CELJE, 2». julija 1%1 LETO XI. štev. 28 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ* DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« (»GOVORNI UREDNIK TONE MASLO Generalni major Franc Kočevar- Giril odpira vsearmijsko prven- stvo v atletiki Izpolnjeni obeti Fanfare, ki so dva dni zapored opozarjale na slavnostno imenova- nje zmagovalcev, so utihnile. Sta- dion Borisa Kidriča je spet spre- jel svoje stare obiskovalce. Naj- večje letošnje tekmovanje pripad- nikov Jugoslovanske ljudske ar- made v atletiki je končano. Letošnje vsearmijsko prvenstvo v atletiki je upravičilo vsa priča- kovanja. To je bila ne samo mno- žična revija atletike, temveč tudi miting, ki se je odlikoval tako po svoji kvaliteti, kot brezhibni orga- nizaciji. Slednja je bila zaupana preizkušenemu sodniškemu zboru AD Kladivarja. Na startu smo vi- deli znane reprezentante in nezna- ne atlete, ki so prav tako postav- ljali ne samo armijske rekorde, temveč tudi rezultate, na katere bi bil ponosen sleherni atletski klub v državi. Mnogi med njimi pred vstopom v armado sploh niso vedeli za atletiko; za tekmovanja se niso zanimali. Zdaj se jim je od- prl nov svet, ne samo svet voja- škega življenja, temveč tudi svet mikavnosti in koristnosti športa. Po zaslugi Jugoslovanske ljudske armade je atletika dobila dolgo vrsto vnetih in aktivnih pripadni- kov. Kdo je kdajkoli prej slišal za Mičiča, Galiča in druge. Danes pa so to atleti, ki so postavili vrhun- ske rezultate in dosegli najboljša mesta na tekmovanju. Prepričani smo, da se atletiki in športu ne bodo nikoli izneverili. Organizatorji vsearmijskega pr- venstva pa so mislili še na nekaj več in ne samo na tekmovanje. Vsem udeležencem so pripravili zanimiv izlet v Velenje in Šoštanj. Tajco si je nad sto petdeset pripad- nikov Jugoslovanske ljudske ar- made iz vseh predelov naše države ogledalo rast rudarskega mesta ob P>'k>, spoznali so avtomatizacijo šoštanjske termoelektrarne, videli so nova mesta in se spoznali z njihovimi prebivalci. Zal, jim je slabo vreme preprečilo obisk Frankoiovega ter Pohorja, kjer so se h> te' p .k lom ti soominu talcev in padh^ borcev legendarnega ba- taljona. Vsearmijsko prvenstvo v atletiki je končano. Celje je ponosno, da je bila ta prireditev, ki so jo pripadniki Ju- goslovanske ljudske armade po- svetili dvajseti obletnici revoluci- je, prav na njegovih tleh. -mb S slavnostnega sprejema predstavnikov JLA. Od leve: Tone Skok, Cveto Pelko, polkovnik Franc Rojšek in Beno Krivec Sprejem za pripadnike JLA Predsedstvi Okrajnega ter Ob- činskega ljudskega odbora v Cel- ju sta v četrtek opoldne pripra- vili sprejem za udeležence letos- njega vsearmijskega prvenstva v atletiki Povabljene goste, med »Vilmi generalnega podpolkovnika ter narodnega heroja Petra Stan- teta-Skalo, nadalje narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenko, je * imena gostiteljev pozdravil pod predsednik OLO Celje Cveto Pel- ko, jim izrekel dobrodošlico ter čestital k prazniku dvajsete ob- letnice ljudske revolucije. Hkrati pa je dejal, da je mesto Celje po- nosno, ko si je Jugoslovanska ljudska armada izbrala prav Cel- je za kraj letošnje največje atlet- ske prireditve pripadnikov vseh rodov armade. NEPOZABNO SLAVJE ČETRT MILIJONA LJUDI NA ZBOROVANJU NA PREDVE- ČER JUBILEJNE 20 OBLETNI- CE VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA. SVOBODOLJUBNA, UPORNA IN REVOLUCIONARNA LJUB- LJANA SE JE OGRELA OD TOPLEGA UTRIPA STOTISO- CIH PATRIOTICNIH SRC, ZA- BLESTELA V OGNJU SVEČA- NEGA OGNJEMETA IN ODME- VALA V BORBENI PESMI TI- SOČERIH GRL. Šestina vsega slovenskega ljud- stva se je pretekli petek zgrnila v Ljubljano, da proslavi v srcu svobodne Slovenije največji na- rodni praznik, da jubilira, da da duška svojim notranjim občut- kom. Prišli so tudi zastopniki bratskih republik, prišli so nosil- ci pozdravov slovenskih manjšin iz zamejstva. Na ogromnem pro- storu med Celovško cesto, Tivol- skim parkom in Cekinovim gra- dom so se zbrali prekaljeni revo- lucionarji, prvoborci, slavni par- tizanski komandanti in heroji, ti- soči borcev so se zgrnili pred ve- ličastno tribuno. Bili so tam gra- ditelji prvih mladinskih železnic, cest in tovarn, prihiteli so delovni ljudje iz vseh krajev naše raz- cvetele, srečnejše, svobodne in ponosne Slovenije. Blizu 20.000 delovnih ljudi iz celjskega okraja je z vlaki in motornimi vozili prihajalo v Ljubljano od jutra do popoldneva, ko je bila Ljubljana že preplav- ljena od ljudi vedrih obrazov. V prisrčnih Sirecanjih tovarišev iz borbe in akcij graditve se je v malem manifestiralo eno samo veliko srečanje slovenskega ljud- stva od obal, ki jih obliva slo- venski Jadran, do Prekmurskih ravnin, od veličastne verige alp- skih velikanov, do zelenih Gor- jancev in slikovite Bele Krajine. V partizansko Ljubljano so se pripeljali beograjski Slovenci, tja so po partizanskih poteh prikora- kale mladinske brigade, ki so jih vodili prvoborci. Ljubljana še ni- koli ni doživela tolikšne pestrosti, slišala toliko narečij. Ves dan so že trajale svečane prireditve. Podelitev nagrad na slikarski razstavi, podelitev Ka- juhovih nagrad, koncert v Kri- žankah, prenovljena razstava v muzeju NOB. Ljubljana je bila na vseh do- hodnih cestah prenapolnjena z motornimi vozili. Na železniško postajo je prišlo poleg rednih še nad trideset posebnih vlakov ... Vsa ta množica se je kot ne-, usahljiva reka zlivala proti ve- čeru na slavnostni prostor. Bližala se je ura vrhunca sve- čanosti ... Ob osmi uri zvečer, ko je na 65 metrskem stolpu zažarelo u- metno sonce, ko so žarometi ob- sijali tribune, svetlobne in ozvo- čevalne stolpe ter veličastno pa- ravano rdečih in sivobelih zastav, takrat je bil ves slavnostni pro- stor že eno samo morje valujoče množice. Na tribuni so se zbirali naši najuglednejši državni, par- tijski, družbeni in kulturni delav- ci, delegacije iz vseh krajev dr- žave in zamejstva. Na tribuni za pevce se je v nočni luči belila množica več ti- sočih članov pevskih zborov iz vse Slovenije, pred njimi stotine glas- bil v rokah godbenikov združenih godb. Zadonele so fanfare na robu govorniške tribune. Med množi- co je pojenjala pesem tridesetih mladinskih brigad, ki so plesale kolo. Potem se je združenemu pevskemu zboru priključilo de- settisoče grl na slavnostnem pro- storu — Slovenija je v dušku pe- la pesem revolucionarjev in gra- diteljev lepše bodočnosti — Inter- nacionalo. Cetrtmilijonska množica je na- vdušeno pozdravila prvega ko- mandanta glavnega štaba NOV in POJ narodnega heroja, pod- predsednika Zvezne ljudske skup- ščine tov. Franca Leskoška-Luko, ki je prišel pred mikrofone. Tovariš Leškošek je v svojem svečanem govoru opisal vso dol- go, usodno, težko toda zmagovito pot slovenskega ljudstva od dni vstaje pa do današnjih svetlej- ših dni. Obnovil je spomin na čas, ko je delavski razred pod vodstvom Partije stopil na čelo borbe za narodnostno in socialno osvoboditev. Opisal je vlogo Par- tije, ki je organizirala slovenski narod v enotno, množično borbe- no gibanje, ki je že v samem za- čeuui pokazalo, da je partizanska vojska nepremagljiva. Spomnil se je žrtev pobesnelih okupatorjev in zločinskih početij bele garde. Posebej je opisal vlogo junaške Ljubljane, rast ljudske oblasti, zadnjih bojnih naporov in zmage. V drugem delu je njegov govor vseboval uspehe po vojni, nove perspektive delovnega ljudstva v komunalnem sistemu in družbe- nem upravljanju, naše uspehe v boju za mir in tvorno sodelova- nje, vodilno vlogo Jugoslavije v gibanju nevezanih držav in konč- no poudaril, da smo ponosni, da bo zgodovinska konferenca ne- blokcfvskih držav v Jugoslaviji. Po končanem govoru je sledil slavnostni koncert borbenih in delovnih pesmi, ki so ga izvajali združeni pevski zbori in godbe pod vodstvom Radovana Gobca. Temu sporedu pa je sledil veli- časten ognjemet, kakršnega v na- ši domovini gotovo še nikoli ni bilo. Razigrana množica pa je slavila jubilejni praznik še pozn* v noč, saj so se po vsej Ljubljani odvijali kulturni in zabavni spo- redi, tako na slavnostnem pro- storu, na glavnih trgih, na gradu, v Križankah in obeh osrednih umetniških gledaliških hišah. Bil je nepozaben in veličasten praznik. J. Kr. Ko so iz večtisoč grl zadonele borbene ipartizanske pesmi, so mnogi v nepregledni množici peli z njimi, ko se je nebo odprlo in sesulo nad Ljubljano ognjene slap ove in dež, jim je zastal dih... Prvi komandant NOV in PO Slo venije heroj Franc Leskošek- Luka med govorom SRBIJA : HRVATSKA : SLOVENIJA V ATLETIKI Konec tedna, v soboto 29. in v nedeljo 30. julija bo na sta- dionu Borisa Kidriča zanimiv t robo j moških in ženskih re- prezentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije v atletiki. Med- tem, ko se bo tekmovanje v soboto začelo ob petih, se bo v nedeljo nadaljevalo ob šti- rih popoldne. Troboj republiških repre- zentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije v atletiki sodi v vrsto najkvalitetnejših in naj- bolj zanimivih atletskih tek- movanj v državi sploh, saj bi ga lahko imenovali tudi dr- žavno prvenstvo v malem. CELJANI - DRUGI V počastitev 20-letnice revolucije je bil v soboto dopoldne v Celju šahovski brzotnrnir reprezentanc slovenskih mest Med šestnajstimi ekipamii š a kis to v so Celjani zasedli častno drugo mesto s 52 točkami za Mariborom, ki jih je do- segel 57 in pol. Tretje mesto je pripad- pol. 5. Slovenj Gradec 49, šesto Celje lo Domžalom 51 in pol, 4. Ptuj I. 42 in II. 59 in pol itd. Skupno delo - vir uspehov S SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL V KONJICAH Na zadnji seji Občinskega odbo- ra SZDL v Konjicah so med dru- gim razpravljali o delu osnovnih organizacij. Iz poročil njihovih od- bornikov je bilo očitno, da so no- voizvoljeni odbori krajevnih orga- nizacij SZDL v večini primerov dobro prijeli za delo, da pa so še vedno nekateri, zlasti v manjših krajih, kjer ni viden napredek. Zlasti dobro so začeli v Vitanju, kjer se močno pozna sodelovanje odbora krajevne organizacije So- cialistične zveze z ostalimi druž- benimi činitelji. Podobne uspehe beležijo v Zrečah, saj je v zad- njem času prav po zaslugi politič- nih organizacij zaživela stanovanj- ska skupnost. Ko so analizirali delo sekcij, so ugotovili, da so bile sicer ustanov- ljene, da pa njihove aktivnosti še ni opaziti. Edino mladinska sek- cija pri odboru SZDL v Zrečah se lahko pohvali, da ji je uspelo po- staviti na lastne noge mladinsko organizacijo. Bolje so ocenili delo podružnic v Konjicah in Zičah. V razpravi so odborniki iz Zreč povedali, da bodo letos dobili naj- manj petdeset novih članov SZDL. Udeleženci iz nekaterih drugih krajev pa so dejali, da še vedno prevladuje mnenje, da je dovolj, če je v organizaciji SZDL včlanjen le hišni gospodar, ne pa tudi ostali družinski člani. Odbornik iz Zbe- lovega je poročal, da imajo precej težav zaradi neredne dostave kru- ha. V. L. Analize političnega dela v Žalcu Komisija za ideološko politično izobraževanje pri občinskem ko- miteju ZKS v Žalcu je v teh dneh analizirala rezultateazobraževanja, pri čemer je ugotovila, da so ti boljši od (tistih, ki so jih dosegli v pretekli sezoni. Predvsem so bili programi pestrejši, udeležba pri ideološko političnem izobraževa- nju pa večja. Ideološko politična vzgoja je po- tekala predvsem v dveh oblikah: ob večernih političnih šolah za ko- muniste in mladinski politični šoli in predavanjih za politični aktiv, komuniste in člane SZDL. Večer- ne politične šole so delale v Libo- jah, Žalcu, Polzeli in Preboldu. Vpisanih je bilo 129 slušateljev, uspešno pa jih je končalo 89. Med njimi je bilo največ delavcev in uslužbencev, polovica pod 30 in po- lovica nad 30 let starosti. Po stažu v članstvu ZK so bili slušatelji v glavnem mlajši in tudi prediz- obrazba je bila različna. Vsi pa so pokazali zanimanje za politične probleme, s katerimi se srečujejo v praksi, kakor tudi spoznanje, da jim bo poglobljeno politično zna- nje potrebno pri njihovem nadalj- njem delu. Takšno mnenje so izrazili tudi v anketi, kjer so poudarili potreb- nost političnih šol, učinkovitost takega izobraževanja, saj so neka- teri spoznali šele v šoli, kako po- manjkljiva je bila njihova politič- na izobrazba in priznali, da se z njo niso mogli uspešno lotevati vsakdanjih političnih problemov. Čeprav bi v prihodnje kazalo pro- gram političnih šol skrčiti zlasti v nekaterih manj važnih poglavjih in celotno snov navezovati na kon- kretno prakso pri nas, bi v glav- nem naj program teh šol vendarle ostal tak, kakršen je bil dosedaj. Z izpolnitvijo z nekaterimi dodat- nimi temami bi bil preobširen, saj je take teme mogoče naštudirati tudi izven okvira šole. Za pravil- no razumevanje sodobne politične problematike pa je poznavanje po- litične ekonomije, znanstvenega socializma, zgodovine delavskega gibanja in ekonomike FLRJ nujno potrebno. Kar zadeva trajanje politične šole, bi bilo treba v prihodnji se- zoni študij nekoliko skrajšati in ga osredotočiti zlasti na zimske me- sece, tako da bi ga zaključili mar- ca. Razmisliti pa bi kazalo tudi o nadaljevanju študija tistih komu- nistov, ki so politično šolo končali. Posebno vprašanje je množično ideološko politično izobraževanje, ki je potekalo v obliki posameznih predavanj za člane ZK, politični aktiv in ostale člane SZDL. Vsega skupaj je bilo po vaseh 64 preda- vanj, po podjetjih pa 90. To je zelo lepa številka, čeprav število vseh predavanj ni bilo doseženo in tudi obisk ni bil najboljši. Ponekod so program izobraževanja opustili prav po krivdi komunistov, zato bi kazalo razmisliti tudi o tem, kdo naj bi v bodoče vodil družbeno politično izobraževanje in ali naj bi ustanovili posebne izobraževal- ne centre iz predstavnikov raznih družbenih organizacij, ki bi skr- beli za izvajanje programa ali naj to nalogo opravi SZDL s pomočjo svoje sekcije za izobraževanje, ki bi jo ustanovila? J. G. za čas od 27. jalija do 6. avgusta Okrog 28. julija dvodnevno iz- boljšanje vremena, drugače bo do 1. avgusta prevladovalo de- ževno in hladno vreme. Po 1. av- gustu izboljšanje, le okrog 5. av- gusta bodo kraj«vne nevihte.