22 Kako podajamo knjige v roke otrok? ali Izposoja kot statistika in poslanstvo šolske knjižnice Keywords school library, mission, book rental Izvleček V članku sem razmišljala o osnovnem poslanstvu šolske knjižnice – izposoji – oziroma o načinu, kako podamo knjige v roke otrok. Na podlagi praktičnih izkušenj sem iskala teoretične podlage in razlage, ki bi osvetlile pomen te dejavnosti. Pogosto se kot temeljna naloga šolske knjižnice šteje zgolj sama izposoja in za merjenje strokovnega ugleda knjižnice štejejo statistična poročila. A izhajajoč iz dejstva, da je način izvedbe te dejavnosti tisti, ki omogoča prenos našega odnosa do knjige in branja na učence, sem s pomočjo različnih strokovnjakov iskala od- govore na zastavljeno vprašanje, kako podajamo knjige v roke otrok. Ključne besede šolska knjižnica, poslanstvo, izposoja Abstract The paper presents my reflections on the school library’s main mission – rent - ing books and the way books are offered to children. Based on practical experi- ence, I searched for a theoretical basis and explanations that would highlight the importance of this activity. The school library’s most important mission, based on statistics reports, is often the activity that can promote or diminish its reputation. On the premise that the way this activity is performed is what allows the transfer of our attitude and reading culture to students, I tried to answer this question with the help of different experts. STROKA in pRAKSA How Do We Offer Books to children? or Renting Books as Statistics and a School Library Mission Irma Krečič Slejko UDK 027.8:025.6 23 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 22-29 UVOD Kakšen cilj ima delovanje šolske knjižnice? Kašen pomen ima izposoja gradiva kot njena temeljna naloga? Koliko gre zgolj za statistiko in koliko za motivacijo branja v širšem pome- nu besede? Vzgojno-izobraževalni sistem je zasnovan tako, da se v njem vzgajajo bodoče generacije naroda, ki bodo krojile usodo pri- hajajočih rodov. Zato se je dobro poglobljeno zazreti v cilj, čeprav je pomembnejša pot. Na katerem delu poti smo z našim strokovnim delovanjem in kako je zasnovana hoja po njej? Če se bomo zavedali velike odgovornosti osnovnošolskega sistema, vključujoč opolno- močenje učencev s sposobnostjo visoke ravni bralne pismenosti, bomo lahko krepili kora- ke na naših strokovnih poteh in smereh ter posledično v sodelovanju z družinami in širšo skupnostjo vzgajali samozavestne, vedoželjne mlade ljudi. Ti pa bodo – oziroma so že – jedro naše družbe. »Pri Anžetu in Lučki niso imeli veliko stvari. Niso imeli televizorja. Niso imeli avtomobila. Niti hiše niso imeli. Toda Anže in Lučka sta imela knjige … na tisoče knjig. Bilo so naložene in nagrmadene, kopičile so se, lovile ravnotežje in se naslanjale druga na drugo na vseh mogočih mestih. Knjige so se nabirale po vseh kotičkih njunega doma, dokler nekega dne … zanje ni bilo več prostora. Morali so jih odpeljati. Ampak potem je bilo vse drugače. … Očka je na glas prebral prvi stavek, nato druge- ga. Zgnetli so se poleg luči in prisluhnili zgodbi. Ko je tisto noč tema zagrnila mesto, je bil neki domek bolj razsvetljen od drugih. Naslednjega dne so si družinski člani zehaje voščili dobro jutro. Še nikoli si niso bili tako blizu. Krmežljavih oči in srečni so se odpeljali v sveže jutro … Anže in Lučka sta točno vedela, kam so namenjeni. V KNJIŽNICO. Anže in Lučka nista imela veliko stvari, a imela sta vse, kar bosta kadarkoli potrebovala.« (Carnavas, 2015, str. 1–29) KNJIge Za iztočnico sem si izbrala zgodbico o otro- cih, ki sta imela rada knjige. Že nekaj let jo pripovedujem učencem prvega razreda, ko jih v tednu otroka prvič pospremimo v šolsko knjižnico. Takrat jim žarijo oči, njihovo srce posluša in knjige so jim nekaj lepega. Ponosno prejmejo člansko izkaznico, si prvič samos- tojno izposodijo prvo knjigo, se srečajo s šolsko knjižnico, knjižničarko, potopijo se v svet zgodb in ilustraciji. Devet let so ti otroci učenci naše šole. V tem času se naučijo pisati, brati, računati, govoriti tuje jezike, pridobijo veliko informacij, znanj in veščin z različnih področij človeškega vedenja. Kaj vse se jim dogaja na tej poti devetih let? Kakšna je pri tem funkcija šolske knjižnice? Kako jih obda- mo s knjigami? Kako jim ponudimo zgodbe? Kakšne strokovne knjige jim izposojamo za seminarske naloge, govorne nastope, referate, plakate? Kakšen pomen ima izposoja gradiva, referenčni pogovor, obdanost s knjigami in revijami, prostor umirjanja, dostop do upora- be računalnikov? Koliko žara v očeh, posluha srca in lepote knjig jim lahko privzgojimo ali priučimo? Kako to izvajamo? Koliko smo pri tem uspešni? S kakšnim odnosom do knjige in šolske knjižnice naši učenci zapustijo osnov- no šolo v devetem razredu? To so izhodiščna vprašanja za razmišljanje, iskanje odgovorov v teoriji in predvsem v praksi. pOSlANSTVO šOlSKe KNJIŽNICe Prav šolska knjižnica je tista, ki edina od vseh vrst knjižnic k sebi povabi in sprejme vsakega šolajočega se državljana brez izjeme, je tista knjižnica, ki je najbolj demokratična od vseh, zato bi morala biti tudi najbolj pravična do vseh, vsem brez izjeme bi morala nuditi enako kakovost in enak obseg storitev, brez razlik zaradi kakršnihkoli omejitev v zvezi s sredstvi, prostori, kadri ali zaradi drugih omejevalnih faktorjev za izvajane celovitega poslanstva šolske knjižnice (Bahor, 2015, str. 20). Demokratična, pravična, enakovredne mož- nosti in enakovreden obseg storitev za vse – tak je kodeks našega poslanstva. Če želimo, da bodo šolske knjižnice danes in v prihodnosti S kakšnim odnosom do knjige in šolske knjižnice naši učenci zapustijo osnovno šolo v devetem razredu? 24 STROKA IN PRAKSA Irma Krečič Slejko: Kako podajamo knjige v roke otrok? ali Izposoja kot statistika in poslanstvo šolske knjižnice delovale v razumevanju omenjenih pojmov, se moramo najprej zavedati njihovega pomena. Šolska knjižnica ima za cilj oblikovati in urejati zbirko gradiva, jo primerno hraniti in pred- vsem izposojati. Cilj izposoje pa je dvig kultu- re, predvsem bralne. Zato je zelo pomembno, kako jo načrtujemo, izvajamo, evalviramo in predstavimo. »Zvišanje posameznikove bralne kulture se ne kaže le kot povečana bralna dejavnost (npr. število prebranih knjig), temveč predvsem kot razvoj bralca. Zlasti je pomembno, da si po- sameznik želi postati kompetenten bralec …« (Kulturno-umetnostna vzgoja, 2011, str. 23). V izhodišču je šolska knjižnica prostor, obdan s knjigami, ki so urejene po predpisanih stan- dardih. Njen cilj je izposoja tega gradiva, bra- nje kot aktivnost in razvoj bralca – delovan- je sodobne šolske knjižnice je ključno prav v tem segmentu, zato mora biti izposoja gradiva oplemenitena z referenčnim pogovorom. Ta pa je toliko bolj kompetenten, kolikor bolj kvali- tetne so ostale dejavnosti knjižnice, ki spodbu- jajo stik med učencem in šolsko knjižničarko. Tu naj izpostavim medpredmetno povezovanje pri izvajanju ur knjižničnega informacijskega znanja, razstave, dramske in filmske dejavnos- ti, organizacijo kulturnih dni in prireditev, ustvarjanje šolskih glasil, spodbujanje pozitiv- ne klime v prostorih šolske knjižnice, sodelo- vanje v projektih šole, v dejavnostih z drugimi kulturnimi ustanovami, ustvarjalen odnos z ostalimi strokovnimi delavci šole in njenim vodstvom itd. Te in še nekatere druge dejav- nosti odpirajo vrata v šolsko knjižnico. Ko so v njej učenci in učitelji, je krog sklenjen, saj lahko sledi izposoja gradiva, vračanje, ponovni obisk in tako naprej. Izposoja gradiva pa ni le orodje za statistiko, ampak predvsem spodbu- da, da učenec knjigo odpre in začne z branjem. Tam se potem zgodi trenutek žara v očeh, odprtega srca in lepota knjige. V ponavljajo- čem se ciklusu te dejavnosti pa učenec razvija branje in postaja kompetenten bralec. S tem dviguje svoje bralne zmožnosti in posledično Šolska knjižnica ima za cilj oblikovati in urejati zbirko gradiva, jo primerno hraniti in predvsem izposojati. Cilj izposoje pa je dvig kulture, predvsem bralne. Kaj potrebujejo otroci? Poleg varnega družinskega okolja še spodbudno in motivirajoče šolsko okolje. Slika 1: Izpis iz Šolske kronike šole v Šmarjah Prepis podčrtanega besedila: Ignacij Gruntar, notar v Logatcu, je daroval 5 gld. (goldinarjev) za nakup knjig šol. knjižnici. 25 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 22-29 sposobnosti učenja oz. kot je zapisano v brošu- ri Standardi za učenca 21. stoletja (2011): bran- je je temeljna spretnost za učenje, osebnostno rast in užitek, ki od dekodiranja seže do inter- pretacije ter razumevanja novih spoznanj. »Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti. Šolska knjižnice zagotavljajo enakopraven fizični in intelektu- alni dostop do virov in orodij, ki so potrebni za učenje v toplem, spodbudnem in varnem okolju. Šolski knjižničarji sodelujejo z drugimi pri zagotavljanju poučevanja, učnih strategij in praktične uporabe temeljnih učnih spretnosti, ki so potrebne v 21. stoletju.« (Standardi za učenca 21. stoletja, 2011, str. 6) Slika 2: Izpis iz Šolske kronike šole v Šmarjah Prepis podčrtanega besedila: Dne 19. junija (1891) je daroval Ignac Gruntar, notar v Logatcu, 5 gld (goldinarjev), kateri znesek se je porabil za nakup štirih letnikov »Vrtca« za šol. knjižnico. 26 STROKA IN PRAKSA Irma Krečič Slejko: Kako podajamo knjige v roke otrok? ali Izposoja kot statistika in poslanstvo šolske knjižnice Zato sem bila presenečena nad zgodbo, ki nam jo je predstavila ravnateljica naše šole po obisku ugledne šole v tujini. Tamkajšnji vodja jim je povedal, da so zaradi nizke statistike izposoje v šolski knjižnici knjižnico enostavno razpustili, delovno mesto knjižničarja pa uki- nili. (Povzeto po ustni predstavitvi ravnatel- jice Mirjam Kalin na konferenci OŠ Dobravlje, 31. 1. 2019.) Zato se ponovno sprašujem: Kaj potrebujejo otroci? Poleg varnega družinskega okolja še spodbudno in motivirajoče šolsko okolje. Del tega smo tudi šolski knjižničarji in zelo se zavedamo naše vloge pri razvoju otrok in njihove bralne kulture kot osnove za učenje in sposobnosti uvida v lepo. Zaradi tega zave- danja se na naši šoli oziroma v šolski knjižnici izbrano posvečamo prav izposoji knjig. Kako podajamo knjige v otroške roke? Preden pred- stavim naš praktični vzorec izposoje na petih lokacijah, naj kot zanimivost prikažem zapi- Slika 3: Izpis iz Šolske kronike šole v Šmarjah Prepis podčrtanega besedila: Šolska knjižnica šteje 191 knjig. 27 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 22-29 se iz Šolske kronike Osnovne šole Dobravlje oziroma podružnične šole v Šmarjah že od leta 1885 naprej. Iz zapisov je razvidno, kako po- membno je bilo osnovanje šolske knjižnice na nekoč še samostojni šoli Šmarje, ki je kasneje postala podružnična šola OŠ Dobravlje. Zavedanje, da je šolska knjižnica oziroma ob- danost s knjigami v šoli pomembna za vzgojo in izobraževanje otrok, ima že zelo dolgo zgodovino. Izpisi iz šolske kronike ponujajo dokaz, da se je v ta namen darovalo sredstva in knjige. Šola in njeno poslanstvo je torej stalo in obstalo tudi z delovanjem šolskih knjižnic. Zato je toliko bolj pomembno, da se tega zgo- dovinskega poslanstva zavedamo tudi danes in to kljub temu, da je lahko padec izposoje ponekod v tujini povod za ukinitev dejavnosti šolske knjižnice. Kako podamo knjige v roke otrok? Kako jih današnji šolski sistem pospremi v kompe- tentne bralce? Ali smo danes sposobni tolike zavzetosti kot leta 1885? Ali smo sposobni vzgojiti in izobraziti učence, ki bodo sposobni jezikovnega razumevanja kot pogoj enakoprav- nega sodelovanja v Evropski uniji, in učence naučiti tvorjenja pomena kot bistveno lastnost za kakovostno preživetje (Grosman, 2004)? To so vprašanja širšega področja, če ne kar celega Slika 4: Izpis iz Šolske kronike šole v Šmarjah Prepis podčrtanega besedila: Osnovala se je mladinska in učiteljska knjižnica. Za mladinsko knjižnico je darovala 36 knjig bežigrajska osnovna šola v Ljubljani, za učiteljsko knjižnico pa 9 knjig. Ostale knjige so podarili domačini. Mladinska knjižnica šteje 39 knjig, učiteljska pa 25. Izpisi iz šolske kronike ponujajo dokaz, da se je za namene vzgoje in izobraževanja darovalo sredstva in knjige. 28 STROKA IN PRAKSA Irma Krečič Slejko: Kako podajamo knjige v roke otrok? ali Izposoja kot statistika in poslanstvo šolske knjižnice področja vzgoje in izobraževanja. Velik pomen pri tem pa ima tudi poslanstvo šolske knjižni- ce, naš odnos do knjig, do branja, do tvorjenja pomenov itd. S svojim odnosom do našega poklica in dela pokažemo, kaj želimo podati naprej. Kako damo učencu knjigo v roke? Kako ga ob tem ogovorimo? Kot pravi Grosmanova (2004), je za učence pomembno zavedati se, da je vsako branje dejavna raba jezika, ki od bralca terja zbrano in lahko tudi naporno sle- denje besedilu. Učenci, ki jim bodo poznani vsi pozitivni učinki branja – od boljšega šolskega uspeha do samostojnega pridobivanja znanja –, bodo pripravljeni vložiti v branje večji na- por. »Za doseganje boljše kakovosti potrebu- jemo predvsem več znanja – dosežke naravo- slovnih znanosti in tehnologije, družboslovnih in humanističnih znanosti. Za prepoznavanje in vrednotenje kakovosti moramo razviti sis- tem vrednot, ki pa ima korenine v kulturi. Šele znanje, prežeto z vrednotami, prinaša mod- rost, ki je bistven pogoj že za danes, kaj šele za jutri« (Kornhauser Frazer, 2018, str. 311). Ugotavljam, da je znanje, ki je prežeto z vrednotami, to, kar otroci od šole in vključno šolske knjižnice lahko pričakujejo. Če imajo možnost graditi svoje kompetence na osnovi varnega družinskega okolja kot naša junaka iz uvodne zgodbe, je cilj dosežen. Od tam naprej pa sledi še lastna angažiranost in aktivnost učenca. Ali kot je v intervjuju v elektronski Oniplus povedal znameniti ukrajinski plesalec Sergej Polunin: »Vedno bo delež ljudi, ki bodo predstavo zapustili razočarani, saj so pričako- vali klasiko, ples pa bo na primer sodoben. A to je njihovo razumevanje, morda bodo kdaj kasneje razumeli, kaj so pravzaprav videli, morda nikoli! Razumevanje je vedno pove- zano s tem, kako odprt je posameznik. Gre za občutenje, nekateri tega niso zmožni. Sam sem kot plesalec le prevodnik, skozi katerega teče energija, tehnične zakonitosti plesa pri tem ne štejejo veliko. Najbolj pomembna stvar, ki jo imaš, je energija, tvoja naloga je, da z njo odgovorno upravljaš. Ko nalogo uspešno opraviš, postaneš svoboden. Odgovornost nato pade na ramena tistih, ki jih srečuješ, kaj točno bodo s to energijo storili. Tvoje delo se na tem mestu konča!« (Godeša, 2019) Naša naloga je, da s poslanstvom šolske knjižnice odgovorno upravljamo, da s knjigo, zgodbo, poezijo omo- gočamo občutenje. Smo le prevodniki, tisti, ki podamo knjigo v roke učencem, učiteljem. Kako to storimo? Kakšno občutenje literarne umetnosti ali znanosti v knjigah doživimo sami? To damo naprej. Zato se vsakokrat, ko za izposojevalnim pultom podajam knjige v roke otrok, poskušam osredotočiti na dejstvo, da ne gre zgolj za statistiko, ki bo podpirala obstoj šolskih knjižnic, ampak za odnos. Seveda ne smemo prezreti dejstva, da vlaga- mo napor tudi v sistem in posodobitev izpo- soje, ki je vsaj na naši šoli vsako šolsko leto višja in je kot statistično poročilo svojevrsten izkaz dela šolske knjižnice. Zato smo uvedli redno izposojo med poukom tudi na vseh šti- rih podružničnih šolah enkrat na mesec. Vsak mesec izposojam na eni izmed podružničnih šol. Po vrstnem redu šolskih ur se v šolski knjižnici zvrstijo vsi učenci podružnice. To delo je intenzivno, pa vendar je zaradi odnosa z vsemi učenci, ki jim podajam knjige v roke, zanimivo in izpolnjujoče. Ker pa je mesečna izposoja še vedno premalo, smo sistemu izposoje dodali vrednost s tem, da vsaka učiteljica razrednega pouka izposoja še v svojem oddelku. Prav tako po dogovoru knjige izposojamo med urami slovenščine na matični šoli. Na urah tihega branja se po dogovoru s kolegicami slavistkami včasih zvrstijo cele skupine, oddelki ali zgolj posa- mezniki. Običajna izposoja sicer poteka prek sistema Cobiss, zato je bilo potrebnega precej dogovarjanja in tudi podpore vodstva šole, da izposojo lahko izvajamo na predstavljen način. Statistika izposoje se veča, vendar pa ne osta- jamo zgolj na nivoju statistike, ampak posku- šamo temu prilagoditi tudi dobro nabavo knjižnega in neknjižnega gradiva. Sama izposoja pa naj bi bila vpeta v cilj, ki ga želimo doseči, in to je prevzetost z branjem, ki bo učencem dvignila samozavest, bralno spo- sobnost in izpolnitev lastne osebnosti za bolj kvalitetno življenje sedaj in v prihodnosti. Kako je nehoteno prevzetost ob branju zaznal Baudelaire v pesmi Moto za obsojeno knjigo? Za prepoznavanje in vrednotenje kakovosti moramo razviti sistem vrednot, ki ima korenine v kulturi. Vsakokrat, ko za izposojevalnim pultom podajam knjige v roke otrok, se poskušam osredotočiti na dejstvo, da ne gre zgolj za statistiko, ki bo podpirala obstoj šolskih knjižnic, ampak za odnos. 29 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 22-29 Bravec, vnet za mirne sladkosti, treznim in blagim mislim vdan, pusti to knjigo mračnih sanj, divje sle in motne bridkosti. [...] Ampak, če ti zdrži pogled, ko je predrl v globočino, beri, in nehote boš prevzet [...] (Boudelaire, 1984, str. 91) SKlep Poslanstvo šolske knjižnice in nas šolskih knjižničarjev je torej v spremljanju naših učen- cev na njihovih poteh branja, ki naj jih nehote prevzamejo v funkciji dobrega prepoznavanja pomenov in njihovega vrednotenja. Glede na zadnjo raziskavo o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji (Čehovin Korsik, 2019), ki kaže na to, da samo 30 % slovenskih družin bere svojim otrokom, na Norveškem pa svojim otrokom bere kar 80 % odraslih, lahko sklepamo, da smo šele na začetku poti. Sposobnost funkcionalnega branja je temelj za učečo se družbo in gospodarski ter ekonoms- ki razvoj. To je temeljno izhodišče za dvig narodove kulture in zavesti, kjer pa je potrebna še nadgradnja bralne pismenosti ali prevzetost ob branju, kot je zapisal Baudelaire. Vsekakor bo treba krepiti kulturo branja v družinskem okolju, ki starše povezuje z otroki, tako kot v izhodiščni zgodbi, na nacionalni ravni pa v osnovnih šolah dati večji poudarek funkciji šolskih knjižnic in motivaciji za branje kot veščini za izgradnjo dobrega ekonomskega položaja in veščini za umetniški užitek. Šolske knjižnice naj bi postale središče šol, kjer se iz- vaja izposoja knjig, branje, pisanje, druženje in navduševanje za pisano besedo. Knjiga naj bi šla v roke otrok in učiteljev ne zaradi statistike, ampak kot vrednota, ki krepi intelekt in duha. Za to pa moramo brati tudi odrasli, učitelji, knjižničarji, starši, politiki, umetniki, znanst- veniki in gospodarstveniki. Samo navdušen knjižničar lahko spodbuja branje in čar litera- ture. Koliko pa za to poskrbimo sami oziroma izobraževalni sistem za naš poklic? Mogoče je lahko to ključno vprašanje, na katerega bi bilo treba odgovoriti, če želimo izboljšati naše strokovno poslanstvo in s tem nivo bralne pismenosti bodočih generacij. Sama izposoja naj bi bila vpeta v cilj, ki ga želimo doseči, in to je prevzetost z branjem, ki bo učencem dvignila samozavest, bralno sposobnost in izpolnitev lastne osebnosti za bolj kvalitetno življenje sedaj in v prihodnosti. Viri Bahor, S. (2015). Šolske knjižnice. Tečaj za začetnike v stroki. Pridobljeno 5. 3. 2019 s https://www. nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2016/ izobrazevanje/Solske_knjiznice.pdf. Baudelaire (1984). Ljubljana: Mladinska knjiga. Carnavas, P . (2015). Otroka, ki sta imela rada knji- ge. Ljubljana: Mladinska knjiga. Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja: za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija. Grosman, M. (2004). Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia. Čehovin Korsik, M. (2019): V 40 letih se glede bral- nih navad nismo premaknili. Intervju z Mihom Kovačem, pridobljeno 21.11.2019 s https://misli. sta.si/2698184/miha-kovac-za-sta-v-40-letih-se- -glede-bralnih-navad-nismo-premaknili. Kornhauser Frazer, A. (2018). Poti in srečanja. Ljubljana: Modrijan. Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Godeša, P . (2019). Na Zahodu ni prostora za iskre- nost. Intervju s Sergejem Poluninom, Onaplus, pridobljeno 5. 3. 2019 s https://www.onaplus.si/ sergej-polunin-na-zahodu-ni-prostora-za-iskre- nost. Standardi za učenca 21. stoletja. (2011). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. IRMA KREčI č SLEJK o, šolska knjižničarka Naslov: Osnovna šola Dobravlje, Dobravlje 1, 5263 Dobravlje E-naslov: irma.krecic-slejko@os-dobravlje.si