SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 5. aprila 1979
Št. 9
VSEBINA
OBČINA TREBNJE
63. Statut ob dne Trebnje
64. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Svetinje
OBČINA ČRNOMELJ
65. Odlok o spremembi odloka o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1979
OBČINA KRŠKO
66. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Krško
67. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Leskovec o izidih glasovanja na referendumu z dne 18. marca 1979
68. Porodlo volilne komisije Krajevne skupnosti Senovo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne 4. marca 1979
69. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dograditve Doma XIV. divizije na Senovem, razširitev vzgojnovarstvene ustanove na Senovem, zgraditev makadamskih cest do nedostopnih kmetij in napeljavo telefona v vsako vas v krajevni skupnosti Senovo
OBČINA METLIKA
70.
71.
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Božakovo z dne 11. marca 1979 Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Božakovo, planiranega do leta 1983
OBČINA RIBNICA
72.	Odlok o prispevku za zadovoljevanje potreb na področju družbenega varstva otrok za čas od 1. aprila do 31. decembra 1979 73 Ugotovitveni sklep skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica sklenjen
74.	Ugotovitveni sklep skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica, da je statut te skupnosti sprejet
OBČINA NOVO MESTO
75.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
63.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 185. člena Ustave SR Slovenije na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. 2. 1979 po poprejšnji javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in zvezi sindikatov sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Trebnje, tako da se prečiščeno besedilo statuta občine Trebnje glasi:
statut občine Trebnje
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
I.	TEMELJNA NAČELA I.
Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Trebnje, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme in ne more delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, Ustava Socialistične republike Slovenije in ta statut.
Delovni ljudje in občani uresničujejo in varujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v Socialistični zvezi delovnega
ljudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejna, vodilna in politična sila je zveza komunistov. Tu se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
n.
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične izgradnje ter s tem ustvarjajo idejno politične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delovni ljudje in občani neposredno in v samoupravnih organih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društvih in združenjih ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo:
— širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
— ustvarjati pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
— širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja zlasti na področjih, kjer prevladujejo funkcije politične oblasti, ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
— krepiti in razvijati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije;
— prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštova-
nju človekovega dostojanstva;
— razvijati vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v skladu z načeli neuvrščene politike naše države in solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Trebnje neposredno in v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito in s tem zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter samoupravne socialistične družbe.
HI.
Delovni ljudje in občani v občini odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
Delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja v temeljni organizaciji združenega dela. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodek.
Delavci v združenem delu tudi zunaj temeljne organizacije združenega dela, v okviru družbenopolitičnih skupnosti preko delegatskega sistema neposredno odločajo in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih, družbenih, osebnih in skupnih potreb.
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja neselij, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se povezujejo za uresničevanje teh in drugih interesov z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in zunaj nje.
IV.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, socialnega varstva ter socialnega skrbstva, zdravstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega d*la ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ah uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz odnosov na področjih, za katere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, katere jim nudijo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejajo z njimi na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim statutom in s pogodbo. Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosti in odgovornosti mora biti delavcem in drugim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih in delavcem v organizacijah združenega dela, ki nudijo storitve pravica, da jim gre enak družbenoekonomski položaj kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela.
V.
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih in združenjih in v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče za organiziranje in delovanje delegatskega skupščinskega sistema je, da se v občinski skupščini zagotovi zastopanost vseh avtentičnih interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov.
VI:
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Trebnje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb. Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini.
VIL
Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti.
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in občani, družbenopolitične in družbene organizacije, društva ter združenja in vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti:
— obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
— določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
— obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov;
— spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene;
— ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolucionarne socialistične vzgoje.
Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo, da postane marksistični svetovni nazor, programski cilji in opredeljenost ter naloge ZKJ opredelitev in osnova za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društva, ki združujejo mlade ljudi, se zavzemajo za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma, ki temelji na idejnih in političnih ciljih naše revolucije.
Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot družbenopolitična organizacija aktivnih borcev NOB deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz narodnoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Zavzema se za čim hitrejše in čim boljše reševanje materialnih in drugih vprašanj borcev, kar je tudi pomembna dolžnost vseh družbenih in državnih organov in organizacij.
Z delovanjem v sindikatih in v zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela.
V ta namen se bore zlasti:
— za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije;
— za uresničevanje interesov in samoupravnih pravic ter dolžnosti
DOLENJSKI UST št. 14 (1547) - 5. aprila 1979 STRAN 31
delavcev na vseh področjih dela in življenja;
— za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka;
— za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela;
— za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela;
— za samoupravno usklajevanje posameznih skupnih in splošnih družbenih interesov;
— za dvig kulture in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij;
— za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;
— za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju funkcije oblasti in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami;
— za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole;
— za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki;
— za zagotavljanje socialne varnosti;
— za dvig življenjskega standarda delavcev;
— za razvijanje in krepitev solidarnosti;
— za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev.
Sindikati in zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za
samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki se nanašajo na gmotni in družbeni položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost so sindikati v občini sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se uresničujejo in upoštevajo njihovi interesi.
Občinska skupščina in njeni organi ter drugi samoupravni organi na ravni občine so dolžni obravnavati pobude in predloge sindikatov, ki jih le-ti dajejo preko občinskega sveta zveze sindikatov in obvestiti predlagatelje o svojem stališču.
Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti uredijo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršilnih in drugih organov v razmerju do sindikata, da bi tudi tako omogočali njegovo nemoteno delovanje pri uresničevanju njegove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakoni in s tem statutom.
Občine je dolžna v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugim organiziranim ~ socialističnim silam v občini materialne in druge pogoje za uresničevanje njihovih funkcij, določenih z ustavo in s tem statutom.
VIII.
Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah njenih zborov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevanjem programov dela in akcij in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
IX.
Splošna ljudska obramba je kot redna dejavnost in trajna funkcija samoupravne socialistične družbe nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, temeljnih , in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter samoupravnih in drugih organov v občini v okviru enotnega sistema splošne ljudske obrambe SFRJ.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev občine v oborožen boj in v vse druge oblike odpora zoper napadalca in zoper vsakogar, kdor bi ogrožal varnost in neodvisnost dežele ali njeno socialistično samoupravno družbeno ureditev.
Družbena samozaščita je najširša oblika varstva neodvisnosti in nedotakljivosti ustavne ureditve, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, samoupravnih pravic in drugih svoboščin delovnega človeka in občana, varstva družbene lastnine in premoženja, zagotavljanja osebne in premoženjske
varnosti občanov ter zagotavljanja nadaljnjega družbenega razvoja.
V ta namen delovni ljudje in občani uresničujejo pravice in dolžnosti družbene samozaščite ter v okviru samoupravnih skupnosti in organizacij ter organov zagotavljajo organizacijske, materialne in druge možnosti za uspešno uresničevanje družbene samozaščite.
Družbenopolitične organizacije v okviru SZDL kot fronte naprednih socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov s svojim usmerjevalnim idejnopolitičnim delovanjem zagotavljajo uspešno in usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter skrbijo za podružbljanje in nadaljnji razvoj obrambnih in varnostnih funkcij v občini.
X.
V družbenih svetih, ki so kot družbena telesa sestavni del delegatskega sistema, delovni ljudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obveznosti in odgovornosti uresničujejo družbenopolitično usklajevanje pri oblikovanju in izvajanju politike, pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in tako prispevajo k razvijanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
XI.
Vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih, o delovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in zato ena izmed temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov.
V družbenem sistemu informiranja se vsi, ki sodelujejo v procesu obveščanja v delegatskem sistemu, samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljadi in občanov ter pri tem uporabljajo predvsem sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost primerjalnim informacijam v procesu odločanja, na podlagi katerih se delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločajo in zavzemajo stališča.
Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi:
— zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja;
družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja;
— delovni ljudje, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva,-ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev javnega obveščanja;
— organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in so dolžne seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela.
xn.
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri razvijanju medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter zaradi pospeševanja usklajenega gospodarskega in družbenega razvoja se občina Trebnje povezuje z drugimi občinami v regiji in v SR Sloveniji in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov.
Občina Trebnje sodeluje z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji.
II. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Občina Trebnje je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmeijajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2. člen
Občina Trebnje je pravna oseba.
V premoženjsko pravnih zadevah zastopa občino javno pravobranilstvo.
Sedež občine je v Trebnjem.
3. člen
Območje občine Trebnje obsega naslednje katastrske občine: Bistrica, Brezovica, Čatež, Češnjevek, Dobrnič, Dolga njiva, Jelše-vec, Knežja vas, Korita, Laknice (del), Lukovek, Mali Videm, Medvedje selo, Mirna, Mokronog, Novo Zabukovje, Ornuška vas, Ostrožnik, Ponikve, Praproče, Roje, Sela pri Šumberku, Selo—Mirna (del), Staro Zabukovje, Stehanja vas, Straža, Štefan, Šentrupert, Sevnica, Škovec, Tihaboj (del), Trebelno (del), Trebnje, Tržišče (del), Velika Loka, Veliki Gaber, Vrhtrebnje in Zagorica.
4. člen
Občina Trebnje lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja.
Priznanja občine so:
1. imenovanje za častnega občana občine;
2. plaketa občine,
3. listina o posebnem priznanju.
Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanja prejele ter druge določbe se določijo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Da se ohranijo in krepijo junaške tradicije narodnoosvobodilnega boja, se lahko podeli domicil v občini Trebnje enotam narodnoosvobodilne vojske, ki so bile ustanovljene ali so delovale na območju občine Trebnje.
5. člen
Praznik občine Trebnje je 4. september kot obletnica ustanovitve IV. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade „Matija Gubec“ 1942. leta na Trebelnem.
6. člen
Pečat občine Trebnje obsega grb socialistične republike Slovenije, ime socialistične republike Slovenije in ime občine.
Občina ima lahko tudi svoj grb.
7. člen
Občani občine Trebnje so državljani Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
8. člen
Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščini družbenopolitične skupnosti kot tudi z usmeijanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščini.
9. člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.
1.	Samoupravljanje v združenem delu
10. člen
Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, in sicer:
— z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
— z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti;
— s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti.
Organi temeljne organizacije in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo v skladu s smernicami, ki jih dajejo delavci, poskrbeti za obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo.
Organi družbenopolitične skupnosti morajo delavce v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.
Organi temeljne organizacije, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti morajo poskrbeti, da je obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo.
11. člen
V organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, organov občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
12. člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva s samoupravnimi sporazumi ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti. Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, si tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
Na načelih iz prejšnjega odstavka se lahko ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbene dejavnosti, komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov.
13. člen
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zagotavljajo delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost. Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje v svobodni menjavi dela na podlagi ovrednotenih programov s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
14. člen
Razmerja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugi- — mi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini ter širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi urejajo -delovni ljudje in njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi, z družbenimi dogovori, s pogodbami, statuti in z drugimi samoupravnimi akti.
15. člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravne interesne skupnosti, se neposredno in po svojih delegacijah, v skupščini občine kot tudi v organih samoupravnih interesnih skupnostih, ustanovljenih za širše območje oziroma za območje cele republike, sporazumevajo in odločajo o vprašanjih s področja dejavnosti, za katero je skupnost ustanovljena.
16. člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov, ter da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.
Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavlja za območje, ki je širše od občine, se lahko za območje občine ustanovijo skupnosti, kot deli te samoupravne interesne skupnosti.
17. člen
Najvišji organi samoupravljanja SIS so skupščine, ki so organizirane po delegatskem sistemu.
Skupščine sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in občani neposredno volijo in odpokličejo.
Število delegatskih mest v skupščini vsake samoupravne interesne skupnosti določijo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti.
18. člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se volijo delegacije in skupne delegacije za delegiranje delegatov v občinsko skupščino, se izvolijo:
— posebne delegacije za skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, ali
— združene delegacije za dve ali več posameznih interesnih skupnosti, za katere se interesi v temeljni organizaciji ali skupnosti povezujejo, ali
— splošna delegacija za skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti.
S statutom ali z drugim splošnim aktom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti se določi, kakšne delegacije bodo delovni ljudje oziroma občani volili.
Pri oblikovanju skupne delegacije se to določi s samoupravnim sporazumom, s katerim se delovne skupnosti sporazumevajo o oblikovanju skupne delegacije.
Pri določanju vrste delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti upoštevajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti dogovor o vrsti delegacij, ki g9 sprejmejo delegati občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in delegati občinskega sindikalnega sveta.
19. člen
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti na sejah svojih zborov, v skladu s svojimi samoupravnimi akti predvsem:
— določajo politiko na področju dejavnosti interesne skupnosti,
— določajo izhodišča za svobodno menjavo dela,
— obravnavajo in sprejemajo razvojne programe,
— sprejemajo finančne načrte in zaključne račune,
— sprejemajo statute in druge splošne akte,
— sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume,
— analizirajo kadrovsko problematiko na ustreznem področju interesne dejavnosti,
— določajo merila za uporabo sredstev, ki jih delovni ljudje združujejo za izvajanje programov skupnosti,
— volijo in odpokličejo predsednika skupščin in zborov in njihove namestnike,
— ustanavljajo delovna telesa zborov ter imenujejo in razrešujejo
njihove člane,
imenujejo oziroma volijo in odpokličejo ter razrešujejo predsednika in člane izvršnega odbora ter izvršilne organe, razpravljajo o drugih nalogah s svojega delovnega področja.
20. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva razpravljajo in odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o pomembnih vprašanjih svoje dejavnosti.	2]	člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine pri usklajevanju programov razvoja posamezne interesne dejavnosti s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine in pri drugih vprašanjih skupnega interesa.
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi med seboj, usklajujejo svoje delo in lahko zato ustanavljajo skupne organe.
t
22. člen
Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti se organizirajo kot ena ali več delovnih skupnosti za opravljanje nalog organov skupnosti in izvajanje opravil, ki jih izvajajo na podlagi ustreznih predpisov.
Po sporazumu, ki ga skleneta ustrezen upravni organ s soglasjem izvršnega sveta družbenopolitične skupnosti in samoupravna interesna skupnost, se lahko v upravnem organu opravljajo tudi strokovne, upravne in druge naloge za ustrezno SIS oziroma ustanovijo skupne strokovne službe.
23. člen
Za dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti združujejo delavci sredstva iz dohodka in skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnega dohodka in drugih svojih sredstev.
Poleg sredstev, ki jih v ta namen izločajo samoupravne interesne skupnosti, delavci in delovni ljudje združujejo sredstva po posebnih samoupravnih sporazumih in pogodbah s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi ter iz samoprispevka delovnih ljudi in občanov.
24. člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, določi obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih skupnih nalog.
Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine občine, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine občine. Zakon oziroma odlok skupščine občine lahko določi, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, sprejemajo v soglasju s skupščino občine.
25. člen
Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina občine pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ki so določeni z zakonom.
3. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
26. člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevni skupnosti in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način
povezujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog.
V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamezne in skupne interese.
Krajevno skupnost ustanovijo delovni ljudje in občani po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, za naselje, del naselja ali več naselij tako, da predstavlja urbanistično, gospodarskem politično zaokroženo celoto, v kateri je možno uresničevati naloge krajevne skupnosti in upoštevati skupne interese občanov.
27. člen
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju medsebojnih odnosov v naselju, urejanju otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, telesne kulture, komunalnih ali drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov, ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, kulturnih spomenikov, upravljanja s stvarmi v družbeni lastnini in drugih področij skupnega življenja in dela, sprejemajo programe ter kratkoročne in dolgoročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabo sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
28. člen
Materialna podlaga krajevne skupnosti temelji na samoupravnem sporazumevanju ter družbenem dogovarjanju temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in v občini.
29. člen
Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje zadovoljujejo in uresničujejo:
- s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo, s solidarnostnimi akcijami ah pridobijo na drug način;
- z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
- s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti;
- s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi;
- z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine; s prostovoljnim združevanjem sredstev v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, združenjih in društev v krajevni skupnosti;
- z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
- z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi.
30. člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ugotavljajo, obravnavajo, o njih odločajo in sklepajo o načinu reševanja na svojih zborih, krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, hišnih svetih, z referendumom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji-in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, samoupravnih interesnih skupnostih in v občini. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov pa poveijajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
31. člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v
krajevni skupnosti povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese.
32. člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajejo:
— krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva,
— delegacija, svet ali skupščina krajevne skupnosti,
— zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine,
— skupnost krajevnih skupnosti,
— najmanj petdeset delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ah priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti. Pobudo za združitev dveh ah več krajevnih skupnosti ali
priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se žeh združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora na pobudo za ustanovitev, združitev krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
33. člen
Referendum se izvede v vseh krajevnih skupnostih, ki jih zadevajo statusne spremembe iz člena 32.
34. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave svet krajevnih skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut krajevne skupnosti je sprejet, če sta zanj glasovali najmanj dve tretjini delegatov v skupščini krajevne skupnosti.
35. člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
— pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njegovega uresničevanja; območja, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
— naloge in način dela organov krajevne skupnosti;
— način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
— ustanovitev, sestavo in delovanje poravnalnega sveta;
— način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti in njihovega financiranja;
— oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja;
— vprašanja, o katerih se odloča na referendumu;
— način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja;
— organizacijo ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
— druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
36. člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Kadar krajevna skupnost razpiše referendum zaradi uvedbe prispevka občanov za sofinanciranje skupnih družbenih potreb, si mora pred razpisom priskrbeti pismena zagotovila predvidenih sofinancerjev.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta v krajevni skupnosti obravnavajo delovni ljudje in občani na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti.
37. člen
Na dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih samoprispevek, del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugi dohodki ne
zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine.
4.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
38. člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizmcije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
39. člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, da sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
40. člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
41. člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
42. člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
43. člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu
44. člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
45. člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
46. člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
47. člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s
katerimi se ureja delovna razmerja delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
48. člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oziroma izvršni svet.
49. člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
50. člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
51. člen
S samoupravnim sporazumom in z družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
• 52. člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v uradnem glasilu.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum potem, ko je veljavno sklenjen, objavljen v uradnem glasilu.
Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine.
5.	Skupščinski sistem
53. člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
54. člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastniško pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom;
4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na podroi^u izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
STRAN 76	_
   ^
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, nm katerem je sedež te organizacije.
V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
55. člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ah skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
56. člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
57. člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugmi skupnimi interesi v združenem delu, z interesi v občini ali po teritoriju, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkdj občinske skupščine.
58. člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in z odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za ko.iferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
59. člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, daje zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
60. člen
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
61. člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava glede na
vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ah za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
62. člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
63. člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščala in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
64. člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora; ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
65. člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje; ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ah na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od navedenih organov odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ah zadev iz njihove pristojnosti.
66. člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
67. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne more biti priprt ah kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ah za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je. Prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da določi, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora po poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
6.	Oblika osebnega izjavljanja v občini
a)	Referendum
68. člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da
se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drugi akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
69. člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
70. člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delavcev v združenem delu občine, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
71. člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v uradnem glasilu.
72. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovanja tudi delavci v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice in stalno prebivajo na območju, na katerem se izvaja referendum.
73. člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja.
Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v uradnem glasilu.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Občinska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
74. člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma.
75. člen
Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanje rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja, uredi občinska skupščina v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
b)	Zbori
76. člen
Na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti se sestanejo delovni ljudje in občani določenega območja, ki imajo skupne potrebe in skupne interese.
Zbor delavcev v organizacijah združenega dela se sestaja v temeljnih organizacijah združenega dela in njihovih delih, v
delovnih organizacijah ali v več delovnih organizacijah skupaj, pri čemer se upošteva, ali gre za vprašanja, ki zadevajo širše ali ožje področje.
Zbori se sestajajo po naseljih in njihovih delih, temeljnih organizacijah združenega dela in njihovih delih, po krajevnih skupnostih in na druge načine, glede na to, ali gre za vprašanja, ki zadevajo ožje ali širše interese.
77. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
S sklepom občinske skupščme ali njenega zbora lahko sklicuje zbor delovnih ljudi in občanov, zbore delavcev v organizacijah združenega dela tudi predsednik občinske skupščine, če je sklic obvezen, pa ga sklicatelj ni sklical.
78. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
— obravnavajo plane in programe dela samoupravnih interesnih skupnosti,
— obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
— obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge,
— predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
— predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim,
— opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
— samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku, še o:
— volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti.
79. člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
80. člen
O sklepu zborov, ki zadevajo njihovo delovanje, morajo obvezno razpravljati prizadeti organi in organizacije.
O svojih odločitvah in stališčih v zvezi s sklepi zborov morajo zbor obvezno obvestiti.
c)	Javna razprava
81. člen
Vprašanja, za katera tako določa ta statut, kakor tudi druga vprašanja, ki imajo poseben pomen za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj občine, da občinska skupščina v javno razpravo.
82. člen
V javni razpravi sodelujejo organizacije združenega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
83. člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošni-
kov in uporabnikov komunalnih in drugih storitev, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v združenjih organizacij združenega dela ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
84. člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
— sprememb statuta občine,
— družbenih načrtov in proračuna občine,
— prostorskega in urbanističnega programa ter urbanističnih načrtov,
— predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
— drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon ah sklene občinska skupščina.
85. člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
— osnutek akta ali gradivo javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
— predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
— določiti primeren rok za javno razpravo,
— zagotoviti zbiranje vseh mnenj izjavne razprave,
— zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
— skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati,
— ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se po njih opredeliti,
— na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel o predlogih iz javne razprave.
d)	Podpisovanje in posebne pismene izjave
86. člen
Občinska skupščina lahko odloči, da delavci v združenem delu v občini oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o posameznem vprašanju, pomembnem za delavce v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma odločijo o drugih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju.
87. člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s pospisom oziroma s posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
88. člen
Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašajih, pomembnih za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini.
89. člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih
oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevne skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
90.	člen
Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, rokov, organov za vodenje postopka, odločanja, ugotavljanja in objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu.
IV.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
1.	Družbeno planiranje
91. člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljni organizaciji združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
— skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine, regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospeševanje in usklajevanje razvoja posameznih dejavnosti;
— ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati dela na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela;
— usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanja stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
— najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
92. člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarstva in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
93. člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
94. člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme občinska skupščina.
95. člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in z nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
96. člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
97. člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
98. člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovor o osnovah planov občine.
99. člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti sklepajo za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet, za drugo samoupravno organizacijo in skupnost pa njen organ upravljanja.
100. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
101. člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
102. člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
103. člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
104. člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
105. člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
106. člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih izvršni svet občinske skupščine v imenu občine Trebnje ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
107. člen
Z družbenim planom občine se določijo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmeijata in usklajujeta gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine Trebnje vsebuje zlasti:
— temeljne razvojne politike občine;
— možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
— temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo;
— možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
— možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov;
— možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, ' stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi;
— možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja;
— možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini;
— možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov /
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
108. člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega {dana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
109. člen
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, sprejme občinska skupščina ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
110. člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj
pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega {dana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega {dana.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
2.	Družbeni sistem informiranja
111. člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in dragih organizacijah in skupnostih ter za obveščale vseh delovnih ljudi in občanov se ustanovi v občini informacijsko-dokumentacij-ski (INDOK) center.
INDOK center v občini opravlja predvsem naslednje temeljne naloge:
— zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine;
— evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK centre v delegatskem sistemu v republiki;
— obvešča delegate, delovne ljudi in občane “ o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in preko lastnih komunikacijskih kanalov;
— usklajuje in povezuje dejavnost informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki.
3.	Gospodarska dejavnost
112. člen
Na področju gospodarstva občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti in analizira poslovanje organizacij združenega dela ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organizacije dela, pri ukrepih za povečevanje proizvodne in produktivnosti dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Pri ustvarjanju možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razveja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih, občina še posebej sodeluje z banko, gospodarsko zbornico in službo družbenega knjigovodstva.
113. člen
Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost, ld je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij združenega dela.
114. člen
Na področju gospodarstva delovni ljudje in občani v občini:
— določajo temeljna izhodišča za skladen gospodarski razvoj
občine;
— sprejemajo okvirne programe in smernice za razvoj industrije, rudarstva, gradbeništva, bančništva, trgovine in preskrbe, prometa, obrti, gostinstva, turizma, kmetijstva in gozdarstva ter s tem ustvarjajo osnovo za smotrno načrtovanje razvoja teh panog v občini in organizacijah združenega dela;
— spremljajo gospodarska gibanja na območju občine;
— sprejemajo in izvqqo ukrepe s področja družbene kontrole cen;
— nadzorujejo izvajanje predpisov in dogovorov o blagovnem prometu in opravljanju storitev;
— sprejemajo predpise in dogovore o minimalnem ponovnem času gostinskih in dragih storitvenih dejavnosti.
115. člen
Občinska skupščina skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo v okvira prostorskega plana skrbi za pospeševanje in razvoj kmetijske
proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in sprejema ustrezne ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev.
Da se zagotovi skladen razvoj gospodarstva v občini, povečana proizvodnja hrane, intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, dvig produktivnosti v kmetijstvu in življenjske ravni na vasi, skupen interes ohranitve naseljenosti hribovitih predelov občine, večja akumulativnost zasebnega kmetijstva in skupno reševanje socialnih problemov v občini, deluje skupnost za pospeševanje kmetijstva.
116. člen
Za zadovoljevanje potreb občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obliki gospodarskih organizacij, kakor tudi za razvoj zasebne obrti.
Občina spodbuja in pospešuje razvoj trgovine in predvsem pospešuje razvoj maloprodajne trgovske mreže.
Občinska skupščina spremlja razvoj gostinstva in turizma na svojem območju ter daje pobude in pomoč za napredek teh dejavnosti.
4.	Samostojno osebno delo s sredstvi, ki so zasebna lastnina občanov
117. člen
Delovni ljudje v občini, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko in turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, združeni v zadrugah, posebnih organizacijah združenega dela in dragih oblikah svojega samoupravnega združevanja, izražajo, usklajujejo in odločajo o svojih interesih, neposredno volijo-svoje delegacije ter pošiljajo svoje delegate v občinsko skupščino in v druge organe samoupravljanja v občini.
118. člen
V lastnih oblikah samoupravnega združevanja se delovni ljudje samoupravno organizirajo, ustanavljajo svoje organe, urejajo neposredno in s samoupravnimi sporazumi svoja medsebojna razmerja pri delu in odločajo o združevanju svojega dela in svojih delovnih sredstev.
5. Gospodarjenje s prostorom in urbanizem
119. člen
Na področju urbanizma delovni ljudje in občani v občini skrbijo in ukrepajo za smotrn urbanistični razvoj svojega območja v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem občine.
Zato:
— določajo politiko izrabe prostora;
— obravnavajo urbanistični program;
— obravnavajo urbanistične načrte;
— določajo zazidalne etape na podlagi urbanističnega načrta za območje občine, v skladu s programom razvoja komunalne stanovanjske graditve ter z dragimi programi družbenoekonomskega razvoja občine;
— spremljajo in opravljajo koordinacijo vseh dejavnikov na področju programiranja, planiranja in izdelave detajlnejše urbanistične dokumentacije, od pobude do realizacije;
— določajo za vse pomembnejše prostorske, urbanistične in arhitektonske rešitve razpis javnega natečaja;
— sprejemajo predpise s področja urbanističnega načrtovanja in graditve investicijskih objektov;
— skrbijo za načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov pred vojnimi akcijami;
— ustanavljajo urbanistično strokovno službo za območje občine;
— potrjujejo njen statut in nadzorujejo njeno delo;
— sprejemajo srednjeročne in dolgoročne programe za urejanje rekreacijskih in zelenih površin, parkov in nasadov, v skladu z urbanistično politiko občine.
6. Varstvo in izboljšanje človekovega okolja
120. člen
Delovni ljudje in občani v občini:
— spremljajo in obravnavajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju;
— uresničujejo svojo vlogo usklajevalca delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih na podlagi obstoječih zakonov, tudi pri razreševanju problemov varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
— poskrbijo, da vsi nosilci družbenega razvoja in planiranja sodelujejo pri oblikovanju celovitega sanacijskega programa za območje občine in tudi izven nje, ki mora postati sestavni del dogovora o temeljih plana;
— poskrbijo za ustanovitev strokovnih organizacij na področju družbenega planiranja, ki bodo organizirane tako, da bodo lahko skladno z razvojno stopnjo sistema celovitega družbenega planiranja razvijale vse njegove poglavitne vidike;
— se zavzemajo za ustanovitev takšnih organov na občinski ali medobčinski ravni, ki bi prevzeli koordinacijsko vlogo na področju prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja;
— uvajajo in utrjujejo aktiven odnos do okolja v vse veljavne predpise v procesu njihovega usklajevanja z novimi statuti ter vgrajujejo te odnose v vse nove predpise;
— zagotovijo novelacijo obstoječih urbanističnih planov in izdelajo občinske prostorske plane, ki naj uvedejo v skladu z obstoječimi predpisi različne stopnje zaščite kmetijskih zemljišč ter razporeditev interesov za rabo zemlje v občini v skladu z dolgoročnimi interesi rabe zemljišč in tudi varstva okolja;
— odpravljajo socialne in ekonomske vzroke za nastajanje črnih gradenj, zagotovijo smotrno pozidavo znotraj obstoječih naselij, zagotovijo zazidalne površine na nagnjenih terenih, odpravijo avtomatično izdajanje gradbenih dovoljenj za nadomestne gradnje, uredijo ustrezno infrastrukturo ter poenostavijo postopek za pridobitev dovoljenj za organizirano stanovanjsko gradnjo;
— onemogočijo disperzno gradnjo, ki povzroča zazidavo velikih kmetijskih površin;
— zagotovijo smotrno odpiranje gramoznic, kamnolomov in peskokopov tako, da ne segajo na območje kmetijsko produktivnih površin in istočasno izvajanje ukrepov za sanacijo površin po končanem izkoriščanju;
— zagotavljajo organizirano in urejeno odlaganje odpadkov na manj vrednih površinah kakor tudi krajinsko ureditev in ustrezno namembnost površin odlagališč po prenehanju uporabe.
121. člen
Upoštevajoč določila prejšnjega člena občinska skupščina skrbi, da v skladu z družbenim planom razvoja občine Trebnje: samoupravne organizacije in skupnosti:
— poskrbijo za analizo stanja in program odstranjevanja lastnih virov onesnaževanja okolja;
— proučijo z vidika okolja investicijsko tehnično dokumentacijo in uveljavijo zaščito okolja;
— se organizirajo tako, da bi učinkovito skrbeli za kvaliteto delovanja okolja in krepili samodisciplino.
Krajevne skupnosti:
— oblikujejo in izvajajo program za razvijanje odnosov občanov do okolja in krepitev njihove samodiscipline na tem področju in preko svojih delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini uveljavljajo svoje neposredne interese za urejeno okolje.
Upravni organi:
— zaostrijo ukrepanje v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki jih nalagajo republiški zakoni o varstvu zraka, o vodah, o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, o zdravstvenem varstvu, o kmetijskih zemljiščih in zakoni s področja zemljiške politike, kakor tudi drugi predpisi, ki neposredno ali posredno zadevajo okolje in njegove posamezne elemente.
7.	Komunalna dejavnost
122. člen
Svoje potrebe in interese na področju komunalnih dejavnosti delovni ljudje zadovoljujejo v krajevni skupnosti, občini in v samoupravni interesni komunalni skupnosti.
123. člen
Občina oziroma samoupravna komunalna interesna skupnost skrbi za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter za ustanavljanje in organizacijo komunalnih služb.
Za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav v posameznih krajih prispevajo sredstva zlasti neposredni porabniki.
. 124. člen
Komunalne organizacije združenega dela so samoupravne organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
S samoupravnim sporazumom med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev se določi število delegatov uporabnikov v posamezni komunalni organizaciji ter način, kako delegirajo posamezne krajevne skupnosti in organizacije združenega dela svoje delegate.
8.	Stanovanjsko gospodarstvo
125. člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe preko družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb, z zagotavljanjem in združevanjem sredstev za stanovanjske namene po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in upravljanju stanovanj in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje v občini na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti.
126. člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem ter ustreznimi programi skrbi občinska skupščina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov ter spodbuja in organizirm združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje.
127. člen
Z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko predpiše obveznost temeljnih organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem, ki so deležni posebne družbene pomoči, skrbi pa tudi za reševanje stanovanjskih problemov delavcev organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena.
Občina zagotavlja in načrtuje razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
9.	Skupne potrebe s področja družbenih dejavnosti
a) Splošne določbe
128. člen
Delovni ljudje in občani, ki na področjih vzgoje in izobraževanja raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter na drugih področjih družbenih dejavnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih zagotavljajo pogoje za organizirano zadovoljevanje interesov in potreb s teh področij, uresničujejo sobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti, določajo politiko razvoja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo svoje delo in uresničujejo skupne cilje. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe.
129. člen
Da se zagotovi javnost delovanja in družbeni nadzor, so organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter drugi organi ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, dolžne seznanjati občinsko skupščino, delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, z akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela.
b)	Izobraževanje in vzgoja
130. člen
Občinska skupščina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo in i2obraževalno skupnostjo Slovenije ter strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
V skladu s programom razvoja izobraževanja in vzgoje občina ustanavlja osnovne žole in šole za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izobraževalne organizacije in področju usmerjenega izobraževanja ter oiganzacije za izobraževanje in vzgojo odraslih.
131. člen
Osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati in izobraževati v rednih šolah, omogoča občina pouk v organizacijah za usposabljanje oseb, motenih v telesnem in duševnem razvoju.
132. člen
Občina skrbi za štipendije in posojila za izobraževanje dijakov srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol v skladu z dogovorjeno kadrovsko politiko. Občina skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizacijami, zagotavlja sredstva za štipedije in druge oblike pomoči pri šolanju, daje pobude za združevanje sredstev in sklepa družbene dogovore.
133. člen
Skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami občina skrbi tudi za dodatno izobraževanje ob delu ter preko raznih oblik izobraževanja dopolnjuje izobrazbo občanov.
c) Raziskovalna dejavnost
134. člen
Zaradi pospeševanja gospodarskega in družbenega razvoja občine delovni ljudje in občani skrbijo za raziskovalno dejavnost in v ta namen določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih raziskovalnih panog, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov in uresničujejo druge skupne interese v občini in samoupravni interesni raziskovalni skupnosti, v kateri:
— ugotavljajo in oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude svojega območja;
— sodelujejo pri programiranju družbenoekonomskega razvoja občine;
— organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje ter sodelujejo pri sklepanju družbenih dogovorov na področju raziskovalnega dela ter pri tem sodelujejo s področnimi raziskovalnimi skupnostmi in raziskovalno skupnostjo Slovenije;
- spodbujajo in skrbijo za uporabo rezultatov znanosti v proizvodnji in družbeni praksi;
- spodbujajo novatorstvo in izumiteljstvo na vseh področjih družbenega življenja v občini, zlasti pa v organizacijah združ ga dela ter skrbijo za vsebino samoupravnih aktov s tega področja;
- sodelujejo pri oblikovanju raziskovalne politike in programa področnih in raziskovalne skupnosti Slovenije;
- podeljujejo priznanja novatorjem, izumiteljem in racionaliza-torjem;
— skrbijo za obveščenost o raziskovalnem delu, spodbujajo in podpirajo delovanje družbenih akcij, ki pospešujejo ustvarjalnost delavcev v združenem delu, zlasti pa podpirajo akcije za popularizacijo znanosti, posebej med mladino;
— opravljajo tudi druge zadeve, pomembne za razvoj ustvarjalne miselnosti ter razmah raziskovalne dejavnosti v občini;
- se povezujejo z raziskovalnimi organizacijami zunaj občine in jih vabijo k sodelovanju.
č) Družbeno varstvo otrok
135. člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva občina preko skupnosti otroškega varstva zagotavlja sredstva za financiranje oblik organiziranega varstva otrok ter pospešuje gradnjo in organiziranje vzgojno varstvenih zavodov. Skrbi v okviru možnosti, da so vse oblike varstva dostopne otrokom ne glede na njihov socialni položaj.
d)	Socialno skrbstvo
136. člen
Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in druge socialne probleme. Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za
katere skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi ter druge ukrepe, s katerimi se zagotavlja občanom usposabljanje za življenje in delo
137. člen
Socialno skrbstvo se neposredno uresničuje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, socialno humanitarnih društvih, predvsem pa v skupnostih socialnega skrbstva, da v njih delovni ljudje in občani po izvoljenih delegatih svobodno menjavajo svoje delo, po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva, sprejemajo razvojne programe in odločajo o pogojih za zadovoljitev potreb občanov.
e)	Varstvo borcev in invalidov NOB
138. člen
Borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne, vojaškim vojnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja in borcem za severno mejo posveča občina posebno skrb.
139. člen
Občinska skupščina in samoupravna interesna skupnost socialnega varstva spremljata probleme in razmere invalidov NOB in skupaj z organizacijami združenj borcev NOV, delovnimi in drugimi organizacijami sprejema ukrepe za izboljšanje njihovih materialnih in socialnih razmer.
f)	Zdravstveno varstvo
140. člen
Zdravstveno varstvo zagotavljajo delovni ljudje, združeni v zdravstveni skupnosti, v sodelovanju z občinsko skupščino ter organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami.
Zdravstvena skupnost in občinska skupščina ustvaijata v mejah svojih pravic in dolžnosti najugodnejše možnosti za zdravstveno varstvo, skrbita za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter zagotavljata nadzor glede zakonitosti in strokovnosti dela zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev.
141. člen
Delovni ljudje in občani si s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in programov razvoja zdravstvenega varstva določijo oblike zdravstvenega varstva in naloge s tega področja, ki jih je potrebno prvenstveno zagotoviti in ki so posebna skrb zdravstvene skupnosti in občinske skupščine.
142. člen
Naloge zdravstvenega varstva opravljajo organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti in druge organizacije, ki jih določa zakon.
g) Kultura
143. člen
Občina skrbi za razvoj kulture kot sestavine človekove osebnosti, družbenega življenja in napredka, za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov in zavarovanje kulturne dediščine.
Kulturna skupnost načrtno razvija kulturno dejavnost tako, da so kulturne dobrine dostopne vsem občanom. Program svojega delovanja oblikuje po načelih družbenega dogovarjanja.
144. člen
Kulturno dejavnost pospešujejo in razvijajo delovni ljudje in občani predvsem s tem, da:
— ustanavljajo in pospešujejo razvoj kulturnih ustanov in zagotavljajo sredstva za njihovo delo;
— skrbijo za gradnjo in vzdrževanje objektov, la so namenjeni kulturnoprosvetni dejavnosti;
— skrbijo za varstvo kulturnih in zgodovinskih obeležij ter dokumentov in narodnoosvobodilne vojne na svojem območju;
— pospešujejo poklicno in amatersko kulturno-prosvetno dejavnost.
h)	Telesna kultura
145. člen
Občina skrbi za razvoj telesne kulture kot pomembnega dejavnika človekovega zdravja, njegove vključenosti v naravno
okolje, njegove delovne in obrambne sposobnosti, tako v družbenem interesu kot zaradi zadovoljevanja potreb občanov.
Telesnokultuma skupnost po načelih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja zbira sredstva za svojo dejavnost in sprejema programe za svoje delo.
146. člen
S programi telesnokulturne skupnosti se zagotavlja gradnja in vzdrževanje naprav in objektov za telesno kulturo in družbena podpora vsem društvom in drugim organizacijam, katerih dejavnost je pomembna za telesno kulturo in na ta način zagotavlja množičnost in primemo kvalitetno raven športov in športne rekreacije, prednost pa imajo posebej tista društva in organizacije, ki:
— navajajo mladino na zdrav način življenja;
— organizirajo in razvijajo športno rekreacijo delovnih ljudi in občanov;
— gojijo tekmovalne športe, katerim je priznan prednostni pomen.
i) Socialno varstvo
146..a člen
Delovni ljudje in ovčani uresničujejo socialno varnost v samoupravni interesni skupnosti za socialno varstvo, ki zajema SIS s področij otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva in invalidsko-pokojninskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov.
10.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
147. člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter s temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, z obrambnimi in drugimi načrti ter s pripravljenimi ukrepi socialnistične republike Slovenije ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt
148. člen
Delcvni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilne zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
149. člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določenih z zakonom:
— občinska skupščina,
— svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
— izvršni svet,
— upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
— občinski štab za teritorialno obrambo,
— občinski štab za civilno zaščito,
— v vojnem času p predsedstvo skupščine.
150. člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine. Sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
Občinska skupščina spodbuja nosilce družbene samozaščite v občini, da uresničevanje nalog družbene samozaščite uredijo z družbenim dogovorom, v okviru svojih pristojnosti in nalog pa tudi spremlja izvrševanje sklenjenega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini.
151. člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru regije.
152. člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajvenih skupnosti, samoupavnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah. Skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti pri svoji redni dejavnosti pripravljajo na splošni ljudski odpor in zagotavljajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skibi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno zamozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
153. člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s vojimi predpisi
154. člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
155. člen
Za organizirano usmeijanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za c vilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno zamozaščito.
156. člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter izvrševanje drugih nalog tako, kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, lri odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v
potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom in s statutom krajevne skupnosti.
157. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevameoti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obramnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež .sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrževanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
158. člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
159. člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge amoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem promeru določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
160. člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
11.	Kadrovska politika in zaposlovanje
161. člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike.
162. člen
Pri uresničevanju ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
- sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske
programe;
- sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
- določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj
temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
— določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;
— določajo merila in pogoje za izbiro kadrov na odgovorna
delovna mesta;
— skrbijo, da so na družbene, samoupravne in poslovodne
funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem,
družbenopolitičnimi in moralno etičnimi kvalitetami;
— spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
163. člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi in odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
164. člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
165. člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela.
166. člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
167. člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnsot za zaposlovanje, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
12.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
168. člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb razporejajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih prihodkov.
169. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb razporejajo delavci del dohodka temeljne organizacije združenega dela. Za zadovoljevanje teh potreb pa delavci iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja plačujejo davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
170. člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
171. člen
Delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavlja sredstva v proračunu občine.
172. člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
173. člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Pral log proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
174. člen
Da bi delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo v razpravo in sprejem delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom pravilom ma na voljo najmanj 30 dni.
175. člen
Organi in organizacije, ki so jim sredstva za delo zagotovljena iz občinskega proračuna, so dolžni občini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
13.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
176. člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
- občinska skupščina in njeni odgovorni ojgani,
- temeljno sodišče,
- samoupravna sodišča,
- temeljno javno tožilstvo,
- družbeni pravobranilec samoupravljanja,
- javni pravobranilec,
- organi javne varnosti,
- organ za postopek o prekrških.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti.
a)	Občinska skupščina in njeni odgovorni organi
177. člen
Občinska skupščina spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema ukrepe in zagotavlja pogoje za čim uspešnejše delo teh organov.
178. člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
— odstavi poslovodni organ,
— razpusti delavski svet,
— razpusti izvršilni organ,
— odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
— imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela in odredi še druge, z zakonom določene ukrepe.
179. člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občinska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in-skupnosti, če zakon ne določa drugače.
180. člen
O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta.
181. člen
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če občinska skupščina zadrži invršitev takih aktov ah dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
b)	Temeljno sodišče
182. člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini ter državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične mcrale.
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
Sodnike in sodnike porotnike temeljnega sodišča voli in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
c)	Samoupravna sodišča
183. člen
Samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz druženoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ah ki izvirajo Iz pravic, s katerimi pogosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
d) Sodišče združenega dela	h)	Postaja	milice
184. člen	188.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose	Organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne
in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in varnosti na območju občine je postaja milice s splošnim delovnim daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in	področjem.
skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samo- Na območju občine deluje postaja milice Trebnje z oddelkom v upravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini predloge za Mokronogu.
uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in	189.	člen
skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter	Za stanje varnostnih razmer v občini je postaja milice oziroma
druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene	njen komandir odgovoren občinski skupščini in	republiškemu
odgovoronosti in socialistične morale.	sekretaiju za notranje zadeve, v neposredni vojni	nevarnosti ali
e)	Temeljno javno tožilstvo
185.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih, z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge, z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij ter daje občinski skupščini, družbenim in drugim organom samoupravnim organizacijamn skupnostim, predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
f)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
186. člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ah odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
g)	Javno pravobranilstvo
187. člen
Javno pravobranilstvo je samostojen organ v občini, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice občine, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skupnosti in ima druge pravice ter dolžnosti, določene z zakonom.
Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine ter o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojem delu obvešča skupščino občine.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
vojni pa poverjeniku za notranje zadeve.
190. člen
Postaja milice sodeluje z nosilci družbene samozaščite.
191. člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov zgotovi občinska skupščina v proračunu v skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
i)	Organ za postopek v prekrških
192. člen
Organ za vodenje postopka o prekrških je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Organ za vodenja postopka o prekršku izvaja kazenske sankcije v skladu z občinsko politiko in na podlagi zakona.
193. člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnik za prekrške se voli za dobo osmih let. Po poteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
194. člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških. Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Občinski skupščini je dolžan poročati o svojem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
195. člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine občinska skupščina v proračunu občine.
14.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
196. člen
Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
197. člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
198. člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
199. člen
Če občinska skupščina v roku iz 198. člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
200. člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
201. člen
Določbe členov 196 — 200 tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
202. člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi tega statuta, ustave SR Slovenije in zakonov.
203. člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
— odloča o spremembi statuta občine;
— določa splošna načela, cilje in smer politike družbenega razvoja občine;
— sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
— sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago;
— sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna;
— spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim	samoupravnim	organizacijam	in skupnostim
obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov;
— obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega	dela in druge	samoupravne	organizacije in
skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
— razpisuje občinski referendum;
— skrbi za izvajanje določene politike predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
— odloča o razpisu javnega posojila;
— obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
— organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje	nadzorstvo nad	zakonitostjo	dela organizacij
združenega	dela in drugih	samoupravnih	organizacij in
skupnosti v občini;
— določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
— opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta,
upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov;
— uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
— sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
— ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije;
— voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine;
— voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta občinske skupščine;
— imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov;
— imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine;
— imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe v skladu z zakonom;
— voli predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—• daje soglasje k izvolitvi predsednika in sodnikov sodišča združenega dela;
— daje soglasje k imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike;
— daje soglasje k imenovanju javnega pravobranilca in njegove namestnike;
— daje soglasje k imenovanju javnega tožilca in njegovih namestnikov;
— daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom;
— opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih.
204. člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom, s podpisovanjem ali posebnimi pismenimi izjavami.
2.	Sestava
205. člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
206. člen
Zbor združenega dela ima 33 delegatskih mest, in sicer:
— 24 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
— 2 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno-kulturnega in raziskovalnega področja,
— 1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja,
— 3 delegati delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in
podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonoAi določene oblike združevanja,
— 3 delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti ima 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
3.	Pristojnosti in delo zborov
207. člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
208.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno —
ODLOČAJO:
- o uvedbi postopka za spremembo statuta,
- o razpisu referenduma,
- o razpisu javnega posojila,
- o podelitvi domicila,
- o pobratenju z drugimi občinami.
DAJEJO SOGLASJE:
- K imenovaju javnega tožilca in njegovih namestnikov;
- k imenovanju javnega pravobranilca;
- k imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja;
- k imenovanju predsednika in sodnikov sodišča združenega dela. SPREJEMAJO:
- spremembe statuta občine,
- poslovnik občinske skupščine,
- družbeni plan občine.
SPREJEMAJO ODLOKE IN DRUGE SPLOŠNE AKTE, ki se nanašajo na:
- družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki;
- uresničevanje z družbenimi načrti začrtane politike in v skladu s tem usmeijanje delitve dohodka;
- zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov;
- skrb za udeležence NOV:
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini;
- pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine;
- ustanavljale in organizacijo občinskih organov in njihovih dužb;
- razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka;
- občinski referendum;
- priznanja občine;
- ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov skupščine (oz. občinske skupščine).
VOLIJO IN RAZREŠUJEJO:
- predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
- predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
- predsednike in člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupščine,
- predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
- sodnika za prekrške in njegovega namestnika.
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
- sekretarja občinske skupščine,
- predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če tako določa zakon ali predpis občinske skupščine.
DOLOČAJO DELEGATE:
- za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije,
- za zbor občin skupščine SR Slovenije,
- za skupščino skupnosti občin dolenjske regije.
209.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
— obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delavcev, delovnih ljudi in občanov s področja financiranja, prostorskega načrtovanja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve našel g, stanovanjske in komunalne dejavnosti in sprejemata smernice in ukrepe;
— določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte o davkih, taksah in drugih dajatvah; '
— odločata o ukrepih za varstvo človeka in njegovega okolja;
— dajeta soglasje k ustanovitvi in programu razvoja organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega
pomena;
— sprejemata odloke in druge splošne akte s področja;
— komunalnega gospodarstva;
— stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva;
— gospodarjenja s stavbnim zemljiščem, sistemom izmere zemljišč in zemljiškega katastra ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
— zaposlovanja in socialnega varstva;
— kreditiranja, investiranja in izgradnje objektov;
— družbenoekonomskega pd ožaja in združevanj a kmetov;
— gospodarjenja z gozdovi;
— blagovnega prometa, turizma in gostinstva;
— prometa in zvez;
— varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami;
— varstva živali in rastlin;
— financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;
— samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
— družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
— informiranja v občini in splošnih pogojev javnega obveščanja;
— sprejemata odločitve o začasni ureditvi vprašat^, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama ne odloči;
X— dajeta soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravne interesne skupnosti in so določene z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine; odločata o ustanavljanju organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj ob činska skupščina; odločata o začasnih ukrepih zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter o pričetku postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela;
— razpravljata in odločata o drugih zadevah skupnega pomena za delovanje ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih.
210. člen
Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema odloke in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na:
— uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema;
— uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti;
— temeljna vprašanja s področja kadrovske politike;
— sodelovanje z občinami, mesti in organizacijami;
— ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini.
211. člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in dnigih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
— temeljne dlje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razveja občine, ki so vsebovana v programu dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih;
— uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, in sicer na:
— družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
— medsebojna razmerja v združenem delu;
— družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov;
— samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov;
— odvetništvo in drugo pravno pomoč;
— združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti;
— družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
212. člen
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka in drugega splošnega akta, ki bi bU v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora.
213. člen
Zbor združenega dela samostojno:
— sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
— družbeni načrt in delitev dohodka;
STRAN 89
— medsebojna razmeija v združenem delu in delovna razmeija;
— področje bančništva in službe družbenega, knjigovodstva v občini;
— varstvo pri delu;
— varstvo kakovosti proizvodov in storitev;
— zavarovalstvo;
— zadrži izvršitev splošnega akta temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti, če smatra, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta
Zbor tudi:
— obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij;
— spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbeni pianov;
— obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj in vprašanje uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini;
— obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih;
— usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
— spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih;
— določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela;
— sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v občinski zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata na zasedanje zbora združenega dela skupščine SRS tudi, če ta ni član skupine delegatov;
— opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te pristojnosti niso v
pristojnosti drugega zbora.
214. člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
215. člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
— življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
— vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini;
— vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic;
— vprašanja varnosti cestnega prometa;
— odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti;
— področje združevanja občanov, javnih shodov in prireditev. Zbor tudi:
— sodeluje pri družbenem dogovarjanju na področju krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproža postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
— obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini in proučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih.
— obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostm-v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi in sprejema o tem stališča, mnenja in predloge;
— usklajuje delo krajevnih skupnosti v občini in spodbuja sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter o tem daje priporočita, predloge in mnenja;
— obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in oblikuje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik;
— obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
— zadrži izvršitev splošnega akta* krajevnih skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
— opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
216. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva ali socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij.
Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega območja, kadar to določa zakon.
217. člen
Skupščina interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
— določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja;
—	sprejema razvojne	programe izobraževanlne	dejavnosti;
—	sprejema odloke	in druge splošne	akte,	ki	se	nanašajo	na
predšolsko vzgojo, osnovno in poklicno izobraževnje, dejavnost centra za izobraževanje in kulturo ter druge oblike vzgoje in izobraževanja.
218. člen
Skupščina raziskovalne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
— oblikuje raziskovalno politiko v občini;
—	sprejema razvojne	in letne programe;
—	sprejema odloke	in druge splošne	akte,	ki	se	nanašajo	na
raziskovalno delo ter na družbeno usmerjanje, programiranje, organiziranje in financiranje raziskovalnih skupnosti.
219. člen
Skupščina kulturne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
— odloča o splošni politiki na področju kulturne dejavnosti;
— odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja;
— sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na varstvo kulturne dediščine, književnost, založništvo, knižničar-stvo, ustvarjanje in posredovanje likovne, glasbene in gledališke umetnosti ter RTV.
220. člen
Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
— odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva;
— odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja;
— sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, organizacijo zdravstvene dejavnosti v občini ter zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva.
221. člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
— odloča o politiki socialnega varstva;
— odloča o razvojnem programu socialnega varstva;
— sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva s področja socialnega skrbstva,
otroškega varstva, sistmema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, zaposlovanja in socialne varnosti ter stanovanjske politike in usmerjenega stanovanjskega gospodarstva.
222. člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katermi se začasno urejajo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam zdmženega dela.
223.	člen
Vsak zbor je. na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno:
— izmed delegatov v zboru voli predsednika in druge funkcionarje zbora ter jih razrešuje;
— ustanavlja delovna telesa zbora, jim določi področje dela in odloča o njihovi sestavi;
— sprejema program svojega dela;
— odloča o mandatno imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
— odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora.
224. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela oziroma skupnostmi ter daje organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih
225. člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
226. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
227. člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
228. člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen, če se z zakoni ali tem stautom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
229. člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo občinske skupščine in njegovih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
230.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika. Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov zborov občinske skupščine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednika so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
231. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
232. člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja.
233. člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino; sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine; skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku; podpisuje odloke in druge akte, kijih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
Če je predsednik skupščine zadržan, določi, da ga nadomešča podpredsednik.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
234. člen
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
235. člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine.
Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča namestnik predsednika zbora.
5.	Predsedstvo občinske skupščine
a)	V miru
236. člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujeta predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
237. člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejah predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
238. člen Predsedstvo občinske skupščine:
— obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
— skrbi za sodelovanje s skupščino SR Slovenije in s skupščinami skupnosti občin;
— skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, z
organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in s skupnostmi v občini;
— skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika;
— predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine;
— usklajuje delo zborov in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
— opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
b)	V vojnih razmerah
239. člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane.
Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami oziroma potrebami in v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti.
240. člen
Občinska skupščina ima sekretarja.
Sekretar skupščine:
— pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov pri pripravljanju in organiziranju sej, se udeležuje sej in skrbi za zapisnike sej;
— skrbi za poročila, dokumentacijo in drugo gradivo o zadevah, kijih obravnavajo zbori in druga telesa občinske skupščine;
— skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine;
— opravlja kot vodja strokovnih služb v skupščini zadeve, določene s poslovnikom ali z drugim splošnim aktom občinske skupščine;
— sodeluje z izvršnim svetom pri izdelavi predlogov aktov za občinsko skupščino;
— skrbi za koordinacijo dela s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti;
— sodeluje s strokovnimi službami skupščine SR Slovenije;
— opravlja druge zadeve, ki mu jih določi predsednik občinske skupščine.
6.	Delovna telesa skupščine in zborov
241. člen
Za pripravo splošnih aktov, za proučevanje posameznih zadev ter za opravljanje drugih nalog ima občinska skupščina naslednja stalna telesa:
— svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
— komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve;
— komisijo za vloge in pritožbe;
— komisijo za družbeno nadzorstvo;
— komisijo za statut;
— zakonodajno pravno komisijo;
— komisijo za odlikovanja in priznanja;
— komisijo za zadeve borcev in invalidov NOB;
— komisijo za verska vprašanja;
— svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
— komisijo za ugotavljanje izvora premoženja.
242. člen
Z odlokom ali s sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita še druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
Delovna telesa imajo praviloma pet do petnajst članov. Predsednika in člane imenuje občinska skupščina.
243. člen
Sestavo, naloge in način dela teles iz prejšnjega člena določi občinska skupščina z odlokom.
VI.	IZVRŠNI SVET
244. člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje odlokov
predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih.
245. člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
— izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike;
— skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, drupbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti; proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
— predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter pripravlja predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
— daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
— izvršuje občinski proračun;
— izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
— skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev;
— skrbi za izvjanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini;
— določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni;
— usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
— odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
— predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov;
— daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
— ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
— opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge, na podlagi predpisa občinske skupščine.
246. člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
247. člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in z drugimi organizacijami združenega dela.
248. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani. Število članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi se izmed članov izvršnega sveta na predlog predsednika izvršnega sveta imenujejo predstojniki nekaterih občinskih upravnih organov.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Člani izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta. Izjemoma so lahko ti funkcionarji po posebnem postopku imenovni še za nadaljnja štiri leta.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
249. člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ter predstojniki upravnih organov dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo:
,,Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine, socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije.”
250. člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
251. člen
Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
252. člen
Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršini svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
253. člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
254. člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni, dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
255. člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu podatke in pojasnila dolžni dati.
256. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, kijih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena. Predlagati sme izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
257. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali zvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu obravnava in odloča občinska skupščina.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
258. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član je dolžan svoj odstop obrazložiti.
259. člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta /
260. člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
261. člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje uredi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta.
VII OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
262.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
- izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti;
- odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte;
- spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij;
- pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve	v okviru	svoje pristojnosti za potrebe
občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine;
-	opravljajo druge	strokovne	zadeve, ki spadajo v njihovo
pristojnost;
- občinski upravni organi in organizacije na področju ljudske obrambe v mejah svojih pristojnosti pripravljajo načrte organiziranja in	delovanja	na področju gospodarskih in
družbenih dejavnosti ter usmerjajo in spremljajo obrambne priprave v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter opravljajo druge zadeve, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi;
-	upravni organ za ljudsko	obrambo opravlja upravne in
strokovne zadeve s področja ljudske obrambe, če niso posamezne zadeve v pristojnosti drugih upravnih organov;
- v skladu s tem izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta, skrbi za medsebojno usklajenost obrambnih načrtov v občini na vseh stopnjah ter opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških ter občinskih in drugih predpisov s področja ljudske obrambe;
- opravljajo administrativno tehnična opravila tudi za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in druga opravila za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
263. člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo izvršnemu svetu in občinski skupščini.
Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
264. člen
Upravni organi redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
265. člen
Upravne organe in službe ustanovi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom.
266. člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko ddoči način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjene posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede
dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
267. člen
Posamezne upravne organe vodijo predstojniki, ki jih imenuje na predlog izvršnega sveta občinska skupščina.
268. člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, predstavlja upravni organ, organizira in zagotavlja zakonito in učinkovito opravljanje nalog in del, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, ter druge ukrepe iz pristojnosti upravnega organa in odloča v skladu z zakonom o pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev v službi.
Za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti je osebno odgovoren občinski skupščini.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zboru občinske skupščine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta morajo dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanja delegatov v zborih občinske skupščine so dolžni dati odgovor.
269. člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma da se ne smejo objaviti.
270. člen
Delavci v upravnem organu uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, vrsto in obseg ter pogoje njihovega dela.
VIII.	DRUŽBENI SVETI
271. člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami v občini se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja in izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina in določi področje, sestavo in način dela družbenih svetov.
272. člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja.
Družbene svete pri posameznih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine.
IX.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
273. člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
274. člen
Sprejem predpisa ali splošnega aktallahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
275. člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
276. člen.
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopka
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih
277. člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
278. člen
Predpis ali drugi akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine ali občinska skupščina in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga pristojni zbori sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori občinske skupščine ali skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitič-negzbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnsoti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
279. člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbene^ pomena
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščin samoupravne interesne skupnosti. '
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov £bori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
280. člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino gjasov navzočih delegatov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
281. člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom
282. člen
Predpis ali splošni akt se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
283. člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da veljale za del območja občine.
X.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
284. člen	/
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
285. člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij zdriz enega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi,
Xejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega
ovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
286. člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami, prek internih glasil, občinskega gasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.1
287. člen
O delu občinske skupščine in njenih organov obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
288. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
289. člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti podatki:
— iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
— o organizaciji civilne zaščite;
— o strateških objektih,
— o opremi ljudske obrambe,
— drugi podatki, za katere tako sklene občinska skupščina.
290. člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
291. člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
IX. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUGIH FUNKCIJ
292. člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
293. člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
294. člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina funkcionarju postavi vprašanje njegove zaupnice, ga odpokliče ali razreši funkcije.
295. člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
2%. člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
297.	člen
Občina Trebnje sedeluje z drugimi občinami in organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občin in v ta namen združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Občina Trebnje sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena in v ta namen z drugimi občinami združuje sredstva za delovanje pokrajinskih odborov in pokrajinskih štabov za teritorialno obrambo.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Trebnje skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se lahko združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
298.	člen
V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več drugimi občinami sprejme skupni razvojni program, v katerem določi politiko razvoja določenega območja oziroma posameznih dejavnosti.
299.	člen
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občine in opredelijo v statutu skupnosti občine oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po razpravi delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih skupnostih.
300. člen
Upoštevajoč načela iz predhodnega člena občine Novo mesto, Metlika Črnomelj in Trebnje medsebojno sodelujejo zaradi usklajenega in povezanega delovanja na področjih izpopolnjevanja nalog občine in skupnega obravnavanja o pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na več občin ali na celotno območje Dolenjske in zaradi odločitve in uresničevanja skupnih ciljev. Medsebojno sodelovanje uresničujejo z upoštevanjem načel enakopravnosti občin, prostovoljnosti, demokratičnosti in solidarnosti.
301. člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skupščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov je občina Trebnje včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v organih skupnosti zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina.
302. člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja občina Trebnje sodeluje s pobratenimi občinami Obrenovac, Velika Gorica in Ilijaš.
303. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občine in republike ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov ‘dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
304. člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino socialistične republike Slovenije po svojih delegatih na zasedanjih zborov republiške skupščine.
Zbori občinske skupščine pošljejo delegate na zasedanje zborov skupščine socialistične republike Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala, izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
305. člen
V skladu s sprejeto zunanjo politiko socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevmešavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina Trebnje z občinami, mesti in organizacijami v tujini.
XIII.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
306. člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ah izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
307. člen
O pobudi, da se	začne postopek za	spremembo	statuta,
razpravlja izvršni svet	in	jo s svojim stališčem predloži	občinski
skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
308. člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi poebna	komisija občinske	skupščine	osnutek
sprememb statuta in	ga	predloži občinski	skupščini.	Osnutek
sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
309. člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
310. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih mora po določbah tega statuta sprejeti občinska skupščina, morajo biti sprejeti najkasneje do 1. septembra 1979.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem statutom usklajeni tudi predpisi občinske skupščine in njenih organov, sprejeti pred uveljavitvijo tega statuta.
311. člen
Delovna telesa občinske skupščine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine.
Upravni organi nadaljujejo v okviru pristojnosti, kijih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
312. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Trebnje, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 28. 5. 1974 in statutarni sklep, ki gaje sprejela skupščina občine na seji dne 12.4. 1978.
313. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 011-01/79-10 Datum: 6. 2. 1979
Predsednik skupščine občine:
TONE ŽIBERT, 1. r.
64.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter statuta krajevne skupnosti Svetinje je svet krajevne skupnosti Svetinje na seji dne 15. 3. 1979 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Svetinje
1. člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje modernizacije naslednjih cest:
1. Repče - Rdeči Kal - 3600 m
2. Dečja vas - Gorenji Vrh -3200 m
Modernizacija v dolžini 6.800 m v izvedbi litogramoza z debelino 5 cm in širino 2,5 m, z 0,5 m obojestranskimi utrjenimi bankinami.
3. Gorenji Vrh - Dolenji Vrh v dolžini 300 m z razširitvijo obstoječe poti v makadamski izvedbi.
2. člen
S samoprispevkom bo zbranih 628.000 dinarjev sredstev, ki bodo v celoti uporabljena za modernizacijo s programom predvidenih modernizacij.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let, to je od 1.6. 1979 do 31. 5. 1984.
4. člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki
stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Svetinje po stopnji 3,5 % od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka - po stopnji 3,5 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša marg kot 3000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja - v višini 3,5 % od katastrskega dohodka letno;
3. vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3,5 % od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke;
4. vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 3,5 % mesečno od pokojnine.
5. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, priznavalnin, otroškegg dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust
6. člen
Referendum bo v nedeljo,
29.	4. 1979.
Referendum bo na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Slovenije.
7. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju kra-
jevne skupnosti, ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice in niso vpisani v splošni volilni imenik.
8.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Svetinje
GLASOVNICA
Na referendumu dne 29. 4. 1979 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984 za območje krajevne skupnosti Svetinje za financiranje modernizacije cest
1. Repče - Rdeči Kal - 3600 m,
2. Dečja vas — Gorenji Vrh -3200 m,
modernizacija v dolžini 6.800 m v izvedbi litogramoza z debelino 5 cm in širino 2,5 m, z 0,5 m obojestranskimi utrjenimi bankinami;
3. Gorenji Vrh - Dolenji Vrh v dolžini 300 m z razširitvijo obstoječe poti v makadamski izvedbi,
glasujem
„ZA“	„PROTI“
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma „PROTI“, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Svetinje.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala SDK in davčna uprava.
10. člen Postopek v zvezi z referendumom in izid ugotavlja volilna komisija krajevne skupnosti Svetinje po določilih zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
11. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnosti Svetinje.
12. člen
Ta sldep velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: 15. 3. 1979
Predsednik sveta krajevne skupnosti: DRAGO PRPAR, 1. r.
Občina Črnomelj
65.
Na podlagi 70. člena ustave SRS, v zvezi s 1. členom zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 7/78 in 30/78) ter na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnosti (Ur. 1. SRS šT. 38/74), 8. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS št. 39/74),
21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Ur. 1. SRS št 38/74), 12. člena zakona o t el esnokult urnih	skupnostih
(Ur. 1. SRS štev. 20/73), 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS št. 38/74 in 3/76) ter 176. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj v soglasju z Občinsko izobraževalno skupnostjo, Občinsko skupnostjo otroškega varstva, Občinsko kulturno skupnostjo, Občinsko telesno - kulturno skupnostjo in Občinsko zdravstveno skupnostjo na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 3. 1979 sprejela
ODLOK o spremembah odloka o osnovah in stopicah prispevkov za financiranje dejavnosti samo-
Tabela 1
Občina Krško
66.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74,	39/468/74,
5-180/76,	10-381/76,
31-1393/76 in 8-483/78) in
116.	člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30. 3. 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1979 sprejela
ODLOK O spremebah in dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Krško
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Krško (SKupščinski Dolenjski list, št 5-45/76, 5-58/77,	3	2-353/77,
10-110/78 in 28-261/78) se
18.	člen spremeni tako, da se glasi:
upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1979
1.	člen
1.	člen Odloka o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1979 (Skupščinski Dolenjski list št. 28/78) se spremeni tako, da se glasi:
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in niso pristopili k dodatkom k samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravnih interesnih skup-
1.	1.-31.3. 1979
2,20
1,80
6,77
0,89
0.32 1,17
8,04
1. 1.-31.3. 1979
3,13
0,30
„ Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov) se plačuje za naslednje vire dohodkov po stopnjah
1. od dohodkov razna šalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno -10%
2. od dohodkov od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij za-siopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem dei ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč - 20 %
3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 30 %
nosti za obdobje 1976-80, za leti 1979 in 1980 v občini Črnomelj plačujejo prispevke za čas od 1. 1. 1979 do 31. 3. 1979 in od 1. 4. 1979 do 31.
12.	1979 po naslednjih prispevnih stopnjah:
(Glej tabelo 1)
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.4. 1979. dalje.
Številka: 402-10/78 Datum: 2. 3. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: POŽEK NIKO. dipl. ing., 1. r.
1.4.-31. 12. 1979
2,16
1,70
6,31
0,81
0,29
1,08
7,91
1.4.- 31. 12. 1979
3,13
030
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbah o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov - 40 %
Tega davka ne plačujejo kmetijske delovne organizacije od dohodkov, ki jih izplačujejo sezonskim delavcem za obiranje hmelja, sadja, grozdja, za redčenje sadja, žetev in vezavo trte ter delovne organizacije za zbiranje odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.) ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo“.
2. člen
V 21. členu se dosedanja stopnja 25 % nadomesti s stopnjo 40 %.
3. člen
V 23. členu se v prvem odstavku dosedanje stopnje 35 % nadomesti s stopnjo 40 %.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 422-15/79 Datum: 30. 3. 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC. 1. r.
67
VOLILNA KOMISIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI LESKOVEC
POROČILO
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23—1465/77) volilna komisija krajevne skupnosti Leskovec
objavlja
naslednje izide glasovanja na referendumu, ki je bil 18. marca 1979, na katerem se je glasovalo o ustanovitvi krajevnih hrupnosti:
- Krško polje, ki obsega naselja: Brege, Drnovo, Mrtvice in Vihre;
- Senuše, ki obsega naselja: Brezje, Brezovska gora, Dedni vrh, Drenovec, Straža in Senuše;
- Veliki Podlog, ki obsega naselja: Gorica, Gržeča vas, Jelše, Mali Podlog, Pristava in Veliki Podlog.
I.
volilna komisija ugotavlja:
1. Za ustanovitev krajevne skupnosti Krško polje se po 21. členu zakona o referendumu idrugih oblikah osebnega izjavljanja upošteva 680 vpisanih delovnih ljudi in občanov.
Za ustanovitev je glasovalo 619 delovnih ljudi in občanov, kar pomeni 91.03 %.
Neveljavnih je bilo 21 glasovnic.
Na podlagi volilnega izida volilna komisija ugotavlja, daje referendum za ustanovitev krajevne skupnosti Krško polje uspel.
2. Za ustanovitev krajevne skupnosti Senuše se po 21. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja upošteva 343 vpisanih delovnih ljudi in občanov.
Za ustanovitev je glasovalo 214 delovnih ljudi in občanov, kar pomeni 62,39 %.
a) iz bruto OD
1. zveza skupnosti otroškega varstva
2. Občinska skupnost otroškega var.
3. Občinska izobraževalna skupnost
4. Občinska kulturna skupnost
5. Občinska telesno-kulturna skupnost
6. Občinska skupnost socialnega skrbstva
7. Občinska zdravstvena skupnost
b) iz dohodka TOZD (osnova bruto OD)
1. Občinska zdravstvena skupnost
2. Skupnost za zaposlovanje
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Na podlagi volilnega izida volilna komisija ugotavlja, daje referendum za ustanovitev krajevne skupnosti Senuše uspel.
3.	Za ustanovitev krajevne skupnosti Veliki Podlog se po 21. členu zakona o refrendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja upošteva 575 vpisanih delovnih ljudi in občanov.
Za ustanovitev je glasovalo 473 delovnih ljudi in občanov, kar pomeni 82.26 %.
Neveljavnih je bilo 12 glasovnic.
Na podlagi volilnega izida volilna komisija ugotavlja, daje referendum za ustanovitev krajevne skupnosti Veliki Podlog uspel.
II.
To poročilo se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, po en izvod pa dostavi vsald na novo ustanovljeni krajevni skupnosti in krajevni skupnosti Leskovec.
V Leskovcu, dne 18. 3. 1979
Predsednik: LEOPOLD RIEDLJ.r.
Tajnik: FRANC PIRC, 1. r.
Član:
FRANC STRGAR. 1. r.
68.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO KRAJEVNA SKUPNOST SENOVO
Volilna komisija
Številka: 22/79 Datum: 4. 3. 1979
POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), 23. člena statuta Krajevne skupnosti Senovo in sklepov sprejetih na zborih občanov ter sklepa zbora delegatov Krajevne skupnosti Senovo z dne 22. 12. 1978 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skup1
nosti Senovo za sofinancirale dograditve Doma XIV. divizije Senovo, razširitev vzgojnovar-stvene ustanove Senovo, zgraditev makadamskih cest do nedostopnih kmetij in napeljavo telefona v vsako vas v krajevni skupnosti 4. 3. 1979.
Na območju krajevne skupnosti Senovo, ki ima sledeče 'katastralne občine: Senovo, Re-štanj, Dovško, Stranje, Gorenji Leskovec, Kališovec, Brezje pri Dovškem, Dobrova, Šedem in Mali kamen, je bilq 17 volišč.
Volilna komisija je ugotovila, da so bila volišča odprta od 7. do 19. ure.
Volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Izidi referenduma so naslednji:
vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik, je 2844, od teh je upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu. 2703 za glasovanje. Od navedenega števila volivcev je glasovalo 2665 volil-cevali 98.59%.
„ZA“ samoprispevek je glasovalo 2239 volivcev ali 82,83 %.
,.PROTI" je glasoval 401 volilec ali 14,84 %; neveljavnih je bilo 25 glasovnic.
Glede na število volilcev 2703 in število gjasov 2239 ali 82,83	% ,.ZA“ je podana
veljavnost referenduma.
Volilna komisija je končala z delom ob 19,45 uri.
Predsednik volilne komisije: JAROSLAV KODELJA, 1. r.
69.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO KRAJEVNA SKUPNOST SENOVO
Številka: 22/79 Datum: 19. 3. 1979
Skupščina krajevne skupnosti Senovo je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS štev. 23/77) , 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73), 40. 41. člena statuta Krajevne skupnosti Senovo in izida referenduma dne
4.	3. 1979 je na svojem zasedanju dne 15. 3. 1979 sprejela
S KLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dograditve Doma XIV. divizije na Senovem, razširitev vzgojnovar-stvene ustanove na Senovem, zgraditev makadamskih cest do nedostopnih kmetij in napeljavo telefona v vsako vas v krajevni skupnosti Senovo.
I.
Na območju krajevne skupnosti Senovo, ki obsega Senovo, Reštanj, (razen hišnih številk 68, 69, 70, 73), Dovško, Stranje, Gorenji Leskovec, Kališovec, Brezje pri Dovškem, Dobrova, Šedem in Mali kamen se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje Doma XIV. divizije na Senovem, razširitev varstvene ustanove na Senovem, izgradnjo makadamskih cest do nedostopnih kmetij in napeljavo telefona v vsako vas v krajevni skupnosti Senovo.
II.
Samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje treh let, in sicer od 1. 8. 1979 do 30. 7. 1982.
III.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom v predvideni višini
6.000,000 dinarjev, se uporabijo: 30 % za dograditev Doma
XIV.	divizije na Senovem, 30 % za dograditev otroškega varstva Senovem, 20 % za gradnjo makadamskih cest do nedostopnih kmetij, 20 % za sofinanciranje izgradnje telefonov v vse vasi krajevne skupnosti Senovo.
IV.
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na Senovem in naseljih navedenih v I. členu tega sklepa, in sicer:
1. vsi zaposleni, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Senovo, po stopnji
1,5	% od čistega dohodka iz delovnega razmeija vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, če mesečni prejemki presegajo 2,000.— din;
2. upokojenci po stopnji 1 % od osebne, invalidske in družinske pokojnine, če mesečni znesek pokojnine presega 2,000.- din;
3. krajani - obrtniki, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, po stopnji 1,5 % od davčne osnove;
4. kmetje proizvajalci po stopnji 1,5 % od katastrskega dohodka kmetijskih in gozd-
nih površin, od katenh se odmerja davek od kmetgske dejavnosti.
V.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:	,
— socialni podpiranci in invalidi, katerih invalidnost presega 70%;
— učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od vajeniških nagrad in štipendij, zaposleni od jubilejnih nagrad in priznanj.
VI.
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin.
Obračunajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavarovancem iz 3. in 4. točke pod IV. tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Krško v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
vn.
Samoprispevek se plačuje na zbirni račun krajevnega samoprispevka za KS Senovo pri SO Krško številka 51600-842-794-59.
VIII.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
Izterjavo opravlja davčna uprava skupščine občine Krško.
IX.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Senovo.
X
Svet krajevne skupnosti Senovo mora ob vsakoletnem zaključnem računu ločeno javno objaviti podatke o višini samoprispevkov, zbranih in porabljenih sredstev.
XI.
Tolmačenje tega sklepa daje po potrebi svet krajevne skupnosti Senovo.
XII.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 8. 1979 dalje do izteka.
Predsednik skupščine KS ROMAN SOTLER, 1. r.
Občina Metlika
Volilna komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 17. ure.
Volilna komisija krajevne skupnosti ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik, je bilo
173.	Od teh je 153 upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je Vasovalo 144 volivcev. „ZA“ samoprispevek je glasovalo 136 volilcev, „PROTI“ samoprispevku 7, neveljavnih glasovnic 1, glasovalo pa ni 9 volilnih upravičencev.
Glede na število /olilnih upravičencev 153 in glede na število veljavnih j^asovnic („ZA“ samoprispevek), katerih je bilo 136, je glasovalo „ZA“ 89 % in je s tem podana veljavnost referenduma.
Predsednik volilne komisije: JOŽE KOZJAN, 1. r.
71.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
KRAJEVNA SKUPNOST BOŽAKOVO
Številka: 2/79 Datum: 15. 3. 1979
Svet krajevne skupnosti Bo-žakovo je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št 3-8/73) in 13. člena statuta krajevne skupnosti Božakovo ter na podlagi izida referenduma z dne 11.
marca 1979 na svoji seji dne 14.
3.	1979 sprejel
ni.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom v predvideni višini
280.000 - Din, se bodo uporabljala po programu krajevne skupnosti Božakovo za sofinanciranje asfaltiranja cest, vaških poti in gradnjo vodovoda, ki so v planu do leta 1983.
IV.
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Božakovo, in sicer:
1. vsi zaposleni in upokojenci — od čistega osebnega dohodka, vključno nagrade in dopolnila dela na domu, če mesečni prejemki presegajo 2.200 din, plačajo 1.000 din letno.
2. Obrtniki po dejanskem dohodku in pavšalisti po 1.000 din letno.
3. Kmetje, lastniki zemljišč, spodaj navedeni:
Matjašič Marija, Božakovo 2 Leščanec Niko, Božakovo 8 Kočevar Janko, Božakovo 9 Nemanič Anton, Božakovo 7 Nemanič Anton, Božakovo
13
Matjašič Jože, Božakovo 22 Kobe Ivan, Želebej 7 Nemanič Jože, Želebej 14 Nemanič Ana, Želebej 15 Matjašič Anton, Rakovec 6 Matjašič Jože, Rakovec 8 plačujejo po 1.000 din na leto.
4. Občani, zaposleni v tujini,
1.000 din na leto.
Poleg prispevka v denarju so krajani, navedeni v posebnem seznamu krajevne skupnosti, dolžni fizično delati pri asfaltiranju - ureditvi vaških poti in vodovoda. V kolikor ne izpolni posameznik obveznosti iz fizičnega dela, je dolžan plačati 50 din za vsako delovno uro ali dnevno 500 din.
V.
Plačevanja prispevka so oproščeni:
- socialni podpiranci,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %,
- učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od vajeniških nagrad in štipendij,
- zaposleni od jubilejnih nagrad in priznanj,
- od pokojnine z varstvenim dodatkom.
VI.
Samoprispevek se plačuje enkrat letno do 30. 6. 1979 in vsako leto do tega roka na tekoči račun pri SDK Črnomelj št 52110-645-54016 - Krajevna skupnost Božakovo, samoprispevek za cesto in vodovod.
VII.
Zavezanci, ki ne bodo plačevali samoprispevka do določenega roka, se bodo prisilno izterjali po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov.
vni.
Nadzor nad zbiranjem in trošenjem sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Božakovo.
IX.
Svet krajevne skupnosti Božakovo bo ob vsakoletnem zaključnem računu objavil podatke o višini zbranih in porabljenih sredstev.
X
Tolmačenja določb tega sklepa daje po potrebi svet krajevne skupnosti Božakovo.
XI.
Ta sldep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. aprila 1979.
Predsednik sveta KS Božakovo: JOŽE NEMANIČ, 1. r.
Občina Ribnica
72.
Na podlagi 2. odstavka 16. člena zakona o združenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Ur. 1. SRS 18/73 in 13/77) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 13/74) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnega zbora dne
20.	3 1979 ter na seji skupščine občinske skupnosti otroškega varstva dne 26. 2. 1979 sprejela
ODLOK o prispevku za zadovoljevanje potreb na področju družbenega varstva otrok za čas od 1. aprila do 31. decembra 1979
1. člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje potreb na področju družbenega varstva otrok, ki niso podpisali Aneks štev. 2 samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976 — 1980 za leto 1979, plačujejo v času od 1. aprila do 31. decembra 1979 prispevek iz osebnega dohodka za zadovoljevanje potreb na področju družbenega varstva otrok po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obraču-nvanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977, 1978 in 1979 (Ur. 1. SRS štev. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) Po stopnji 2,05 % /
2. člen
Odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 4. 1979 dalje.
Številka: 420-6-79-01 Datum: 21. 3. 1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
Predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Ribnica: BREDA ORAŽEM* 1. .
73.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica je na
2.	skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21.
12.	1978 sprejela
SKLEP:
skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica ugotavlja, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica sklenjen, ker ga je sprejela potrebna večina delavcev, udeležencev sporazumevanja. V skladu s 53. členom
70.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
KRAJEVNA SKUPNOST BOŽAKOVO VOLILNA KOMISIJA
Številka: 3/79 Datum: 15. 3. 1979
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Božakovo z dne 11.
3.	1979, ki je bD objavljen za uvedbo krajevne^ samoprispevka 1. marca 1979.
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Božakovo, planirane^ do leta 1983.
I.
Na območju krajevne skupnosti Božakovo se uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja cest, vaških poti in gradnjo vodovoda, planiranih doleta 1983.
II.
Samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let, in sicer od 1. aprila 1979 do 31.
12.	1983.
navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 162
Ribnica: 20. 3. 1979
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica: ZVONE OBERSTAR, 1. r.
74.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica je na
2.	skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21.
12.	1978 sprejela
SKLEP:
skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica ugotavlja, da je „Statut“ Samoupravne stanovanjske Skupnosti občine Ribnica sprejet z dopolnitvami, ki so bile posredovane vsem delegacijam in na njegovo besedilo ni bilo pripomb.
Statut se uporablja od 1. 1. 1979 dalje.
V skladu s 56. členom statuta se ta sklep objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 161
Ribnica: 20. 3. 1979
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica:
ZVONE OBERSTAR, 1. r.
* /<
Občina Novo mesto
75.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, ' 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) , in 223. člena statuta občine - Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 3. 1979 in na seji zbora kr jevnih skupnosti dne 28. 3. « 1979 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1. člen
V 1. a točki 3. člena in v nadaljnjem besedilu odloka o
davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 6/76, 6/77, 32/77 in 9/78) se besedilo „davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja” nadomesti z besedilom „davek iz osebnega dohodka delavcev.”
2. člen
V 2. odstavku 13. člena se stopnja „30%” nadomesti s stopnjo „20 %”.
3. člen
V 15. in 21. členu se znesek „25.000.00 din” nadomesti z zneskom „50.000,00 din”.
4. člen
17.	člen se spremeni in se glasi: „Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah (v smislu 89. člena Zakona o davkih občanov):
1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno; od dohodkov d zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno — 10 %
2. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč - 20 %
Na koncu 3. odstavka se črta pika in doda naslednje besedilo:. „ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo.”
6. člen
V 22. členu se stopnja „25 %” nadomesti s stopnjo „40%”.
7. člen
V 2. odstavku 23. člena se stopnja „35 %” nadomesti s stopnjo „40 %”.
8. člen
Besedilo 38. člena se v celoti spremeni in se glasi: „Od gozdnih zemljišč se plačuje
davek po količniku 0,6 od katarstrskega dohodka teh zemljišč”.
9.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. aprila 1979, razen določb 2. in 8. člena, ki se uporabljajo že za odmero davka za leto 1978.
Številka: 422-09/64
Datum: 28. 3. 1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SI MIC, 1. r.
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 30 %
4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov - 40 %.
5. člen
V 2. odstavku 19. člena se na koncu stavka črta pika in doda naslednje besedilo:	„in če
opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost manj kot 2 leti od izdaje obrtnega dovoljenja”.