Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak petek Poštnino n vre
celo leto 48 K, & ™ .,	. . n., t t
leta 24 K, za /*	%
leta 12 K.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna ftevUba i H. GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. Telefon štev. 7. ••••••
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 41 mm širok) 2 K. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 1 H.
3Z. štev.
Gornja Radgona, dno IZ. avgusta 19Z1.
III. leto.
Beseda o političnem strašilu.
Takozvana neutralna seljačka (kmečka) republikanska hrvatska stranka ima za predsednika znanega socijalnega utopista in rogovileža Stepana Radiča, čigar ime se tolikokrat in ob najrazličnejših prilikah imenuje. Vsled odkritih sumnjičenj naših političnih nasprotnikov čutimo dolžnost, povedati narodu jasno besedo, kakšno razmerje je med nami in tem ljudskim zavodnikom, ki sicer ni državi protiven, ker hoče imeti državo, ampak urejeno po posebnih, med seboj si v nesoglasju stoječih osnovah in pravilih. Pred nedavnim časom (menda je bilo okoli sredine meseca julija) je zvedela javnost po „Pravdi“ za Radičevo pravo politično stališče. On pravi, da kljub obiskom komun, vodje noče s komunisti sodelovati, niti ne z Narodnim klubom, pač pa morebiti z Jugoslovanskim klubom, ker mu napredni gospodarski program jugoslovanskega kluba odn. slovenske ljudske stranke zelo ugaja. Seveda so tisti politiki, ki čakajo na take izjave kakor sestradano ščene na kost, pograbili to izjavo in rekli: Glejte, glejte, zdaj se vidi... Politična zgodovina pa je poyedala svetu, kako so vse stranke od buržoazijskih demokratov in radikalov do komunistov šle in prihajale k politični sfingi, ki nosi ime Stepan Radič. Med strankami, ki so hodile k imenovanemu republikancu pa ni bilo ene: edino Slov. Ljudska Stranka oz. njen predstavnik Jugoslov. klub ni hodil k njemu, prosit politične pameti in — soli, ne po nasvete in ne za — pomoč. Radič je kljub svoji čudni naturi zrel mož, ima normalne možgane in dobro ve, da je za vse, karkoli napravi, odgovoren Bogu svoje vesti in — svojemu narodu. Ravno-tako ima Slov. Ljudska stranka odn. JugosJ. klub svoje jasno stališče, zares napreden program in v sorazmerju s tem programom jasno začrtano pot in mu ni potreba, kakor napr. strankam nejasnega političnega programa hoditi k drugim strankam — prosit modrosti in politične Veščine. Jasna načela so ona luč, ki sveti slovenskemu ljudstvu na njegovi politični cesti, ki vodi k jasnemu cilju. Čudno je pri vsem tem, da priznava
Radič ravno našo ljudsko gospodarsko politiko kot pravo, ko je vendar naše časopisje večalimanj vedno le naglašalo, da je Radič nerazsoden sanjar, utopist in protivnik narodnega* jedinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Temu Radiču je simpatičen naš socijalno gospodarski program, ki je skoz in skoz modern in napreden. Razume se, stvar zdrave pameti je, da moramo potemtakem pregledati njegov ustavni načrt. Če istega pregledamo, moramo nehote reči, da je Radič s svojim političnim naziranjem daleč za nami. Vse kar tam govori, ni kmetsko, ni kmečka beseda, je mestoma žalibog le fraza na račun kmečkega imena in kmečkega stanu, ki se slučajno prišteva (ker je v pretežni večini) njegovim somišljenikom ali pripadnikom. V ostalem, če pa pogledamo njegov gospodarski program, moramo reči, da bolj suhoparnega socijalno gospodarskega programa, kakor je Radičev program, ne bo vstvarila nobena ljudska stranka. On nima nobenega smisla za delavski stan v splošnem (poljski in industrijski delavec). Moderni in napredni politik, ki hoče delati ljudsko (podčrtavamo) politiko, mora imeti v prvi vrsti smisel za malega človeka in vse njegove gospodarske težnje. V gospodarskem programu g. Stipice Radiča pa manjka mnogog mnogo ter je vzlasti njegovo naziranje o agrarni reformi zelo plehko in njegova tozadevna izvajanja brez vsake radikalnosti.
Ako bi tudi Radič postal sobojevnik za pravo ljudsko stvar in sobojevnik za uveljavljenje naprednega gospodarskega programa Slovenske ljudske stranke, vendar ne sme stranka nikdar in pod nobenim pogojem in na noben način in na nobeno koncesijo spremeniti točk glede samouprave Slovenije, socijalno-gospodarskih in versko kulturnih smernice ljudskega programa.
Rodoljubi!
Naše slovensko Prekmurje, ta krasna zemlja, kjer prebiva zdravo in krepko, verno in pošteno kmečko 3judstvo je še vso preplavljeno s tujerodnimi, vzlasti z madžarskimi knjigami. Treba e resno misliti na to, da začnemo po celem 3rekmurju ustanavljati slovenske knjižice, da na ta način pomagamo ljudstvu za dostop k pravo-
pisnemn slovenskemu jeziku. Zato nujno pozivamo vse rodoljube na meji in v slovenskem Prekmurju, naj o tem razmišljajo in stavijo razmeram in kraju primerne predloge. Slovensko javnost pa prosimo, naj nas v tem idealnem stremljenju podpira. Marsikdo ima doma na podstrešju ali v kaki zaprašeni omari knjige ali brošure kakoršne bilo vsebino — knjige, katere lahko pogreša. Vse te prosimo, da nam blagohotno pošljejo take knjige; v zahvalo jim bodi topla zavest, da vrše sveto dolžnost do svoje domovine. Prosimo vsa narodno-obrambna društva in našo Jugoslovansko Matico, da se zavzame za to idejo. Zelo bi nam bilo ustreženo, če se javi kako že obstoječe društvo, ki bi knjige zbiralo v gore označeni namen. Še enkrat ponavljamo klic: Ustanovimo v Slovenskem Prekmurju gosto mrežo narodnih prosvetnih knjižic ali čitalnic; ne pozabimo pa tudi na vse druge obmejne kraje. — Upamo, da bo ta naš skromni in nesebični poziv vzbudil odmev v srcu slehernega rodoljubaI — Na delo!
Nekaj odgovora „Domovini“.
Ker smo v eni zadnjih številk poročali, kako je izdajatelj „Domovine“ in izdajalec slovenskega ljudstva, g. Mikola, plačan od madžarske vlade, da hujska prekmursko ljudstvo proti naši državi in proti svojemu lastnemu jeziku, nam je v zadnji številki posvetila Domovina par lepih laži. Da si g. Mikola ne bo mislil, da so njegove laži in zavijanja resnica, mu bomo pojasnili par stvari.
Gospod Judež Mikola! Pravite, da je namen Vašega lista, stalne in gvišne istine pred oči postaviti. Dobro! Ali je istina, da Prekmurci ostalih Slovencev ne razumejo? Razumejo jih, torej lažete ! Ker Vi prav dobro razumete „krajnski slovenski“ jezik, se gotovo štejete za grozno pametnega, da ste se tak jezik lahko naučili. Toda ta jezik razume vsak prekmurski otrok, če pa ne verjamete, pa poglejte, kako dobro se razumejo otroki z učitelji v šoli. Gotovo mnogo bolje kakor s prejšnjimi madžarskimi. Iz tega pa, da 80% Prekmurcev razume madžarsko, še ne sledi, da bi morali postati madžaroni kakor Vi. Mnogo bolje še namreč razumeje slovenski in to ne 80% ampak vsi.
Nadalje pišete, da še se nikoli ni zgodilo, da bi „eden narod mogo goripocécati eden driigi narod“. Pri tem se zagovarjate na Irce in Velse, ki so poseben narod, a govorijo angleško, kar Vi kot profesor gotovo veste, a lažete drugače, ker laž potrebujete. Par vrst pozneje pa trdite, da pridejo na. nič vsi narodi, ki zavržejo svoj jezik, kulturo in navade. Gospod Judež, kaj je resnica, prvo ali drugo? Ali je historična istina, da se narod ne da „goripocécati“ ali da se dà? Eno je res in drugo je laž, torej že zopet lažete !
'Da bi prekmursko ljudstvo 40 do 50 let živelo od madžarske kulture, sami ne verjamete.
Starkina molitev.
Večerni mrak je silil skozi male, temne, skoraj neprozorne šipe v sobico in nekako čudno so se odbijali zadnji žarki poslavljajočega solncà po starem, črvivem pohištvu.
Sama!
Globok vzdih se izvije starki iz prsij in nehote zdrkne na bližnji stol. Da, sama..! Kdo se meni za stare, onemogle kosti!?
Nekdaj seveda, nekdaj je bilo drugače, ko je bila še mlada deklica, v cvetu mladosti. Vse se ji je divilo, jo občudovalo, se ji laskalo. Da, to je bilo nekdaj, a sedaj? Od daleč že čuti smrtni dih, čuti kako jo vklepajo trirzle roke smrti, a ga nima, ki bi jo tolažil.
Nima?
... „Kateri je za nas na svetem križu
umrl...“	,
In jagoda za jagodo se pomika med njenimi suhimi, velimi prsti.
Pri kapelici na bližnjem gričku je zazvonilo
„Ave Marijo“.	..
Siarka se zgane in kolikor ji pripuščajo slabe moči hiti ven na prosto, da pred hišico lažje sliši v večernem mraku zvonko odmevajoči glas zvona.
... „Za vse verne duše v vicah ... Češčena Marija..“
Zvenenje utihne, tudi starki se jagode med prsti ustavijo in vse njeno življenje od zorne mladosti do danes se ji razgrne pred očmi.
Kdo še ni sanjal poletnega večera, kdo še ni okusil, kako neka dobrodejna trudnost objema telo, ko duh v pol-snu ustvarja in pobija razne podobe, ko se šum drevja in daljni odmevi človeških glasov spajajo v lahek šepet, ki ugaja ušesom in miri naše živce?
_ Starka se je ustrašila vseh teh raznoličnih, temnih in svetlih, jasnih in oblačnih, mračnih in leskečih prizorov. Ne naprej, bodočnosti za njo ni več, nazaj je zapodila svoje misli, nazaj v daljno preteklost, nazaj v dobo svoje mladosti.
Kako lepi so spomini na srečne otroške dni! To so oni srečni časi, ko se še nekoliko zavedaš, da živiš, vendar še vidiš življenje samo lepo, veselo, svetlo in jasno. S kakim užitkom zavžiješ kosilce kos kruha, za katerega so se borili in trpeli drugi! Kako lepo ti sije solnce, ko skakljaš po tratah, mlad, vesel, nedolžen, ko poješ pesmico o zadovoljnem pastirčku, vriskaš, da odmeva tam za bregovi.
Vzravnala se je starka ob takih mislih, nova moč ji je šinila po udih. Saj je bila tudi ona mlada, vesela, smejoča, cvetoča. Saj je tudi ona
gledala svet z jasnimi očmi, katerega zlobe in hudobije še takrat ni poznala.
Pozneje? Da, pozneje ... !
Izginjala je. polagoma hipna navidezna moč iz njenih udov, spet je sedela sključena starka na stari, črvivi klopi pred bajto. Kakor svinec težki so padli na njene stare, onemogle kosti vsi spomini bridkih spoznanj in prevar skozi poznejše njeno življenje do današnjega dne. Na tisoče grobov je zazrla pred seboj, v katerih so bile skrite vse bolečine, pokopane vse nei? polnjene želje, vsi upi, vse nade, vsa hrepenenj"; skozi dolgo vrsto let njenega življenja. Sed?j nima ničesar več pričakovati, cilj na tem šveiu je dokončan. Vsi ti grobovi so zaprti, posuti z %n!jo, obraščeni s travo. Le eden v sudim Ich pokopanih upov in nad, želj in hrepeneč: je odpri, da vzprejme in zakrije še njeno staro suho in izmozgano telo. ,
____„Kateri je od smrti vstal.. .‘f
Še enkrat, zadnjič v življenju ji zdrsne jagoda med uvelimi prsti, še enkrat padeta dve debeli solzi iz umirajočih oči j — ih starka izdihne1."..
Pokoj hladne noči je objel zemeljska domovja, mir in pokoj je dobilo tudi starkino nemirno srce ... !
Resnica pa je, da se je v teh letih začela kazati ta Vaša madžarska kultura v tem, da so izgnali slovenski jezik iz šole, iz uradov, deloma celo iz cerkve. Zandarji, notarijuši, podkupljeni birovje, ki so se vsi bogatili v Prekmurju in katerega ni smel pogledati človek, ako mu z eno roko ni dajal denarja, z drugo pa debele gosi, to ie bila ta vaša kultura, od katere smo živeli! In kdo jemlje Prekmurcem njih jezik, Slovenci ali Madžari ? Prej so bili tepeni naši otroci, ako so v šoli govorili slovenski, v nobenem uradu nismo s svojim jezikom opravili ničesar, ako smo koga pozdravili z „Dober večer“ namesto „jó estét“, je bila nevarnost, da nas pride^obiskat žandar. Za tako madžarsko kulturo se prav lepo zahvalimo in smo raje nekulturni Slovenci kakor taki kulturni Madžari. Sicer pa imamo mi o madžarski kulturi mnogo boljše mnenje kakor bi ga imeli, ako bi to kulturo sodili po Vas.
Sicer pa, g. Judež, kaj pa ste že storili, da bi se ohranil naš slovenski jezik v krajih, ki so še sedaj pod Madžarsko ? Ali ste že tam spravili vaš „vogrskoslovenski“ jezik v šole, v urade? Ako niste plačani izdajalec, podkupljena, prodana duša, zavzamite se enkrat v „Domovini“ za vaš jezik v Madžarski, za pravice našega naroda v onih krajih med našo jugoslovansko mejo in Dunavom, kjer prebiva še čez 100.000 naših bratov brez svojih šol, brez svojih uradov, brez vseh pravic. Ako niste Hortyev plačanec, pišite, kako gospodarijo pri vas zopet grofje in druga gospoda in da je kmet in delavec zopet njihov hlapec in suženj. O vsem tem ne pišete, ker ne smete! Ker ste plačani, da lažete!
Prav pravite, da naše ljudstvo ne bo pozabilo Augustiča, Borovnjaka, Kiizmičev itd. ki so delovali med našim ljudstvom ih za njega, ampak bo jih obdržalo vedno v častnem spominu. Pozabilo pa tudi ne bo Vas, izdajalca svojega naroda, prodane duše, ki je za madžarske milijone pripravljen prodati razen svoje duše tudi vse naše ljudstvo madžarskim grofom, Hortyevim bandam in podkupljenim, oderuškim notarijušem. Živeli bomo v spominu krepkega, zdravega in značajnega slovenskega prekmurskega ljudstva kakor živi vsem poznim rodovom ime Judeža Iškarjota, Efijalta in drugih podlih duš! Naš narod je dober, značajen. In ravno radi tega bodo še se pozni rodovi sramovali, da je rodila slovenska mati izdajalca, Judeža, ki se imenuje Š and or Mikola.
Al. Neudauer:
Nesramne laži samostojnežev.
(Nadaljevanje.)
Gospodarska zadruga je prodala v Radgono ne samo 4 temveč še mnogo več vagonov moke, približno pol vagona prekajenega mesa gotovo do 1 vagon masti, petrolej, vžigalice in vsakovrstno drugo blago. Ali je bilo vse to iztiho-tapljeno? Zlobni dopisnik „Kmet. lista“ namreč molči, da je bila zadrugi poverjena aprovizacija Radgone in cele njene okolice do demarkacijske črte tako dolgo, dokler je bila Radgona v jugoslovanski posesti. Še celo našo posadko v Radgoni je zadruga zalagala.
Nadzorstvo nad aprovizacijo je imel stalno vsakokratni jugosl. politični komisar v Radgoni, pozneje pa okrajno glavarstvo v Ljutomeru. Razun tega so bile zasedene vse meje proti Avstriji z vojaštvom, finančno stražo jn policijo.
V	Radgoni sami pa je bilo vse polno tajnih redarjev in detektivov. Kako si pod takimi razmerami predstavlja dopisnik iztihotapljenje kar celih 4 vagonov moke, mi je res nerazumljivo. Je mogoče on sam tak mojster v tihotapstvu?
V	pojasnilo čitateljem bodi povedano, da je bil več časa dopisnik Kmet. lista sam vodja zadružne aprovizacije v Radgoni, je mogoče on kot tak takrat iztihotapil toliko moke?
Kakor vsepovšod, zavija in govori neresnico dopisnik tudi v zadevi usnja. Zadruga ga je res kupila od nekega Vertiča iz Petanjec, ki je prišel nekoč spomladi 1. 1920 v zadružno pisarno ter se predstavil kot čevljar in trgovec z usnjem in je ponujal usnje v nakup. Izjavil je, da ima trgovino z usnjem že izpred vojne dobe, zato vodja zadružne trgovine ni opazil na njem nič sumljivega ter je kupil od njega za približno 30.000 K usnja. Ker je ravno podružnica v Murski Soboti nujno potrebovala usnje, mu je vodja blagovnega oddelka naročil, postaviti usnje v to podružnico, da ne bi bilo treba prevažati usnja sem in tja. Ob enem je bila o tem obveščena podružnica v Murski Soboti in ji je bilo naročeno, da naj ob prevzemu usnja isto takoj izplača. Tako se je tudi zgodilo. Kakor pa srno zvedeli pozneje, je imela finančna ■ straža tega moža že dalje' časa na sumu radi tihotapstva, vsled česar ga je zasledovala in ga tudi zasačila, da je prodal podružnici Gospodarske zadruge v Murski Soboti to usnje. Policija je prišla tedaj v našo tamošnjo trgovino ter usnje zaplenila. Pri tem
pa zadrugo ne zadene popolnoma nobena krivda in je le malomarnost fin. organov, da tega tihotapca niso že na meji prejeli. Zadruga se je proti tej zaplembi pritožila in bo dobila škodo najbrž povrnjeno. Jaz pa za to kupčijo sploh vedel nisem, kar se je pokazalo pri tozadevnem preiskovanju. Nesramna laž je nadalje, da bi dal g. Jerebič pismena navodila, kako naj bi .se vtihotapljeno usnje spravilo, kako skrilo itd. m da bi to pismo policija zaplenila. Pisma sploh nobenega bilo ni in ga tudi nihče ni zaplenil. Dopisnikov tovariš požrtvovalni pristaš SKS si je tedaj zastonj brusil pete v Ljubljano.
Dopisnik me hoče očrniti da smo prodali Židu v Čakovec 1 vagon kristalnega sladkorja, da nam je bil isti zaplenjen, da smo hoteli pri njem zaslužiti 250.000 K, prekmurskemu prebivalstvu pa smo delili rudeči sladkor. Kako bi Še le dopisnik kričal in .pisal, ko bi vedel, da dotični sladkor ni bil kristalni temveč celo v kockah, za dotični čas velika redkost. Zadruga je imela pravico, z dotičnim sladkorjem prosto razpolagati in bi ne bilo popolnoma nič hudega in pregrešnega, če bi pri njem zaslužila 250.000 K ali pa še tudi več, saj je ravno pri aprovizacij-skem sladkorju, v Prekmurju zgubila več kakor 800.000 K po krivdi državnih upravnih oblasti. S takim dobičkom bi si še niti tretjine svoje izgube ne pokrila. Vendar pa zadruga sladkorja vkljub tej ugodnosti ni prodala Židu v Čakovec temveč ga prostovoljno obdržala v Prekmurju ter ga razpečala med tamošnje prebivalstvo, čeravno je imela v zalogi še 3 vagone rujavega aprovizacijskega sladkorja.
Kar se tiče očitanja falsificiranja nekega sejnega zapisnika je stvar pač malo drugačna. O kakem falsificiranem sejnem zapisniku.sploh ni govora. Dopisnik sam misli zapisnik o občnem zboru od 19. V. 1920, kateri je le formalno toliko pomanjkljiv, ker na ta občni zbor ni prišel načelnik, da bi mu predsedoval, kakor je to v pravilih' določeno. O tem se je res na občnem zboru dne 19. septembra 1920 in sicer na inicijativo samostojnega dopisnika govorilo in ob enem dokazalo, da jaz na dotičnem zapisniku sploh nisem podpisan, pač pa se blešči na njem podpis Filipa Jurkovič. Če bi bil torej ta zapisnik res fajsificiran, bi ga falsificiral Jurkovič in ne jaz. Čuditi se moram dopisniku Kmet. lista, da si upa o tem še v javnosti pisati, ko je bil raditega že na občnrji zboru pred množico zadružnikov osmešen in blamiran.
Res je značilno, zakaj da je imela zadruga od časa odkar je odšel prejšnji knjigovodja, skoraj pol leta revizorja v pisarni. Sicer g. Krištofič ni bil tukaj kot revizor, temveč kot strokovnjak za knjigovodstvo, katero je bilo popolnoma zavoženo, četudi je bil knjigovodja dopisnikov prijatelj in pristaš. Ko je revizor svoje delo izvrši!, je zadrugo zopet zapustil in deluje zadruga naprej vkljub vsemu dopisnikovemu butanju z njegovo trdo a silno domišljavo glavo.
Na fantastično umazana dejanja še se povrnem, vem pa že naprej, da dopisniku Kmet. lista ne bodo preveč prijetna in mu bodo prizvala morebiti lahko rudečico sramu na njegova poštena lica, če je še sploh kaj občutljiv.
Podružnic v Prekmurju nismo zagospodarili, kakor piše Kmet. list, temveč vsako brez škode ali zgube prostovoljno likvidirali. Naše prekmurske podružnice so se ustanovile vse na priporočilo in poziv upravnih oblasti in so imele pomen tako dolgo, dokler smo imeli v rokah aprovizacijo Prekmurja. Ko je postala trgovina popolnoma prosta in ni več pomanjkanja blaga, so zgubile tamošnje podružnice svoj pomen. Podružnica v Dolnji Lendavi, kjer je imela zadruga razmeroma mnogo članov, pa tamošnje prebivalstvo sploh ni pustilo likvidirati, temveč si je ustanovilo samostojno zadrugo, katera je našo podružnico prevzèla.'Upravne oblasti, kakor tudi vlada sama so bile s poslovanjem zadruge povsem zadovoljne, ona je bila ravno činitelj, da se je naše prekmursko prebivalstvo tako hitro oklenilo Jugoslavije, saj je bila zadruga tudi prva, katera si je upala takoj za vojaštvom naseliti se v Prekmurju in pričeti z delovanjem. Zadruga je bila v gotovem pogledu takorekoč upravni aparat, ki je oblastim silno olajšal delo. Zadruga torej ni bila nesreča za našo državo, temveč nasprotno. Pač pa je bila nesreča za zadrugo, da je sploh kedaj poznala Filipa Jurkoviča in da je bil v nje ravnateljstvu' in načelstvu, ker je vsled tega silno trpela na svojem imenu in ugledu.
Podružnica v Križevcih pa stoji nemoteno naprej in deluje boljše, kakor sploh kedaj poprej.
Ker apeìha dopisnik na mojo resnicoljubnost in zahteva točne odgovore, bom se tega dosledno držal, četudi bo mu marsikaj neprijetno.
Konec I. dela.
(Dalje prihodnjič.)
Pristopajte k Hiigoslmàki Mei!
Jugoslovanski gasilec!
Gasilska župa Gornjeradgonska priredi v nedeljo, dne 21. t. m. v Radincih gasilski shod z naknadno veselico. Vozili bodo posebni vlaki.
„Tabor“ in objektivnost.
V Mariboru izhaja dnevnik, ki sliši na ime „Tabor“. O tem listu pravijo, da so ga zato krstili z imenom „Tabor“, da ne bodo prišli z njegovo pisavo v konflikt, če bo kdaj — robata. Če namreč „tabor“ narobe čitaš, bereš — robat. Da je temu res tako, je dokaza) v svoji 174. številki, kjer pod napisom „objektivni klerikalci“ napada naš list ker smo prinesli poročilo o sókolskem zletu in laže vedoma, da v isti številki hvalimo in grajamo sokole. Pravi dobesedno: „Kako objektivna. je sodba in kako iskrene besede, le žal, da se jih tisti, ki so jih napisali, niti sami ne drže, kajti v isti številki „Murske Straže“ je na^drugem mestu polno napadov na Sokole“. Če pa človek čita dotično številko, se uveri kaj lahko (ker list ni bogve-kako obsežen) da napadalec vedoma govori neresnico. Pač pa dlakocepni gospod ni prečital „listnice uredništva“ v isti številki, kjer urednik obsoja demagoško pisanje dopisnika glede vladnih podpor sokolskih zletov, dasi ve javnost, da je vlada sokolski zlet v Osieku financirala. Nam je ta dogodek odprl oči, da vemo enkrat za vselej, komu je za strpljivo narodno delo na meji, komu je za narodno slogo in komu za razdor. Kdaj se je že kak demokratski narodnoobrambni list (če sploh obstoji!) zavzel za orlovsko organizacijo, ki je gotovo kulturna organizacija? Dose-daj še nismo čitali razun enkrat, ob času volitev v „Kmetijskem listu“, kjer nekdo poziva Orle, da volijo s samostojno stranko. Gospodje, ki se dajejo zmerjati z nhslovom „demokrat“ pač nimajo v sebi pravega demokratskega duha in zato se spozabljajo in pišejo take stvari. .Nam tudi prav. Javnost ve, da smo doslej priobčevali o obmejnih (podčrtujemo) sokolskih prireditvah več kot lojalno in simpatično ; odslej pa naj ista javnost ve, čigava zasluga je, da list odslej ne bo več prinašal poročil o organizacijah, ki pripadajo takozvani demokratski struji, četudi delajo na narodno obrambni podlagi. Na ta način se bomo brez robatih psovk in žaljivk izognili vsakemu natolcevanju. Sedaj zopet vemo, kako izvestni frazerji pojmujejo narodno slogo in delo za dosego te sloge na državni in narodni meji.
Tedenske novice
Zborovanje katoliškega ljudstva pri Sv. Trojici. Želja po obnovi življenja še živi v našem ljudstvu. Pokazali so to obiskovalci zborovanja, ki ga je priredila Slov. kršč. soc. zveza preteklo nedeljo pri Sv. Trojici. Naj podamo o njem kratko poročilo! Najprej je bil v svetotrojiški društveni dvorani shod mož. Glavni namen tega ' shoda je bil, razložiti staršem in starejšim članom izobraževalnih društev velik pomen mladinskega gibanja; ki zavzema zadnji čas vedno večji razmah. Vodilne misli sta podala g. poslanec I. Roškar ter akademik Sedivy. V slavnostnem cerkvenem govoru je vlč. g. profesor dr. Anton Medved v'poljudnih besedah pokazal, kako Cerkev podpira znanost in umetnost ter širi med ljudstvom pravo izobrazbo in da so vsi veliki učenjaki bili verni, zvesti njeni sinovi. Na splošnem zborovanju pod lipo je kot glavni govornik nastopil g. posl. Roškar. Razkril je zborovalcem zlobne namere današnjih državnih krmarjev, ki hočejo že v srca nežne šolske dece vcepiti sovraštvo do vsega, kar je našemu ljudstvu sveto: do Cerkve in do lepega, poštenega krščanskega življenja. Njegova izvajanja so žela splošno priznanje. Nastop zastopnikov organizirane dijaške mladine je v zbrani množici izzval nenavadno navdušenje, ki je,doseglo višek med govorom „apostola mladine“ vič. g.' župnika Gomilšeka. Podajal je pa priznani govornik na taborih naše mladino glavne smernice, ki se jih moramo držati v snovanju, delu in vodstvu mladinskih odsekov kat. izobraž. društev. Najvažnejše
so resolucije, ki jih je prebral na koncu svojega govora. Priobčimo jih v prihodnji Številki. Iz vseh govorov je zvenela ena vodilna misel: vso težišče našega kulturnega dela bodi v vzgoji mladine!
Star rod hira, gine bodočnost je mladine.
Vojaški spomenik v Gozdišču razdejan. Nemci sovčast(!) padlim junakom postavili v Gozdišču spomenik, ki je imel na svojem podstavku glavo s potezami Bismarcka. Ker so med Nemci samimi ljudje, ki s precejšno rezerviranostjo gledajo Bismarkovce, so se nekateri odločili, da v noči med 2. in 3. aug. razbijejo Bismarkovo glavo. Sprva se je mislilo, da so to storili Slovenci, sedaj pa so odkrili sledove za storilci med lastnim ljudstvom. O ti pravična in trdna meja, kjer lastnim rojakom ni všeč Bismarkova larva. Imajo pač vzroka, p»eti: Lieb Vaterland magst ruhig sein! —
„Domovina". Poročajo nam, da se v Tesanovcih prodaja „Domovina“ v trgovinah in po hišah. To nam je povedal mož, ki jo je sam kupil v trgovini. Kdaj bodo to zvedele naše oblasti?
Na naslov politične oblasti. Zdi se nam, da so oblasti gluhe za vse opomine glede nevarnosti lista „Domovina“. Ista se izdaja od madžarske nacijonalistične propagande v Budimpešti in vzdrževana od ogrske vlade, svobodno razširja po našem teritoriju. Skrajni čas je, da oblasti ukrenejo vse potrebno, da se tav narodna kuga na državni meji ugonobi! Če opozarja „Klerikalni“ list na to, se seveda ni treba ozirati na „take“ opomine!
Darilo. Pri blagoslavljanju križa g. .Antona in Alojzije Mlinarič v Stavešincih se je nabralo za dijaške kuhinje v Mariboru, Ptuju in Celju 446 K. Darovalcem iskrena hvala !
Vsem županstvom! V vojno zanatlijsko školo v Kragujevacu se sprejme letos 100 mladeničev v starosti od 12 do 15 let. Zadnji termin za vlaganje prošenj je do 25. avgusta 1921 godine. Kandidati morejo potovati v Kragujavec in v slučaju nesposobnosti tudi nazaj na lastne stroške. Pogoji za sprejem so razvidni pri komandi Mariborskog vojnog okruga u Mariboru. Vsled prošnje Komande Mariborskega vojnega okroga v Mariboru z dne 31. 7. 1921, štev. 16668 se občinskim uradom naroča, da to razglase na običajen način.
Poljski in gozdni požari vsled vročine.
Praški listi poročajo o mnogobrojnih poljskih in gozdnih požarih, ki-jih je povzročila vročina na Češkem.
Tat milijonov. Madžarski korespondenčni urad javlja iz Szegedina: Tukaj so prijeli vlomilca Martina Szaba, ki je v poslednjem času izvršil več vlomov in tatvin. Oropani in okradeni predmeti veljajo 10 milijonov kron. Poleg tega je vlomil tudi v stanovanje princa Windischgrätza in ukradel 22 zlatih tobačnic v vrednosti treh milijonov kron.	__
„Koliko so dobili slovenski samostojni?“ Pod tem zaglavjern poroča „Narodna Politika“ od 1. avgusta po sarajevskem „Narodu“ : „Slovenski samostojni kmetje (9 poslancev) so glasovali (za ustavo) pod pogoji, ki jih malokdo pozna: svoboden izvoz živine iz Slovenije, 3 mesta v pokrajinski vladi, 50 milijonov din. (200 milijonov kron) v gotovini in eno poslaniško mesto kjerkoli v inostranstvu“.
Obmejni promet. „Slov. Narod“ od BI. julija 1.1. je pravilno poročal o našem žalostnem prometu, ki sploh ne obstoji. Svojčas- se je Gospodarska zadruga potegovala za vzdrževanje tega prometa in vložila na nasvet merodajnih činiteljev celo prošnjo. Uradni pregled prevoznih sredstev je komisijo zadovoljil in ko se je prošnja urgirala, se je dala drugemu kompetentu prednost in najprejvložena prošnja Gospodarske zadruge zavrnila z motivacijo, ker zahteva od kilometra le 2 K, drugi kompetent pa 3 K vsledčesar je isti dobil prednost pod razlogom, češ, da je s tern zneskom dano boljše jamstvo za obstoj družbe, kakor s ponudbo Gospodarske zadruge, ki je zahtevala le takso po 2 K od osebe in kilometra, Kljubtemu pa ta |
promet Še danes ne obstoji in mi smo zopet tam, kjer je svet — „zaplankan“. Gospodarsko zadrugo se je polegtega zavrnilo z neuljudno opombo, da itak po pravilih ni upravičena za prevažanje ljudi in dogajali so se slučaji, ko je zadružni avto storil komu uslugo, s tem, da ga je vzel k sebi in olajšal pot, šla prijava na oblast, češ, „zadruga nima koncesije za prevažanje ljudi“. Tako se pospešuje promet pri nas in bomo ob prvi priložnosti objavili še druge, precej značilne in kočljive posebnosti, ki so v zvezi ? tem vprašanjem.
Samostan zgorel. Iz Berlina poročajo, da je 300 let stari samostan v Mevi pogorel do tal.
Roparski napad v brzovlaku. V brzo-vlaku Pariz—Marseille so izvršili te dni trije maskirani roparji drzen napad. Udrli so v voz prvega razreda in z revolverjem v roki prisilili potnike, da so jim oddali ves denar in dragocenosti. Nekega kadeta, ki se jim je uprl, so ustrelili na mestu. Pred postajo Changny so skočili roparji iz vlaka ter se odpeljali s pripravljenim avtomobilom v noč.
Kuga v Varšavi. „East Evrope“ javlja iz Varšave, da se je navzlic najstrožjim odredbam zanesla azijska kuga v Varšavo. V obmejnih krajih imajo že osem slučajev kuge.
Vsi komunistični poslanci izročeni sodišču, ker sta komunistična poslanca Milan Trebinjac in Vladimir Mirič in nekateri sokrivci potrdili krivdo tudi ostalih članov komunističnega kluba poslancev, je preizkovalni sodnik zahteval od politične oblasti, da se še tekom tega tedna izročijo sodniji vsi bivši komunistični poslanci.
Wilson — odvetnik. Bivši amerikanski predsednik Wilson je bil dne 25. junija sprejet v okrožnem sodišču, kjer je dobil dovoljenje, da sme izvrševati odvetniške posle. Wilson bo postal član odvetniške tvrdke Wilson, Colby in Tumulty.
Strupen mušji pik. Neko zagrebško gospo je te dni pičila navadna muha. Kmalu so se pojavili znaki zastrupljenja krvi in gospa se je morala dati nemudoma operirati. Vsled težke operacije bo gospa trajno nosila sledove.
Sijajen uspeh slovenskih Orlov v Strasbourgu. Prvo mesto izmed 70 telovadnih vrst. Strasbourg, 8. avgusta. (.Jugoslovanska orlovska tekmovalna vrsta je dosegla prvo mesto izmed 70 mednarodnih tekmovalnih vrst., Tekmovalna vrsta obstoja iz 11 članov: Kermavner Ivo, Ježica; Rihar Leop., Ljubljana, Sv. Peter; Pavlič Jože, Ljubljana, dijaški; Slana Franc, Ljubljana, Sv. Peter; Valand Alfonz, Ljubljana^ Sv. Jakob; Rupnik Jože, Dravlje; Grohar Ciril, Škofja Loka; Ahačič Rudolf, Tržič; Šranc Janko, Jesenice; Regaly Ivan, Šmartno pri Litiji. Uspeh, ki ga je priborila omenjena vrsta na mednarodni tekmi katoliških telovadcev v Strasbourgu, je dvignil Jugoslovansko Orlovsko Zvezo do mednarodnega slovesa, kar ni v čast in ugled samo orlovski organizaciji, temveč tudi celokupnemu jugoslovanskemu narodu in državi.
Popisi
Gornja Radgona. Na praznik, dne 15. avgusta se vrši v Gornji Radgoni političen shod Slovenske Ljudske Stranke. Zborovališče je v dvorani Posojilnice. Začetek je obi/29. uri. Poročal bo gospod poslanec in minister na razpoloženju Ivan Roškar o političnem položaju v _ državi. Somišljeniki in prijatelji so vabljeni, da se shoda v kolikormogoče velikem številu udeleže.
Radgona. Dr. Kamnikar — oderuh. Dični Pangerman je začel ^dokumentirati svojo iskreno „človekoljubnost“ s tem, da za eno zdravniško vizito (pregled) računa 300 (beri tri sto) jugoslovanskih kron, medtem, ko računa nemškim strankam le 300 nemško-avstrijskih kron torej 6 krat manj. Skrajni čas je, da se naša zdravstvena oblast pobriga za to, da dobimo to stran kakega zdravnika, ki bi bil ,v pomoč dosedanjemu zdravniku, ki je ital/preobložen z delom in raditega ne more bolnikom posvečati toliko pazljivosti, kakor to treba.
Gornja Radgona. Preko vseh lojalnih in več kot objektivnih poročil o sokolstvu prihajamo k objavi zelo značilnih dejstev, ki mečejo na takozvano „sokolsko“ vzgojo otrok kaj slabo luč. Pred nekaj tedni
se je zgodilo, da so trije gg., med njimi celo dva tujca srečali damo s poldoraslimi otroci. _ Ko so gospodje pozdravili, je dama tudi uljudno odzdravila, le njen nadebudni naraščaj ni čutil potrebe za pozdrav, kar je gospa tudi grajala. Šoloobvezni otrok očividno v obilni meri deležen „sokolskega“ duha se odreže, da je mislil pozdraviti, pa ni hotel, ko je videl, da ima eden od gg. — orlovski znak! Zelo dvomimo, če se s tako vzgojo utrjuje meja!
Gornja Radgona. Skrajni čas je že bil, da so se začele obcestne luže malo popravljati. Kakor pa vse izgleda, bodo tiste smrdljive in zdravju škodljive mlake ob glavni cesti ostale nedotaknjene. Stvar cestnega odseka je, da za tako nehigijenične cestne razmere založi svojo drugače itak premogočno besedo. Morda bo zaleglo.
Treznost.
Vsak dan bi trebalo povdarjati in vsakemu povedati, koliko škode dela posamezniku in celim narodom pijančevanje. Kljub vsej draginji, kljub vsemu pomanjkanju še naš človek vedno najde denar za svoj literček, četudi pri vsakem požirku toži čez slabe čase. Saj se en literček ne pozna, se tolaži. Toda vsi pa vendar ne mislijo tako. Za danes samo en primer.
Opazujem dva soseda viničarja. Oba je Bog precej obilo blagoslovil z otroci. Šest do osem lačnih kljunčkov nasititi ni lahko in dela skrbi. Toda eden od teh sosedov kljub temu veruje v literček. V nedeljo po maši zavijeta mož in žena redno v gostilno, liter priroma na mizo, za priboljšek še štruca belega kruha in par cigaret. Ob enajstih se spomnita na otroke doma, plačata svojih 40 K in gresta proti domu. Doma vrišč in jok. Zjutraj ni bilo časa za za-jutrek, kruha je komaj za praznike in težko delo, zato so otroci lačni doma. Sicer pa v nedeljo ne delajo, zato zadostuje opoldan skleda krum-pirja in kislo mleko. Drug sosed dela malo drugače. Ko gre od maše, prinese poldrug kilogram govedine za 30 K, gre mimo gostilne domu, žena pripravi za obed dobro juho, meso s krum-pirjem. Pri tem sosedu se otroci cel teden veselijo dobrega obeda v nedeljo, pri prvem se cel teden bojijo lačne nedelje. Kateri stariši delajo bolje, oni, ki imajo veselje na siti deci ali oni, ki imajo veselje nad litrčkom in so jim otroci lačni?
Gospodarstvo
teliti sema] i Ljubljani 3. do IZ. sept. M
Trgovski, industrijski in obrtni" krogi Slovenije hočejo s tem semnjem stike, ki so se izza osnove naše države tako ojačili z drugimi deli naše kraljevine, kar najbolj poglobiti, nuditi čim hitrejši, čim popolnejši in čim udobnejši vpogled v produkcijo Slovenije in dati kar najboljšo priliko za sklepanje kupčij.
Ali Slovenija noče samo prodajati v druge dele države, temveč tudi od njih kupovati, zato Ljubljanski semenj ni omejen na proizvode Slovenije, ampak bodo na njem izloženi vzorci proizvodov iz cele države. Naša težnja mora biti, da se čim bolj spoznajo vsi deli države med seboj, da si prodajajo drug drugemu in kupujejo drug od drugega.
Ljubljana pa je radi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in radi bližine morja tudi za blago inozemskege izvora, ki ga ne izdelujemo v naši državi in ga treba importirati jako ugodno sejemsko mesto. Zategateij je, četudi je Ljubljanski semenj namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi na njem dana tudi priložnost za sklepanje kupčij tudi z inozemskim blagom ki bodo njega vzorci izloženi ali v posebnih zgradbah, ali pa v.trgovinskem oddelku semnja.
Ljubljanski veliki semenj bo na prostoru, obsegajočem okroglo 25.000 m2, nudil blago vsake vrste v veliki izberi, tako posebno poljedelske stroje, poljedelsko in obrtniško orodje vsake vrste, usnje vsake vrste, čevlje in druge usnjarske izdelke, les in raznovrstne izdelke iz njega,' pohištvo, hišno in kuhinjsko opravo in posodo, šivalne stroje, papir, kartonažne izdelke, elektrotehnične priprave, pljuge, brane, okove, ključavnice, kose, srpe, sekire motike, lopate, pile in drugo železninsko blago, raznovrstno kovinsko blago, stroje za obdelovanje železa in lesa, razrio galanterijsko blago, obleko, slamnike

in klobuke, perilo, čipke, milo, sveče, voščila in čistila, barve in druge kemične izdelke, steklo itd.
Z raznimi umetniškimi zabavnimi in drugimi prireditvami, se posetnikom semnja naredi bivanje v Ljubljani kolikor mogoče prijetno. Posetniki bodo s posetom semnja, lahko združili tudi izlete v letoviščne in gorske kraje Slovenije, ki slove po svoji veliki krasoti.
Vsa pojasnila daje urad „Ljubljanskega velikega semnja“ v Ljubljani. Na naročila preskrbi tudi stanovanje v hotelu ali zasebno.
Sejmski znak in legitimacija, ki se dobe proti predplačilu Din. 25 — pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih naše države in neposredno pri sejmskem uradu v Ljubljani, upravičuje ta do prostega vstopa v vse sejmske prostore in polovične voznine v Ljubljano in za povratek.
Vrednost denarja. En ameriški dolar stane 170—175 kron; za 100 nemških mark se dobi 208 kron; za 100 avstrijskih kron se dobi 16-20 kron; za 100 čeških kron se dobi 220 kron; 1 francoski frank stane 12 kron.
Listnica uredništva.
A. D. Kapela: Iskrena hvala za narodno delo, o katerem poročate. Morate pač sprevideti, da list ni zato tukaj, da bi spore med sosedi netil in širil. Naš namen je, obmejno ljudstvo politično in narodno vzgojiti, ne pa sosede razdvajati. Za Vašo požrtvovalnost smo Vam hvaležni. Pozdravljeni ! — Č. V. p. Križevci : Podpis je sićer nečitljiv a kartica je čedno pisana in se lepo bere. Ko sem enkrat nekaj sličnega brez zveže „čvekal“ mi je rekel dober prijatelj:
^r„hroiašHipomočniHS
pri Andreju Hanžel, krojač v Ljutomeru.
Proda se vejiko posestvo
v zelo prometnem kraju Slovenskih goric, se-stoječe iz 80 oralov, od tega 20 oralov vinograda, ostalo polja, njive travniki, sadonosnik in gozd. K posestvu spadajo tudi 3 gospodske hiše. Priglasi in koliko se želi kupiti se naj pošljejo pismeno pod „Posestvo 200“ na upravništvo „Murske Straže“.
Živinski sejem v Dokležovji (Prekmurje) še vrši dne 21. avgusta 1921.
Iščem pekarijo
na trgu ali fari. Nastopim lahko v enem mescu. Vprašati Uprava „Murske Straže“.
stari šest tednov se oddajo Grabonoš št. 13.
Ljubitelji lepih knjig!
Segajte po knjigah, katere ima v zalogi
KNJIGARNA
PANONIJA
v Gornji Radgoni
Sveže jajca
se kupujejo vedno po najvišje dnevni ceni v trgovini Senčar* Hala Nedelja. Zaloga vseh vrst blaga. Zmerne cene.
Proda se
ena velika stiskalnica (preša) v dobrem stanju po ugodni ceni. Vprašati pri g. Velel, posestnik v Gornji Radgoni.
za setev!
Mi posredujemo pri prodaji čiste Bohinsky-eve Prolitik-pšenice za jesensko setev; pšenica se je pridelala pod našim nadzorstvom in je v tekočem letu dala 12—20 meterskih stotov na 1 katastralni oral (jutro) torej je dala pri enakem podnebju in jednakem obdelovanju za 2—10 met. stotov več na kat. jutro kakor navadna pšenica.
Razun Prolitik-pšenice imamo za setev še v zalogi krasno domačo pšenico, ki sicer ni oplemenjena, pa je vendar dala 12 met. stotov na oral s težino od 81 ; kg od hektolitra; ta pšenica je 10% cenejša od Prolitik-pšenice.
O kakovosti vseh vrst semenja, ki se nahaja v naših skladiščih je nad 180 priznalnih pisem vsakomu na ogled. V detajlu (na drobno) prodajamo posebno odbrano rž, zob, ječem Itd. semenje najboljših vrst že preparirano proti rji in raznim boleznim kakor pokvar-jenju po zimi. Cene so v razmerju s dnevnimi tržnimi cenami.
Zadruga za proizvodnja semenja
Telefon štev-13-74 II Zagrebu pperadanlčeva ul- ZO
Naznanilo !
Naznanjam slavnemu občinstvu iz Gornje Radgone in okolice, da sem z današnjim dnevom v Gornji Radgoni, Glavna cesta št. 23 otvoril podružnico svoje ključavničarske obrti, katera je spojena s kleparsko delavnico gosp. Benjatnin-a Dibelčar.
Prevzamem vsa umetna, strojna in stavbena ključavničarska dela, poniklanje, popravljanje koles (biclklov) motorjev, poljedeljskih strojev itd.
Vso to delo se izvršuje potom autogeničnega varenja najtrpežneje.
Izdelujem tudi pristne in garantirane strelovode z bakreno vrvjo. Imam tudi vedno v zalogi nova in stara kolesa (bicikle), ter posamezne dele istih. Vse po jako ugodnih cenah.
Toraj se priporočam cenj. občinstvu ter zagotavljam, da si bom prizadeval, vsakogar najbolje zadovoljiti
Z odlič. spoštovanjem
Ivan Kovačič, Ključavničarska podružnica u Baniji Radgoni
Glavna cesta štev. 23 (Benjamin Dibelčar).
V Gornji Radgoni, dne 1. avgusta 1921.
(TISKARNA PANONIJA
F. JEREBIČ IN TOVARIŠI KOMANDITNA DRUŽBA
GORNJA RADGONA
P. h. ispnjlskim, občinskim, državnim in zasebnim uradom, šolskim vodstvom, trgovce m, društvom vljudno naznanjamo, da imamo v zaiogi veliko množino vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, knjig znanstvene, nabožne in leposlovne vsebine, devocijonalij itd. kakor tudi, da prevzemema v tisk in vezavo vse, v omenjene stroke spadajoča dela kakor: lepake, letake, kuverte s firmo, pisemski papir itd. Prodaja na drobno in na debelo. — Seznami in cene naših zalog vsikdar na razpolago
„Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi 1“ Če Vam podlistek ne ugaja, pa bi dobro storili, ko bi kaj boljšega poslali; mi bomo seveda z veseljem priobčili. Sumljivo pa se mi zdi, da se zaletavate v list, ki po mojem mnenju še Vam nič žalega ni storil. Osebna kritika je pod mojim uredništvom dovoljena le s podpisom. Mogoče bo drugi urednik imel boljši okus. Glede mojega okusa pa Vam moram dati zagotovilo, da sem ž njim zadovoljen in da sem ga samo enkrat zgrešil, ko sem z rokavico prejel falota, ki je pijuval v moj obraz; — Sv. Jurij ob Šč. : Podlistek prihodnjič po Tvoji krivdi. — Glede križevskih Sokolov je bil podpisan g. dr. Lebar in sem a priori verjel besedam g. doktorja. Ko izvidim zadevo, bom poročal javnosti faktično stanje. O ori. taboru v Ptuju nismo prejeli nobenega poročila.
e
I
KNJIGOVEZNICA - KNJIGARNA - TRGOVINA S PAPIRJEM | IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI	■	9
mS
BWA—W■■■
POSOJILNICA
V GORNJI RADGONI
r. z. z n. z.
sprejema
i hranilne vloge
ter jih obrestuje po
4%
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu ;
daje
= posojila =
na vknjižbo, na poroštvo, menice tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov ;
dela prošnje za vknjižbo posojil
brezplačno;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odtéguje vlagateljem;
posreduje pri izmenjavi tujih
valut (tujega denarja),
vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
I
i
I
I
Račun št.
V..
čekovnega urada v 10.903. — - Telefon
'«BgEsrsftc*!
(zdravilišče Slatina Radinei
j ofvorjeno od 1. junija do IS. septembra

Mineralne, naravne ogljlčnokisle, parne, električne kopel ji. - - Pitna zdravitev. ssss
Dobro oskrbljena zdrav tliščna restavracija. — Kegljišče, tenis in druga zabavišča so gostom in izletnikom na razpolago. Prospekte razpošilja ih pojasnila daje ravnateljstvo.
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža.
Odgovorni urednik: Roman Bendé.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.