roparskega napada sredi ceste. Avto je začel voziti s prejšnjo naglico. Spravil sem se pokonci in še videl tistega moža, hi-tečega v diru proti bližnjemu gozdu, moja tovariša pa ste že izginila s ceste. Kmalu so izginile izpred oči tudi Svaten. Toda stoje nisem dolgo vzdržal, bil sem namreč razoglav, ker mi je pri skoku na avtomobil zletel klobuk z glave in. obležal na cesti. Mraz je bril tako ostro, bili že pri znanem spomeniku: "Spinnerin sm Kreuz." Aha, zdaj je prišel čas, da izginem. Skobacal sem se iz soda; noge so me nosile, ko da bi vstal iz tople, pernate postelje, ne pa iz nejaokritega soda. Prihodnji hip sem se spustil zadaj čez rob karoserije in skočil na zmrli. tlak. Avto je oddrvel dalje, ne da bi voznika zapazila, da je medtem kdo izginil z voza. Trdno sem stal na tleh, bil sem rešen. Nekaj ljudi je osuplo strmelo na razoglavega popotnika sredi ceste, toda moje oči tega niso videle, ker so bile vse motne od sreče nad doseženo zmago. Nad Dunajem je žarelo zimsko jutro. Mesto je bilo vredho pogleda takih oči, kakor so bile moje takrat. Vse lej?o, čisto, svetlo, nebo, zemlja in sonce. Tam za morjem hiš, tam za velemestom pa je tekla svetla Do nava, vsa široka in ponosna. Ob pogledu na to prelepo sliko zimskega jutra se mi je srce razširilo in pesti so se stisnile: "Ne boste nas, nikolftnas ne boste skrivnostnemu svetu, o katerem mi doma niso vedeli povedati kaj drugega, kakor da se tam začnejo že Nemci. Njegova skrita lega me je mikala, dasiravno sem čutil pred njim neko čudno tesnobo, kakor jo čuti človek z vrhov pred globačami. Tisto štiri fare, ki so jih Versajci pripojili slovenski zemlji osemnajstega leta, sem jx>zneje dobro sjHJznal, saj je bil med njimi tudi Traberk s svojimi velikimi sejmi, kamor sem hodil z očetom spoznavat Juda, Nemca in Kranjca. Bil je na tem koščku zemlje tudi črneški Sveti Križ, kamor smo od doma hodili jjo odpustke za naše grešno življenje. Onih pet far pa, ki so jih v Versaillesu dali Avstriji, pa nisem nikoli dobro poznal in bi jih brez pomoči šestega januarja najbrž tudi nikoli .ne bil spoznal. Tej pomoči se imam torej zahvaliti, da sem pregledal skrivnosti tudi tega dela zadravojske globače. (Dalje prihodnjič.) rad bi izvedel kje se nahaia JOHN KOSTELIČ, rodom Hrvat iz mesta Ogulina, na Hrvatskem. Ako kdo zna za njegov naslov, ga prosim, da mi to sporoči, za kar bom zelo hvaležen; ako pa bo sam čital ta poziv, prosim, naj mi pite na moj naslov: FRANK KAURICH, R.D. 1, Box 73, Dillon-vale, Ohio. —(Adv.) OB VERSAJSKIH PLOTOVIH OGLEJTE NAS JCRA8NI VENETLAN ROOM in našo raaatavo Atraktivne središčne komade za obodno mizo. a pozlačenim okvirjem ogledala in male živalska slike "v steklu ln porcelanu." Globača, po kateri teče naša Drava od Žvabeka do Traberka, nima nobenega pravega zemlje- j ROČNO BARVANE SVETILKE ... pisnega imena? koroška Podjuna'in kompletna darila, parfumov v , , . ... , „ se zemljepisno prav za prav. steklenicah, trojih itd. Mi speclaU- da sem se koj potuhnil nazaj v * * *Vaheku a tako 'dramo v izdelovanju ln popravlja^ u----..„«c «iv, ni konca ze P" ¿vabeku a taKo okrasov glaievine. »aiadim, imenovana dravska dolina nek-1 •danje štajerske dežele se pričenja šele pod Spodnjim Traber-kom. Sosedje pravijo temu sve- sod, kjer me vsaj pih zraka ni dosegel. Bil sem rešen, čeprav v tako čudnih, nerazumljivih okolno-stih. Mnogo pozneje sem zvedel,' zakaj šofer ni obstal, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Nenadoma se je namreč lastnik tovornega avtomobila odločil, da se to noč tudi on pelje na Dunaj. Lastnik pa ni smel vedeti za naš načrt ln kakor so mi pozneje povedali, je bil lastnik eden tistih celovških mešča-nqv, ki so se zaradi mene in tistega švabskega provokaterja iz Banata seznanili z napori na Novem trgu. Brez njegove ve- M1 zgladimo omarske povrike, ogledala, sploh steklo vseh vrst. Mi popraVlmo cerkvena okna, vaša okna naredimo nepremočljiva in vaše prezračnlke dnosti sem se vtihotapil v nje- ■ dalje proti severu na vrh Koše-gov voz. Imel sem srečo; gospo-1 njaka Nm ^ niso razcepili po dar je menda že od Celovca da- meji| ki jo je v teku tisočletij lje dremal, pa ni cul našega ro po tanj a. V taki čudni družbi sem se vozil potem vso noč. Srečno, mati, srečno, deklice, ki ste štirinajst ur hodile ponoči čez za- Jneženo gorovje, kamor vas je nalo hrepenenje po svidenju. Vozili smo se vso noč; čim dlje je trajala vožnja, tem hujši je bil mraz. Čepel sem v sodu, ki me je branil le pred pihom, ni me pa mogel braniti pred mrazom. Telo mi je j?ostalo trdo ln po nekaj urah že nisem več čutil nog; bil sem prepričan, da mi bodo zmrznile. Toda kaj vse zmore človeška volja; tisti odpor, ki je že od nekdaj gorel v meni, me je ohranil tudi na tej dolgi, strašni poti. Kadar se mi je pričenjalo že temniti pred očmi, sem se spomnil bridke in brezupne poti, ki jo je nedavno hodila moja družina, pa sem se vsakikrst otresel slabosti. V taki borbi sem se grel vseh dvanajst ur, kolikor je trajala vožnja od Celovca do Dunaja. Ne boste nas! Ta klic ml je tu na kratko: za-Dravoj. TCljub popravi«». Nai zastopnik vam po-temu da je ta ped zemlje prav*» Proito preračurwno^nihstro U tlT 4 'ikov ln ne obveznosti. Kličite: za prav brez imena, so jo go- Hud8on 40Q0 . * spod je na versajski mirovni noRMAL GLASB co. konferenci vendarle iztaknili. 17530 ^ Halsted S'i. . Chlcoo* In ker so jo iztaknili, so jo raz-1 delili na dva kraja, čeprav je ta svet živel v skupnosti, odkar stoji. Pa ne, da bi ga razcepili po narodnostni meji, ki teče najprej severno od Drave do Go-renč čez Legerpuh in od tam k utsju Labod niče, ki se v Labodu izteka v Dravo, ter od tod spet "PROLETAREC" Socialistično-delavski tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zveze ln Prosvetne matloa. Pisan v slovenskem ln angleškem jeziku. Stane 13 ao oolo. $1.71 aa poL $1 aa četrt lota. NAROČITE SI GA I Naslov: PROLETAREC 2301 South Loomdolo Ai CHICAGO 13. ILL. izgrizla v naravo voda Drava, temveč so ga precepih pošev ln počez ter potegnili mejo od Strojne na jugu do Košenjaka1 severno od Drave. Že kot pastir sem strmel z naših bregov in hribov proti temu V ProoToil ao dnevno svetovne ln dolarska veatL Ali Jih čitate vsak dan? fet je moial a svojim tovornim oe |e ka«fla podoba samih Sva ovlcnriotnloni csl|M»tovnti tin l>u ] l**n; tnouarfm sivo /.letovje sva IMJ To je bilo kako! nalan. l?n»k« vcikv« se jv vijoličasto, TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa i> tiakargko obrt gpadajoča dola Tiska vabila za veselica in shod«, vlsltnico. časnike, knjlf«, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, angleškem jeziku in drugih ...... VODSTVO TISKARNI APELIRA MA ČLANSTVO ŠHPJ. DA Ti SKO VI NE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vii . Vas pojasnila daje vodstvo .... Cene zmerne, linijsko delo pnm Pišite po Informacija na naslov: SNPJ P RIN T E R Y t*s7 s9 s. Lasen dala A ven «m . • Ckteafe 1 "PROSVETA" 1S47 S. LAWNDALE AVK. Chicago 23,11L-. Vaša naročnina na "Progveto" je potekla z dnem. .19. V alučajo» da Ja od atranl upravnlštva kakšna potno t s. takoj obveetite, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETr* CENE USTU SO. Zo Zdrvi, «ršave In Kanodo SS4C Za Chi 1 taMk. i. «aa 1 ta eogo te ekoM t tt 1 1 —■-""T ti. . . t.4t • 1 idnika te fit S t ndalke In ....... 4 4f 3 H idnike te Mt 4 1 T "Biki te.....- . lil 4 K idnike te 4.90 « 1 edalkev te_ LN 1 ti rinikev te t,|f lopi Za Evrope jot Dnevnik 111.00 — »teile spodnji kupen, pilloilio po Tednik 92.20 Pioevete. lisi » denarja oŠ i. U Jo vote ki »a SeeeUjs la ki Me« slučaj« ao eeft ko« I Poj ssnllei—Vso le j kakor hitro kateri teh članov, kt ao prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če aa preseli proč od drutlne In bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Is «etično d rutine, ki jo tako skupno naročena na dnevnik Proeveto. to takoj naznaniti upravnlštvu lista, ln obenem doplačati do Učno vsoto listu Proaveu. Ako tega no store, tedaj mora upravništve snitati datum ss t« vsoto nsročniku ali po ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. MS7 S. Lownials Ae«. II