88. številka.
Ljubljana, v petek 18. aprila
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan ive<er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom raCuna bo
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upra vnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na l)una ji IG. aprila.
(Konec.)
Dr. Gregr govoril je nad poldrugo uro. Glavni in skoro jedini predmet govoru njegovemu bila je češko-nemška spravu. Začel je z zgodovinskimi spomini, kako je pred leti krvavi absolutizem a smodnikom in svincem uničil mlado svobodo, omenjal oktoberske diplome in dualizma in reskripta z dne 12. septembra 1871. I., s katerim se je slovesno pripoznalo češko državno pravo, kar pa ni branilo, da se je malo dnij pozneje Češka ponižala v provincijo.
Po desetletnem delovanji sedanje vlade, vidimo, da vlada onim, ki so jej 10 let zvesto služili hrbet obrača in se usiljuje stranki, ki jej je doslej delala najbujŠo opozicijo in jej še pred malo tedni dala spričevalo, da je to najslabša vlada, kar jih je že kdaj bilo v Avstriji. Ta čudni obtok nam kaže, da naša država nema nobene trdne opore, nobene stalnosti in nobenega pravega smotra. Pri takej nestalnosti in breznačelnosti bo ni Čuditi, da se je pripetil dogodek, ki globoko upliva na češki narod, to je takozvana sprava, o kateri pa vlada ne dopušča govoriti. Saj je celo volilne shode, na katerih so poslanci svojim volilcem hoteli polagati račuu o svojem delovanji, preprečila in prepovedala iz samega strahu, da se ne bi o spravi govorilo. Zaradi tega sme se sklepati, da sprava ne more biti niti dobra uiti pravična, kajti resnica se javnosti in kritike ne boji.
Dr. Gregr potem zatrjuje, da so Mladočehi sami za spravo, kajti sedanje stanje je le reakciji v korist. A sedanja sprava pa hudo škoduje Čehom. Prvi plod sprave je zatiranje tiskovne svobode in omejenje pravice, shajati se. Čehi se svojim pravicam nikdar odrekli ne bodo. Prva zahteva je : Priznanje češkega državnega prava, druga: kronanje cesarja češkim kraljem. Češkemu državnemu pravu dal je Taafle v znanem odgovoru na interpelacijo pravcato brco. Kronanje cesarja se je že obetalo in cesar gotovo iskreno želi, da spolni ce-saisko svojo besedo, a ker je konstitucijonalen vladar, ravna le v soglasji s svojimi  ministri, izmej
katerih hoče Taaffe raztrgati pravno vez, ki veže Češko in dinastijo Habsburško.
Potem je govoril o demonstracijah na severnem Češkem za cesarja Viljema i a Bismarcka. Že Friderik Veliki hotel je Češko razdeliti na dvoje, Laba delala bi bila mejo. Bitka pri Kolinu razrušila je ta načrt. Ko bi zopet nastal tak boj iri bi bojna sreča Avstriji ne bila mila, potem je spravna konferenca takšno mejo le pripravljala. Češki uradniki pometali se bodo raz krov, pruske agitatorje pa bodo vzeli na ladij« iu tako pojde češko državno pravo po Labi nizdolu, dokler ne bode avstrijskim državnikom izginilo popolnoma z vidika.
Ta sprava ni sklenena mej Nemci in Čehi, ampak le mej Itiegrom in Plenerjem, pravo za pravo je to le kapitulacija Uiegra pred Plenerjem. Sprava pomeni, da je Avstrija potopila se v nemški državi. Na Češkem se misli, da se je sprava rodila iz pritiska Nemčije in iz palače princa Eeussa. Že Marija Terezija je pisala: Varujte se Prusov, to so Avstrije pravi sovražniki.
Govornik sklenil je z izjavo, da so Mladočehi tudi za spravo, a le za-tako, ki bi jo sklenila narod in nar od.
Govor Gregrov bil je ta dan gotovo najzna-meniteji, za njim govorili so še Weber, Carneri in Hajek. Tudi oni sukali so se okolu češko-uemške sprave. Poslance Weber zlasti izražal je svojo nezadovoljnost, da se sprava ni raztegnila tudi na Moravsko iu Šlezijo. Potem pa pravi, da se je sklenila sprava z Židi, katoličanom pa da se huje godi, nego v Turčiji.
Isto tako sta tudi Carneri iu Hajek skušala vzbuditi poslancev pozornost, kar se jima pa ni posebno posrečilo, saj še Gregrov govor ni napravil tolikega efekta, kakor sicer. Uzrok tej mlačnosti je iskati v tem, da Nemcem, kakor Staročehom ni ljubo, da se o spravi sploh govori, ker je to njih skeleča rana. Po Staročehib pa se ravnajo tudi vsi poslanci na desnici, nekaj „ poleg stare že navade", nekaj pa zaradi tega, ker so jim MladoČehov napredne ideje zoprne. Navzlic tej nasprotnosti pa je in ostane češko nemška sprava jedro, okolu katerega se suče vsa budgetna debata.
Kako širijo Nemci kulturo svojo v Afriki.
(Konec.)
Trideset minut po odhodu njegovem, prišel je oddelek nemških vojakov, kateri so pod poveljstvom Schmidta obkolili selo in začeli streljati v vrata, vrata so se zrušila in Nemci so udrli notri in čez nekaj minut bilo je selo v njih rokah.
Prebivalci so se zaradi nepričakovanega hrupa prebudili in planili iz svojih stanovanj in mnogo jih je bilo pobitih, predno so se mogli razpoznati. Nemci so preiskali vse koče, a Buširija neso našli. In izdajice kateri so že odpirali roki, da vsprejmo kivno nagrado, stekli so si le sramoto.
Toda Buširi ni bil rešen.
Dva dni je blodil po poljanah, hranil se z zelenim ovočjem in korenjem, vedoč, da je razpisana nagrada na glavo njegovo, ni si upal približati nobenemu selu. Tretji dan se videč, da mu žena umira. od gladu, in čuteč, da tudi njemu manjka sil, odloči, da pojde v malo selo in poprosi glavarja gostoljubja, katero se ne odreče lačnemu potniku. Peljejo ga v sobo, rekši, da mu takoj prineso brane.
Spoznali so ga, poželenje po zlatu pa uduši vso vest v teh primitivnih ljudeh in glavarji sela sklenejo izročiti ga Nemcem.
Tolik je bil upliv tega človeka, da so se ga tako bali, dasi je bil ujet, brez orožja, da si nikdo ni predrzni! napasti ga. Izbrali so sedem najmočnejših mladeniče v, da so padli nanj ne spregovo-rivši besedice, kajti bali so se, da bi ne vrgel nanje kakega čarovnega čaru, kateri bi jih zaklel.
Tako je postal Buširi vsled izdaje nemški ujetnik.
Dne 14. decembra 188U sešli so se major VVissmaun in častniki v Said-Ben-Selu kot vojno sodišče. Buširi je pozvan, da se zagovarja, spregovoril tako-le:
„Poslušajte me, beli ljudje! Skoz več let, kar živim ue daleč od obali, videl sem prihajati sem v to zemljo vaše prijatelje, s katerimi sem živel v prijateljskih odnošajih in sem jih večkrat celo podpiral.
LISTEK.
Balade in romance.
(Napisal A. A s ko r c.) (Daljo.)
Aškerčevi umotvori imajo skoro brez izjeme prelepi smoter, netiti v nas domoljubni ogenj, odu-ševljati nas za zlate ideale resnice, narodnosti in svobode. Kakeršen je pesnik sam, v takšne bi rad prerodil vse svoje čitatelje: v značajne, rodoljubne, za vse lepo in blago unete može.
Ljubezen do domovine, do rodu preveva pesmi njegove. Takoj v „Treh popotnikih" čitamo, kako prvi proslavlja deželo prekrasno, katerej jednake ni na svetu, a drugi obožava preljubi domači kraj : „Ti dom nas slovenski, naš zemeljski raj t
Še dražji, ko zemlja, pa tvoj mi je rćd, Moj narod, moj narod, ki biva t6d.u
In tretji — molči. A zakaj so solzi? B61 ali veselje te Bolze rodi?"
Mnogo je pesmij v svetovni literaturi, v katerih nastopa jednaka trojica, a konec te pesmi ima svojo posebno „pointo", ki močno upliva na čitatelja.
V »Brodniku" predstavlja se nam preprost
ribič, a požrtovalen junak, ki turške oglednike, ž njimi pa tudi sebe, potopi v Savske valove, da reši milo domovino. „Svetopolkova oporoka" opeva znano dogodba in nam na srce polaga bra-tovsko slogo. Kako lep je zamolkli glas iz Vele-grajskih podrtin!
„Ni sovražnik tujec nas pokončal,
Nego vrag jo ljuti  iz očine.
Brut jo zoper brata pest zavzdignil,
Mojmir pest je dvignil zoper brata,
Svetopolka in Zobovja besno,
Rodna kri mej saboj se proganja!
Iz srca so vrgli oporćko,
Oporoko Svetopolka kralja!
A pokora kleto tć grehoto
Vnukom bo Se poznim — tujčev jarem!"
V jeduakem duhu zložena je pesem „Boj pri Pirotu". Mej vlado Svetopolkovo in vlado žalostnega kralja srbskega Milana, preteklo je tisočletje, a vedno še razjeda mogočno slovausko telo ista bolezen, bratska nesloga. Zuto smrtno ranjeni vojak svojemu kralju v obruz zakiiče trpke besede:
„Ni žena ljubeča, ni deca No čaka na mene doma; PogreSal no bode me nikdo, Ko s tega izginem sveta.
Umreti, čim prej dotrpćti! Jedino to zdaj-lo želim;
Kaj rana na prsih tu smrtna! Ob, hujše jaz rane trpim.
Sramota boli me, sramota, Da Srbu zdaj Kajn je ime\ Da narod moj, bratomor ilec, Krvave zdaj nosi roke.
A, kralj moj, ko smrt me poljubi, Zakličem, da Cul ho ves svet: Kdor brata mi ščuje na brata, Ta bodi — ta bodi proklet!" Posebno znamenita je „Slovenska legea-d att po svoji vsebini in zgodovini. V njej se opisuje, kako pride Primož Trubar čez tri sto let, katere je v vicah prebil, trkat  na nebeška vrata Ko sv. Peter naznani, kdo Čaka pred vrati, oglasita se vladika Tekstor in škof Tomaž Hren, češ „na dno vic nazaj naj se pahne !"   Slomšek pa se potegne za Trubarja. Nebeški debati  naredi konec Bog sam, rekoč:
„Do danes vaš Trubar je v ognji pripet Za greh se svoj ostro pokoril, Od danes uaj tukaj bo z vami vred Za tć, kar je dobrega storil.
Ker v vaSem jeziku vas prvi učil Moliti je, psalme peti, Zilaj večno mo bode slovonki slavil, Pevaje svoj: „Sveti, sveti!" . . . (Daljo prib.)
Prišli so k nam kakor potniki, misijonari in trgovci ter so se pokazali človečni in pravični, vprašajte jih, ali se morejo pritožiti na nas. Nekega dne se tukaj usede nemška kompanija kakor na prisvojenem zemljišči in vzame naša zemljišča.
Ali to zemljišče bilo je najprej božje, potem pa onih, ki so tukaj rojeni. Osvojiti si ga s silo znači krasti, ropati in smo imeli pravico, da se temu upremo. Pa vender smo pustili nemško kompanijo, nadejajo se, da bodemo od tega imeli kaj koristi. Ali temu ni bilo tako. Nemci postopali so z uašimi rojaki, kakor z robi; tolkli so nas, devali v okovi, s silo n;i • gonili k delu nazadnje pa še ubijali.
Ker je mej žrtvami bil tudi jeden mojih bratov, za katerega sem se sklenil maščevati, izbrali so me nezadovoljneži za vodjo svojega. In pod vodstvom mojim izgnali so Ousagarci barbarske Nemce, kateri so nas zatirali. Vi ste to pravično delo zinatrali za sramoto za svojo deželo, pa ste prišli s svojimi ladij&mi, vojaki m topovi, da nas kaznujete, ker smo branili pravico. Ali mi se nesmo dali prestrašiti in prepričani smo, da je naša stvar pravična, borili smo se proti vam vzlic vašej ogromnej sili. Nazadnje smo premagani, ker vi neste le pobili velikega števila junaških borilcev naših, temveč ste kupili vest teh bednih, slepih, domačincev, katerim jaz odpuščam. Sodite me!"
Posvetovanje vojnega sodišča bilo je kratko. Jednoglasno obsodili so Buširija na vešala.
Priveden zopet pred vojno sodišče, poslušal je Buširi svojo obsodbo mirno, ne pokazavši najmanjšega strahu pred smrtjo. In ko so ga vprašali, aii ima še kako posebno željo, odgovori Buširi, ki je bil bogat, gotovo jeden najbogatejših v svoje i domovini :
„Želei bi, da se pobrigate za žene moje, zlasti za ono, katera me je spremljala do zadnjega časa, in za deco, katera se mi je rodila".
Obljubili so mu izpolniti to zadnjo željo.
Kakor bi se mu bil težek kamen odvalil od srca, zahvali se sodcein in poprosi, da mu prineso vode in za nekaj časa razklenejo roke, da se umije, predno umrje. In to so mu dovolili.
Nazadnje je dne 15. decembra 1889 ob štirih zjutraj bil Buširi obešen, v navzočnosti nemških oblastev in vojakov, in telo njegovo izročili so Arabcem, ki so prosili zanj.
Dude govori Adolf Burdo.
Ne dokazuje li ta tužua tragedija ali bolje ta kratki in jasni zagovor afriškega poglavarja dovolj jasno, kako širijo Nemci kulturo svojo v Afriki?
Po „Hrvatski".
Politični razgled.
rVotrauj-r <ležele.
V Ljubljani, 18. aprila. JJržavni zbor. Generalna budgetna debata bode danes, prav gotovo pa jutri koučaua. Mnogo oglašenih govornikov zatorej ne bode prišlo do besede. Predsedstvo bode na vso moč priganjalo, da bi bil poprej rešen budget, ker je več važnih drugih zadev še rešiti, mej drugim nov osobni  železniški tarif. Budgetni
Silvestrov otročiček.
Kalifornska povest.
Spisal liret H a rte, poslovenil Vinko.
(DtUJe)
A nič takega neseno našel. Takoj so mi stopili nasproti svedoki za fini ukua in rodoljubja mojega prijatelja; ognjišče je bilo kar najbolj vestno pometeno, živalski kožuhi pokrivajoči tla in pohišje, bili so slikovito urejeni iu progasta serapa ležala je zgrnena na leseni postelji. Stene so bile sanjarski tapetovane s slikami iz Londonskega ilustrova-nega časnika ; nad levo visela je lesorezna podoba Emersonova, čudno okvirana od sračjih perutnic; tu so bile na viseči polici najljubše knjige njegove; tam na postelji ležala je poslednja številka „Punša". Siromak Dick! Vreča za moko bila je včasih prazna, a izborni satirik je malokrat pozabil, napraviti ti svoj tedenski obisk.
Vrgel sem se na posteljo ter poskusil čitati. A kmalu se je moje zanimanje naveličalo prijateljeve knjižnice; ležal sem brez opravka ter skozi odprta vrata gledal tja na zelena brda. Veter je znova potegnil in raJBki hlad, združen s prijetno gozdno vonjavo, zavel je skozi kočo. UHpavajoče
in železniški odsek sta se že sklicala, da izdelata poročila o predlogah, ki bo se jima izročile. Vzlic vsemu prizadevanju predsednikovemu, bodu se najbrž specijalna budgetna debata vlekla do srede maja. Vsak govornik bode skuhal v specijalni debati povedati, kar v generalni ni mogel, naj predsednik še tako zabranjuje poseganje po stvareh, ki spadajo bol) v generalno debato.
Češkonemške konference so že končane. Doseglo se je popolno sporazumlju-nje glede razdelitve deželnega kulturnega in deželnega šolskega sveta, glede šol za narodne manjšine in glede uvedenja narodnih kurij. O volilnem redu za veleposestvo se pa odposlanci neso mogli sporazumeti. Predloga zakona o šolah za narodne manjšine se je odobrila v tej obliki, kakor so Cehi želeli.
Gimnazija v Of/erskem Gradišči. čehi so že dolgo zahtevali, da se ta gimnazija, katero je vzdržavala „Matica Školska", vzame v državno oskrb. Te dni je moravski deželni šolski svet dobil ukaz učnega ministra, da se ta šola vzame v državno oskrb s 1. januvarjem 1891. leta. Državna podpora, ki jo je dosedaj dobivala ta šola, dala se bode češkej gimnaziji v Opavi, vsaj češki poslanci tako zahtevajo.
Konflikt mej ogersko vlado iu škofi, Ogerski naučni minister je nedavno izdelal nek ukaz, ki se tiče vodstva občinskih matrik. Ker se pa ta ukaz, prav ne strinja z nazori klerikalcev glede meščanskih zakonov, so se bili koncem mino-lega tedna v Budimpešti sešli škofje v posvetovanje. Govori se, da so sklenili, da bodo v tej zadevi povprašali v Rim za svet, dokler pa iz Kima odgovora ne dobe, pa ministrovega ukaza ne bodo objavili. Razpor mej vlado in škofi pa mora biti jako resen, ker že ogerski oficijozni listi prete, da bodo uveli obligatorični civilni zakon, ako se bodo škofje še dalje upirali. Kakor vse kaže, bode so na Oger-skem vnel kulturni boj. Ogri utegnejo dobiti še klerikalno stranko, katere dosedaj neso poznali. Do-Hedaj na Ogerskem duhovščina ni delala nikacih ovir vladi, a v bodoče pa utegne biti drugače.
Srbski cerkveni kongres snide se dne 24. t. m. in se bodo verifikacije volitev začele dne 26. t. m. Adresna debata bode se začela dne 29. in volitev patrijarha bode pa 30. t. m. Kdo bode voljen patrijarhom se še sedaj ne ve, ker se izvestja o izidu volitev popolnem ne ujemajo. Po poročilih iz Budimpešte je voljenih 37 vladnih pristašev, 14 liberalcev, 15 radikalcev in 7 intra-singetov, mej katerimi je brat Karlovškega škofa Živkoviea. Vladni kandidat za patrijarhat je Temeš-varski škof Branković, (tpozicija se pa poteguje za Stojkoviča in Živkoviča. Opozicijski listi se nadejajo, da bode krona potrdila tudi izvolitev opozicijonalcev, ogerska oficijozna glasila pa zatrjujejo, da bode v tem slučaji postopala kakor 1882. leta, če ne bode voljen vladni pristaš. Potem takem ni pričakovati, da bi postal patrijarh kak pravi srbski rodoljub, temveč le kak vladni kimovec, ki bode po svoji moči podpiral madjarizaeijo mej ogerskimi Srbi in se ne bode upal odločno braniti avtonomije srbske cerkve.
V šivanje države.
Dijaški nemiri v Rusiji so se polegli. Mi Brno o teh nemirih le malo pisali) ker ruski listi neso pisali o njih, v nemška glasila pa nemamo prave vere. Sedaj pa hočemo povedati ob kratkem, kar piše o teh nemirih uradni list „Praviteljstvennij Vjestuik". Ta list pravi, da bo se nemiri bili začeli v kmetijskej akademiji v Moskvi, ker dijaki neso zadovoljni z uveden jem novega pra vilnika. Ker so dijaki drugih velikih šol mislili, da so dolžni pridružiti se Moskovskim  tovarišem, so
brenčanje čmrljev zunaj na strehi iz jadrovine, kro- | kanje vran v nasprotni gori in utrujenost, ki mi jo prouzročila jutranja ježa, vse to mi je pričelo zapirati trepalnice. Da bi se varoval hladnega gozdnega vetra, potegni 1 sem serapo čez se in v nekoliko trenotkih zadremal.
II.
Ne spominam ne, koliko časa sem spal. A mej dremanjem moral sem Bi biti v svesti nezmožnosti, serapo obdržati na sebi, kajti vzbudil sem se dvakrat, ko je kotila izginiti preko vznožja, ter jo hlaatuo potegnil nazaj. Najedenkrat pa sem se vzbudil trdno uverjen, da mojim naporom, obdržati jo, nasprotuje druga, uprav tako uBtrajna sila. Ko sem jo zategadei izpustil, videl sem preplašen, kako jo je nekaj nagio potegnilo pod posteljo.
Cisto vzdramljen sedem po konci. Takoj na to prične se kazati izpod postelje nekaj, kar je bilo podobno velikanskemu mutu. Kmalu se je vse pokazalo — vleklo jo serapo za sabo. Nesem mogel več dvojiti: bil je mlad medved — aeveda še le sesavec, nezmožen zvalek masti in kožuhovine, a očividno mlad medved !
Ne vem, da bi bil kedaj videl kaj tako smešnega, kot  je bil on,  ko me je počasi pogledal z
se nemiri jako razširili. Preiskave so pokazale, da dijaki nemajo razloga biti nezadovoljni z novim pravilnikom in je glavni uzrok nemirom to, da dijaki neso hoteli biti pokorni svojim predstojnikom. Ker opomini neso nič izdali, so več udeležiteljev na prvi hip zaprli, potem nekatere začasno odpustili, nekatere pa celo izključili. Z kmetijske akademije v Moskvi so jih olpusrdi 50, i Moskovskega vseučilišča so |ib odpustili 15, izključili 7, s Peter-burškega vseučilišča so jih odpustili 20, izključili pa dva, iz Peterburške tehnike so jih odpustili 13, izključili pa 2, iz živinozdravniškega zavoda v Harkovu so odpustili 25 dijakov, dva pa izključili.
Finančno stanje Mirna* „Times" so dobile vest iz Rima, da bode to mesto napravilo bankerot. Ta vest je jako potlači la evropske borze. Morda še ne bode takoj bankerota, a to je gotovo, da je finančno stanje italijanske stolice jako slabo. Temu je največ uzrok to, da so začeli Rim lepšati in prezidavati, da se je zgradilo mnogo prekrasnih stavb, da pa s stavbami prebivalstvo ni primerno rastlo iu da je mnogo krasnih poRlopij praznih. Zato je mnogo stavbinskih bank napovedalo konkurz, vsaka z več milijoni. Mesto samo se je doslej le z velikim naporom vzdržalo.
Dopisi.
H Kr&kegu 17. aprila. |Izv. dopis] Pred trinajstimi leti ni imelo naše mestece še nobenega društva. Da ne bi delttlo preglavice onim, ki naziv-ljejo naše stoletje: „stoletje društev", je sklenil po svojem nemčurskem mišljenji znani vladni uradnik osrečiti jo s pravim Dunajskim darilom. Sklical je skupaj sorodne si po duhu. Prišli so iu staknili so skupaj svoje modre glavice, in konstatovali so, da je društvo potrebno in da mora biti to društvo iiitanovljeno na nemški podlagi, ako se hoče rešiti in obraniti „kulturi" naše v valovih narodnega barbarstva potapljajoče se mestece. In ustanovili so „Leseverein". In lepo je uspevalo to nemško društvo, z nemškimi pravili, nemškimi časopisi in nem-čurskim odborom na naših narodnih tleh in sejalo je blaženo nemško „kulturo" v boljše kroge našega meščanstva in žal — še danes se lahko o tem prepričaš — ne brez uspeha. Lepo številce „inteli-gentnega" meščanstva — pri nas pohlevnih Slovencih je že od nekdaj taka navada — je prište-števalo svojim članom. In sedaj? Tempora mu-tantur .... Izginili so zagrizeni nasprotniki naše narodnosti raz površje našega društvenega in soci-jalnega življenja. Nekaj — prožnih kukavic se nikjer ne manjka — jih je postalo narodnih, nekaj jih pa na tihem proklinja svojeglavnost usode, ki ni hotela izvoljenemu narodu razširiti domovja do Adrije. Da, drugačni so. — „Leseverein" pa, isti „Leseverein" kukor pred 13 leti, zbira se še vedno kot naše jedino društvo, svoje novostij željne člane v svojih prostorih. Res. da veje v njem ves drugačen duh, ko nekdaj, ko smo ležali, rekel bi, še v povojih in z veseljem konštatujem, da reprezen-tujejo njegov odbor možje, kateri umejo ceniti narodno mišljenje in narodno prepričanje iu katerim narodnost ni fraza, marveč znak poštenju in možatosti, a venderle vlada v njegovih prostorih in mej njegovimi društveni ki neka Čudna nebrižnost, nekak japonski flegma. Narodne pesmi ne naudu-šujejo, narodna godba ne vabi, narodni govor ne ueraja.   Najbolji dokaz skrajne mlačnosti,  rekel bi
malimi začujenimi očmi. Bil je zadej toliko večji nego spredaj, njegove prednje nogo bile so tako nerazmerno majhne, da so zadnje noge pri hoji vedno naprej uhajale. V jedno mer padal je na šijusti nedolžni nos, ter po vsakem kozolci, ki ga je nehote preobrnil, prav odkrito začujen zopet ustal. Da je bil smešen videti, okrašena je bila jedna zadnjih nog njegovih s Silvestrovim čevljem, v katerega je bil po naključji stopil ter se ga sedaj ni mogel osvoboditi. Ker je to nekoliko oviralo njegov nameravani beg, obrnil se je v me ter se ustavil , bržkone, ker je v tujci Bpoznal isto pleme, kateremu je pripadal njegov gospodar. Potem se je počasi postavil na zadnje noge ter neodločno iu proseče mahal sem ter tja z otročjo tačico z malimi jeklenimi krempeljčki. Prijel sein to tačico ter jo resno stresel. Od tega treuotka bila sva prijatelja. Tisti neznatni dogodek s serapo bil je pozabljen.
Toliko premeten sem bil pa vender, da sem najino prijateljstvo potrdil z nekovo nežno pazljivostjo. Sledeč njegovim pogledom, opazil sem brez posebnega truda na polici pod stropom posodo s štirioglatimi kepicami belega sladkorja, katerega celo pri najrevnejših zlatokopih redkokrat manjka.
indiferentizma, je pač to, da se zove naše društvo, čegar odbor in čegar društveniki so skoro brez izjeme narodni, vedno še „Leseverein", da ima še vedno nemška pravila. Ne devajmo luči, kjer jo tako krvavo potrebujemo, pod mernik. Skromnost je lepa čednost, v narodnem oziru je pa škodljiva in za narodifc, kateri se svoje narodnosti še tako malo zaveda, kakor baš naš slovenski, da celo po-gubljiva. Namen teh vrstic je, menim, jasen dovolj Združimo se somišljeniki in zahtevajmo, da se prekrsti naš „Leseverein" v .čitalnico". Naš odbor bode — v kolikor ga poznam — z veseljem ustregel naši želji. In če tudi ne: većina znam, da je naša.
M.
Iz Herpelj 15. aprila. [Izv. dopis.] Ddkar imamo semenj v Herpeljah 2. dan vsakega meseca, dobaja semkaj obilo kupcev posebno iz Trsta, Mil, Kopra in drugih krajev sosednih dežel kupovat klavne, mlečne in delavne živine in drugega blaga, na primer kmetijskega orodja, prašičev itd., a ti kupci neso vBelej zadovoljni, ker je navadno premalo živine in druzega blaga na prodaj.
Baš na zadnjem semnji v Herpeljah 2. aprila se je to dokazalo. Kupcev je iz več krajev došlo mnogo, a živine in blaga pa je bilo premalo, in tako so oni dan kupci bili primorani nad 10.000 gld. nesti nazaj domov.
Da je semenj v Herpeljah pri državni železnici iz Pulja, Trsta in Divače, od koder poštni vlaki ob 8. uri zjutraj dohajajo in ob 6. uri po-pi»Indne odhajajo, na pravem mestu, svedoči že to, da se je vsak semenj in posebno pa na 2. aprila vse kar je bilo na semenj živiue dognane in blaga navože-nega prodalo. Kupci popraševali so, kaj to pomeni, da se kranjska živina pogreša; saj je ta semenj v Herpeljah blizo Divače.
Ponavljam: Vsaki 2. tiari v meseci je semenj v Herpeljah in vsakikrat dohaja več kupcev iz Fur-lanije in z Laškega, kateri po visoki ceni Živino kupujejo. Zatorej svetujemo Kranjcem, Pivčanom in Vipavcem, da dne 2. maja mnogo živine in drugega blag na semenj v Herpelje dopeljajo. Kupčija bode gotovo dobra.
Domače stvari.
— (Volitev v I. razredu) končala je tudi s sijajno zmago. Oddanih je bilo 299 glasov in izvoljeni so: dr. Karol vitez Bleivveis Trsteniški z 258, Vaso Petričič z 249, Fran Terček s 184, Ivan Knez ml. b 182 glasovi. Od kandidatov klerikalno stranke dobil je Karol Pollak 112, kapelan Kalan 101 glas. Ta izid vzbudil je po vsem mestu veliko radost, kajti dokazal je, kako prazne in neosnovane 80 bile „Slovenčeve" deklamacije, da naša stranka v prebivalstvu Ljubljanskem nema več opore, da je volilno gibanje Je odločen odpor proti ožji „Narodovi stranki". Sedaj se vidi, kolik je odpor proti klerikalni stranki iu ta odpor bi se bil odločno pojavil tudi v III. razredu, da smo bili malo oprezneji in de-lavneji. Agitacija bila je nenavadno živahna, a vse prizadevanje nasprotne stranke bilo je zaman. Takoj zjutraj, ko so se oddali prvi glasovi, bili smo
Mej tem ko je jedel te koščke, imel sem priliko, ogledati si ga natančneje.
Barva njegova telesa bila je temno siva, a izvrstno osenjena, na tacah in gobci črna. Njegova dlaka bila je nenavadno dolga in gosta ter mehka kakor puh; mesene blazine pod njo bile so v svojem skladu in črtah svojih popolnoma otročjim podobne. Bil je še tako mlad, da ho bile njegove po-lučloveške noge znotraj še nežnejše nego nožice otroka v povojih. Razen svetlomodrih, jeklu sličnih, na pol v prstih skritih krempljev ni bilo čisto nič praskavega opaziti na rejeni postavi njegovi. Bil je povsem brez oglov, kakor kateri si bodi iz Ledinih potomcev. Božajoča roka je nekako z zamišljeno ugodnostjo udirala se v njegov kožuh Dolgo gledati ga bila je naslada, božati ga pravo razkošje; objeti ga bilo je toliko, kakor odreči se pameti svoji.
Ko je kosmatincu zmanjkalo sladkorja, zvalil se je z na pol nezaupnim, na pol vabečim pogledom skozi vrata, kakor bi pričakoval, da pojdem za njim. To sem tudi storil. A vohanje in hrkanje teukonosdga Pomposa v globeli mi ni samo razjasnilo uzrokov prejšnjega strahu njegovega, marveč me je tudi nagnilo, da sem krenil na drugo stran. (Daljo pelb.)
mi že za par glasov naprej in čim dalje se je vršila volitev, tem večja je bila razlika. Gospodje z nasprotne strani so tudi hitro čutili, a kazali „voljo pri nevolji", naposled pa so vender zabeli malo /.dihuvnti „čemu je tega treba?" in zatrjevali, da bi bilo lahko vse drugače. 2al, da so še le po izgubljeni bitki prišli do tega izpoznanja in da nam baš zaradi tega nedostaje vere, da se tudi tako mislili. Klerikalna stranka rada poudarja, da ona ne ruši discipline, a kako je s to trditvijo, vidi se najbolje iz tega, da lje bilo mej njeno stranko 36 volilcev, ki so sa,mo Pollaka in Kalana volil'.
— („Napredek in n azadnj ašt vo.') Pod tem naslovom priobčil je včerajšni „Slovenec" naš uvodni članek z dne 15. t. m., okrasil ga z nekaterimi pikantnimi pridevki, kakor: „konfuzni minerji," „stranka narodnih minfrjev" i. t. d., potem pa ves članek porabil kot priljubljeno „Re-tourkutsche," češ, to je podoba ožje stranke „Na-rodove." Taka taktika je pač jako žalostna, kajti mi smo vender pričakovali in tudi zahtevati smemo, da „Slovenčevi" velmožje dokažejo svoje obrekovanje. Povedati so imeli, na kak način hoče ožja stranka „Slov. Naroda" „dobiti v roke monopol pri mestni upravi ter svojevoljno gospodariti z mestnim premoženjem in v gotovem delu tudi z imovino mestnega prebivalstva." Ta zlobna trditev „Slovenčeva" je vender taka, da smo od poštenjakov nasprotne stranke smeli pričakovati odgovora, to tembolj, ker je bas zasluga nekaterih članov naše stranke, da so mestne finance tako ugodne, kakor že dolgo ne. A „Slovenec" trdovratno molči in niti ne skuša opravičiti se. Izustil je obrekovanje, a pozvan, naj to dokaže, vzel je vode polna usta. Nema druzega sredstva več, nego psovko „slovenski minerji." A tudi ta je skrajno nesrečna. Mi se z minerstvom nikoli nesmo bavili, dozdeva se nam pa močno, da utegne v „SlovenČevih vrstah biti par možakarjev, ki imajo v tem oziru nekoliko prakse.
— („Slovensko društvo") zboruje v nedeljo, dne 20. t. in. ob V*^- uro popoludne v Rušah v prostorih gosp. Franceta Novaka. Gosp. dr. Radey poročal bode o delovanji deželnega zbora štajerskega.
— (Shod volilcev) sklical je dosedanji deželni poslanec za Brežiški okraj g. Josip Jerman na nedeljo dne 27. t. m. ob 3. uri popoludne v Globokem v gospe Razlagovi gostilni „Pri slovenski lipi". Poročal bode o delovanji v deželnem zboru.
— (Nova zgradba.) Kranjska stavbinska družba pričela je včeraj zagrajati uhod na dvorišče pri »Malici". Zgradila bode ondu dve nastropji visoko hišo in tako zvezala sedanje poštno poslopje s hotelom pri „Maliči". V spodnjih prostorih bode velik salon za gostilno, mesto sedanjega, ki je onkraj dvorišča. Ker bode novo poslopie sezidano v zmislu kupne pogodbe, sklenene s pokojnim MaliČem tik poštnega poslopja, bodo potem prostori, kjer se izdajajo časniki in oddajajo rekomandovana pisma, še temneji, nego so sedaj. Zato je skrajni čas, da bo za poštni in brzojavni urad dobe prostori kje drugej. Dvorni svetnik Koch iz trgovinskega mi-nisterstva bil je v tej zadevi že parkrat v Ljubljani in ogledal si prostore, pouujane za novo poštno poslopje. Ker dotična pogajanja še neso povsem končana, ne moremo danes podrobneje o tem pisati, le toliko smemo povedati, da se bode v kratkem vršila prernemba, ki bode Ljubljani v znatno olepšavo.
— („Slova nstvo ve svych zpevech.") Te izvrstne zbirke, katere izdajo gosp. Ludvik Kuba v Podebradech, izšel je 48. zvezek. V njem so naslednje slovenske pesmi: Moj očka 'ma konjička dva. — Prišel sem pod oknice. — Vse je veselo, kar živi. — Pojdem čez mel. — Oj sijaj, sijaj, solnčice. — Oj stojaj, stojaj, Beligrad! — Kak' lepo poje črni kos. — V vertu je pohajala. — Kak' ti je ljubica? — N'coj je en lep večer. — Fantje skup se zbirajo. — Glej, glej, kak' mimo gre. — Ze noč se mrači. — Tam stoji Ljubljan'ca. — V ovi črni gori.  — Vsak zvezek stane samo 40 kr.
— (Goriško telovadno društvo „Sokol") priredi v nedeljo dne 20. aprila v svoji dvorani „Pri zlati zvezdi" v Gorici besedo. Vspored: 1. „Pozdrav", ugl. A. Medved za moški zbor z ba-ritonsolom. 2. „Na boj", moški zbor spremljevan z orkestrom. 3. „Koračnica" („Naglo bratje"), moški zbor. 4. „ Cerkvica", čveterospev. 5, „V Ljublmno jo dajmol" Izvirna vesela igra v treh dejanjih. Sp.
Jos. Ogrinec. Prvo in drugo dejanje se vrši v nekem maujem me3tu na Kranjskem, drugo v L,ubijani. Točki 2. in 3. vBporeda se uvrstita mej igro, Po besedi bo plesna zabava. Ustopnina k besedi 20 kr, k plesu 40 kr. za Sokole in GO kr za druge vabljene goste. Začetek besedi točno ob 8. uri. Brez vabila ni nikomur dovoljen ustop.
— ( „K m e to va I c a" ) izšla je 7. številka. Vsebina: Kako zeleno krmo ohraniti sladko. — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Pravila za škropljenje trt proti strupeni rosi. (rji) — Prvo poročilo me.itne hranilnice Ljubljanske 1889 — Razne reči. — Vprašanja iu odgovori. Gospodarske novice.
— (Konjarki odsek c. kr. kmetijske družbe Kranjske) je dobil glede žrebcev, katerih ni hotel za Kranjsko vsprejeti, od rainiater-stva odlok, naj pe žrebci za sedaj dado v porabo, pozneje jih pa pride ogledat nadzornik z Dunaja. Odsek je izrekel, da glede na svoje pravice teh žrebcev ne prepusti za pleme na Kranjskem.
— (Dijaška kuhinja v samo.tanu čč. g g. oo. mino ri tov na P tu ji) je v tekočem šolskem letu 1889/90 počenši z 19. septembrom 1. t. do 31. raarcija t. 1. 2571 kosile v vrednosti 1185 gld. G5 kr. a. v. revnim dijakom podelila. Z nova sov človekoljubni namen darovati blagovolili: a) vnanji: „Ljubenski domoljubi" po g. Kunsteku Lukeži, 10 gld ; „slavna Makolska posojilnica" 10 gld. ; po č. g. M. Lendovšeku, g. Spindler Anton, c. kr. zemljiški knjigovodja v Brežicah, 5 gld.; g. Koser Franc, poštar iti posestnik pri sv. Lovrenci v Slov. gor., 1 gld. 50 kr.; g. Miki Tomaž, trgovec in veleposestnik pri sv. Marjeti pod Ptujem, 1 gld. ; b) Ptujski: g. dr. Ploi Jakob 4 gld.; g. Kun-stek Lukež 2 gld.; g. Klobučar Anton 2 gld.; g. Cilenšek Martin 1 gld.; č. g. Majcen Ferdo 1 gld.; 6. g. Črnko Marka 1 gld. 5 kr.; č. g. Bratuša Alojz 1 gld. 5 kr. ; č. g. Šalamon Frančišek 1 g!d. 5 kr. Vsem preblagim podpirateljem naše blagodejne naprave in preiskrenim ljubiteljem uboge slovenske gimnazijske mladine izrekamo prisrčno zahvalo in stoterni: „Bog plati!" Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan na Ptujem.
— (Razpisane) so učiteljske službe : V Radečah složba 4. učitelja. Plača 400 gld. — Na Studenci služba 2. učitelja. Plača 400 gld. Na Čateži služba 2. učitelja. PJača 400 gld. — Prošnje do 15. maja.
Telegrami „Slcvenskemu Narodu'';
Moravska Ostro va 17. aprila. Od danes zjutraj je v vseh jamah in tovarnah delo ustavljeno. 30.000 delavcev praznuje. Došlo je 6 batalijonov vojakov in še več se jih pričakuje. V Vitkovci napali so delavci vojake, poslednji so streljali. Trije delavci mrtvi, mnogo ranjenih. — Delavci so zahtevali, da se jim dnevna mezda zviša na 2 gld., sedaj pa so odjenjali in zahtevajo 1 gld. 80 kr. na dan. Posestniki rudnikov in premogovih jam so pripravljeni, povišati mezdo in tud: skrajšati de-seturno delo, zaradi nekaterih drugih zahtev pa še neso odjenjali.
Krakovo 17. aprila. Mesto Novi San-dec je popolnoma pogorelo. Škode je pol milijona goldinarjev.
Beligrad 17. aprila. Uradui list objavlja premeščenje Dunajskega poslanika Pe-tronjevića v Peterburg. Tamošnji poslanik Simič premeščen je na Dunaj.
Peterburg 17. aprila. „Petersburgskija Vjedomosti" pišejo, da je državnemu svetu predložen zakonski načrt o reorganizaciji mejne finančne straže, ki se bode razdelila v 77 eskadronov.
Toulon 17. aprila. Danes popoludne priplulo je italijansko brodovje v malo pristanišče in se z brodovjem francoskim pozdravljalo s streli. Admiral Lovora s štabom obiskal francosko, potem pa Francozi italijansko brodovje. Danes popoludne obiskal Lovera pomorska in vojaška oblastva.
Bazne vesti.
* (Strajki.) V Grade i strajkujejo sedaj peki, mizarji in kovači. — V Pottendorfu pri Dunajskem Novem Mestu strajkuje nad 1000 delavcev. — V Cel ovci hočejo peki delo ustaviti dne 28. t. m., ako ne dobo D—M gld. na teden brez hrane in 1. maj prost. — V Pragi štrajku-
1'ejo pekovski pomočniki in mojstri morajo sami rie-ati. — V Brnu zahtevajo čevljarski pomočniki, da se jim delo skrči na 8 ur na dan, sicer prete, da delo ustavijo. — V Moravske j Ostrovi strajkuje nad 2000 delavcev iz tamošnjih premogovnikov, in ker ti ne mirujejo, prišel je že jeden bataljon vojakov iz Olomuca, da zopet napravi red.
* (Neresnična vest) širila se je v sredo po raznih deželah, zlasti pa v južnej Nemčiji, da Dunaj gori na vseh koncih- to pa se je zgodilo le vsled mnogih sttajkujočib delavcev, ki so v zadnjem času po Dunaji razsajali. To pa ni res; res je le, da na Dunaji gori, pa kakor vsak ean le — v pečeh in na ogujiščih.
* i Ž c n s k c na Grškem) so pri vladi uložile prošnjo, da bi vladar povodom 25 letnice svojega vladanja blagovolil ustanoviti tudi kako šolo, zlasti obrtno, za ženske, češ, da je ženstvo na Grškem preveč zanemarjeuo, dočim je toliko učnih zavodov za vzgojo moške mladine. Nadejajo se, da bode prošnjo, na kojej je podpisanih 2800 žensk, izvestno podpirala mlada kraljičina.
* (Usmrtili so) v Osjeku dne 14. t. m. kmeta Štefana Baliča, ker je dne 22. aprila 1. 1. usmrtil kmeta Josipa Zagroviča. Soproga ubitega pa, ki je bila Baliča najela in je bila tudi k smrti obsojena, umrla je v zaporu.
* (K smrti obsodili) so v Brnu dne 15. t, m. opekarja Jakoba Psoto, ker je 30. dne marca svojo soprogo po hudem pričkanji ubil.
* (Umetno zobovje požrla) je v spanji neka kmetica blizu Kiela. Ko bo mej strašnimi bolečinami prebudi, pokliče urno svojega moža, ki takoj zapreže ter pelje nesrečnico k bližnjemu zdrav niku; ta pa jej svetuje, naj se naglo pelje v Kiel, kjer se je nekemu zdravniku tudi res posrečilo zobovje jej iz goltanca potegniti in tako rešiti nesrečnico gotove smrti.
* (Zeniti se, je prepovedano) v državi Kentuckv v Severnej Ameriki vsakemu blaznemu, vsakemu revežu in beraču, vsakemu pijancu in postopaču, vsakemu igralcu, ki se le z igro živi, in vsakemu, kdor je bil zaradi tatvine ali kake druge hudobije kaznovan.
* (Usmrćenje z elektriko) upeljali so v zadnjem C-asu v Zjedinjenih državah Severne Amerike. Tako so že naznanili dvema morilcema, da ju usmrte z elektriko, jednega v tednu, ki se prične dne 28. aprila, drugega v tednu, ki se prične dne 5. maja.
* (Trupla brez glav.) Pred kakim mesecem pripeljala je neka karavana iz Maroka v Algier osem teških zabojev, poslanih na napačen naslov. Ker zabojev neso mogli oddati in tudi odpošiljalca neso dobili, so odprli zaboje ter našli v njih — šestnajst trupel mladih deklic, jedno truplo zamorke in jedno moško truplo — vse brez glav. Posestniki karavane so pripovedovali, da jim je tO izročil navidezno bogflt mož v Maroku ter jih še celo nekoliko spremljal, plačal pa jim le polovieo vožnine. — Doslej izvedeli so za stanovanje poši-Ijalčevo, a njega še neso dobili, kakor tudi glav še ne. Ljudje pripovedujejo, da je imel hlapca in deklo zamorko in da so ga ženske vsak dan obiskavale.
Mnogoletna o|ui/oiaiijii. Proti alahosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ Sei d 1 it z-p r a Ski u zelo odlikujejo od družili sredstev, b svojim prebavljenje pospo-šujočim in želodec okrepčujočim ter kri čistecim uplivom. Cena škuteljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchhiuben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno M(»11 -ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (55-5)
Meteorologično poročilo.
„umni! ZTOI
H t«>| t
za vse leto l.OO ; »a pol leta
gld. 2.SO; mm četrt leta 1.15.
---<r*m ■
M"n joi :
17. aprila.
Pri Klonu : Soukup, lilo^hman, Stagler, Breisai h z Dunuja. — Dr. Pavliček, Husserl, Prossnitz, Sclnuidl iz Prage. — Musič s soproga is Celovca. — Vida, Fischer, Nick iz TrBta. — Reiser, Haberfeld, Hchleaingor iz Temeš-vara. — Larisch h Krnova.
Pri Muli« i » Miiller, I.owy, C4old, Zalut, Kochler. Lederer, Schiman, Gorati, Beverman, Kngel, Salzer z Dunaja. — vitez Paller, Zais iz Gradca  — Kisenzopf iz Znojma.
Pri IluvnrMkeui dvoru : Sešark, Jaklič, Kump, Iz Amerike. .
Pri južnem  kolodvoru :   Cosuhch iz Keke. — Branca iz Lipakega. —  Zoubek iz Trsta. -Zagreba.
Hartman ta
IJmrlfl so  v   IJnblJani:
15. aprila: Marija Iler, mestna uboga, 63 let, Krakovske ulice št. 7, za plučn m emtizemom. —Ana Klemene, Btrojevodjeva vdova 30 let, »v. Petra cesta št, 75, za jetiko.
IG. aprila: Valentin Laznik, delavec, 46 let, bv. Petra cesta št. 53, za tuberkulozo.
17. aprila: Andrej Kovač, kramar, 73 let, Stari trg, 8t. 4, za omehćanjem možganov. — Jožef Vovk, črevljnrski vajenec, 16 let, Reber št. 3, za jetiko. — Marija Cerar, mestna uboga, 67 let, Karlovska cesta fit. 7, za vodenico. V d e ž o i n e j bolnici:
16. aprila : Terezija Nanger, gostija, 30 let, za jetiko.
zevanja     „ lnm peratura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v
mm.
'"c 7. zj u t raj g« 2.popol. r,- I 9. zvečer
7247 mm. 788 0 mm. 723"9 mm.
6 8" C 15 0° C 10-6°C
brezv. si. jz. hrezv.
obl. »bi. dež.
6 00 ni.
dežja.
Sreilnja temperatura 10 •8", za 16° nad normalora.
0-u.3n.3js3sa, "borza.
dne 18. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — daneB
Papirna renta.....gld.  «9-3;) — gld.  88 95
Srebrna renta.....„     89 30 —   „     89 10
Zlata renta......„    110 75 —   „ 11025
5°/0 marčna renta.....iOl'60 —   , 101*40
Akcije narodno banke   .   .     »   94.V— —   „   945" —
Kreditne akcije.....„   299 75 —   „ 2J8-50
London........„    119-10 —   , 119-05
Srebro........„     —'— „    —;—
Napol......... „       945 —   . 0*46
C. kr. cekini......„      5fi6 —   M i>-66
Nemške marke.....„     P8-45 —   „ 58*45
4°/0 državno srečko iz I. 1851       25» gld. 132 gld. 60 kr.
Državne srećko iz 1. 1864 100   „ 179   „   50 „
Ogerska zlata renta 4%....... 102   „   90 „
Ogerska papirna renta 5°/u......99   „   65 „
Dunava rog. srečko 5°/0  .   .   .    100 gld. 121    „   20 „
Zemlj. obč. avstr. 4I/|l70 zhiti z« s t. listi ,   . 117   „   50 „
Kreditne srečke......100 gld. 188   .   — „
(— 7,007.000 gld.)
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 17. aprila 1890.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   396,948.000 gld. Zaklad v gotovini .   .   241,381.000 .
Portfelj...... 140,646.000 „
Lombard.....22,524.000 „
Davka    prosta ban-
kovčna reserva .   .    50,156.000 „
<+
C— (—
171-000 9,016.000 861.000
( +   8,889.000   - )
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja mej boleznijo in ob smrti našega ljubljenega brata, oziroma svaka in strijca, gospoda
Antona Schmidmajer-ja
posebno slav. požarnoj brambi, gospodom pevcem, slav. meioanskej godbi, darlteljem prekrasnih vencev in vsem mnogobrojnim spremljevalcem ranjcega k večnemu počitku izrekava najtoplejšo zahvalo.
V Kamniku, dne 18. aprila 1889.
013)      Rudolf in Marija Schmidmajer.
Vsled sklepa dotičnih  dedičev se naznanja, da se bode vršila
za prodajo premakljivega blaga  pokojnega Antona .Tcisan-a na I uri li. št. IO,
kakor: dragotin, lovskih pušk, miz, stolov, posteljnjakov z opravo, podob, ogrinjal, oken, različnih omar i. t. d., različnega štacunskega blaga, štacunske posode in orodja, tehtnic i. t. d.; vina, žganja, piva, kisa, kletne posode, sodov, čabrov, kislin, nekoliko poljskega pridelka, prešičevega mesa, okoli 100 voz gnoja, 5 goved mej temi 3 krav in 2 junčkov, 2 kobil in komatov, več sto centov sena, več voz parizarjev in jednega gozdnega voza, 1 kočije za 4 osebe, 1 kalesa, 2 malih vozičkov, kuhinjske in krčmarske posode, svetilu in svetilnikov, nekaj vitnarskega orodja i. t. d. ter se je določil dražbeni dan
28. aprila 1990
IIa Ulici v hisl Št. i.O vsaki dan dopoludne od 8. do 12. ure in popoludne od 2. do 5. ure, ter se omeni, da se bo, če bo treba, vršila dražba tudi sledeče dneve.
Gori omenjene dni se bode prodajalo jedna ledenica ledu, ter dala v najem ledenica, nekoliko njiv orane zemlje, gospodarska poslopja, kovačija, vodnjak, kozole, borjač, vrt pri hiši, hiša po imenu magacin, in stanovanska hiša na Ulici St. IO izvzemši 2 sob z opravo, kateri so si dediči v pravico rabe pridržali.
(3it) Oskrb ništvo.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige:
Hloilnc duše.
Roman, deški spisal Vdcslav llenei-Tfebizskf. Preložil Ivan Gornik. Mala 8U, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Olci in Mnovi.
Roman.  Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Iran Gomik. Hala 8rt, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr.
I ndiita.
Spisal Andri Thturiet, poslovenil Vinko. — Ml. 83, 143 Btra-nij.  Gena 20 kr., po pošti 25 kr.
ViEciiski brodnik.
Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°,  82 stranij.  Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Dnevnik.
Spisal Ludovik Halivy, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij.   Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Ukrajinske dume.
Češki spiBal E. Jelinek.   Poslovenil Podvidovski.   Mala 8°, 84 stranij.  Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
V"
Časnikarstvo   in naši časniki.
SpiBal i * *   Stat norainis inubra.   Ml. 8%  19 pCl. Cena
Pariz v Ameriki.
Povest.
* *   Stat noininis umbra.   Ml. 8U 40 kr., po pošti 45 kr.
lin lira vski.
•Spisal A. S. PuHkin, poslovenil J. P. ■ 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr
Ml. 8",
Roman. Francoski spisal Rent Lefebvre. Stat nominis umbro.   Ml. 8°, 535 Btranij.
pošti 55 kr.
Poslovenil * * ^ Stane 50 kr., po
Ivan ^£l>ot;'ar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iihiik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
•Iiniak naše&'a časa.
Romat*.   Spisal  M. LermotttOV, poslovenil J. P.  — Ml. 8", 2U4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Selski župnik.
Kouian. Spisal L. Halknj, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Knez Screnrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
M o v.
Roman.   Spisal Tnrgenjec, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 32 pCl.  Cena 76» k]r., po pošti 80 kr.
Za dragocenim korenom*
PoveBt  iz življenja kitajskih pogosđnikov. Spisal Maksimov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8°,   141 stranij. 20 kr., po pošti 25 kr.
8\
A. J Stane
V isti zalogi stu izšla in so dobivata i>o zuižant ceiii še sledeča zvezka:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal ltajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr
grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelioa, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega : Meta Holdenis, roman, francoski Bpisal  Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik.
Velja.................25 kr.
poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Luninimi in tisk -Narodne Tiukarne".