Nr. 46 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 18. November 1944 Einzelpreis 10 Rpf I * Erseneint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung i Marburg (D>au Badgasse 6 — Ruf 25-47 — Bezugspreise: In der Ostmark» vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Pos'gebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Ffihrerfcva poslanica Vse za rešitev nemškega naroda, za zavarovanje življenja naših otrok, vse za nacional-socialistično nemško ljudsko državo — Naprej v del naroda u in boju do dokončne zmag e i Reichsfuhrer ff-Heinrich H i m m 1 e r je preči-tal v nedeljo zvečer o priliki proslave 9. novembra sledečo Fuhrer-jevo poslanico, namenjeno nacionalsocialistom in nacionalsocialistinjam: »Okolščine v totalni vojni vpostavi so me napotile, pfeložiti spominsko proslavo 9. novembra na prihodnjo prosto nedeljo. Prav tako mi delo v glavnem 6tanu ne dovoljuje, da bi ga sedaj zapustil tudi samo za par dni. Ne oziraje se na to, 6matram danes kot svojo nalogo ne toliko v govorjenju, kakor mnogo bolj v pripravljanju ler izvedbi tistih ukrepov, ki 60 potrebni za defini-tivno in zmagovito okončevanje te borbe. Prav tako, kakor v času krize leta 1923., me tudi sedaj prevzema samo ena edina in vse druge miši; obvladujoča ideja: Sedaj še tembolj vpostavitl vse za potrebni uspeh. In kakor 6e je zamoglo taktat deset let pozneje reči mrtvim tovarišem 6 polnim pravom, 'da so vendarle zmagali, tako bo tudi v sedanji veliki bitki našega naroda za biti ali ne biti zmaga njegova, boreče še fronte in nič manj hrabro se boreče domovine. Preje sem čestokrat povdaril, kako potrebno je, da narod spoštuje in čisla svoje velike može. Zlasti v hudih časih lahko črpa obupan narod iz zadržanja v preteklosti moč za sedanjost. Tembolj velja to za narod, ki se sam obnaša tako brezmejno hrabro kakor nemški narod. Iz borbe svojih velikih mož bo izvajal edino pravilni nauk za sedanjost v spoznanju, da pomaga previdnost končno samo tistemu, ki se z močnim in vernim srcem bori s tegobami časa ter tako na koncu zagospoduje nad svojo usodo. ' V kolikor nam je Vsemogočni odprl oči, da bi gledali zakonitost njegovega vladanja po naših slabotnih močeh, nam je možno spoznati nepodkupljivo pravičnost, ki daje življenje! kot zadnjo nagrado samo tistemu, ki je voljan in pripravljen dati življenje za življenje. Da-li človek priznava ali zanika ta trdi zakon, je popolnoma brez pomena, spremeniti ga itak ne more. Kdor se torej «kuša odtegniti borbi za življenje, ne odstranjuje s tem zakona, nego samo predpogoj svojega lastnega obstoja. Ko je pričelo nacionalsocialistično gibanje svoj boj za zavojevanje nemškega človeka, je bil grozeči se notranji zlom naroda in Reich-a vsakomur jasen. Posledica je bila rastoče ogrožanje naše nacionalne eksistence, počasno znižanje porodov, s tem pa tiha narodna smrt z mnogoterostjo žrtev iz svetovne vojne. To je tudi odgovarjalo ciljem, ki so si jih postavili naši nasprotniki. 2 gospodarsko zadrgnitvijo takratnega Reich-a so nameravali uničiti gmotne podlage obstoja nemškega naroda. Na ta način 60 hoteli doseči uresničenje Clemenceau-ove zahteve, da je treba nemški narod reducirati za 20 milijonov ljudi. Dva milijona mrtvih je zahtevala borba v letih 1914-18. Po želji demokratskih osrečevalcev člo-večanstva je bilo treba tedaj odstraniti še 20 milijonov iz našega naroda. Danes se je ta zahteva zvišala na 40 milijonov. Ker ni odvisno od človeške volje same, zadrževati retardirajoče gibe v življenju naroda po potrebi, ni mogel nikdo reči, kedaj neki bo končal ta proces krčenja naše ljudske gmote. i Mlado gibanje proti trhlemu svetu Pri tem se je prerilo še nadaljnje, naravno spoznanje: V svetu ni nikakih praznih prostorov. Narodi, ki so številčno ali biološko preslabotni in ne morejo zadovoljivo izpolniti svojega življenjskega prostora, prejmejo v najugodnejšem slučaju rezervacijo, ki odgovarja njihovi vrednosti in velikosti. V prosta področja pa se bode vlilo drugo življenje. Drudi narodi — in žal čestokrat primitivnejše rase — bodo potem, odgovarjajoče zakonom previdnosti, prevzeli boj za eksistenco v področju, ki ga je izgubil osiveli narod iz strahopetnosti in slabosti, to je radi nezmožnosti v življenju. Tako 6mo se znašli leta 1919. pred spoznanjem, da zamore samo korenita reforma našega naroda ta narod trajno usposobiti za borbo za svoj ob* stoj. Samo popolna odpoved frazeologiji demokratičnega razkrajanja narodov ter boljševiškega uničevanja narodov je zamogla vrniti narodu njegovo naravno življenjsko silo ter tako zavarovati predpogoje za uspešno obrambo življenja v bodočnosti. V smi6lu tega spoznanja, je šlo nacionalsocialistično gibanje v boj. Pred tako velikimi cilji sta seveda obledela tako proletaričnai kakor tudi meščanska razredna država do brez-pomembnosti. Kar je lebdelo takratnim stanovom, poklicem, konfesijam ali političnim strankam ša kot dozdevni ideal pred očmi, je bilo v očeh mladega gibanja že dokazana blaznost in s tem 6mrtni strup za naš narod. Namen, prvič v naši zgodovini ustanoviti vse Nemce obsegajočo ljudsko državo, je bilo možno uresničiti vsekakor samo potom mobilizacije V6eh 6il naroda Na ta način je zamogla sinteza med nacionalsocialistično in socialno idejo še naprej producirati tiste sile, ki jih je potrebovala taka borba kot predpogoj za uspeh. Proklamacija te mlade nacional- Goldap wieder in deutscher Hand In dreitägigen erbitterten Kämpfen wurden d;e in Goldap eingeschlossenen sowjetischen Regimenter von unseren zum Angriff angetretenem Truppen zum größten Teil vernichtet, die Reste gefangengenommen. — Beim Angriff de ltscher Panzerverbände und Grenadiere haben Panzer auf der von Westen kommenden Straße das Flüßchen Goldap erreicht. Durch eine Furt drangen sie in die Stadt ein und befreiten sie von der bolschewistischen Herrschaft "V-Krieasberichter Hermann (Sch) sociahsticne m socialistične države ie s tem vse- tentne nevarnosti za Evropo. V dolgi pepjodi preglednimi kolonami ljudi, ki bodo nastopili pot kakor takoj izzvala sovrastvo vseh tistih notra- evropske zgodovine je bila teza o evropskem v sibirske tundre, da bi tam obledeli kot žrtve njih in zunanjih nasprotnikov, ki so bili repre- ravnotežju za bornirani zapad le čestokrat iden- svojih državnih vodstev. zentanti bivšega sistema nemške razdrapanosti in tična z dovolilom za zavezništvo z nevarnostjo, Čeprav so bile posledice teh izdajstev za Nem- onemoglosti: Stranke in strančice, skupine, sta- ki je ogrožala Evropo, da bi tako proti pravilu čijo kot glavnega nosilca borbe od vsega početka novi, organizacije razredi in končno konfesije evropske solidarnosti na ta način lažje zadrgnili z vojaškega vidika zelo težke vendar niso raz- kot glavni koristniki notranje nemške razdrapa- enega ali drugega nepriljubljenega konkurenta, majale okostja Reich-a, niti niso odstranile duha nosti, na zunaj pa nam sovražni in demokratsko- Več stoletij je moral stari Reich voditi svojo odpornosti. Nasprotno Narod je bil v svoji bor- marksistični svet kot glavni interesent nemške borbo proti Mongolom in pozneje Turkom z last- beni volji ojačen in še bolj sfanatiziran Srečni onemoglosti. Sovrastvo zarote teh naših notra- nimi in malimi zavezniškimi silami, da bi ohranil smo, da so se v številnih narodih, ki jih je zadel njih in zunanjih sovražnikov je ostalo gibanju Evropo pred usodo, katere si v njenih rezultatih pojav razkroja, našli elementi odpora: V Italiji odslej zvesto v vseh letih borbe pred in po do- prav tako ne bi mogli zamisliti, kakor danes iz- Benito Mussolini kot Duce na Madžarskem se je segi oblasti. Zasledovalo nas i* z vsemi šikanami vr§bo boljševizacije. zbral narod okrog Szalassy-a, na Slovaškem pod in z vso brutalnostjo, ki jo je zamogel takratni Čeprav je to borbo-v zadnjih stoletjih sprem- vodstvom prezidenta Tisa in na Hrvatskem pod sistem. Tisoči umorjenih nacionalsocialistov in ljalo mnogo protiudarcev in nalagalo našemu na- vodstvom poglavnika Ante Paveliča To so vo- desettisoči ranjencev so bili po pohodu k Feld- rodu najtežje žrtve, je končno le dovedla do ditelji malih narodov. Znano nam je da so v herrnhalle žrtve te resnično edinstvene agresije, uspeha ter je sploh omogočila nastanek ln ob- drugih narodih istotako nastali odbon in vlade ... v . i . i , stanek ter procvit evropske rodbine narodov. V s sklepom, da kapitulacije in iztrebljenja narodov isti sovražnik, ista borba ostalem si v svetovnozgodovinskih obračunih ne ne marajo akceptirati samo radi tega ker je Od'dneva prevzema oblasti se star. sovražniki ™*.liti drugače, da se mesecih ali odpovedalo par brezznačajnih slabičev'- svoji niso prav nič izpremenili, temveč so ojačili svo- letlb.' temveč šele v dolgih razdobjih vsled vztra,- časti m v svon zavesti dolžnosti. Tega niso sto je sovraštvo. Kvečjemu so prilagodili metodiko nostl lz,d bojev, v katerih nastopilo ljudje rili, ker so si neumneži utvarali možnosti, na ka- svojega postopanja novemu položaju. Kod zad- po naiogu, b°Z]e Previdnost, v svrho preizkušnje tere tudi danes vec ne verujejo, njo inspirativno in gonilno moč pa židovstvo ka- svo,ih zadnjih vrednot in s tem k odločitvi o Nasa največja zaveznica Japonska je smatrala kor nekoč v borbi za oblast po letu 1923 ni za- «P^enosti nnhove eksistence sploh. borbo od prvega dne kot to, kar je: Odločilni mudilo nobene možnosti, izraziti svojo satansko Da bo nasa nacionalsociahstična država prestala obračun za biti ali ne biti. V tej borbi daje zasledovalno in uničevalno voljo proti novi dr- danes preizkusn'V®* Z€ ute™e!'e™ ▼ dosve" Japonska s svojo hrabrostjo vzgled pravega ju- žavni ideji kot taki in njeni mladi državi. 2i- danl1. drf giban-,a . Kate,ra ™esfanska etrar£a ^kega naroda, dovstvo videlo v obeh začetek svitanja sploš- bl pac bl,a ,pr®ma?>dla. polom novembra 923? nega spoznanja za njegovo destruktivno in na,, ^po^e^ Nobenega USfTlil 6P O de uničujoče destvovanje, s tem pa emmentno , •> ,» , ^ u v • • i • i • nevarnost za sebe. Tako ¿o se spremenili časi, P°P'hVl čeprav se zdi ta borba, merje- z ,Zda|a!ci , • u i u u na ob današnjem dogajanm, površnemu opazo- 1 Ostalo pa ,e I n" TanstnracTlj nam eč ohra- valcu kot ma'hna- P^^uje manjkajo- f Izza prodora ruskih armad skozi romunsko , j nam.ec ohra . SD0.sobnost, spoznavati odločilne vrednote, kaj- fronto ob Donu v novembru 1942, izza popol- , ™ «reriftvf b°rba za «»>«"t® bila takrat istotako borba nega razsula italijanskih in madžarskih odredov » ^ „ iZ nlf^l n.r^. i- ^l ^ t za Nemčijo,' kakor e danes borba za današnji vsemi težkimi posledicami, ki so radi tega nastale H?» ta taT^L v^TJZZ^ "' S Reich. To je bila borba za naš narod in njegovo za naše vojno vodstvo, je naš narod zadelo j n t„ n? n.Znnbodočnost, borba, ki se ie marala odločiti najprej izdajstvo za izdajstvom. Kljub temu se npi naših lene£čdcKato TtaSrSSS5»P aS v v notranjosti, da bi se danes^ tudi na zunaj lahko nasprotnikov niso izpolnili. Vedno nam je uspelo, je nekoč dokazalo dejstvo nemškega razkroia v eTStavili sovražni ideji m volji iztreblienja. fronte zaustaviti in nasprotnika zaustaviti. Tako ši°h s3aLLov 16 proklamacna na- ^ brMfene z obdolžitvijo nasprotnika. Čuditi se je, kako je strah tolovaje, ki nam pridejo v roke. Pri vsakem zaslišanju se prvotno tresejo od strahu, čudijo se pa svobodno in odkrito pozneje, da niso bili mučeni, kakor 60 jim to pravili boljševiški voditelji o nas. Če se pokaže potem na podlagi neovrgljivih dokazov v obliki fotografski slik takim sotekačem. ali pa takim, ki so mislili, da so delovali za »osvoboditev naroda«, gnusne zločine, izvršene po tolpah, zanikajo ogorčeno, d? bi s tem kdaj koli imeli kakšnega opravka. Toda na tem nosijo isto krivdo kakor morilci sami, ker omogočajo s 6vojo omejenostjo in so-pomočjo nesramne umore svojim komun'stičnim voditeljem. Zadostuje, če vzamemo nekai najnovejših primerov, ki nudijo sliko strahu in groze. Ko smo po vpadu v Packenstein, PraBberg in Leutsch septembra t. 1. očistili tolp imenovane kraje, se nam je nudila tam odurna podoba. Ležali po cestah nametani moški s prerezanimi vratovi, zdrobljenimi lobanjami in popolnoma nagi. Neka žena je imela na 6ebi s silo iztrgano obleko ter iztaknjene oči. Slike teh spačenih ljudi so tako strašne, da nam prepoveduje zdrava dostojnost, da bi jih objavili Dne 21. oktobra 1944 se ie našlo v gozdu pri St. Bartholoma-ju, blizu Hohenmauten-a dva groba. V enem je ležal eden, v drugem pa dva moža. Bili so ubi{i in nagi pokopani Iz do nespo-znanja spačenih tele6 se ni moglo ugotoviti identitete nobenega. Dne 24. oktobra 1944 so našli v Ursulahof-u pri Windischgraz-u deset umorjenih vojakov. Vsi 60 bili popolnoma nagi, na hrbtu zvezanih rok ter umorjeni s streli v tilnik Ker to še ni bilo dovolj, so zdrobili tem možem s čevlji na nogah še glave, da se jih ni moglo več spoznati. Dne 6. novembra 1944 so v Fall-i potegnili iz reke Drau čuvarja elektrarnih zatvornic F. S., ki so ga odvedle tolpe pri nekem prejšnjem napadu. Temu človeku so te zverine odrezale nos in ušesa ter ga vrgle nato v reko. Viden fe bil razen tega na mrliču tudi, strel v usta. Dne 30. oktobra 1944 je bil ustavljen znani ži-vinozdravnik B. K. iz Mahrenberg-a, ko se ie vozil na motornem kolesu po živinozdravniških opravkih. Izvlekli so ga z motornega kolesa ter strahopetno ustrelili z dvema streloma v tilnik. To ni nikakšen boj in še manj »osvobodilen boi«, temveč besnenje boljševiških morilcev. 2e ta sramotna dejanja na Spodnjem Štajerskem v zadnjem času govorijo jasno o pravih namenih pod plaščem OF se skrivajočih boljše-vikov. Uvrstiti jih je v brezštevilne zločine, ki jih povzročajo tolpe tudi po sosednih področjih. Mi smo že nekoč ugotovili, da so pomorili samo v nekaterih spodnjih delih Kranjske na ogaben način 34 duhovnikov. Dne 3. oktobra 1944 so našli v Jelendolu pri Ribnici na Kranjskem množinstven grob 6 119 mrliči, tudi žene in otroke. Tudi ti ljudje so bili zvezani, 6lečeni in ubiti na oduren način. Tu je samo nekaj primerov, ki bi jih lahko nadaljevali in izpopolnili. Po vzoru Moskve se voditelji OF tudi ne plašijo umorov v lastnih vrstah, ako jim gre za odstranitev neljubih jim konkurentov. Dne 7. januarja 1944 je bilo naročenih 9 članov OF na dozdevne razgovore v gorovju Ba-chern. Pri kmetu Urbanz-u nad Josefstal-om pri Reifnig-u so bili kratko malo ustreljeni, vrženi v neko šupo ter zažgani. In vzrok? Ti možje so se upali opozoriti voditelje tolp, kako škodljivo ie cilju pridobivanja ljudstva brezobzirno postopanje tolp napram prebivalstvu,, ker noče imeti z boljševizmom nič skupnega ter nima uvidevnosti za njegova uničevanja Ko se je izvedelo za umor pri tolpah, in je marsikateri član tolp obžaloval prijatelja med umorjenimi, kar je seveda povzročilo nemir in nevoljo, je izjavil vodja tolp cinično, da so dotični člani morali biti »likvidirani», ker so bili »vohuni Gestapa«. Tclke borbe pri Mcttu in v Srednji Ifolijl Nad 200 tankov uničenih ob pričetku bojev za Metz - Tudi pri Forliju se upirajo hrabro nemške čete sovražnim navalom Hrabra posadka mostišča Mördijk je po poro- čijo. V noči na 9. november so padale bombe na bilo prizadeto mesto Saarbrücken. Zbitih je bilo iilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 9. no- Hannover. Zbitih je bilo 18 sovražnih letal. pri tem 19 sovražnih letal. vembra tudi 8. t. m. preprečila sovražnim oklop- Po večtedenskih bojih so nemške čete sovraž- Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno po-niškim odredom vse napore, Jo odrezati od reke niku zaprle svobodni dostop v luko Anvers. veljstvo preteklo soboto, izhaja, da je skušal sov-Maas. Omenjenega dne je vpostavil sovražnik na Nemško vodstvo je imelo vsled tega časa za ražnik ob lothringijski meji vzeti Metz v svoje vsej holandski fronti močne formacije bojnega le- izločitev pristanišča. Več tednov so obstreljevali klešče ter ga iztrgati iz naše fronte. Južno od talstva. Na obeh straneh mesta Aachen se je stopnjeval artilerijski ogenj. Nemški oklopniki in grenadirji so čistili področje Kammerscheidt. V tem sektorju je bilo zavrnjenih več protinapadov ameriških bataljonov kliub močni podpori iz zraka. Bilo je mnogo ujetnikov, iz ujetništva pa je bilo osvobojenih tudi mnogo nemških vojakov. Med Pont ci Moussonom in prekopom Rhein-Marne se je vnela obrambna bitka v širini 50 kilometrov. Spričo sijajne nemške obrambe so vdrle ameriške divizije samo na nekaterih odsekih v našo glavno bojišče -Povsod drugod so bili Amerikanci krvavo odbiti. Pri Marsalu so 6e odigravali izredno krvavi boji. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London, ojačen s »V 2«. — V. Apeninu in bližnjem jadranskem frontnem odseku je začela 8. angleška armada po siloviti artilerijski pripravi z večjimi napadi Severno od Rocca S. Casciano je sovražnik obtičal v ognju naših oporišč. V dolini Forli pa je sovražnik potisnil našo fronto nazaj ter je prekoračil odsek Ronco. Nemške čete so v protinapadu razbile sovražno mostišče. — Sovražni terorni bombniki so napadali Mörs, Homberg, Rheine ter srednjo Nem- To so metode azijatskega boljševizma, ki hoče osrečiti vso Evropo. In kljub temu hoče ie kdo govoriti o »dostojnih tolpah« ali »osvobodilnem boju«? Mislimo, da ne želi biti uvrščen noben Spod-nještajerc v kategorijo boljševiške morilske dru- Raumbildkarte zu den Kämpfen in Holland Scherl-Bilderdienst-M: je moral nazaj na reko Mosel. V odseku Delme silovitosti. Vzhodno od Pont a Mou6sona so se so se morali ameriški odredi umakniti protinapadom naših rezervnih čet. V področju Cha'eau Salin6 6e je sovražniku po ojačenju oklopniških Anvers s »V 1« in s »V 2«. V mestu, v dokih Diedenhofen-a se je moral sovražnik umakniti hali. Šokrivi so vsi, ki verjamejo lažnjivim fra- in pristaniških napravah je nastala velika škoda, zopet čez reko Mosel ter je bilo desno obrežie zam ter podpirajo OP tolpe, pa naj 6i bo na naj- Pri Mordijku se je posadka mostišča umaknila očiščeno sovražnika. Pri Kdnigsmachern-u je bilo manjši način. na severno obrežje Hollandsch Diepa. Bitka ob obkoljeno neko sovražno mostišče, sovražnik pa ' Gre nam samo zato, da obvarujemo domovino lotringijski meji se je medtem stopnjevala glede pred boljševiškim kaosom, ki bi nam ga rada pri- silovitosti. Vzhodno od Pont a Moussona so se nesla Moskva. odigravali težki boji. Med mestoma Delme in ,__., c , , .. ,___ ___ „v„I4j , Chauteau Salins so vdrli Amerikanci z 200 tanki jam UD dc jc Duviauimu pu vjavcuju uniupujjiuu v več vasi, toda z velikimi izgubami. Severno od odredov posrečilo pridobiti terena, vendar je izgubil pri tem 52 tankov — Nadaljeval se je popravi prekoračil reko Mosel pri Didenhofen-u. vračilni ogenj na London in Anvers Trdnjava Konigmachern je bila mimogrede osvobojena iz ameriške obkolitve, nakar so se Ame- Odredba o amnestiji omogoča vsakemu zape- rikanci umaknili v deloma težkih bojih od vasi do__________„„_______________ __ ljancu, ličiti se od boljševiškega vodstva ter se vasi _ Nadaljevalo se je obstreljevanje Londo- v zapadni Nemčiji. Sovražnik je izgubil 21 letal, Vrniti v redno življenje. na 6 sV 1« in »V 2.« — V Italiji je oživelo bo- večinoma štirimotorne bombnike. Poživinjenim komunističnim voditeljem tolp jevanje v jadranskem odseku. Težki poulični boji Nemška artilerija je v Holandiji z dobrim ter vsem, ki opravljajo z njimi skupne posle in so se vneli v mestu Forli. — Anglo-ameriški uspehom obstreljevala po poročilu z dne 12. no- gnusom proč od teh morilcev ter vpostavlto vse ... ... _ .. ... _ ■ „; . , . . ii" • , ■ , • _ Metz-a ie sovražnik po siloviti artilernski pri- svoje 6ile v boj zoper boljševizem, ki 6e skriva , ______, ™.. za organizacijo OF. To je dolžan sam sebi in svoji domovini. V Italiji v soboto ni bilo zabeleženih nobenih posebnih operativnih dogodkov. — Anglo-ameriški bombniki in lovci so napadali naselbine in osebne vlake Jih podpirajo, velja nai nepopustljiv in brezobziren boj do uničenja. bombniški odredi so nadaljevali teroriziranje za- vembra sovražna gibanja v področju Nijimweqen padne Nemčije in severne Wfestfal6ke, zlasti je in Helmond Pri Hiirtgenu so vrgli nemški oklop-___________________________________________niki in grenadirji Amerikance iz neke vdorne O bojih s komunističnimi tolpami Hd. Marburg, 15. novembra. 30. odprtine, obenem pa obkolili neko sovražno skupino, ki je bila nato uničena. Operativnemu ob-koljevanju trdnjave Metz 6 strani ameriške 3. armade 60 6e naše divizije tudi 11. t. m. učinkovito upirale. Sovražnik je skušal razširiti svoje oktobra je neka patrulja vojske in varnost- mostišče med Konigsmachern in Sierkom, toda Na vseh področjih Spodnje Štajerske se na- ne policije ujela v neki koči v Kopitniku (Kreis brez uspeha Ob jugozapadni meji Lotringije so daljule aktivno pobijanje komunističnih tolovajskih skupin. Ker se tolpe po možnosti izogibajo vsakemu oboroženemu spopadu ter 6e spuščajo Trifail) 4 tolovaje, med njimi dve oboroženi ba- ameriške oklopniške napadalne konice pridobile buri. 3. novembra je trčila neka patrulja vojske se- nekaj terena ob najtežjih naporih, vendar so Amerikanci izgubili pri tem 79 tankov Zaman v borbo samo tedaj, ako 60 v veliki premoči vern0 od Saldenhofen-a na pet tolovajev. Eden so bili tudi ameriški poskusi razširjenja vdorov ali, ako jim nič drugega ne preostane, zahteva izme(i njjh je bil ustreljen, neki ranjeni tolovaj to pobijanje od vseh udeleženih edinic žilavo vztrajnost v tem majhnem vojskovanju. V zadnjem ča6u je bila dosežena zopet cela vrsta uspehov in dve nadaljni oboroženi baburi so bili pri tem ujeti. Pri ranjencu se je našlo 15.000 RM. V področju občine Edlingen je neka patrulja vojske in varnostne policije razstrelila pet tabo- 2. novembra so edinice vojske po kratkem stiku rjšč in dva stanovanjska bunkarja Zaplenili so e sovražnikom zopet zasedle mimogrede od tolo- jjm večj0 množino agitacijskega materijala, pi- vajev zasedeni kraj Lorenzen am Bachern. Tudi sainj 6troji matrice in šapirograf. Pri tej akciji Reifnig je zopet osvobojen tolovajev Nemška 6ta bila dva tolovaja ustreljena, eden pa je bil uprava je takoj zopet pričela z mimogrede ustav ljenim delom. Tolovajski oddelki, ki so se bili vgnezdili v Lorenzen-u, so jo zopet odkurili. Večji del članov krajevnega odbora OF je bil aretiran. ujet. 4. novembra so se v področju severno od Zell-nitz-a udarile edinice policije s tamkajšnjim ta-kozvanim bachernskim odredom Tolovajska skupina je pri tem izgubila 17 naštetih mrtvih in 7 Pri posamičnih podvigih edinic vojske v vzhod- ujetnikov Med ujetniki se nahaja tU(J] politko nem delu Bachern-a «o izgubili tolovau v času imenovan Bruno, med 26. oktobrom in 2. novembrom 15 naštetih M ' mfrtvlh, 29 ujetnikov in večje število orožia, mu-nicije in opreme. Neka patrulja vojske je 5. novembra ujela v Skofarisrhsrb (KreV TnfjrH frl ti-'nva-'e na obe 6trani. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. — V srednji Italiji so se nadaljevali medtem srditi boji za Forli. Nemška pehota je kljub težkemu artilerijskemu ognju sovražnika preprečila nameravani prodor ter le na obeh straneh mesta držala glavno bojišče prod močnim oklopniškim napadom — Anglo-ameriško letalstvo je bombardiralo področji Ruhr in Mit-telrhein. V jugovzhodni Nemčiji je bil zlasti prizadet Salzburg. V večernih urah 11 novembra so angleški bombniki bombardirali Hamburg in Dortmund. Uničenih je bilo 31 anglo-ameriških letal, med njimi 24 štirimotornikov. Po poročilu z dne 13. novembra je bilo dne 12. t. m. težišče srditih bojev v področju na obeh 6traneh trdnjave Metz. Amerikanci so za malenkost razširili svoje mostišče pri Diedenhofen-u, obenem pa so vdrli v imenovano mesto. Tu 60 "•'vili boji za staro citadelo. Ob reki Nied, ©n€in@i§č€is prodor vzhodno od Budimpešte Težki boji severno od proge Czegled-Czolnok — Potek operacij na vzhodni fronti Na otoku Miloš so nemški mornariški odredi skupno s po6adko imenovanega otoka po poročilu i dne 9. novembra po večdnevnih trdih bojih porazile izkrcane sqvražne odrede kljub podpori neke angleške mornariške eskadre ter zopet očistile Miloš. Kakor je bilo predvideno, so nemške čete v zvezi 6 svojimi umikalnimi operacijami izpraznile dolino reke Strumice. Pri Apatinu ob Donavi se je posrečilo boljševikom stopiti na zapadno obrežje Donave. Tu so se razvili boji. Ob donavskem mostišču Dunavfoldwar in severno od Szolnoka so se razbili sovjetski napadi. Nemška in madžarska protiletalska obramba je skupno z letalstvom uspešno posegala v boje jugovzhodno od madžarske prestolnice. V strumnih protinapadih naših čet ob srednji Tisi je bil zaustavljen sovražnik, ki je prodrl do področja Mezokovesd. Na ostali fronti do zaliva Riga ni bilo nikakih posebnih bojev. Po poročilu z dne 10. novembra so se pri Ku-manovem v Srbiji izjalovili zopet težki bolgarski napadi. Vzhodno in jugovzhodno od Mjtrovice so bile zavzete 'važne višinske postojanke. Južno in jugovzhodno od Budimpešte so se izjar lovili številni sovjetski napadi pred nemškimi in madžarskimi postojankami Znatne izgube je imel sovražnik tudi pri Mezokovesdu, kjer so bile v protinapadih zavrnjene 6ovražne napadalne konice. Medtem 6e je ojačil sovražni pritisk vzhodno od Mezokovesda. Boljševiški bataljoni, ki so skušali prodirati ob slovaški meji, 60 obležali v našem obrambnem ognju. Nove sovjetske priprave je nemška artilerija učinkovito razbila. V severni Macedoniji in v Srbiji so se po načrtu nadaljevale naše pohodne operacije. Razbitih Je bilo več tolovajskih skupin ob težkih izgubah za sovražnika. Na Madžarskem je deževje omejilo bojevanje. Pred Budimpešto so naše čete t lastnih napadih izbojšale svoje postojanke. Severno od srednje Tise 60 bili odbiti boijševiki Jugovzhodno od Metz-a, so bili sovražni oklop-■ niti zaustavljeni oziroma odbiti. Pri Morchin-genu je moral sovražnik ob velikih izgubah izprazniti več vasi. Od pričetka bitke za Metz so naše čete uničile 222 ameriških tankov. — zopet se je nadaljeval povračilni ogenj na London. — V srednji Italiji je težka artilerija južno od mesta Vergato razbila močnejše sovražne kolone. V bitki za Forli so Angleži spričo žilavega odpora naših čet šele po celodnevnih težkih bojih severno od mesta vdrli na ozki fronti v naše postojanke ter se tako premaknili za dva kilometra. V prostoru Venlo ter v področju Aachen je aemška artilerija po poročilu z dne 14 novembra razbijala sovražne napadalne priprave. Jugovzhodno od Hurtgena 6o nemške čete po težkih bojih očistile tamkajšnje gozdove sovražnika, ki je imel krvave izgube. Bitka za Metz se je na obeh straneh trdnjave razširila n anove odseke Ame Tiski odredi so skušali južno od Diedenhofen-a na široki fronti izsiliti forsiranje reke. To for-iiranje je bilo razbito na obeh krilih, dočim so bile v centru napada forsirane sile zavrnjene tik do reke Mosel, kjer je bila glavnina uničena. Jugovzhodno od Metz-a se nadaljujejo težki boji ob neprestanem deževju in snežnem viharju. Med prekopom Rhein—Mame in Baccaratom je skušalo več ameriških polkov prebiti naše postojanke, toda vsi ti napadi so se razbili ob vztrajnosti in protinapadih naših ljudskih grenadirjev. — »V 1« in »V 2« 6ta nadaljevali obstreljevanje Londona in Anverea. V srednji Italiji so se vršili težki boji od jadranskega obalnega odseka do Modigliana. Številni angieški napadi so obležali v ognju naših oporišč. Samo severno od Forlija je sovražnik ob najjačji vpostavi ognja in sil nekoliko izbočil postojanke naših grena--dirjev. — Na severnem Norveškem je sovražnik z letalskim napadom izločil iz bojevanja bojno ladjo »Tirpitz«, čije hrabra posadka se je v zadnjih mesecih ubranila številnih angleških letalskih napadov z dobrim uspeholn. ter Je bilo pri tem zoženih več vdornih odprtin iz prejšnjih dni. Boijševiki so nadaljevali 6voje napade zapadno od sedla Dukla, vendar brez uspeha. V obmejnem ozemlju vzhodne Prusije je zopet oživelo bojevanje. Na obeh straneh Ro-mintener Heide so se izjalovili številni sovjetski izvidniški sunki. Med severno Macedonijo in srednjim Sremom 6o bile nemške postojanke po poročilu z dne 12. L m. uspešno utrjene. Boijševiki so obnovili GorUce J Üoiastow^X hkla \ Kreme n t'^S^Sangk ' ___ _ . Beübannshau VAVHngf ) I -«Ä'Konecna' . r*ïito&tt J Kobyly Kurima V > *Vt \ \ \ '^Sabfnov\BtmJtfK \ «.J^s.. 1'KtpuShv < Preschcu Vi Margarethen ^*Turiany Dobra .V* takošovce\?T/¿Zisk. 4 Htrlany A v i račovsKii Michalovce 10 <0km njeno v teku naših pohodnih operacij. V Hercegovini so se izjalovili sovražni napadi pri Mostaru. Severno od izliva Drave ob Donavi je bil izjalovljen nov sovjetski poskus foreiranja reke, "obenem pa je bilo mostišče Dunafoldvar izpraznjeno po srditih bojih. Vzhodno od Budimpešte so naše čete v težkih bojih preprečile sovražni prodor. Na obeh straneh Jaszbereny-ja so 6e vneli oklopniški boji, v katerih je bil sovražnik zaustavljen. Mesto je bilo obvarovano ored ponovljenimi napadi. Severovzhodno od Mezokovesda so razbili lovci in planinski lovci boljševiški naskok v srditem protinapadu. Nemško bojno letalstvo je noč in dan podpiralo boje na Madžarskem ozemlju ter obenem razbijalo sovražne dovozne kolone. POMIČNE BELEŽKE Karte zu den Kämpfen um den DuklapaB ln den Ostbeskiden Scherl-Bilderiüenst-M. severno od železnice Czegled-Szolnok ter v področju Mezdkovesd 6voje napade na široki fronti z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Nemški in madžarski odredi so se zapletli v težke boje s prodirajočim sovražnikom. Do 12 t m. je bilo uničenih 54 sovražnih tankov. Po poročilu z dne 13. t. m. 6e je bitka vzhodno od Budimpešte razširila t-ako po obsegu kakor tudi silovitosti spričo zvišane vpo6tave sovražnih sil. Nemški oklopniki so zavrnili sovražnika iz mesta Jaszbereny ter pri tem uničili 33 sovjetskih tankov. Nemške in madžarske čete so v vztrajnem odporu zaustavile na obeh 6traneh Mezokovesda 10 sovjetskih strelskih divizij in več oklopniških odredov. Jugozapadno od sedla Dukla in na obeh straneh Romintener "Heide se je izjalovilo več sovjetskih izvidniških 6unkov. Pri Autz-u se je izjalovilo več sovjetskih napadov. Mesto Kumanovo je bilo po poročilu z dne 14. novembra ob močnih snežnih viharjih izpraz- ^Godollo»r^V, . , \ )/"'" /dUDAPEST ^RakosUcrrntur .Kako iSoroksar-r^ \\\ ^ ]oszbibny uith-^Honor^; « Albert: ein.uAIK Ocsa\ •». uham. SZ0LN0H □ Pred novim sestankom Stalin-Churchill-Roo-sevelt. Angleži prosijo, da bi se nova konfereifta v* slogu teheranske vršila v Angliji. Stalin pa noče o tem nič slišati. Izgleda, da bosta morala Churchill in Roosevelt zopet nekam na Bližnji vzhod v 6vrho sprejemanja novih navodil in povelj od 6trani Stalina. □ Smrt predsednika nacionalne Kitajske. V bolnišnici Nagoj-a (Japonska) je umrl minuli petek predsednik nacionalne Kitajske, Vangčingvaj. Re-volverska krogla, ki mu je vsled nekega atentata tičala že od leta 1935. v hrbtnem mozgu, je povzročila vnetje, kar ga je spravilo v grob. Vangčingvaja delo je bilo ustanovitev nacionalne Kitajske pod japonsko zaščito ter nasprotovanje maršalu Cangkajšku, ki vodi z Angiosasi in boijševiki zvezan del Kitajske. □ Stavke v Angliji. Kljub pritisku od strani vlade, ki grozi s kaznijo, traja stavka delavstva v plinarnah Manchestra, ki so za vojno industrijo važne. Za silo so vpostavili vojake, ki nadomeščajo stavkujoče delavce. Ozadje 6tavke leži v slabih mezdnih in prehranjevalnih razmerah O Roosevelt je dobil šibko veiino. Po doslej znanih podatkih o ameriških predsedniških volitvah, je dobil Roosevelt 24,249.100, njegov protikandidat Dewey, pa 21,195.300 glasov. Slika je ta, da se je 46.6 odst. vseh volilcev izreklo za kandidaturo Dewey-a, in proti Rooseveltu. □ Subašič in Tito v Moskvi. Kakor Tito, tako je dobil tudi predsednik jugoslovanskega emigrantskega odbora dr. Subašič migljaj, da pride v Moskvo. Istočasni poziv teh dveh političnih rivalov je odredil seveda Stalin, ker bi rad odstranil v razgovoru med tremi pari oči, obstoječe diference v načrtnih vprašanjih balkanske sovjetske unije. Ker je, kakor znano, bil Tito šele nedavno v Moskvi, kjer je konferiral z Molotovom in Stalinom, izgleda da sili Moskva sedaj na hiter razvoj svojih balkanskih zamisli ter bi rada prisilila v ultimativni obliki Šubašiča, ki je še vedno do neke meje eksponent razkralja Petra, na popustitev. Jugoslovanski emigrantski odbor je pa medtem že sam uvidel, kako varljivi so upi na politično in diplomatično pomoč Anglije. Emigranti v6e do zadnjega niso računali, da se bo Churchill odpovedal vsem vplivom na Balkanu v prid Sovjetije. Karte zu den schweren Kämpfen siidostwärts Budapest . Scherl-Bilderdienst-M. Zatemnitev od 20. do 26. novembl» od 17.15. do 6.30. ure! Bilder aus dem Kriegsgeschehen • " * v* £ .i v • *L .r i Kämpfe un Beim Vorgehen gegen ein von den Sowjets i feindliches Granatwerferfeuer entgegen. Sofoi Feuer der Sturmgeschütze Von den Kämpfen an der kurländischen Front Deutsche Gefechtsvorposten sichern eine Bahnstrecke. Starb! bolschewistische Kräfte sind einer Absetzbewegung gefolgt! und müssen aufgehalten werden, Ibis eine benachbarte Brücke gesprengt ist PK-Kriegsberichter (Scherl)? Von den Kämpfen im ostpreußischen Grenzraum Schützenpanzerwagen mit aufgessenen Grenadieren haben »ich i am Ufer eines Sees zu einem Angriff auf die Sowjets bereitgestellt . 1 PK-Kriegsberichter Leher (Seh)' dem ins Feld gegangen. Einer davon blieb vor Verdun, den anderen drei gelang der Absprung, allen mit Verwundungen zwaT, die für Jahre zu schaffen machen, aber sie lebem. Tn diesem Krieg gab der Vater vier Jungens ins Feld. Einer kämpft heute oben im Norden, der zweite steht unweit der elterlichen Heimat an der brennenden Ostgrenze VOLKSSTURMMÄNNER Von Kriegsberichter Peter Kustermann betn Stiefel an und nahm die Pelzjacke, holte sich jenes 98er Gewehr, daß er am Ende des ersten Weltkrieges mit nach Hause gebracht hatte, aus dem verschlossenen Schrank, hängte sich dem kleiinen Rucksack um, wie ihn Jäger tragen, und meldete sich auf dem Gemeindeamt. — Von diesem Zeitpunkt an, wo der Bauer alles in Ordnung wußte, Frau und Tochter in Sicherheit, das Vieh dem Abholkommando anvertraut, alles Kleinzeug an Hühnern und den Paar Enten den Soldaten als Zusatzko6t vermachend, begann sich das Leben des ostpreußischen Mannes mit jener Geradlin-.gkeit zu vollziehen, die allen Unwägbarkeiten des Krieges dennoch zugehörig ist und die bei all ihrer Schwere nur dem voll Düsterais erscheinen mag, der an ihrem Sinn vorbeizugehen vex sucht. Der Volkssturmmann Michael E. war Grenzbauer und hatte mehr als vier Jahre vom 14er Krieg hinter sich, aus dem ei mit zerschossenen Knochen zurückkam. Damals war eT mit vier Brü- PK, 10. November In Ostpreußen, Anfang November. Das Dorf, das der hoch in den 50ern stehende Volkssturmmann verlassen hatte, lag in der Feuerzone der Artillerie. Wo sich die Flugbahnen eher Granaten der deutschen und bolschewistischen Geschütze überschnittein, lag darunter wie gleichsam unter einem .stählernen Dach das einsame Gehöft des ostpreußischen Bauern". Vereinzelt hatte das feindliche Störungsfeuer die unmittelbare Umgebung des Hofes aufgerissen, dio Ziegel von den Dächern der Scheune geschleu dert, der Luftdruck die Fensterscheiben zertrümmert und einen leeren Stall in Trümmer gesChla gern. Soldaten eines Trosses waren In der Wohnung untergekommen und füllten die verlassenen Räume mit Leben. Der Volkssturmmann hatte seine Familie, Frau und Tochter mit dem großen Treck gegen die Mitte des Reiches geschickt. Er selbst war da geblieben. Als man ihn rief, zog er sich die dei Die beiden jüngsten haben die Kameraden im tiefen Rußland in fremde Erde gelegt, einen im Kaukasus, einen am Mius. Nun ist er für eine« von ihnen wieder eingesprungen. Er hat als Volkssturmmann wieder zum Gewehr gegriffein, hat das Werk einer Generation verlassen, nicht um es zu verlieren, sondern um es zu erhalten und in alter Schönheit wiederzugewinnen, da es in seinem Leben bedroht ist. Der Volkssturmmann Michael E. fand die Grenze, jenseits der alles Grübein zur sinnlosen Vergeudung wird und in der nur noch das Wesentliche Gültigkeit hat. Er tat das, was seinen verarbeiteten Händen abzule^n war und was er zeitlebens getan So bezog er mit vielen anderen seiner Gemeinde und ans der Nachbarschaft die zweite Stellung unweit seinies Gehöftes. Tagelang blieb er ruhig. Die Temperatur der Nächte sank unter Null und 'Reif lag über den abgeernteten Ackern und auf stumpfen Grasnarben. Die Tage brachten kalten Wind aus dem Osten. Sie brachten Arbeit in der Stellung. Die Gräben wurden verbessert! die Alten verstanden diese Tätigkeit aus dem ersten großen Krieg. Geschütze und Panzerabwehrwaffen zogen in die Stellung. Auf den Feldern trieb sich verirrtes Vieh umher, das zusammengetrieben und geborgen werden mußte. Es gab zu tun vom frühen / sches Dorf ungarisches Dorf schlägt unseren Truppen die Grenadiere in Deckung, während das idersraud des Feindes bricht PK-Kriegsberichter Christoferitsch (Sch) Kosaken an der Westfront An der Westfront sind auch Kosakenveroände eingesetzt. Eine [Aufklärungsschwadron verläßt ein französisches Städtchen, in Ldem sie kurze Rast abhielt, und reitet an Baumsperren vorbei feindwärts Von den schweren Kämpfen im Raum von Debreczen Die schweren Kämpfe im Raum von Debreczen führten ziu einem vollen Erfolg für unsere Truppen, die den Bolschewisten neben schweren blutigen Verlusten eine große Anzahl an Gefangenen und Kriegsmaterial abnahmen. — Immer mehr Batterien schweren Kalibers rollen nach vom, um in der Schlacht eingesetzt zu werden ^-PK-Kriegsberichter Alefs (Sch) Morgen bis in die späte Nacht; arbeiten und Posten stehen, sichern und warten . Der Volkssturmmann Michael E. hatte sich das EK 1 aus dem Weltkrieg und das Verwundetenabzeichen auf die Feldjacke geheftet, äußere Abzeichen sedner vielfachen Bewährung, die sich in die Frist von Tagen pressen läßt. In einer dunklen Nacht, in der Leuchtkugeln wie Feuerwerk hinter dem Wald aufstiegen, vor dem die Grenadiere und die Panzer lagen, wurden die Volkssturmmänner und mit ihnen Michael E. alarmiert. An einer Stelle war eine feindliche Kampfgruppe durchgebrochen. Die Volkssturmmänner besetzten ihren Graben. Maschinengewehre schoben sich zwischen die Karabiner. Das Feuer wuchs. Es griff bis an die Stellungen. Eine abgesprengte Gruppe deutscher Soldaten stieß zu den Volkssturmleuten. Sie waren die Richtungweiser, wo die Gefahr in Sekunden heran wuchs, wie eine .^.awine. Die Nacht, die wenig Schatten freigab, lockte das Feuer, und als irgendwo ein halb erstickte!, fremd akzentuierter Ruf erklang, bellte ein Maschinengewehr los. Wie ein Feuerbrand wuchs es die ganze Stellung hinab. Das Feuer, mit dem der Bolschewist erwiderte, verriet seinen Standort und jetzt, wo die Verhältnisse klar und unmißverständlich waren, tat auch der Volkssturm-mann Michael E. nichts anderes als das, was richtig war. Serin ^Gewehr repetiert und die Augen sahen gut, wohin er schoß. Der Feind kam nicht in die Stellung An anderen Morgen, als es hell wurde, fand man vor dem Stacheldrahtgürtel tote Bolschewisten. Dei größte Teil der Feinde hatte sich zurückgezogen und ins Feuer der Grenadiere verwickelt, noch weitere Verluste für sein nächtliches Unternehmen bezahlen müssen. Das war die neuerliche Feuerprobe für den Volks6turmmannn Michael E., den alten Weltkriegin fanteristen und nunmehr wieder streitenden Teil in der Front seines Volkes. e Mit vielen anderen war auch er Volkssturm-mann geworden. Auf irgendeiner Kammer edner ostpreußischen Garnison bekam er einen fela-grauen Mantel, eine Mütze, ein Gewehr. So kam er nach vor, jugendlich unbekümmert, aber 6chon in der ersten Stunde wie unter einer kalten Dusche ernüchtert, erfuhr er, was der Krieg den Söhnen der Völker offenbart. Schön nach wenigen Tagen war aus dem 16jährigen Hitler-Jungen Werner B. ein Soldat geworden; dreckig, vei schmiert, aber mit blanken sauberen Augen und einer jungendhaften Erwartung von dem, was sien Stunde um Stunde vor ihm abzeichnete. Die Taga waren vol] Getöse, die Nächte überstrahlt vom blendenden Weiß des Magnesiums aus den Leuchtpatronen und zitternden Leuchtspurbahnen der Maschinengewehre, die in den Wolkenhimmel zogen. Eines Tages raste die Panzerwarnmeldung zu den Volkssturmmännern, man vernahm das Schui ren der Sowjetpanzer, ihre aufheulenden Motor». Da zogen sie schon aus der Talsenke, drohend, daß sich darunter manches Herz in Angst zusammenschnürte. Der Hitler-Junge Werner B. aber griff 6ich eine Panzerfaust, mit deren Gebrauch «r wohl vertraut war. Es kam nicht nur ein Panzer aus das Schützennest au, in dem er lag, sondern- eine durchgebrochene Herde, die von deu Volkssturmmännern eine neue Züchtigung erfuhr. Der Volkssturmmann Werner B. sprang aus der Deckung, als sich der erste 34 T bis auf weniger als 50 Schritte herangeschoben hatte, legte die Panzerfaust an und schoß. Der Panzer brannte sofort. Hinterher folgte der zweite. Der Volkssturmmann hat mit einer neuen_Panzerfaust einen zweiten 34 T vernichtet. Am selben Abend; noch erhielt der Volkssturmmann Werner B. vom Kommandeur der hier eingesetzten Division das EK I und zwei Panzervernichtungsabzeichen? * Važnp za nosilce očal. Ker po vsakem bombnem napadu oblegajo optike izdajo novih očal, kar se z ozirom na .vojno ne more vedno promptno zadovoljiti, je v interesu vseh, ki so navezani na nošnjo očal, da jemljejo 'sta pri letalskih alarmih s seboj v letalska zaklonišča. Nedolžna kri vpije do neba Pri Jelendolu so izkopali 119 trupel umorjenih kranjskih fantov in deklet - Morilci so bili komunisti oktobra 1943 - Najprej „amnestirani", nato poklani - Slovenski Katyn Te dni je preteklo leto dni izza tistih tragičnih in presunljivih dogodkov, ki so terjali življenje 120 poštenih kranjskih fantov in deklet, ki so jih komunisti ustrelili v dveh nočeh v Mozlju, in sicer v noči med 12. in 13. oktobrom ter 15. oktobra 1943. Po sramotnem izdajstvu italijanskega kralja, so se komunistični tolovaji na Notranjskem pobratili s savojsko voisko in potem 6kupno napadali kranjske vaške 6traže. V gradu Turjak, blizu Ribnice, se je zbrala večja množica vaških straž. Te straže so napadli komunisti ob izdatni podpori savojske soldateske, ki je imela v to svrho prišel iz groba. Krvniki so me začutili šele takrat, brez vrhnje obleke, dve trupli pa sta bili celo popolnoma goli. Skoro V6i so bili sezuti, ker so komunisti pobrali vso količkaj porabno obutev. V perilu žrtev so našli všite razne premete, ki 60 mnogo pripomogli k prepoznanju. Dokumente so našli samo pri enem umorjencu. Vsi ostali so bili brez vsakih listin, ker 6o komunisti hoteli s tem, da jim jih poberejo, otežkočiti eventuelno naknadno identifikacijo. Ravno tako pri nobenem umorjencu niso našli nikake dragocenosti. Do pol 12 ure je bilo prvo grobišče izpra»- ico sem bil kakih dvajset do petindvajset metrov nleno-.v nie™ 6° n.ašli j>8 moških truPel- Pre" oddaljen od grobišča. Oddali so rafal iz bižostrel- P°znali so jih približno dve tretjini. ke v smer, kjer sem se nahajal, a me k sreči tudi to pot niso zadeli. Na sebi sem imel samo spodnje perilo. Bil sem popolnoma okrvavljen od krvi mojih tovarišev. Splazil 6em 6e v gozd in se napotil proti vasi Rakitnicii. Trkal sem na vrata in okna dveh hiš. Domači so bili še pokonci. Prosil sem jih, naj me rešijo vezi na rokah. Toda niso me uslišali, ker so se bali, da 6e ne bi tolovaji zaradi tega kasneje nad njimi maščevali. Nadaljeval sem pot in topove in tanke. Po štiridnevnem srditem boju prišel v sosedno vas, kjer me je neki petnajst- je kranjskim fantom zmanjkalo municije. Komunisti so .ponudili vaškim 6tražam amnestijo, ako se predajo" Po dolgem oklevanju so fantje ve*jeli sladkim besedam komunistov ter so se zares predali. Toda kmalu se je pokazal pravi obraz OF. Komunisti so jim najprej odvzeli ure denarnice in nože, nato pa so jih povezali s telefonsko žico in jih pri tem 6trašno zmerjali. Le prehitro so spoznali ti kranjski fantje, da je izgubljen vsakdo, ki skuša kak kompromis z boljševikl. Zvezani so romali ti »amnestiranci« v kočevske zapore, kjer so boljševiki vprizorili komedijo svojega sodnega postopanja Obsojeni so bili vsi ujetniki brez razlike na smrt. Smrtno obsodbo je razglasil dr. Kržišnik. Stlačili so jih nato v zloglasno 6mrtno celico št. 1 v kočevskem gradu. V noči med 12. in 13. oktobrom 60 jih zvezane odpeljali na morišče v Mozelj, kjer so padli kot žrtve preračunanega umora. Pobili so te poštene slovenske fante sistematično in neusmiljeno. Dvignil se ni niti glas obsodbe in ogorčenja iz vret OF. Molčali so vsi: tako komunistični voditelji kakor tudi njihovi simpatizerji Niso jih pomorili kaki neodgovorni letni fantič šele rešil telefonske žice, s katero sem imel na hrbtu zvezane roke. Od tam sem se pina na jugozahodu, kamor so tolovaji bežali pred dolenjskimi četami, da bi si rešili glave. Tu pa so jih pričakali domobranci notranjskih, velikolaških, ribniških in kočevskih čet. Po najnovejših podatkih )e padlo v tem delu toliko tolovajev, kot nikjer drugod, in ne vštevši padlih komunistov na novomeškem področju, vsega preko 722 naštetih mrtvih Pravijo, da so notranjske skupine v podaljšani akciji ujele komandanta neke brigade Tudi t« domobranske skupine so zaplenile tolovajem mnogo orožja in drugega blaga. V akciji je uspešno sodelovala tudi neka nemška 6kupina. Končni uspeh vseh bojev na Dolenjskem je: 722 mrtvih brez utopljenih v Krki, ujetih, ranjenih in pobeglih. Ce prištejemo še te, so tolovaji izgubili okoli 1300 ljudi«. UMNI KMETOVALEC Gnoj je kmetovalcev Umnega kmetovalca ee spozna po tem, če ima lepo urejeno gnojišče ter vedno na razpolago za vse kulture dovolj dobrega gnoja. Redki so danes pri nas na Spodnjem Štajerskem taki kmetovalci, ki imajo res urejeno betonirano gnojišče in gnojnično jamo, še redkejši pa so taki, ki znajo vrednost gnoja 6ploh pravilno ceniti. Niso redki slučaji, da je gnojišče po predpisu zgrajeno, gnoj pa v neredu. Gnojnična jama je vedno polna, da se gnojnica razliva in gre v izgubo. Da ne omenjam tistih primerov, kjer sploh nimajo zgrajenega gnojišča Tu je gnoj kar tako razmetan, gnojnica 6e pa sproti raz-teka. Poglejmo polja, na katerih uspeva slabo žito in na cesti voznika, ki vozi s slabotno, izstradano živino. Tu imamo dokaz, da dotični kmetovalec ne zna ceniti »gnoja-zaklada«. Njegovo gnojišče je gotovo v neredu, mimo tega mu primanjkuje dobrega gnoja. Posledice so slabi pridelki, pomanjkanje tečnih krmil, sestradana in slabotna živina. Tak kmetovalec krmi svojo živino le c slamo in 6 krmo iz zaplevljenih travnikov, ki niso bili morda nikdar gnojeni. Tako krmljena živina ne more zadovoljiti kmetovalca ne kot vprežna, ne kot molzna' in še- manj kot pitana živina. Ravno sedaj v vojnem času, ko je nabava umetnih in trgovskih gnojil otežkočena in ko nosi kmetovalec breme odgovornosti za prehrano naroda, je predvsem ceniti domač hlevski gnoj. Dober gnoj v dovoljni meri omogoča zadovoljive pridelke. To je predpogoj za krmljenje živine predvsem s tečnimi krmili. Le tako bomo pro-ducirali dovolj mleka in mesa. Poleg tega je živina zdrava in odpornejša ter sposobnejša za vprego. Taka živina nam daje v krogotoku domačega gospodarstva zopet obilo dobrega gnoja, ki je po odstotkih večje hranilne vrednosti za rastline. Kvaliteta hlevskega gnoja je predvsem odvisna od dobre stelje. Najboljši gnoj se dobi lz na-stilja 6 slamo, ker že 6ama v razkrojem obliki vsebuje veliko hranilnih snovi in sprstenin« Slame danes žal v nekaterih krajih ni dovolj na razpolago, ker se jo sedaj v vojnem času rabi tudi v druge in potrebnejše 6vrhe. Za slamo je dobra tudi košena gozdna stelja, sestoječa iz praproti, gozdnih trav, mahu in drugih gozdnlti rastlin ter odpadkov. Enake vrednosti so razni njivski odpadki, katere se navleče skupaj z brano. To je razno strnišče, bučne vitice, krompir-jevka itd. Čuvati pa se moramo plevela. Kjer so njive zaplevičene, 6tonimo bolje, če take odpadke skompostiramo, ker obstoja nevarnost, da pride seme plevela v gnoj ter tako ponovno zapleveli polja. Njivske odpadke, slamo in gozdno šteljo je treba narezati, ker se da tak gnoj lažje kidati in- gnoj lepše stlačili Najbolj običajna 6telja je gozdno listje, ki po vrednosti sicer nekoliko zaostaja, vendar pa daje vseeno tudi dober humozni gnoj. Za 6teljo se uporablja tudi odpadke naših iglavcev in sese-kano smrekovo ter borovo vejevje. Taka stelja pa po vrednosti zaostaja, ker vsebuje smolo in zato počasi trohni ter kot gnojilo le počasi deluje. Cesto se uporablja tudi žagovino in oblance. Oboje je kot stelja manj vredno. Prvovrstni gnoj pridobimo s šoto aH s slamo, ki je pomešana 6 šoto. Sota ima to lastnost, da upija gnojnico in zelo dobro veže in ohrani dušik, ki je sicer silno hlapljiv. Poleg tega pa šota zelo hitro razpada in daje veliko humusa ali sprstenine. Skoda je ie, da je šota dražja in da se jo sedaj v vojnem času težko nabavi Na6tilja naj se dovoljno. Stelja naj bo suha, da sproti upija vlago. Gnoj je izkidati zjutraj in zvečer ter ga sproti spraviti na gnojišče, kjer ga nakladamo plast za plastjo ter sproti dobro potlačimo, Priporočljivo je, od časa do časa goniti živino po gnojišču, ker se gnoj tako lepše stlači. Napačno je, premetavati gnoj z vilami na kup ter pozneje gnoj prekladati in zravnavati. Tak gnoj izgubi mnogo na vrednosti, predvsem če je vroč, ker tedaj izhlapi mnogo dušika. Gnoj naj zori najmanj tri mesece do uporabe. Gnojišče bodi radi tega razloga razdeljeno na dva dela. Sveži gnoj odkladamo vedno posebej, tako, da je medtem gnoj v drugem delu dozorel za uporabo Gnojišče naj bo na mestu, ki je blizu hleva, kar olajša delo. Po možnosti pa naj bo na 66-verni senčni strani ali pa pod kakim večjim _I zaklad drevesom. Na gnojišče naj se ne Izteka voda, tudi deževnica iz streh bodi izpeljana tako, da 6e ne izteka na gnojišče. Gnojišče pa naj bi bilo tudi zavarovano pred dežjem samim, zato je dobro, ako je gnojišče nameščeno pod streho. V naših razmerah pade letno 800 do 1000 milimetrov padavin, to se pravi 800 do 1000 litrov vode na en kvadratni meter površine. Taka množina padavin izpere znatno dragocene hranilne snovi iz gnoja ter ga napravi manj vrednega. Najbolje je betonirano gnojišče z gnojnično jamo, ki naj bo od znotraj dobro ometana in zaglajena, da ne propušča. Gnojnična jama bodi poleg tega ne-produšno zaprta. Najboljša je jama, ki je zgrajena pod gnojiščem. Gnojišče bodi dostopno z dveh strani z vozom in napravljeno tako, da «e voz lahko postavi na gnojišče, s čimer si znatno olajšamo delo nakladanja. Dober dozorel hlevski gnoj je težak in masten. V takem gnoju j* stelja večinoma že razpodla. Istotako so v takem gnoju hranilne snovi, predvsem dušik, dobro vezane in zavarovane pred izhlapevanjem. Slab gnoj je tisti, ki je bil slabo stlačen in se je zato preveč segrel in izkuril. Tak gnoj je izgubil na dušiku in drugih 6noveh, je suh in če6to plesniv. Gnoj je izvažati le ob oblačnem, vlažnem, in hladnem vremenu. Raztrositi ga je tik preden se ga podorje ali pod-koplje. Kjer leži gnoj po več dni naprej navožen ali celo raztrošen na sonou, izgubi mnogo na 6voji vrednosti. Ponekod polivajo tak 6oncu in izsuševanju izpostavljen gnoj z vodo ali z gnoj- GOSPODARSTVO_| Mleko - vir jedilne masti Ko so v Nemčiji pred leti ustavili skoraj popolnoma izdelovanje masla na kmetijah ter ga prenesli na mlekarne, ki obratujejo na daleko-vidnejših in spretnejših podlagah in načrtih, so bila deljena mnenja o tem, ali bo zvišal ta ukrep pričakovano produkcijo masti v obliki masla. Razen neprikritih predsodkov ni nikdo skrival vidnih težav z dnevno oddajo znatnih količin mleka. Izkušnje so pozneje ovrgle vse take pomisleke. Od leta do leta se je vedno bolj izrazito pokazala pravilnost pospeševanja mlekarn. Strokovna uporaba strojev in ostalih sodobnih ureditev, je dvignila izdelovanje masla po mlekarnah zda-leka nad izdelovanjem po kmetijskih gospodarstvih. Predvsem pridobijo mlekarne iz enakih količin mleka znatno več masti in beljakovin kakor kmetije. K temu je prišteti še enotno kakovost masla ter čisto in snažno izdelovanje stranskih produktov, kakor 6ta na primer sirotka in 6irilo. Razen tega izdelujejo mlekarne iz mleka kot stranski produkt tudi takozvani Dra-g6, to so zdravilne tablete, ki jih potrebuje far-maceutska industrija. Kaj zmorejo danes vzorne združene mlekarne za prehrano nemškega ljudstva, lahko pokaže primer iz wurttemberškega ali bavarskega Allgau-a, kjer sta mlekarstvo in zadružništvo že od nekdaj na višku. Ta obrat je zvišal oddajo mleka od 8,5 milijonov kg iz leta 1939. na 11,8 milijonov kilogramov v letu 1943. V istem času je ta mlekarna zvišala letno izdelovanje masla od 328.500 na 467.000 kg, izdelovanje sira od 450.000 na 790.000 kg in izdelovanje kvarka od 18.500 na 39.000 kg. V glavnem je dvignilo to vzorno delo te mlekarne tekom petih let 6vojo produkcijo približno za eno tretjino kljub temu, da je obrat znižal število moških strokovnih sil od 24 na 10 ter se zadovoljuje z ženskimi pomožnimi silami in inozemskimi delavci. Seveda ne zaznamujejo vse mlekarne enakih uspehov. Neovrgljivo pa je dokazano, da je edino obstoječi način zajetja in predelovanja kravjega mleka potom mlekarn v stanju, pridelati nemškemu narodu 70 odst. celotne ma6ti za jedilne potrebe ter mu oeigurati oskrbo masti tudi v šestem vojnem letu NAŠE ZDRAVILNE RASTLINE \ Arnika (Arnlca montana L.) Arnika, ki raste v naših pokrajinah, je v severni Nemčiji zelo redka rastlina. V srednji Nem- nico, kar je napačno. Voda namreč izpira hranilne snovi, gnojnica pa pri polivanju izhlapeva dušik. Da se gnoj čim lepše ohrani in izkoristi ter da čim manj izgubi na vrednosti, 6e je držati pri gnojenju naslednjega načela: Hlevski gnoj je uporabiti za te kulture in tam, kjer se ga čimprej podkoplje ali podorje, kakjr za njive, 6ado-nosnike, vinograde in vrtove. Za travnike in tiste kulture, kjer gnojimo le po površini, 6e izvede gnojenje s hlevskim gnojem izjemoma le ■pozno v jeseni, kadar takoj nato zapade sneg. Boljše pa je take kulture gnojiti s kompostom, ker je dušik v kompostu zastopan v manjši množini, mimo tega pa je vezan močno s humusom. Gnojnico uporabljamo kot tekoče gnojilo za kulture tistih rastlin, katerim gnojimo »na glavo«, da si tako hitro opomorejo. Izvrstno gnojilo je tudi za travnike. Polivamo jo zgodaj spomladi, pa tudi po prvi košnji ob deževnem vremenu. V jeseni 6e naj z gnojnico nikdar ne gnoji, ker vsebuje gnojnica hranilne snovi v lahko raz-topljivi obliki, ki takoj učtnkujeio in 6e kmalu tudi izgubijo. Če je treba gnojnično jamo izprazniti v jeseni, jo koristno uporabimo za polivanje sveže napravljenega komposta. Njegove suhe snovi jo vpijejo in se hranilne snovi dobro ohranijo. S hlevskim gnojem, kakor z gnojnico, pa se naj ne gnoji obenem z umetnimi gnojili. Umetna gnojila imajo to lastnost, da vežejo nekatere lahko raztopljive hranilne snovi, jih naredijo težje ali sploh neraztopljive ter tako uničijo vrednost gnoja. Varovati se je v tem oziru predvsem umetnih gnojil, ki vsebujejo apno ali gnojenja z apnom samim. Če že kaka kultura zahteva dodatno ali umetno gnojilo obenem, se potem izvede gnojenje tako, da se gnoji v jeseni z umetnimi gnojili ali z apnom v prahu, šele spomladi pa nato s hlevskim gnojem. Sch. čiji jo najdemo na travnikih srednje goratih krajev, zlasti pa v naših Alpah. Arnika ne mara apnenih in ne gnojnih tal. Ker je postala redka, je zaščitena. Arnika cvete v začetku poletja in jo spoznamo že od daleč po njenem rumenem cvetju. Cvetje arnike ni intenzivno in diši po grenkobi. Rastlina je visoka kakih 60 centimetrov. Listi 60 6vetlozeleni in več ali manj jaj-časte oblike ter le redkoma zobčasti. Uporabljajo 6e korenine, listje in cvetje s ke-lihom in brez njega. Zunanje uporabljamo arniko kot tinkturo ali prekuho pri ranah in revmatizmu, notranje pa le po zdravnikovem navodilu. V zvezi 6 tem je treba vedeti, da so kemične sestavine arnike zelo nločne, zato se prvotne tinkture ali izvlečka nikoli ne sme uporabljati, pač pa je treba izvleček večkrat razredčiti. Korenine je zbirati 6pomladi ali jeseni. Pri nabiranju arnikovih rastlin naj se išče le močne rastline, slabotnejše se naj pa pusti radi razmnoževanja. Od močnih 6tebel pustimo istotako vsako tretje 6teblo v zemlji. Pri puljenju moramo zemljo okrog stebla pod listno rozeto najprej nekoliko zrahljati, nato pa korenino počasi in previdno izpuliti. Spomladi trgamo tudi listje arnike. Na glavni korenini se nahajajo razne do 8 cm dolge koreninice, katerih pa ne porežemo, ker so istotako uporabne. Korenine in koreninice imajo bridki okus in manj izrazit vonj. Korenine najprej operemo, nato pa jih v tankih plasteh osušimo na soncu. Korenine shranjujemo v vrečah, ki jih je tedensko pregledovati. Spomladansko zbirko odpošiljamo najkasneje sredi junija, jesensko pa najkasneje koncem novembra. , Listje arnike zbiramo koncem maja do avgusta. Listje sušimo v tankih plasteh v 6enčnih in zračnih čumnatah. Listje je oddati najkasneje koncem septembra. Cvetje arnike s kelihi zbiramo koncem maja do avgusta. Cvet odrežemo tik pod kelihom, in sicer samo sveže, ne pa že uvele cvetove. Cvetja se ne sme stiskati. Sušimo ga prav tako v senci in na zračnem prostoru. Cvetje arnike se prav kmalu posuši. Shranjujemo ga v škatljah. Zbirališču ga oddamo po tedenskem pregledu koncem avgusta. * Nov nemški izum. Kreisarbeitsschutzwalter V Dessau-u je po dolgoletnem trudapolnem delu izumil in sestavil univerzalen stol za delo tistih, kn imajo poškodovane noge. Stol bo po svojd sestavi odgovarjal za sedenje pri pisalnih mizah, stružnicah in pred risalnima deskami. S pomočjo tega stola bo omogočeno sedeti in premikati se v bližnjem okrožju celo tistim, ka 60 jim morali amputirati obe nogi. Zaprisega spodnještajerskega Slavnostna prireditev v Marburg-u V O ! ic S S t U T iT! ~ Q Počastitev padlih za nacionalsoo-alistično gibanje in za nemški narod Za mesto Marburg je bila minula nedelja znamenit dan. Prisegali so bataljoni Volkssturma, med katerimi se je nahajal tudi bataljon mladine. Vsem, ki so dvignili roke k prisegi, je stala pred očmi živa obveznost, ki se glasi, da morajo v slučaju potrebe biti pripravljeni, žrtvovati tudi življenje. Človek, ki ima domovino, predstavlja samo člen v verigi večnosti s svojim življenjem. Srce moških mora utripati vedno za večno življenje svojega naroda. Saj smo izšli iz naroda in živimo z narodom. Domovina je nekaj, česar 6e ne izgubi na zemlji, zato smo ji dolžni, služiti z vsemi svojimi silami srca, duha in telesa. Možje Volks6turmov mesta Marburg se zavedajo, da so nastopili k zaprisegi kot branilci obmejnih utrdb jugovzhodnega dela Reicha, pot, ki ne vodi po najbolj ravnih cestah, temveč v klance in boje, ker samo potom boja in žrtev se pride do zmage v življenju in do nemške zmage. Kličejo nas mnogoštevilni mrtvi Gre za vse, za kar se moramo vpostaviti in to je naša sveta dolžnost. S sveto krvjo ožigosano ceno našega boja na hribih in v dolinah naše lepe Spodnje Štajerske nam ne sme iztrgati nikaka 6ila. * V prvih popoldanskih urah so korakale prve kompanije Volkssturma Marburg na bataljonska zbirališča. Veselje je bilo gledati stare bojevnike z odlikovanji iz prve svetovne vojne poleg tovarišev v uniformah Wehrmannschafta, ki so se odlikovali v bojih zoper tolpe, vmes pa gorečo mladino, ki komaj čaka. da bi lahko služila domovini. Sophienplatz je bil okrašen z zastavami, ki so zaokrožile znak hrabrosti »Eisernes Kreuz« (Železni križec). Oddelki oborožene sile so stali okrog bataljonskih zastav, ki so jih razvili po posta vitvi bataljonov. Med sviranjem predajalne koračnice je javil Kreisstabsführer Kreisführer-ju Strobl-u, ki je prišel v spremstvu Standortälte-ster-ja Obersta Westphal-a in ostalih častnih gostov, število prvič nastopljenih mož Volkssturmov. Po odpetju bojevniške pesmi »Siehst du im Osten das Morgenrot« (Vidiš jutranji svit vzhoda) in Führer-jevih besedah so zabobneli bobni, zastave so se nagnile k pozdravu padlih za nemški narod, k pozdravu padlih dne 9. novembra 1923 pred Feldherrnhalle, žrtvam prve svetovne vojne ter žrtvam terornih letalskih napadov in končno vsem našim prednikom, ki so v davni preteklosti usmerjali pot našemu narodu. Sledil je govor Kreisführerja Strobl-a, ki je možem predočil veličino nalog, ki jih čakajo. Lahko je, tako je naglasil, priznavati se za Führerja in Reich v dobrih časih, sedaj, ko se vršijo težki boji, se pa narod opominja na to. Omenil je težko dobo bojev za obla6t. Dolgo Ča6a je Führer sam z malo skupino svojih najzvestejših kljuboval vsem naskokom takratnih nasprotnikov, ki so hoteli razkrojiti Reich po sramotnem miru. Ampak duh udeležencev prve svetovne vojne se je zopet prebudil in deset let pozneje je stal ves nemški narod za Führerjem. Oživel je duh starih bojev-"nikov in v tem duhu so stali padli junaki pri Sta-lingradu in St. Malo, ki so nam danes častni spomeniki klicov in opominov k zvestobi, požrtvo-vanju in če bo potrebno tudi k vpostavi našega življenja. Blagoslovljena naj bo hrabrost in požrtvovalnost, nakar postanejo resnica besede, ki prihajajo iz src našega naroda: »Končno ste zmagali«. Te besede naj bodo svetla zvezda-vodnica našim Volkssturmom, ki so nastopili, da položijo prisego Führerju. Smrt najboljših sinov našega naroda nam mora biti najsvetejše volilo. Zopet poveljevanje, nakar je sledila pesem sedanjosti »Ein junges Volk steht auf« in temu besede govornika, ki je zabijal v srca Volkssturm-soldatov sledeča bojna načela Volkssturmov: Zvestoba, pokorščina in hrabrost tvorijo podlago države in jo napravijo nepremagljivo. Vojak Volkssturma 6e bojuje zvest svoji zaobljubi zagrizeno in v zmago verujoče v vseh položajih. Zvest Führerju do smrti, je pripravljen, raje umreti v hrabrem boju, kakor pa kedarkoli prositi sovražnika za milost. Neprekosljiv v stanovitnosti, nesebičnosti in tovarištvu tvori Volkssturm armado največjih idealistov Nemčije. Čo bi nameraval "kakšen poveljnik v brezupnem položaju ustaviti boj, velja v nemškem Volks-sturmu v naši vojni mornarici vdomačeno izročilo: Oddati poveljstvo z vsemi pravicami tistemu, ki hoče nadaljevati bojevanje in tudi če je to najmlajši. Volkssturm je vzgojen za molčanje ter obsojs najstrožje izdajalstvo svoje domovine in svojih tovarišev. Njegovo molčečnost ne morejo zlomiti niti obljube, niti grožnje. V;težki napram ženam, obziren napram otrokom, bolnikom in starcem, je vojak Voklssturma pripravljen za skrajno izročitev. Napram sovražniku, ki nam ogroža svobodo in življenje, oskrun-ja žene in mori otroke, goji pa strastno sovraštvo. Če ostanemo po vzgledu naših očetov zvesti našim najzvestejšim dolžnostim in našemu narodu, bo Bog blagoslovil naš boj. Poklicani v najtežjem času za zaščito domovine, nočemo počivati preje, dokler ni dobojevana zmaga in mir ter svoboda Reicha. Na kolodvoru v Rann-u stoji 47 mož, ki so jin bili tolovaji prisilno rekrutirali: sestradani in prezebli, stisnjeni v pravcato krdelo. Večina izmed njih nima plašča in cunje njihovih razcapanih oblek jim vise od drgetajočih teles. To so možje in fantje iz Eichtala, Trifaila, Cillija in Lutten-berga. V poletju so jih bili zavlekli tolovaji in sedaj so ob največji nevarnosti in najtežjih naporih ušli svoji nečloveški usodi. Pobegnili so i« kazenskega bataljona pri delu na cestah ter iz dolenjskih brigad tei so se javili nemški oblasti, ki jih je zbrala v večjih transportih za odhod v domovino. V Littai-u se je zbralo 80 mož in ista slika je bila videti tudi pri drugih poveljstvih. Pripovedujejo, da je storilo vodstvo tolovajev vse, da v gozdovih ne bi izvedeli nič o amnestij-ski odredbi Gauleiterja, ker jim je natančno znano, da je velikemu odstotku ljudi pri dolenjskih tolovajskih skupinah dovolj pasjega življenja v gozdovih. Tam, kjer so izvedeli za Gauieiterjevo amnestijo, skušajo politkomisarji z lažmi in grožnjami zavračati ljudi od povratka. Tako lažejo, da bodo vsi, ki se vrnejo, ustreljeni, na drugi strani pa skušajo ljudem dopovedovati, da se napovedani ukrepi proti sorodnikom ne bodo izvajali. Politkomisarji in tolovajski voditelji, ki so prisilnim rekrutirancem brutalno vzeli vse. kar je uporabno, zlasti pa obleko in drugo imovino, živijo dobro. Med politkomisarji in tolovajskimi voditelji nikdo ni videl kakega inteligentnejšega ali omikanega človeka. Cim bolj zločinski ali bru talni je bil kak tip, tem višji položaj Je zavzemal pri tolovajih. Več mesecev niso videli kruha. Hrano so prejemali večinoma samo enkrat na dan. Dnevno so se vlegali brez večerje in s praznim želodcem na umazano ležišče. O cigaretah sploh ni bilo govora. Večina ubežnikov je prišla nazaj samo ob na livih, v popolni temi ali pri sicer slabem vremenu. Eden izmed njih je dejal1 »Naj se zgodi z menoj, karkoli hoče, grem iz tega pekla, saj me Nemci ne bodo ubili!« In danes so zopet vsi srečni, da se peljejo v domovino, k njihovim roo-binam, k delu in v redno življenje. Najprej 60 vprašali, kako neki izgleda v Trifailu ali Eich-talu, da-li se tam dela in da-li bodo mogli zopet delati kot rudarji. Ko so slišali, da bodo zopet smeli delati, so jim žarele oči samega veselja. Z užitkom so kadili prvo ponujeno cigareto po več mesecih. Pri pogledu na te ljudi in poslušanju njihovega pripovedovanja si je človek želel, da bi prisostvoval vsaj del tistih norcev in zaslepljencev, kri še danes koketirajo z mislijo, oditi v šumo, ker so še danes mnenja, da jim bo OF prinesla srečo in svobodo. Nato se je dvignilo več tisoč rok k priseganju in možje so izgovarjali sledečo zaprisego: »Prisegam pred Bogom to sveto prisego, da bom brezpogojno zvest in pokoren Führerju Velike Nemčije, Adolf-u Hitler-ju — obljubujem, da se bom boril hrabro za mojo domovino in bom raje umrl, kakor da bi komurkoli izročil svobodo mojega naroda.« S počastitvijo Führerja in himnama so zaključili prireditev, ki nas bo prihodnje tedne in mesece v 6lužbi Volkssturma vedno opominjala, da pomeni vpostava življenja za Veliko Nemčijo in njenega Führerja naše življenje. Prisega, ki so jo položili možje Volkssturmov, je hkrati priseia zvestobe za vse tiste, ki so umrli za naš narod Obljubili so jim braniti z vsemi svojimi silami in z vso svojo voljo to, za kar smo delali in živeli. Potem bodo tudi stvarno živeli naprej ter soko-rakali v milijonskih armadah nemških Volkssturmov ter podelili našemu narodu moč nepremagljivosti. * Bataljoni so odkorakali iz Sophienplatza na svoja zbirališča Kar stoji danes pred temi možmi, je delo in zopet delo, morda tudi trda služba, ki jo bodo opravili vsi. Kdorkoli bi stegnil roko po naši zemlji, bo izkusil, da jo brani razen oborožene sile tudi naš Volkssturm, ki bo postavil svojega moža. Tako se glasi v pesmi med marši-ranjem- batalionov nemških Volkssturmov: »Und setzet ihr nicht euei Leben ein, nie wird euch Jas Leben gewonnen sein.« (Ce ne vpostavite vašega življenja, si življenja ne pridobite nikdar). Vi vsi, ki ste dozdevno neozdravljivi, oglejte si te vrnjence in poslušajte, kadar pripovedujejo o vaših ofarskih junakih! Kar govorijo, ni nikaka propaganda, to niso nikaki naročeni štatisti, ki bi za denar pripovedovali grozne legende, to so Spodnještajerci, ki so vso sleparijo OF doživeli na lastni koži ter jo. tudi spoznali. Mnogi Spodnještajerci so se že iztreznili in to iztreznjenje se bo širilo vedno bolj in bolj. Kdor se je vrnil iz gozda, že ve, kako je s to stvarjo, njemu ne bo nikdo več slikal na steno kaj nemogočega. On tudi ve, kje je Spodnještajercu mesto. Kdor še do danes ni spoznal resnice naj povpraša takega vrnjenca, ki mu bo odprl oči na nedvoumni način. M ALF V F SI I * Hraber Spodnještajerc. Gefreiter Ernst Schiletz iz Willkomm-a, Kreis Marbur-Land, nositeij hrabrostih odlikovanj Eisernes Kreuz I. in II. Klasse, je dobil odlikovanje Ehrenblatt-Spange zum Eisernen Kreuz, ker se je posebno izredno odlikoval kot junak v neštetih bojih iz bližine. * Odlikovanje hrabrega Spodnještajerca. Führer je odlikoval Oberleutnanta v rezervi, Franz-a KÖ-nig-a, sina trgovca istega imena v Cilli-ju, z visokim odlikovanjem »Deutsches Kreuz in Gold?-Komaj 24-letni že večkrat odlikovani spodnješta-jerski junak je prvi Spodnještajerc s tem izredno visokim odlikovanjem za hrabro zadržanje na fronti. * Zaprisega Volkssturma v Cilli-ju. Minulo nedeljo so v Cilli-ju slavnostno zaprisegli prvo kom-panijo Volkssturma. Slavnosten govor Kreisführerja Dorfmeistia, ki je izvršil zaprisego, so poslušali razni častni gostje s Standortältestem, Oberstom Paulowskym, na čelu. Poslušalci so pozorno sledili izvajanjem govornika ter dali ob za-Ključku vidnega izraza nespremenljive zvestobe Führerju in domovini. Po zaprisegi je korakal Volkssturm med sviranjem godbe po mesfr i ulicah, spremljan in zaokrožen po mnogoštevilnih udeležencih proslave. Po odhodu zastav so se pred hišo Kreishaus razšle formacije. * Spominski apel v Pettau-u. Spominski dan 9. november 60 v Pettau-u obhajali člani NSDAP s sestankom v hiši Deutsches Haus Spregovoril je Kreisführer Bauer, omenjajoč žrtve ki so napravile prvi korak v nacinalsooialistično dobo ter pozval navzoče, da bi dajali s svojo držo vzgled vsem, v postavi za dosego končne zmage. * Zlata poroka V hiralnici Hochenegg pri Cilli-ju sta obhajala zlato poroko Andreas Baronik in njegova življenska družica Barbara Izmed šeste-rUh otrok, ki sta jih vzgojila, je padel sin v prvi svetovni vojni, vnuk pa v sedanji. Jubilanta sta Prisilni rekrutiranci se vračajo včloveško življenie LETALSKA ZAŠČITA Icialnih doklad velja tudi za primere, v katerih ____zakonska žena pred vojno ni bila zaposlena in je sedaj prostovoljno ali na podlagi delovne obvez- * Letalska zaščita na podeželju. Bilo bi napačno, nosti prevzela delo. če bi kdo mislil, da je minula nevarnost pred le- * Vedenje moških napram ženskim delovnim »ali na podeželju, ker je žetev spravljena. Ravno silam po obratih. Vedno večja zaposlitev ženskin tedaj, ko so dolge noči, je polagati na zatemnitev delovnih sil je povzročala po obratih nov pro- t, ■ . ■ -X. , ■ , , blem Dsihološkega značaja. Gre za človeško 6ta-največjo pozornost. Pri tem je najbolj potrebna Wem psihologa ^ tQvarištva P0p0i. dobra zatemnitev v hlevskih prostorih, kjer j« noma naravno in logično je, da pomagajo moški «večer in zjutraj največ opravka pni živini z svojim ženskim tovanišdcam pri delu vedno iu umetno lučjo. Ne hodite nikoli z gorečimi sve- povsod, posebno pri težk;h delih. O ostalem za- , , . ... . ___držaniu moških napram ženskam po obratih so tilkam, po prostem okrog hlevov, hiš in gospo trzanju mos^ pla£žami izdali sledečo vodilno darskih poslopij! Pred bombami in požarom cu- ges]o kl zasiuži vsestransko posnemanje: »Moški varno ljudi, živali, hiše, hleve, gospodarska po- 6e naj vedejo napram ženskam kakor da bi bile •lopja, kmetijske pridelke, kmetijske stroje" in njihove lastne žene, matere ali hčerke.« •ploh vse naše premoženja najbolj z dobro in * Enotna cena za transportiranje bolnikov. Ker vestno zatemnitvijo, ki naj bo brezhibna. Vse, kar opravlja prevoz bolnikov sedaj samo Rdeči Križ, ...,,,. .. , . - se ie uradno določilo osnovno ceno za prevoz nam uniči bomba ki poruši razdere ,n zazge je boJjkov k; znaša do 6 km 3 .RM. Za vsak na- danes radi vojnih razmer v veliki meri popolnoma da]jnjä se zaračuna 45 Rpf. Stranskih pristoj- nenadomestljivo. Važno je tudi očuvati pred bom- bin nii več. ' bami kmetijske stroje. Shranjevati jih je najbolje * £e ni testamenta. Minister za pravosodje je Izven domačije pod kakim samotnim kozolcem, izdal odredbo, ki urejuje zakonito podedovanie v ■enjakom itd. in še tam ne vse na enem kraju, posebnih primerih. Po tej odredbi se lahko pode- „ . ....... . , , ... , . , , , dovanie izvrši izjemoma tudi ce ni testamenta, Postaviti jih je tako, da se r,h vsak cas lahko z ¿ikovi željiJ 0dg0varjaioče, ako zahteva t« odpelje proč. Mlatilnice je najbolj e postaviti na 7dj-av čut ljudstva. S tem pa ni rečeno, da niso po- ■agnjen svet ter podložiti kolesa z bruno. trebili testamenti. Nasprotno! Danes, ko ne ve- »r » , . XI-. . . - T.r - • , ■ v. mo ne ure in ne dneva, je nad vse važno, da •Letalsko -zaščitn, kovčeg. Kovcegi, k, smo ph do,očeno> kako in ¿aj se naj zgodi z na- nekoc uporabljala samo za potovanja, igrajo danes šim premoženjem v slučaju smrti. Ce umre kdo, važno vlogo za shranjevanje letalsko-zaščitne prt- ne da K zapustil testament, smatrajo oblasti, da Ijage. Stvari, ki bi jih pred morebitnim poško- je pokojnik stal na stališču, da se njegovo za- dovamjem prav posebno radi očuvali, je shraniti v kovcege ter jäh postaviti v zaklonišča, ki se gajaj0 primeri, da umre nekdo brez testamenta nam zdijo najbolj varna. Izkušnje so pokazale, da J da splošna določila državljanskega zakonika k je s shranjevanjem po kleteh in zakloniščih ne odgovarjajo resnični volji umrlega, je s to v največ slučajih ohranilo marsikaj, tudi če sta novo odredb,o omogočeno seniku, da rea za-... , — j . , . , ... , puščinskd zadevo preko formelnah zapor ter iz- ■racns pritisk ali zadetek bombe zrušila stavbe. resnifno V0jj0 in željo zapustnika. Odredba Kakor je človek v zaklonišču ali kleti razme- saima povdarja, da velja samo za izredne slučaje, loma še najbolj varen, tako so varne tudi v ime- ki so prav redki. Zato je v interesu vsakogar, ■ovanih prostorih shranjene stvari v kovčegih, da ima 2 ozirom voi™ čas za vse slucaie u- ... , . . .. . pripravljen testament te jnh je od zunaj sn znotraj označita z imeni lastnikov. Kdor nima kovčega, se naj poslužuje * «žlva)te (ft°ho,n* P«aCv TÜJLw , ' vora! V,Brieg-u Schlesien) so ukradli inozemski primernih skatelj iz lepenke. delavci iz nekega železniškega tanka metil-alko- * Preglejte zatemnitev! Luč je najbolj siguren hol ter ga zavžili. Sest oseb je kmalu nato umrlo dlj sovražnim bombnikom. Posadke sovražnih le- vsled zastrupljenja, nekaj jih je oslepelo, ostali . , _ ... .., , . pa ležijo v bolnišnicah. tal se ravnajo na svojih poletih po naših deze- r teh po svetlobi, pa naj si bo še tako mala Za- * Steti* živlne dne 4" membra. Minister pre- vedati se moramo, da se aažig ene same vžiga- hrane in kmetijstva je odredil vsakoletno štetje Mce vidi po noči 1000 metrov daleč. Svetloba ne- živine, ki se bo izvršilo drve 4. decembra t. 1. «atemnjene hlevske svetilke ali pa električne Štelo se bo vsako žival, ne da bi se oziralo na tepne svetilke, sega celih 7 km daleč. Sovražni to, kje se nahaja, čigava je, in če je zdrava ali letalec, ki lahko leti 7000 metrov visoko, opazi bolaina. Rejci živine so ^odgovorni za pravilnost vsako tako razsvetljavo. Nezatemnjena razsvet- navedb, tudi če so dali podatke potom svojih Ijena soba je po noči vidna reči in piši 20 kilo- pooblaščencev. Prekontroliralo se bo pa tudi po- metrov daleč. To velja tudi za slabo zatemnjene datke o perutnini ter število malih živali, »obe, kjer izhaja svetloba skozi razne odprtine. * Ne Jemljite psov v letalsko zaklonišče! Para- Ti podatki so vzeti iz prakse ter držijo na celi črti. graf 9 zakona o letalski zaščiti prepoveduje je- Sedaj ko so dolge noči, je v interesu vsakogar, manje psov v letalska zaklonišča in so prestopki ... ,. .___„ ... . _„ kaznivi. Ukrep je v interesu vseh koristnikov za- «a pregleda m uredi zatemnitev tako, da bo po- ^^ Izkus^ u6ijo, da se psi pri hudem flak- polna. streljanju preplašijo, kar velja tudi pri padanju ------bomb ter obstoja nevarnost, da resno ogrožajo ljudi, pri čemur ni izjeme za lastnega gospodarja, kljub trnjevi žavljenski poti še čila in zdrava. Pet- Luftschiutzwarti lahko uredijo za pse po posamez- desetletnico zakonskega življenja sta obhajala nih hišah pasja zaklonišča, ki se nahajajo na var- srečno in zadovoljno, zakar gre zasluga dobri nih krajih in blizu človeških zaklonišč, morajo upravi in sestram zavoda. pa biti zaklenjena. V človeška zaklonišča se lahko * Smrt velikega letalskega junaka. V letalske. V^ÄjÄ ^ * ^ boju s sovražnimi letali je padel junaške smrti v :> ui 1 J J_ Major Walter Nowotny, star komaj 24 let. No- -—-— ■wotny je sestrelil 258 sovražnih letal ter hil «a svoja junaška dela deležen vseh najvišjih odlikovanj. Doma je bil iz Gmiind-a (Niederdo-nau). Bil je sin železniškega uradnika. K letalstvu je prišel štiri tedne po izbruhu sedanje vojne. Od leta 1941 je služil pri lovskem letalstvu ter bil nazadnje Gruppenkommandeur. * Doklade za člane delovnih posad. V posameznih tarifnih redih ali obratnih predpisih določene socialne dodatke, posebno takozvane dodatke za poročene, . je izplačevati samo v primerih, kjer zakonska žena člana delovne posade ni zaposlena ali pa ima lastnih dohodkov. Omejitev teh so- O Lakota v Belgiji. Kakor v vseh deželah, ki so jih zasedli Anglo-Amerikanci, ki prihajajo kot »osvoboditelji«, tako vlada tudi v Belgiji glad in pomanjkanje Zasedbene oblasti so 6e šele vzlic katastrofi, ki jo je povzročila lakota, odločile, da bodo do 20. novembra odstopale dnevno nekaj ton živil od svojih vojaških zalog, kar pa še daleko ne zadostuje za odpravo gladu. Trenutno se Belgija sama lahko preživlja komaj s 40 odet. vseh živil, ki jih prideluje doma. O »V 2« poruši z enim strelom do 6000 hiš. Angleški dopisnik lista Morgen Tidningen« je poročal svojemu listu o novem nemškem orožju »V 2« med drugim sledeče: »Osebno sem videl velika žrela, povzročena po eksplozijah »V 2«. V gosto naseljenih področjih so bili primeri, kjer je porušil ali poškodoval en sam tak strel do 600 hiš. Pri tem pa ni odločilen učinek razstre-litve ali zračni pritisk, temveč pretres zemlje, ki ga povzroči udarec«. □ Zatemnitev Londona je brezpredmetna. V Londonu napovedujejo odpravo predpisov 'a zatemnitev mesta, kar priča, da je zatemnjevanje. brezpredmetno, ker ne ščiti pred obstreljevamem s „V 2". □ „V 2" obstreljuje tudi belgijska podrof.H. Belgijska vlada Pierlot je poročala, da so nemške leteče bombe padale tudi na belgijsko ozemlje. Londonska vlada je pa belgijski namignila, da bi o tem obstreljevanju ne govorila. 1 D Reichsarbeitsdienst — bojevniška enota Volkssturmov. S pozivom v Reichsarbeitsdieri.it ugasne članstvo pri Volkssturmu, kakor ie to primer tudi pri pozivu v oboroženo silo. Voditelji in možje Reichsarbeitsdiensta pa stojijo v svojih enotah kot združene bojne edinice na razpolago Volkssturmom. Na povelje Reichsfuhrer-ja M se jih tudi vpostavi. Voditelji in člani posade izven teh enot, se stavijo v službo krajevnih Volkssturmov. O Vlasov pri Ribbentrop-u. Reichsminister za zunanje zadeve Ribbentrop je dne 1. novembra sprejel voditelj^ osvobodilnega gibanja narodov Rusije, generala Vlasov-a. , O Napoleonovi, krona je izginila. V invalidskem domu v Parizu, kjer počivajo zemeliski ostanki Napoleona I., je izginila cesarska krona iz njegove grobne kapele. Izgleda, da gre za tatvino. Oblasti iščejo krivca. O Belgrad je postal mrtvo, upostošeno mesto. V zadnjem času je pribežalo desettisoče srbskih beguncev preko hrvatske meje, da bi se rešiii pred bolševiškim terorjem. V vseh mestih in krajih, tako poročajo begunci, ki so jih zasedle tolpe Tita, se vrši lov na tamkaj ostalo prebivalstvo, da bi se prisililo moške za njihovo vojno pomožno službo. Osebe, ki so na sumu politične nezanesljivosti, ali pa da so nasprotniki boljševizma, pridejo pod poveljstvo posebnih GPU-komi^arjev, združeni v kazenskih kompanijah, za vpostavo kot odbijači sovražnih krogel v prvi bojni črti. V zadnjem času so transportirali tudi velike innožice takih prisilnih rekrutirancev z letali v Južno Italijo. Belgrad je danes, tako pravijo begunci, po strašnem razdejanju po anglo-ameriških letalcih in težkih pouličnih bojih mrtvo mesto. Med mestnimi razvalinami živi še morda kaka desetina prejšnjega števila prebivalstva. Tito je- imenoval vrhovnim šefom mesta Belgrad nekega svojega bivšega tovariša, s katerim sta nekoč sedela v skupni celici zagrebškega sodišča. Komunistične tolpe se podajajo na lastno pest na roparske pohode v okolico, da si preskrbijo živila, ki jih primanjkuje v Belgradu. Dežela se pogreza vedno bolj v kaos ter se približuje strašni zimi. Lakota in neusmiljeno iztrebljenje, tako pravijo begunci, bo napravilo iz Srbije puščavo. 3 Zahnputz-Gebote 1 Nur *enig »ROSO-DONT« mit nicht zu nasser Bürste entnehmen. 2. Senkrecht bürsten und gut nachspulen. 3. Regelmäßigeund vor allem abendliche Pflege mit »ROSODONT« Das erhält die Zahne qesundu. bewahrtauch vor Magenstörun&en. Rescd©Hl DSRAM macht vieles leichter: — auch das Wirtschaften. ^enn OSRAM-lampen setzen den meljtmitKohleerzeuglon Strom wirksam in Licht um. ihre praktische licht-■ Wirtschaftlichkeit wird erhfiht, wenn Sie Leuchten und Lampen möglichst rwelmal Im Vierteljahr vom licht-schludrenden Staub säubern. OSRAM: N- vicl Stich t lür wenig Strom! __L richtig behandeln! Nicht ver- i kleistern! Reinigung dei'Wun- ' A de und Ihre Versorgung mit / Tannin-Präparaten wird sonst erschwert. Wer TEBEGE. das neuartige Tannln-Brand-Ge* lee bereithält, leistet einen Beitrag «um Luftschutz, der sehr wichtig sein kannt TE BEGE AUS OER APOTHEKE Erfolgreiche RUSSEN und SCHWABEN BEKÄMPFUNG übernimmt 860 SchMlingsbekiimpfungsanstalt A. STREIT, Wim II, Tandelmarktg. 8 Tel. A 47-0-S6. [wjElipC fulver (Or Wuchs und MCUC] Mäsluno der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerle Emil Thür Harburg (Drau). Herren^. 3 J OGLAŠUJTE JKj In tiefstem Schmerz geben Mfö wir die traurige Nachricht, ■***■ daß mein lieber Sohn, unser Bruder Anton Nowak Grenadier im Alter von 20 Jahren, am 24. August 1944, an der Ostfront gefallen ist. , Freldegg. am 11. Nov. 1944. In tiefer Trauer: Alolsla Nowak Mutter; Maria, Felix, Leopold, Sofia, Johann, Elisabeth, Geschwister; Alois und Maria <'ellkonla, Friedrich und Agitet, Onkel und Tanten, und alle übrigen Verwandten. 718 Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß me> lnnigstgeliebter. unvergeßliche! Gatte, Schwiegersohn und Schwaeer Rupert Nekrep Hauptwachtmeister der Gendarmerie fern seiner reliebten Heimat, am 25. September 1944. einem Ter-rorangrifi zum Opfer gefallen ist. Leonhard i. d. B.. am 14. No-vemhet 1944. in tiefer Trauer: Marie geb Wonrin, Gattin: Valentin und Juliana Wcgrin, Schwiegereltern, Julia und Vera, Schwägerinnen: Franx und Felix, Schwäger, und alle übrigen Verwandten. Ein unerbittlich hartes Schicksal entriß uns für imme: unseren innig