Malliilw —*---m f UBI IHM pnUSDi T fülOVUQi Leto XX., St 37 Ljubljana, nedelja 12. Sebrna^a 1939 Cena 2 Din Upravnisivo ^juoijuul &ns£ijeva S — Telefon «t 8122 1128, 812«, 812& 8126. Inseratni oddeleki Ljubljana, Seien* tmrgova oL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Marl bor Onjild trg T. Telefon «t 245& Podružnica Celle: Kocenova obča 2. — Telefon «t 190. Računi ori pofit ček savodlh: Ljubljana 4L 11.842, Praga fidalo 78 1R0 Wien «t 1 Oft 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo; LJubljana, Knafljeva aH ca 8. telefon 8122, 8123.3124 3125.312« Maribor, Grajski trg 8t 7. telefon it 2458, Celje, 8tros8mayerjeva allea Stev. t, telefon SL 65. Rokopisi ne vračajo Novi položaj Teden mineva od padca dr. MIlana Stojadino viča. Pomen tega dogodka postaja vse boli jasen, ko vidimo, s kolikim olajšanjem ga je sprejela celokupna jugoslovenska javnost. Posledice ne nastanejo preko noči in se bodo v vsej svoji dalekosežnosti pokazale šele v teku nadaljnega političnega razvoja. Klopčič se je pričel odvijati in trdno smo prepričani, da patriotična državniška razgledanost ne bo več pustila, da bi se štrena zopet zmešala. Razlogi dalekosežne notranjepolitične spremembe, ki se je preteklo nedeljo pričela, so zapisani v demisijskem pismu današnjega predsednika vlade in njegovih tovarišev. Po izjavi g. Cvet-koviča samega tvorijo ti razlogi tudi osnovni program njegove vlade. Tri stvari so v tem pismu posebno podčrtane: prvo, da je hrvatsko vprašanje bistveni in nujni državni problem; drugo, da je treba brez odlaganja pripraviti njegovo rešitev in tretje, da je bila vlada dr Milana Stojadinoviča glavna zapreka na tej poti. S to izjavo sta se stališči vlade in opozicije znatno približali. Opozicija, ki je nastopila pri volitvah pod dr. Mačkovim vodstvom, je, kakor mano, proglasila rešitev hrvatskega vprašanja za neodložno dolžnost državne politike; podčrtala je njen bistveni pomen za konsolidacijo našega narodnega in državnega življenja in njeno nujnost ter je vodila svojo borbo proti listi dr. Stojadinoviča baž z argumentom, da je njegov režim glavna zapreka našega notranjega pomirjeni a. Kakor torej vidimo, so se zedi-nili vsi pomembni politični činitelji v državi v naziranju, ki naj tvori izhodišče nove državne politike. Preko čisto načelnega vprašanja, glede katerega se je sedaj zedinila vsa Jugoslavija, je opozicija v svojem vo-Kilnem sporazumu in volilnih proglasih naznačila tudi praktična pota za rešitev našega notranjega vprašanja in glavni okvir, v katerem se da ta rešitev izvesti. Hrvatsko vprašanje in z njim združeno vprašanje naše notranje državne preureditve sta tesno povezani z obnovo demokratskega življenja, ali z drugimi besedami: z vpostavitvijo elementarnih državljanskih svoboščin in političnih pravic jugoslovenskih državljanov. Obseg notranje preureditve v sporazumu dr. Mačka z ostalimi opozicijskimi strankami ni bil v podrobno^ stih določen. Postavljen pa mu je bil okvir, ki varuje bistvene interese naše skupne državne eksistence in daje tako možnost, da se po resnem preudarku političnih in praktičnih potreb najde taka skupna rešitev, ki bo zadovoljila ne le Hrvate, temveč tudi ostale dele naše države, ne da bi se morali bati, da bo Jugoslavija na svoji življen-ski sili in na svoji obrambni sposobnosti utrpela kakršnokoli škodo. Ta okvir so: edinstvo države, to je celina njenega ozemlja, njena monarhična oblika pod vodstvom narodne dinastije Ka-radjord.jevičev in edinstvo njene narodne vojske. Pa tudi glede same izvedbe preureditve države je opozicija izrekla jasno besedo. V zavesti neporušne povezanosti našega celokupnega naroda z nje-go-vo dinastijo, a tudi legalnosti svojega stremljenja je opozicija sprejela načelo, da se morajo vsi potrebni ukrepi Izvršiti v zajed ni ci naroda s krono, vrhovnim čuvarjem naših nacionalnih in državnih interesov. S tem so ustvarjena jamstva tudi proti vsakemu stremljenju, ki bi pod trenutnimi političnimi ali psihološkimi vtisi kazalo tendenco iti preko meje tega, kar je koristno ln potrebno istočasno za državo in vse njene dele. Kar je potrebno in koristno, pa se mora izvršiti s širokogrud-nostjo, ki se ne ustavi pred mrtvimi črkami. Vlada in opozicija soglašata dalje v tem, da današnje stanje še ne dovoljuje neposrednega pristopa k reševanju nagega notranjega vprašanja. Naloga, ki jo ima kabinet g. Cvetko viča, je — poleg opravljanja tekočih poslov — poudarjena predvsem v besedi, da je treba pripraviti pot k rešitvi hrvatskega vprašanja. Praktično pomeni to, odstraniti čim prej politične metode Stojadino vičevega režima. To spada tako rekoč k vsakdanjemu delu nove vlade, ki ga bo seveda celokupna opozicija spremi i ala z največjo pazljivostjo. Zakonodajno stoji vlada neposredno pred novim proračunskim letom in njena naloga je, pravočasno spraviti proračun pod streho. V zvezi s proračunom je finančni zakon, ki se pri nas uporablja tudi kot zbirka pooblastil za ukrepe, o katerih se zdi ,da bodo v teku prihodnjega proračunskega leta potrebni. Štirikrat je narodno predstavništvo dr. Milanu Stojadinoviču zaman dalo pooblastila za revizijo političnih zakonov. Sedanja vlada mora ta pooblastila znova zahtevati in jih bosta skupščina in senat brez dvoma tudi dala. S tem pa bodo neposredne pripravljalne naloge izčrpane. Kako gledata dr. Maček in z njim celokupna opozicija na današnjo narodno skupščino in na stran- Ob odru papeža Pija XI. Truplo pokojnega cerkvenega poglavarja so včeraj popoldne prenesli iz sikstinske kapele v baziliko sv. Petra - Vest o papeževi smrti je naredila globok vtis po svetu Vatikansko mesto, 11. febr. br. 2e danes so se velike množice ljudstva, ki jim je bil dovoljen dostop v sikstinsko kapelo, poslovile od papeža Pija XI. Vse od ranega jutra pa do 9. tn potem od 10. do 16 ure so polagoma v dolgi vrsti prihajali ljudje preko Damastovega dvorišča v palačo in odhajali skozi bronasta vrata na drugi strani. V sikstinski kapeli so bili okrog krste na visokem odru poleg 6 častnih straž zbrani duhovniki, ki so nenehoma molili. V dopoldanskih urah so prišli v kapelo visoki dostojanstveniki iz Rima in veliko število uglednih tujcev. Ob devetih so defile prekinili, da so mogli zbrani italijanski škofje in nadškofje moliti poleg papeževega trupla. Ob 9.25 Je prišel v Vatikan italijanski prestolonaslednik v spremstvu Italijanskega poslanika pri sv. stolici, svojega adjutanta in dvornega ceremonijskega mojstra Prestolonasledniku so izkazali vse časti, ki mu gredo. Nato je prestolonaslednik izrekel kardinalu Pacelliju sožalje v imenu italijanskega kralja in cesarja in v svojem imenu, potem je pa šel v sikstinsko kapelo in pomolil pred truplom pokojnega papeža. Takrat so bili italijanski škofje še zmerom zbrani pri molitvi. Popoldne ob 18. so se v kapeli zbrali zopet vsi italijanski kardinali, škofi, in drugI cerkveni ln civilni dostojanstveniki Vatikana. V svečanem sprevodu so s švicarsko gardo na čelu po uvodnih molitvah za pokojnega papeža spremili krsto z njegovim truplom, ki je bilo odeto v svečani papeški ornat iz sikstinske kapele preko prostranega trga sv. petra v baziliko. Ogromne množice ljudi so napolnile trg, preko katerega se je polagoma premikal sprevod. Vatikanski cerkveni pevci so peli žalne korale. Kakor sikstinska kapela, tudi bazilika nI bila osvetljena. Le žarki borne svetlobe nekaj sto sveč so medlo razsvetljevali glavno ladjo v cerkvi, po kateri se Je premikal sprevod proti papeškemu oltarju, pred katerim Je bil postavljen visok mrtvaški oder. Dve uri so trajale molitve in sprevod v baziliko. Ob 18. so krsto ■ papeževim truplom položili na katafalk. Škofje in kardinali so opravili nove žalne molitve in nato zapustili cerkev, ki so jo potem zaprli. Jutri dopoldne jo bodo zopet odprli, tako da bodo lahko množice Rimljanov spet prišle pred mrtvaški oder in poslednjič videle pokojnega cerkvenega poglavarja Truplo bo ostalo v baziliki na mrtvaškem odru do ponedeljka popoldne ali do torka dopoldne. V smislu papeškega pogrebnega ceremoniela bo visoka duhovščina poleg današnjih opravila še osem pogrebnih obredov, pet v baziliki, tri v sikstinski kapeli. Sožalje Nj. Vet kralja Beograd, 11. febr. AA. O priliki smrti sv. očeta Pija XL Je predsednik vlade ln notranji minister Draglša Cvetkovič poslal njegovi eminend kardinalu Pacelli ju sožalno brzojavko. Prometni minister dr. Metamed Spahoje poslal sožalno brzojavko v svojstvu namestnika ministra za zunanje zadev«. Sožalje tiaSe vlade Beograd, 11. febr. p. Maršal dvora Colak Antič je bil danes pri papeškem nunciju msgr. Ettoru Feliciju in mu Je v imenu Nj. VeL kralja ter kraljevega doma izrazil sožalje ob smrti papeža. Enako Je epi-skop Dionislje izrazil nunciju sožalje v imenu poglavarja srbske pravoslavne cerkve patrijarha Gavrila. Francoski tisk: „papež miru" Pariz, 11. febr. AA. Havas. Vsi pariški listi, desničarski ln levičarski, prinašajo vest o papeževi smrti pod velikimi naslovi čez celo širino strani. Listi Imenujejo Pija XI. papeža miru. V dolgih posmrt-nicah vsi brez razlike hvalijo moralne vrline vrhovnega poglavarja katoliške cerkve in njegovo prizadevanje za obrambo pravic človeške vesti. »Jour« piše: Papež PIJ XL si je z ustvaritvijo moralne fronte miru zaslužil hvaležnost vseh narodov. Vrhovni cerkveni poglavar je umri v najresnejšem času, ki ga preživlja svet. Človeštvo je izgubilo v Piju XI. luč in moč, ki Jima ni enake. »Petit Parisien«: Pij XI. ee je pokazal »vetu kot vest, ki se ne ukloni pred ničemer in pred nikomer. Z nedosegljivim dostojanstvom je visoko držaj zastavo idealizma. Z mirnim pogumom je branil nauk ljubezni in miru med narodi. Po Leonu XTTT, j« nI bilo osebnosti v katoliškem svetu, ld bi ga ljudje tako zelo spoštovali in ki bi o njem mogli vklesati v marmor besede: živel je samo za pravico in za mir. V teh usodnih dneh vznemirjene vesti želi svet, da bi mu njegov naslednik sledil po delu In ga dosegel. »Journal«: Borec Je padel sredi boja. Mesece in mesece je bil v boju s krivo-vercl ki so napadali nauk o bratstvu, miru ln krščanski ljubezni. »Matin«: Velikega papeža nI več. Kato- liški svet Je ogni Jen v žalost, prav tako tudi svet miru. Enako mora biti užaloščena tudi miroljubna in katoliška Francija. »Figaro«: Piju XL izkazujejo čast ne samo katoličani vsega sveta, ampak tudi ti-X ki niso krščanske vere. »Republlque«. Papež Pij XL je bil v očeh katoličanov nedvomno velik človek. Pij XL je umrl, toda njegov primer bo ostal Poljski tisk Versava, 11, februarja. AA- Pat: Listi prinašajo dolge članke o smrti papeža Pija XL Mnogo dnevnikov Je Izšlo • črnim okvirjem. Časopisje postavlja Pija XL v vrsto največjih papežev ln ne more pre. hvaliti dela, ki ga je napravil Mnogi listi prinašajo tudi slike Achilia Rattlja kot apostolskega nuncija v Varšavi v družbi z Jožefom Pilsudsklm. Žalovanje v Belgiji Bruselj, 10. februarja. AA. Papeževa smrt Je zbudila v belgijskih katoliških krogih veliko potrtost ln iskreno žalost. Splošno so prepričani, da je krščanstvo izgubilo s Pijem XI. enega izmed največjih poglavarjev katoliške cerkve, Evropa pa enega izmed velikih tvorcev miru. Listi vseh poiltičndh smeri posvečajo cele strani življenju ki delovanju pokojnega papeža. Priprave za volitev novega papeža Preurejanja v Vatikanu — Sestava kardinalskega zbora — Najresnejši kandidati za papeško stolico Vatikan, 11. februarja. AA Vatikanske tehniške pisarne pripravljajo vse potrebno, da se bo mogel čez 14 dni sestati kon-klave, ki naj izvoli novega papeža. V Vatikanu pripravljajo posebne apartmane za kardinale. Drugi dan po sestanku konkla-va se bo v Sikstinski kapeli začelo glasovanje. Glasovali bodo štirikrat na dan, dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne, vse dotlej, dokler ne izvolijo novega papeža. Novi papež mora dobiti za izvolitev dve tretjini glasov. Rim, 11. februarja, b. Italijanski listi ko, ki tvori v njej večino, je znano. Dr. Maček je svoje stališče opetovano javno izpovedal. In mi vemo, da se ni iz-premenilo. Sporazum se da stvarno doseči le, ko bo predhodno dognano, katere politične skupine predstavljajo voljo našega naroda. Do tega formalnega dognanja je moči priti le na osnovi novega volilnega zakona. S tem je že nakazan bodoči razvoj dogodkov in je le želeti, da se ta razvoj pospeši, ker je vsak dan pridobljen na poti h končnim odločitvam ogromen dobiček za narod in državo. Razmere okrog nas nas silijo, da z odločnostjo in brzino, ki je seveda ne smemo zamenjati s prenagljenostjo, rešujemo problem svoje konsolidacije in s tem svoje notranje in zunanje sile. Zadnji' dogodki so složnost in enotnost opozicijskega bloka še utrdili in povečali Nič ne bo zdrobilo njegove v težki j borbi preizkušene solidarnosti. Zlasti je tudi Jugoslovenska nacionalna stranka posvečajo smrti papeža Pija XI. in Izvolitvi novega papeža danes še prav posebno pozornost, ker poteka deset let od podpisa znanih lateranskih dogovorov, spravni dan med rimsko cerkvijo in italijansko iržavo pa velja za narodni praznik. Listi posebno ugibljejo o osebi novega papeža in navajajo podrobne podatke o sestavi kardinalskega zbora in konklava. Kardinalski zbor šteje po podatkih Italijanskih listov 65 članov. Med njimi je 38 Italijanov ln 27 inozemcev. Slovanska kardinala sta dva, in sicer kardinal Hlond doprinesla svoj dobršen del, da so se dogodki razvili v današnjem pravcu. Pod najtežjimi okolnostmi je na usode-polni prekretnid pokazala globoko razumevanje svoje patriotične in nacionalne dolžnosti; a tudi svojo življenjsko sposobnost. Odkrito izpoveduje slej ko prej svojo vero v moč narodnega edin-stva, ki je v bistvu vera v usodno povezanost slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Ta vera ji še posebej omogoča širokogrudnost v vprašanjih našega praktičnega življenja, širokogrudnost, ki se ne plaši revizije marsikaterega dosedanjega pogleda in nazi-ranja. Ne rečemo nič novega, če ugotovimo, da polagajo baš na sodelovanje JNS tako s strani dr. Mačka, kakor s strani ostalih opozicijskih skupin največjo važnost, ki izvira v dobršnem delu tudi iz prepričanja, da se naš notranji oroblem ne da rešiti s porazom osnovne misli našega skupnega narodnega in državnega življenja. _ (Poljak), nadškof Gnjezna in Poznanjske, ter kardinal Kaspar (Ceh), praški nadškof. Nemški kardinali so Bertram (nadškof v Vratislavi), Faulhaber (nadškof v Münche-nu), Schulte (nadškof v Kölnu), Innitzer (nadškof na Dunaju), skupaj torej štirje. Madžarska Ima enega, Francija šest, Španija tri, Portugalska, Belgija, Velika Britanija ln Irska pa po enega kardinala. Na vzhod pa odpade eden (antiohijski nadškof), na Severno Ameriko štirje (USA 8 ln Kanada 1) ter na Južno Ameriko dva nadškof v Buenos Airesu in nadškof v Rio de Janeiro). Mnogi današnji italijanski listi objavljajo že tudi cele strani ugibanj o najbolj verjetnih kandidatih za novega papeža. Najbolj pogosto je omenjeno ime kardinala Pacellija, dosedanjega državnega podtajnika. Med ostalimi kandidati, italijanskimi kardinali, so zlasti naslednja imena: kardinal Fossati (turinskl nadškof), Dalla Costa (florentinski nadškof), Nasali! Rocca (bolonjski nadškof), Marmaggi in Massimi, dva diakona, Salotti, prefekt obredne kongregactj«, Maglione, blvM nuncij v Parizu, Tedeschini, bivši nuncij v Madridu, Lavitrano, nadškof v Palermu, Fumasoni Biondi, prefekt kongregacije »d« propaganda Öde«, Selvaggiani, kardinal -vikar ter kardinal Jorio. Mnogi listi objavljajo celo že slike kandidatov, ki prihajajo po njihovi sodbi najbolj v poštev. Prvi posvet kardinalov | Vatikan, 11. februarja. AA (Havas) Danes dopoldne se je sestalo več ko 80 kardinalov na prvo splošno sejo. Med njimi so bili tudi kardinali Verdi er iz Pariza, Wir-new iz Quebeca in Tomas Görna iz Toleda- Francoska ugibanja pariz, 11. febr. w. Francoski listi mnogo razpravljajo o nasledniku pokojnega papeža Pija XL Splošno so mnenja, da bo za papeža izvoljen zopet Italijanski kardinal, sodijo pa, da bo kardinalskl kolegij to pot izbral moža, ki v političnem pogledu ni vezan na nobeno stran. Angleško zanimanje za Rumunijo Gospodarska pogajanja in posojilo Runtunlji London, 11. febr. w. Med Anglijo in Rumunijo so v teku gospodarska pogajanja, ki jim pripisujejo večji politični pomen kakor pa so prvotno mislili. Gre predvsem za zamenjavo lesa m pšenice za angleške Industrijske izdelke. Domnevajo, da gre tudi za oboroževalne predmete. Razen tega obstoji načrt za zgraditev novega romunskega pristanišča južno od Konstance. »Daily Telegraph« piše, da bo nova luka v glavnem služila le gospodarskim namenom, ni pa izključeno, da bo zgrajena tudi kot oporišče za vojno mornarico. V Londonu govore tudi o možnosti angleškega posojila v znesku treh do štirih milijonov funtov Rumuniji, ni pa še znano ali bo to posojilo delno vezano na blagovni kredit Patriarh Miron Christea nevarno obolel Beograd, 11. febr. p. Predsednik rumunske vlade ln patriarh rumunske pravoslavne cerkve, Miron Christea, ki je pred dnevi obolel, Je nameraval te dni odpotovati v tujino, da bi si popravil svoje zdravje, snoči pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadno poslabšalo. Nastala je nevarnost, da nastopijo komplikacije. Patriarh Miron Christea je v 7L letu starostL Balkanska solidarnost nespremenjena Bukarešta, 11 febr. p. Na današnji seji vlade, ki ji je predsedoval Callnescu, Je zunanji minister Gafencu poročal o mednarodnem političnem položaju, zlasti na Balkanu. Rumunski politični krogi zatrjujejo v zvezi m tem, da se položaj na Bal- kanu, čeprav so se v zadnjih 11 mesecih spremenile vlade dvakrat v Rumuniji in po enkrat v Ankari in Beogradu, politična smer Balkanske zveze ni spremenila. Program za bližnjo konferenco stalnega sveta Balkanske zveze je že določen. V duhu solunskega pakta bo balkanski stalni svet tokrat še bolj utrdil mir na Balkanu in v vsej jugovzhodni Evropi. Nameravan atentat na ministra Calinesca Bukarešta, 11. febr. br. Policijske oblasti v Bukarešti so snoči odkrile novo zaroto 2elezne garde, ki Je pripravljala atentat proti namestniku min. predsednika, notranjemu ln vojnemu ministru Callnescu. V pretekli noči je bilo aretiranih 25 članov zarote. Pri raznih hišnih preiskavah je policija zasegla tudi mnogo orožja, bomb in celo granat, ki Jih rabi rumunska vojska. Komunike o aretacijah in preiskavah izrecno naglaša, da v zaroto ni bil zapleten noben rumunski oficir. Atentat bi se moral izvršiti 20. t m. ob proslavi obletnice nove rumunske ustave. Bolgarska manjSlna v državni stranki Bukarešta, 11. febr. w. Notranji minister Calinescu in minister za narodne manjšine sta sklenila tudi z bolgarsko narodno manjšino sporazum, po katerem se bo pridružila fronti narodnega preporoda. Bolgarska narodna manjšina bo imela ▼ vrhovnem svetu fronte narodnega preporoda tri zastopnike. Francoska demarša v Tokiu Francija zahteva od japonske vlade pojasnila o zasedbi otoka Hainana Pariz, 11. febr. AA. Francoska vlada Je naročila poslaniku Arsenu Henryju v Toki ju, naj zahteva od japonske vlade pojasnila o vzrokih, značaju in trajanju zasedbe otoka Hainana. Zvedelo se Je, da tudi britanska vlada pripravlja podobno intervencijo v Tokiju. Čeprav je Francija intervenirala neodvisno od britanske vlade, sta obe vladi v tesnih stikih glede tega' vprašanja. Domnevajo, da Je Japonska vojska začela vojaške operacije na Hai-nanu, ker Je vlada trdno prepričana, da se prevaža orožje na Kitajsko iiz Indokine in preko Tomkinäkega zaliva, čeprav Je francoska vlada to že ponovno demantirala. Zadržanje francoske vlade v tej zadevi je bilo vedno popolnoma korektno; Se več, Francija je Sla celo preko svojih obveznosti. Ni tudi Izključeno, da je zasedba Hainana v zvezi z agrementom za japonskega poslanika TaniJa v Parizu. Francoski diplomatski krogi v zvezi s tem Izjavljajo, da niso nikdar imeli nobenih pridržkov glede Tanijeve osebnosti, ki ga v Parizu visoko cenijo. Zato je Francija popolnoma opravičeno zahtevala, da pojasni Izjave, ki jih je Javno podal o prevozu orožja iz Indokine na Kitajsko. Tokio, 11. febr. AA. Danes je Japonska proslavila 2599. obletnico ustanovitve japonskega cesarstva. Cesar ee je udeležil Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov — Današnje »Jutro« Ima 461 malih oglasov Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutro« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, te se Javi dvojno slovesnosti na dvomi, nato pa Je v spremstvu prlncev in drug Ji dostojanstvenikov odšel v svetišče Kašivasea». kjer Je poke*, pan utemeljitelj japonskega oesajnstva, ossär žimu. Belgijska vladna kriza stabilna Bruselj, 11. febr. AA. Spaakovo prizadevanje za mirno ureditev Martensove afer« se je doslej izjalovilo, ker je Martens izjavil, da se ne odpove svojemu imenovanju za člana flamske aikademije. Večina članov flamske akademije je izjavila, da so solidarni z Martensom. Ker liberalni ministri vztrajajo pri svoji zahtevi, da mora Martens odstopiti, je zadeva sedaj na mrtvi točki. Martens je poslal Spaaku pismo, v katerem pravi, da je bilo njegovo aktivi-vi&tično delovanje v svetovni vojni, zaradi česar ga danes obtožujejo, posledica nepravičnega ravnanja belgijske države • flam-skim narodom. Spaak je popoldne novinarjem Izjavil, da jim ne more ničesar povedati o svojih posvetovanjih. »Težje je priti, med Belgijci do sporazuma, kakor pa si mislite«, je pripomnil. Dopoldne je Spaaka sprejel kralj, nato pa jo nadaljeval posvetovanja» Nemški in čeSki sladkor za Bolgarijo Berlin, 11. febr. h. Nemški državni sladkorni urad poroča lz Magdeburgs, da je bolgarska vlada razpisala dobavo 10.000 ton sladkorja, m katero so bile ponudbe nemške, češkoslovaške, belgijske in nizozemske skupine. Po sklepu bolgarske vlade bo polovico sladkorja bržkone dobavila Nemčija, dočim bo dobava ostalih 5000 ton, poverjena skupini češkoslovaških izvoznikov. Gre za dobavo izključno kristalnega säadkorja. ki bo plačan po kliringu. Odloženi mandati Svoje poslanske mandate so odložili senatorji ln dva* krat izvoljeni poslanci — Odložitev županskih mest B®"*««!, 11. f»br. p. V «mlsVu skupscan-«kega poslovnika je večje »teviio novih narodnih poslancev, ki so obenem senatorji, podalo ostavko na avo je poslanske položaje EnaKo so se odrekli po enemu poslanskemu mandatu oni, ki so bili izvoljeni za poslance v dveh srečah Končno ao danes nekateri poslanci podali »stavke na drugih svojih Javnih položajih, predvsem županskih, v kolikor so nezdružljivi z izvrševanjem poslanskih funkcij. Tako so podali ostavke na svoje poslanske mandate predsednik senata dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Spaho, dr. F ran jo Kulovec, Bogoljub Kujundžič, Dušan Letica, Svetozar Siankovič, Miloš Dragovič ln drugi Mesto dr. Korošca prideta v narodno skupščino za poslanca dr. Adolf Golja ln Rudolf Smersu, mesto Sve-tozarja St&nkoviča inž. Zlato j e Stanko-v46 ter dr. Miloš Vlahovlč. Nadalje so podali ostavko oa po etn p©-•lanski mandat ministrski predsednik Draglia Cvetkovič, prosvetni minister Stevan Cirič, minister dr. Džafer Kulenovič, Dimitrije Magaraševič, inž. Kabalin, Dobri-voje StoèoviC, Djura Jankovlč, dr. Bogdan Stopar, Milan Dobro voljac, dr. Peter Kostič, dr. Ga v ran Kapetamovič i/td. Namesto predsednika Cvetkoviča bo niški { srez zastopal v skupščini njegov namest- ! nik Borlvoje Dimitrljevlč, namesto dr. Spaha bo za poslanca Sarajeva Mehmed 8ahtoagič, kot zastopnik tuzlanskega s reza pa Mehmed Oberičič. Sremske Karlov-ce bo namesto čiriča zastopal Aleksander Milič, bačko-palanški srez pa namesto Di- mitrij* M&garaSeviCa dr. Jomat Tnmattim*, profesor na nesnškom učiteljišču T Vrba-su. Na županska mesta so pod&M oetavk« med drugimi poslanci Alojzij Mlhelčič » Celju Martin Steblovnlk v Šmartnem ob Paki, Ivan Strcto v Komendi la Jožef Spindler pn Sv. Ani Minister trgovine v avdienci Beograd, 11. februar]*. AA. Nj. Vi», knra namestnik Pavle je sprejel danes popoldne v avdijenco trgovinskega ministra Jevrema Tomida. Cincar-Markovič pri Hitlerju Berlin, 11. febr. p: Danes ob 13. uri je bil dosedanji Jugoslovenski poslanik v Berlinu in novi zunanji minister dr Aleksander Cincar - Markovič v poslovilni avdienci pri kancelarju Hitlerju. Pred kancelarsko palačo se je pripeljal v spremstvu dr. Möhra, šefa protokola nemškega zunanjega ministrstva. Pred palačo mu ie množica priredila ovacije Na pragu kan-celarske palače sta ga sprejela dr. Maixner in Brückner. Hitler je dr Markovlčs zadržal dalj časa v avdienci, ki Ji Je prisostvoval tudi zunanji minister Ribbentrop. Nocoj ob 20.45 Je Jugoslovenski zunanji minister odpotoval v Beograd Pogoji za reševanje hrvatskega vprašanja »Hrv&tskl dnevnik« pravi ▼ svojesm uvodniku, da se motijo vsi, ki mislijo, da J« mogoče odstraniti z dnevnega reda hrvatsko vprašanje a priznanjem minimalnih državljanskih pravic. »Enakopravnost državljanov pred zakonom Je priznana vsem državljanom brez razlike narodnosti in strankarske pripadnosti. Zato ne leži v tem vprašanju Jedro hrvatskega vprašanja. Seveda Je naravno da ni narodne enakopravnosti tam, kjer nI državljanske enakopravnosti. Državljansko enakopravnost je mogoče za Jamčiti samo z narodno enakopravnostjo.« »Vlada g. Draglie Cvetkoviča,« «tanno dalje v glasilu dr. Mačka. »Je 8e pi emalo časa na čelu državne uprave, da bi lahko izrekli o njej svoje zaključno mnenje Pričela Je s popravljanjem nekaterih krivic, ki so bile storjene zadnje čase Hrvatom. To Je stor ia brez vsakega posrbnega dogovora s hrvatskim narodnim vodstvom. Je pa to Sele pričetek ln videli Pumo kako se bodo stvari nadaljevale. Za popraviJar nje krivic niso potrebni ni kaki nasveti, ne pogajanja in razgovori. S tem pa seveda i hrvatsko vprašanje še ne bi bilo rešeno. Pač pa bi se pripravila pot za bodoče razgovore med činitelji, ki bodo razpravljali in sodelovali pri reševanju hrvatskega vprašanja., Hrvatska stran je bila vedno pripravljena za Izmenjavo misli, toda naravno samo a tistimi činitelji, ki so poklicani, da rečejo svoje mišljenje, in ki so pripravljeni, da se hrvatsko vprašanje pravilno in končno reši brez nepotrebnega odlaganja. Samo po sebi je razumljivo, da bodo potrebne tudi gotove garncije za j spoštovanje doseženega sporazuma, tako da se hrvatskemu narodu ne bo treba bati kakih sprememb s sporazumom ustvarjenega stanja brez njegovega predhodnega pristanka.« Madrid zo ež vlade Predsednik republikanske vlade Negrin o potrebi nadaljevanja borbe s Francom V al ene I Ja, 11. febr. a. Predsednik republikanske vlade Negrin je snoči izjavil: Ker je vojska evakuirala Katalonijo, se vlada vrača deflnitivno v neza vzeto Španijo. Uradni sedež vlade bo Madrid. Navzlic Izgubi Katalonije Je vlada po želji ljudstva sklenila, da do konca brani neodvisnost in pravico samoodločbe naroda sknpno t vsemi Spanci Naša načela zahtevajo nadaljevanje borbe, ako bi vsi poskusi sklenitve miru ostali brezuspešni. Da se sklene trajen mir, se moramo boriti za cilje, ki smo si jih postavili ln ki so jih odobrili vsd parlamentarni predstavniki. Ti cilji nam edini omogočajo, da zagotovimo nacionalno suverenost in omogočimo pomirjenje vseh Spancev. Republikanski krogi pozdravljajo povratek republikanske vlade v Madrid Negrin se zdaj mudi 5e v Valenciji, za Jutri pa pričakujejo v Madridu prihod republikanskega finančnega In prometnega ministra. Madridsko ljudstvo živi v miru in polaga vse svoje upe v generala Mia j o, ki razpolaga sedaj z najširšimi pooblastili. Javnost sodi, da poraza v Kataloniji niso krive vodilne osebnosti republikanske Španije, temveč neenakost orožja. Danes je 15 letal bombardiralo pristanišče Valenclje ln vrglo okoli 180 bomb. Več poslopij Je razdejanih. Število žrtev še ni znano. Vojna v Kataloniji končana Salamanca, 1. febr. AA. Uradno objavljalo, da Je vojna v Kataloniji končana Štetje na mednarodnem mostu v Hen-dayu kaže, da Je odšlo v nacionalistično Španijo 8.861 katalonskih miličnikov, ki so optlrali za nacionalistično Španijo. $0 žrtev železniške nesreče Barcelona, 11. feb'r. AA Na železniški postaji Las Planas sta trčila dva vlaka Sunek je bil tako silen, da je en vlak vrglo do predora blizu postaje. 30 ljudi Je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Francija ln vprašanje priznanja Francove vlade Pariz, 11. febr br. Danes »o bile deman-tirane vesti, po katerih naj bi nameravala francoska vlada že te dni imenovati svojega diplomatskega zastopnika v Burgosu Po teh vesteh sta prišla v poštev general Ca-trau k) senator Berard. Francoska vlada bo na svoji seji v torek definit-vno sklepala o Francovih pogojih in ponudbah in bo nato senatorja Bera r da bržkone ponovno poslala v Burgos, da dovrši svojo misijo. Francoski socialisti za priznanje Franca Pariz, 11. febr. o. Politični krogi napovedujejo. da se bo prihodnji teden zvrstilo nekaj dramatičnih diplomatskih dni. Odpor totalitarnih držav proti likvidaciji državljanske vojne v Španiji na način, kakor al ga zamišljata Anglija ln Francija bo v totalitarnih državah dosegel svoj vrhunec. Veliki fašist:čni svet. ki je bil včeraj aaradi papeževe smrti odgoden do 15 februarja, bo prav lahko s svojimi Sklepi iznenadil ves svet. Francoski socialisti so davi zavzeli svoje Stalliče glede na priznanje vlade generala Franca. Odločili so se za priznanje, a pod pogojem, da poda general Franco vsa jam- stva, da bo razglasil občo amnestijo tn odstranil lz Španije vse tujce. Posebna delegacija socialističnega vodstva je te sklepe danes popoldne sporočila Daladieru ln Bonn etu. Angleško posojilo Francovi vladi London, 11. febr. br. V londonskih krogih Je včeraj krožila Se nepotrjena vest, da bo angleška vlada dala generalu Francu posojilo, ki naj seveda v glavnem služi obnovi dežele. Angleški gospodarski zastopnik pri španski vladi v Burgosu je v zvezi s tem dobil pri lordu Halifaxu podrobna navodila, pod kakimi pogoji bi bila angleška vlada pripravljena dati posojilo. Presoja položaja v nemških očeh Berlin, 11. fefor. h. V presoji razvoja dogodkov v Španiji so v Berlinu splošno mnenja, da je predaja španskega ozemlja okoli Madrida in Valencije samo še vprašanje najkrajšega ča**a in da se lahko general Franco že sedaj smatra kot popoln zmagovalec. Španija se bo po nemškem mnenju po končani dižavljanski vojni naslonila na os Rim—Berlin. Poljska delegacija v Burgosu Burgos, 11. febr. AA V Burgos je prispela poljska delegacija za trgovinska pogajanja z vlado nacionalne Španije. Bedcov ekspoze prihodnji teden VarSava, 11. febr. h. Zunanji politični odbor sejma Je sklican za 18. februarja, ko bo na njegovi seji zunanji minister Beck podal svoj vsakoletni veliki ekspoze o poljski zunanji politiki. Slovaki zahtevajo razpust parlamenta Bratislava, 11 febr. h. Glasilo Hlinkove stranke »Slovak« se bavi v oči vidno Inspiri ranem članku z vprašanjem, kaj bo s praškim parlamentom. List pravi, da so dnevi praškega parlamenta že prešteti Slovaška Je v osrednjem parlamentu nezadostno zastopana, dočim Podkarpatska Rusija v nJem sploh nima več zastopstva. Zato pravi »Slovak«, da praški parlament ne predstavlja volje slovaškega tn kar-p"fsko-ruskega naroda. Dejstvo, da obstoja na earl strani okrnjen osrednji parla, m en t, na drugi strani pa deželni zbori, ne more pripomoči k definitivi ureditih medsebojnih razmer. Madžari in volitve v Podkarpatski Rusiji Budimpešta, 11. febr AA Ker Vološino-va vlada ni dovolila madžarsiki manišini, da bi kandidirala na vladni listi, »o Madžari oklenili, da bodo glasovali jutri »Ne« POMAGAJMO GRADITI PIV KOV SOKOLSKI DOM Beležke Seja banovinskega odbora JNS v Ljubljani Včeraj popoldne je bila pod predsednl-•tvom g. dr. Janka Rajarja seja banovinskega odbora JNS za dravsko banovino. Prisostvovali so jI polnoStevllno vsi člani. Senator dr. Kramer je podal obširen politični referat, ki Je bil z izrazi posebnega zaupanja enodušno odobren Po temeljiti razpravi katere se Je udeležilo veliko število govornikov, so bila dana ba-novinskemu vodstvu pooblastila za potrebne organizacijske ln taktične ukrepe, predsedniku strank® g. Petru žlvkoviču ln senatorju Puclju, ki ga J« bolezen zadržala v Beogradu, sta bili poslani pozdravni brzojavki Zadnje besede pokojnega papeža Italijanski listi obširno popisujejo zadnje trenutke papeža Pija XI. Večina italijanskih, nemških in tudi drugih inozemskih listov objavlja z veiikimi naslovi poslednje besede pokojnika, ki so bile: »Mir, Italija Jezus!« Poročilo Reuterjeve agencije pa pravi da poslednje besede svetega očeta niso bile povsem razumljive ln da je menda dejal: »Mir, mir o Jezus!«. Ljubljanski »Slovenec« je v svojih poročilih posnel Reuterjevo agencijo, beograjska listi pa objavljajo italijansko verzijo. Srbi in Hrvati v Bosni »Jugoslovenska poŠta« v Sarajevu poroča o vtisu, ki ga Je izzvala sprememba vlade posebej v Bosni m Hercegovini. List pravi, da nalagajo odnošaji med Srbi ln Hrvati v Bosni in Hercegovini še prav posebne dolžnosti pri delu za narodni sporazum, ter nadaljuje. »Srbsko-hrvatski odnošaji Imajo ravno v Bosni in Hercegovini najbolj občutljivo točko, saj Je v teh pokrajinah življenje med Srbi ta Hrvati skoraj neločljivo med seboj povezano Zato že od nekdaj naleti vsak dogodek med Srbi ta Hrvati vedno na najbolj močen odmev v teh dveh pokrajinah. Nihče ne more oporekati da je stališče bosanskih Srbov ln Hrvatov danes skoraj usodnega pomena za narodno ta državno življenje. Srečna okolnost Je hotela, da so se z volilnim sporazumom med Jugoslovensko nacionalno stranko ter dr. Mačkom ta beograjsko združeno opozicijo znašli Srbi to Hrvati v Bosni ln Hercegovini na Isti črti ln da predstavljajo danes močno dinamično skupino ki bo Igrala še veliko vlogo pri sporazumevanju med Srbi ta Hrvati.« Politične konference v Beogradu Iz Beograda nam poročajo: V petek popoldne Je obiskal senator dr. Grga Angje-linovlč predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča ln ostal z njim v daljšem razgovoru, ki je trajaj nad eno uro. Pri podpredsedniku JRZ dr. Korošcu pa se je mudil dr. Milan Stojadinovič ta razpravljal z nJim o položaju v stranki Iz krogov prijateljev dr. Stojadinoviča se zatrjuje, da se je dr. Stojadinovič pomiril s položajem ta da bo ostal tudi v naprej predsednik stranke. „Samouprava41 o proračunski razpravi »Samouprava« posveča svoj zadnji uvodnik predlogu novega državnega proračuna za leto 1939/40, ki bo v kratkem Izročen narodni skupščini. Službeno glasilo JRZ opozarja, da bo proračunska razprava zelo kratka, ker jie za njo na razpolago le par tednov. Med drugim piše: »V^itve, prazniki in druge okolnosti so hudo zavlekle predložitev proračuna. Zato narodna skupščina ta senat ne bosta imela preveč časa za predolgo razpravljanje o predloženem budžetu. Vlada bo predložila proračun v obliki kakor ga Je sprejela od svoje predhodnice, Izvršene bodo samo nekatere manjše spremembe, ki pa ne bodo vplivale na državne dohodke. Kakih posebnih sprememb tudi pri razpravi o proračunu v obeh zbornicah ni pričakovati. Poslanci ta senatorji se bodo morali pri razpravljanju predloženega proračuna zavedati, da je potrebno čim hitrejše delo ta da pred 1. aprilom ni časa za kake druge zakonske predloge. Po 1. aprilu bo mogoče postaviti na dnevni skupščini tudi druge zadeve. Prej pa ne!« Ustavljena preiskava Svoj čas smo poročali, da j« biLa ponovno uvedena preiskava protì Ini Marku Kranjcu iz Skoplja in lndustrijcu Francu Bulcu iz Mirne zaradi soima. da »ta sodelovala pri umoru rudarja Fakina r Trbovljah leta 1924. Lani 22. novembra »ta »e oba prostovoljno javila okrožnemu sodišču 1 v Celju, ki Je vodilo preiskavo. Zaslišanih je bilo mnogo prič, od katerih pa ni mogla nobena izpovedati kaj obremenilnega, dočim so številne priče potrdile, da noben od obeh osumljencev ni mogel biti z dejanjem v kaki zvezi. Na osnovi izvedene preiskave je državno tožilstvo v Celju včeraj ustavilo nadaljnje postopanje proti gg. Kranjcu in Bulcu, ter oba izpustilo iz preiskovalnega zapora. Zanikane vesti o spremembah v Grčiji Atenska agencija objavlja uradni de-manti vesti angleških in nemških listov, da se v Grčiji pripravljajo važne notranjepolitične spremembe. Posebno odločno zanika agencija napovedi o skorajšnjem padcu režima generala Metaxasa. O teh vesteh pravi, da so plod domišljije Inozemskih listov. »V državi vladata popoln mir in politična stalnost Kdor govori o nesporazumih med krono ln vlado, sanja ali pa fantazira«, zaključuje uradna agencija svoj demanti. Svetovni nazor ln odnošaji med narodi Alfred Rosenberg. Ideolog nemškega narodnega socializma, Je govoril v torek zvečer v Berlinu pri sprejemu diplomatov in zastopnikov inozemskega tiska o le ml »Aid naj svetovnonazorski boji povzroče sovražnosti med narodi?« Rosenberg Je dejal, naj vsak narod rešuje svoje probleme na svoj način. Narodni socializem je bil tn je vedno pripravljen razumeti tradicije ta bistvo drugih narodov ter ne zasleduje niti od daleč namena, da ol a Atentati irskih teroristov se nadaljujejo Eksplozije peklenskih strojev v angleških elektrarnah, trgovinah in na parniklh London, 11. febr. br. Teror tajne trske vojaike organizacije se nadaljuje. V Ports-nruthu je davi eksplodirala bomba v bližini električne centrale. NekoJiko dalje »o nastali trije požari, ki pa »o jih gasilci takoj pogasili Tri bombe »o našli v nekem vlaku, & katerim se je skupina irskih nogometnih navijačev peljala iz Manchestra proti Londonu. Bombe so ie ob pravem času odstranili. Bile so tempirane in bi morale eksplodirati tik pred prihodom vlaka v London. Snoči je nastal požar ▼ eni fcrmed največjih trgovin v Manchestru. Vse poslopje bilo v 15 minutah v plamenu. Ogenj je nastal istočasno na več krajih Cule »o se mnoge eksplozije teT menijo, da »o požar povzročili isti zločinci, ki so v zadnjem času izvršili bombne atentate. Davi se je pripetila eksplozija na potniškem parniku, ki vzdržuje zvezo med Juž no-irskim pristaniščem Ruspare in Fishgu- aidom ln na katerem Je bilo tisoč potnikov. Eksplodirala je t usnjenem kovčogu, ki Jo bil v tretjem potni-Jkem razredu. Nastali požar so še pravočasno opazili in pogasili. Čeprav so pri izkrcanju potnike strogo nadzirali. manjka ta atentatorji vsaka siod. Popis Ircev v Londonu London, 11. febr. o. Londonska policijska uprava Je pričela v naglic popisovati vse Irce v Londonu. Pravijo, da jih Je nad 100.000. Sestaviti nameravajo kartoteko z vsemi njihovimi osebnimi m življenjskimi podatki. Grožnje de Valeri Dnblln, 11 tebr o. Vodstvo tajne irska republikanske vojske Je poslalo predsedniku Irske vlade de Valeri ostro pismo, v katerem energično zahteva naj se Ulster takoj združi z Irsko, ker bodo v nasprotnem primeru trski teroristi razširili svojo akcijo tudi na okolico De Valere. Podmornice svetovnih velesil Proti koncu preteklega let« so se vršili v Belinu med nemškimi in angleškimi pomorskimi strokovnjaki razgovori o izenačenju* tonaže nemških in angleških podmornic. O rezultatih teh razgovorov se tedaj ni nič konkretnega Izvedelo, proti koncu januarja pa je bilo lz nemškega sporočila angleški vladi posredno razvidno, da je bil v tem pogledu dosežen med obema državama sporazum V utemeljitev svoje zahteve Je nemška vlada med drugim navedla, da je glede podmornic angleška mornarica ne le po številu, temveč tudi zaradi svojih zastarelih podmornic daleč zaostala za drugimi državami tako da Je bilo za Nemčijo osnovno "azm»rje 100 35. dogovorjeno leta 1936. nezadostno Plode podmornic Medtem ko ima po sodbi nemških strokovnja- Poljsko-ruska trgovinska pogodba Varšava, 11. febr br V Moskvi Je bila danes podpisana nova trgovinska pogodba med Poljsko in Rusijo, ki Je bila sklenjena na podlagi klavzule o največjih ugodnostih Pogodba se avtomatsko podaljša vsako leto, če Je ena ali druga stranka ne bo odpovedala Poljska bo izvažala v Rusi io predvsem premog tekstilno blago in svoje Po novi pogodbi se bo trgovinski promet med obema državama v primeru s svojim dosedanjim obsegom potridesetoriL Palestinska konferenca London, 11. febr. AA. Minister za kolonije Macdonald je imel ob navzočnosti zunanjega ministra lorda Hahfaxa. lorda Du-ferina in glavnega podtajmka v Foreign oficeu Buttlerja opoldne v palači St James razgovor t glavnimi zastopniki arabske delegacije, » katerimi je razpravljal o arabskih zahtevah glede Palestine. Zvedelo »e je, da je pri tej priliki Macdonald »eznanil Arabce z zahtevami, ki jih je v imenu Zidov predložil dr. Weizman. Pogajanja med predstavniki angleSke vlade in židovske delegacije n« palestinski konferenci, so biia odložena oa ponedeljek. Začasni namestnik škofa dr. Gnidavca Skoplje, 11. febr. AA. Po smrti skop-ljanskega škofa dr. Ivana Gnidovca se je Izpraznilo mesto apostolskega vikarja v Skoplju. Snoči se Je vršila seja, da izvolijo vikarja, ki bo opravljal škofovsko funkcijo vse dotlej, dokler ne bo Imenovan novi škof ali pa apostolski administrator. Na sejo so prišli štirje konzultorji (kanoniki) s področja skopljanske škofije, med njimi dva Slovenca in dva albanske narodnosti. Izvolili so iz svojih vrst za kapitulamega vikarja msgr. Viktorja Zakrajška, dosedanjega župnka v Janjavu na Koso vem. Za-krajšek se Je rodil L 1903 v Trebnjem na Dolenjskem. Bogoslovje Je študiral na ljubljanskem bogoslovju, posvetitev v duhovnika pa Je dobil leta 1927. Nato J« služil nekaj let v Sloveniji leta 1934 Je pa postal kaplan v Kosovski Mltrovici. Leta 1935 je postal župn'k v Janjavu, leta 1937 je pa napredoval za konzultorja. Ml I I . . ■ Ii i i j.mju_h_ll-j-*r » negativno kritiko ln propagando preganjal tuje državnike to druge države. Rosenberg Je nato posvetil glavni dei svojih izvajanj židovskemu vprašanju ta Je v tej zvezi poudaril da bo to vprašanje v Nemčiji šele tedaj rešeno, ko bo poslednji 2id zapustil njena tla. Na koncu pa je še enkrat podčrtal, da svetovnonazorne razlike ne smejo razdvajati narodov, ker ima vsak narod pravico, da se oklepa svoje tradicij« to svojega nacionalnega značaja. Zato narodni socializem tudi ne more biti eksportni artikel. Poljski glas o poljski politiki Poljski vladni list Je objavil te dni oster članek proti vsem domačim kritikom, ki »vedno bolj glasno Izražajo svoje pomisleke glede nadaljnjega razvoja poljsko-nemških odnošajev«. List zatrjuje, da se poljsko-nemški odnošaji navzlic vsem tem kritikam razvijajo povsem normalno. Poljska vodi politiko neodvisnosti in oba njena velika soseda sta priznala načelo medsebojnega spoštovanja napram Poljski. Ta položaj omogoča Poljski povsem hladno in mirno presojo dogodkov, v nasprotju s histerijo onih, ki sej3jo paniko. Tudi na morebitne težkoče. ki bi utegnile nastati med Poljsko in Nemčijo, ne sme noben Poljak gledati nervozno. Vsi Poljaki naj se zavedalo, da vodi poljska vlada danes zares neodvisno politiko, ki je znak samo- j zaupanja. 1 kov Italija 9« podmornic a 18 v gradnji) » tonažo 72.300 ton (v gradnji 100 200 ton), USA 90 (105) s tonažo 84.700 (107.200) ton, Francija 76 (98) s tonažo 74.000 (94.500) ton in Japonska 61 i6yi podmornic s tonažo 74.400 (94 400) ton. Ima Anglija samo 56 (69) podmornic s tonažo 58 000 (72 600) ton. Število ruskih podmornic znaša po Istih ocenah 160 s tonažo 181 000 ton Nemčija pa razpolaga po s'anju izza decembra lanskega leta s 43 (71i podmornicami s tonažo 16 445 (31 288) ton Na osnovi te primerjave so nemški listi mnenia. da bi se moralo število nemških podmornic vsaj Izenačiti z angleškimi, ki jih je (skupno z onimi v gradnji, ki so označene v oklepajih) 125, dočim je nemških skupno z onimi v gradnji samo 105 Nemčija mora torej najprej izravnati to razliko. Petrslefska polja 1 pri Ploestiju v ognju Bukarešta, 11 febr o. Na petroiejskih poljih okrog Ploestija Je nastal ogromen požar. Včeraj se je iz nekega novega vrel. ca nenadno pričel Izlivati petrolej v ogromnih množinah Nastala Je cela poplava mineralnega olja, ki je zalila tudi več drugih vrelcev Nekje Je moral petrolej priti v dotiko z ognjem, ker Je naenkrat vzpiamtelo celo petroiejsko polje. Požar Je zavzel ogromen obseg. Do davi je zgorelo že preko 70.000 ton petroleja. V Ploesti so poslali oddelke vojaštva, da bl sodelovali pri gašenju. Borba z elementom pa je Izredno težavna, fekoda je ogromna. Odstavil eni nacistični voditelji na Dunaju Dunaj, 11 febr. br Vladni komisar Bür-ckel Je odstavil šest Izmed 10 okrajnih voditeljev narodno-socialističnih organizacij na Dunaju. Njihovi nasledniki «o bili že imenovani Darila kneza namestnika beograjskemu muzeju Beograd, 11. februarja. AA V spomin n« svojega očeta, blagopokojnega kneza Ars«-na je N'j. Vi», knez namestnik Pavle poklonil muzeju kneza PavLa portret komponista Glinka, delo velikega ruskega slikarja Rjepkina, in študijo holandskega slikarja Moova. Istočasno je knez namestnik Pavle poslal v dar muzejski knjižnici 27 ilustriranih katalogov velikih umetniških zasebnih zbirk v Evropi In Ameriki, Zadnje športne vesti S svetovnega prvenstva v hokeju na ledu Ourih, 11. februarja Snoči Je PoJ Jsfaa v posebnem tekmovanju za 5. do 7. mesto na prvenstvu vnovič zmagala nad Madžarsko s 3 : 0. V tej skupini morata od"grati odločilni tekmi 4s Nemčija in Poljska ter Nemčija to Mar džarska. Tudi te tefkm« se igrajo po točkah kakor finalne. Svetovni hokejski turnir bo zaključen v teku jutrišnjega popoldneva. Po končanem prvenstvu bodo Kanadčani nastopili enotedensko turnejo po Svici to odigrali v tem času Sest tekem, med njimi v torek proti drugi garnituri Švica v Ncuenburgu. Reprezentanca. CeÄks. M j» T glavnem sestavljena te Igralcev praškega LTC bo pod klubovim naslovom nastopila r torek v Da vosu. BSK : Hungarla 1 t 1 (O t 1) Beograd, 11. februarja V prijateljski tekmi z gosti iz Budimpešte bl se bla lahko BSK bolje odrezal Oba gola so nabili njegovi igralci, enega sebi, drugega gostom. Gostje so bili le tehnično v premoči, v vsem ostalem so zaostajali za domačini Dve tekmi za dr. Torbarjev pokal Zagreto 11. februarja Haäk j« danes ▼ prijateljski tekmi premagal varaždinsko Slavijo z rezultatom 4:3 (3:2), Gradjanski pa Concordi jo » 3:2 (1:1). Iz prosvetne službe Beograd, 11. febr. p. premeščena sta prof. Branka Golubovič s ^asične na žensko realno gimnazijo in prof. Rudolf La-pajne z ženske realne na L realno gimnazijo v Ljubljani. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno z dežjem od časa do časa, posebno v severni polovici. Toplota se ne bo dosti spremenila. Dunajska: V južnih Alpah jasno, v splošnem trajno milo vreme« À Žrtvovali so se za svobodo Te dni je minilo 24 let. kar so z življenjem — odnosno s smrtjo na vešalih pia-Cali svoje dejanje trije od onih, ki so lz neizmerne ljubezni do mučenega in tlačenega naroda segli po orožju in ubili takratnega avstro.ogrskega prestolonaslednika ln njegovo ženo. Danilo Ilič, Miško Jovanovič, Veljko Cubrilovič. — Trije mladi idealisti, ki so poleg vseh drugih, položili svoja mlada življenja na oltar svobode naroda in junaško umrli z vzklikom: »Živio kralj Peter!« Težko je govoriti o atentatorjih — nehote pri tem vedno mislimo na ubijanje in smrt. Toda. če hočemo biti tem mladim ljudem pravični, moramo priznati, da jth je pri njihovem početju vodila samo globoka, idealna ljubezen do naroda in domovine — m da v takratnih razmerah na silo ki so jo delali njihovemu narodu, niso mogli odgovoriti drugače kot s silo. Borba naroda za svobodo, borba naroda proti tlačiteljem, ki ne poznajo drugega sredstva kot silo. ne more biti >bzirna, če hoče uspeti. Sv. pismo pravi: Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem pokončan ... To so, po raznih poizkusih, da ublaže neznosno stanje, v katerem se je nahajal narod v Besni in Hercegovini pod avstro-ogrsko upravo, spoznali tudi omladinci, ki so se zbirali v raznih kružokih — in posegli pač po tem zadnjem sredstvu. Tako je prišlo do onih usodepolnih dogodkov na Vidovdan 1914., ki so bili kamenček, ki je sprožil plaz, svetovno klanje. Ta plaz je kot grozeč oblak že davno visel nad Evropo in bi se bil prej ali slej sprežil tudi brez atentata, saj so ga z druge strani skrbno pripravljali in čakali samo ugodt-ne prilike. — Ta se je nudila po vldovdanskem atentatu, ko je, kot pravi spominska pložča na kraju atentata, Gavrìlo Princip prvi oznanil svobodo naroda s svojim strelom. Avstro-Ogrska je, poleg vseh zgrešenih metod, da civilizira prebivalstvo Bosne in Hercegovine, zagrešila takrat še veliko nesramnost, ki ie delovala kot udarec s pestjo v obraz kot najstrašnejše ponižanje na bosanske Srbe, zlasti na mladino. To da je prišel Franc Ferdinand, ki je bil znan sovražnik Slovanov, rožljat z orožjem med Srbe ravno za Vidovdan, jie bilo več, kot je mogla vročekrvna mladina prenesti. Vsi so vedeli, da je Vidovdan svetinja srbskega naroda, ki tvori večino v Bosni in Hercegovini — Vidovdan, v čigar strašni usodi in notranjem preporodu, ki mu je sledil, so Srbi našli moči in sile da se cihranijo in končno zmagajo. — Tn na ta Vidovdan so prišli grozit z orožjem Srbiji, še vsej izmučeni od balkanskih vojn! — Poleg vsega drugega 9e to. Poleg vseh »civilizatorskih« metod, vsega tlačenja, agrarne reforme ln političnega pritiska še za sramovanje. In sam Franc Ferdinand je takoj po svojem prihodu storil še nekaj; dal je z oholo kretnjo sneti vse srbske ln hrvatske zastave, ki so visele njemu v Čast, češ da on ne pozna ne Sribov ne Hrvatov temveč samo Bosance. — Narod je po tem dobro videl, kaj sme pričakovati od bodočega cesarja! — > .. 1 sutra je Vidovdan!« — to Je mislil mladi Gavrilo ono noč pred atentatom, Ito se je na žerajičevem grobu poslavljal od življenja, saj je vedel, da ga, še ne 20-lstnega, čaka samo smrt — samo tega ni vedel, da bo ona tako strašna. Atentatorji so se v nečloveškem trpljenju pokorili za svoje dejanje. Muke, ki jih je »Kulturträger«, Avistro-Ogrska, (priredila tem mladim idealistom, bi bile samo v čast Neronu, Id ga smatramo za enega največjih krvolokov, kar jih pozna zgodovina ali pa španskim inkvizitorjem. Junaško so se držali, zlasti najmlajši med njimi, Gavrilo — »Mi nismo zločinci, mi «mo samo ljubili svoj narod tn nismo mogli gledati njegovega trpljenja. —Zgodovina nas bo sodila drugače. — Avstrija mora propasti, v Avstriji za Slovane ni svobode! —c to je bil njihov zagovor. — Na njihove mlade glave so zvrnili vso krivdo za svetovno vojno, ki so jo pripra/-vili sami, sam proces je bil sramota za kulturno državo. V procesu so namreč morali dokazati, da je atentat pripravila Rozka Štefanova, lektorica slovenščine v Krakovu 'Jeseni »e Je t Štipendijo Slovanskega tn-»ti tuia v Krakovu napotila na Poljsko v svrho nadaljnjega Študija mlada absolventka slavističnega oddelka ljubljanske filo- zofske fakultete gdč. Rozka Stefan iz LJubljane. Te dni pa je iz Krakova obvestila svoje prijatelje, da so na krakovski univerzi z novim poletnim semestrom ustanovili lektorat za slovenski jezik in ponudili njej lektorsko mesto. Čast, ki je doletela mlado, v Studentov-skih krogih dobro znano in simpatično slovensko znanstvenico v zvezi z ustanovitvijo nove stolice za slovenščino, nam more biti samo v zadoščenje ne le s kulturno-znanstvenega stališča, ampak tudi kot priznanje vrednosti ženskega dela. Iz teh razlogov gdč. Rozki Štefanovi, ki se je znala tako naglo uveljaviti na tleh bratske slovanske univetze. iskreno čestitamo in ji želimo obilo uspeha na pop0 Bog, usmili s« duš svojih služabnikov: Danila, Miška, Veljka Gajvrila, Trif. ka, Bogdana ln drugih, ki so ljubih svoj narod in zanj dali življenje svoje — boreč se za njegovo svobodo!« Tako je molil sivolasi p rota na parasto-su — na katerem pa ni bilo niti 100 ljudi! In to v Sarajevu, njihovem Sarajevu, kjer so živeli, delali in v najhujših mukah umirali oni, ki so nam vendarle prvi naznanili svobodo m to vest plačali s smrtjo! — Stara prijateljica še živeče Iličeve mater« mi je ogorčeno dejala, da se ne izplača umirati za narod, ki je tako pozabljiv in nehvaležen, Rasta Plesnovič. ★ »Jutro« bo v svojem prihodnjem romanu objavilo velikopotezno, zgodovinsko silno zanimivo, a tudi umetniško dovršeno sliko oseb in dogodkov, ki so Franca Ferdinanda pripeljali v Sarajevo, Avstro-Ogrško pa v propast ln pogubo. »Jutro«. Darmol, sredstvo za odvajanja se Cesio potvarja Radi tega E azite pri nakupu, da nosi vsa-a tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. ^ESSE» Poleg merjascev ae tu pa tam nad Kolpo pojavi kak medved, ki pa se kmalu vrne v svojo pravo domovino, v kočevske gozdove. Lepa Je dolina Kolpe, posebno vabljiva je zdaj pred pomladjo, ko Je cvetana tam doli vse bujnejša kakor v ostali Sloveniji toda žal je prav tamkaj tako zelo propadla živina. Posebno bo treba paziti, da ae isto, kar se Je zgodilo že na suhem, ne zgodi tudi v vodi in na vodi V zadnjih letih so postale zelo redke ob Kolpi tudi divje race, ki so s svojimi pestrimi barvami in živahnostjo nekoč poživljale to dolino, ki je ena najlepših naših dolin. Nekaj posebnega za dolino Kolpa J» krasna nova cesta ki obeta dvigniti tudi tujski promet ln zmanjšati siromaSčino omenjenih krajev. Ta cesta, ki Je izredno lepo izpeljana, se žal prepočasi gradi Trajalo bo še dolgo, preden bo postavljena nova zveza skozi lepe, dozdaj celo domačinom še nepoznane kraje med notranjostjo Slovenije in našim morjem. —a Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem Iztrebljanju, nudi često naravna »Franz-Josefova« grenčica užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-žel.ieno čiščenje in s tem trajno olajSanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo! Oel reg 8 Dr 15 485-35 Josip Finžgar — šestdesetletnik Jutri praznuje svojo 60-letnico g. Josip Finžgar, ki svež in čil službuje kot služi-telj na tehniški srednji šoli v Ljubljani od njene ustanovitve in se mu leta starosti še prav nič ne poznajo. Rodil se je pod Jelo- France Sevnik, najmlajši dobrovoljec, Id danes ob 16. url nastopi iz mrtvašnice splošne bolnišnica avojo poslednjo pot. BHHBBBHBBHBBmi vico in Je ie s 14. letom vstopil v vojaško godbeno šolo. Čeprav Je imel le dva razreda ljudske šole, si Je s svojo nadarjenostjo in marljivostjo pridobil visoko glasbeno izobrazbo in sloves najboljšega gorenjskega čelista. V 17. letih vojaške službe je največ službovat po hrvatskih krajih, a po svoji srčni želji, da bi prišel spet v ožjo domovino. je naposled vstopil v davčno-upravno službo v Metliki, kjer ga imajo še vsi v dobrem spominu kot ustanovitelja mestne godbe in pevskega društva. Pozneje se je v Ljubljani udejstvovai pn opernem orkestru in pri Glasbeni Matici, vojna leta pa Je spet prebil kot vojaški godbenik. Vse življenje zaveden narodnjak in na-prednjak, se udejstvuje tudi kot Sokol, po svoji stari ljubezni do glasbe pa je požrtvovalen član orkestra bežigrajskega Sokola. Vsa Ljubljana, posebno pa vsa generacija tehniške srednje šote, ga ceni po njegovem korenitem značaju, ki ga poleg redke vestnosti pri delu označujeta najbolj dve odliki: velika ljubezen do glasbe in do narave. Ob jubileju mu čestitamo z iskreno željo, naj bi sredi glasbe in narave dočakal še mnogo zadovoljnih leti \ Las Jože gre v gostilno in naroči Juho. V juhi plava las. Jože ga z žlioo ulovi Potem odkrije Se en las. »Natakar!« »Gospod?« »Glavnik ml prinesite!« »Glavnik?« j »Da, najprej moram juho počesati.« Vacimm Oli Company Cflospodarsivo Spor zaradi likvidacije Električne zadruge v Šiški pred stolom sedmerice Stol ttedmorice je zavrnil rekurz Električne zadruge Lani smo 11. avg objavili na tem mestu besedilo sklepa okrožnega kol trgovskega sodišča v Ljubljani v zadevi likvidacije električne zadruge v Šiški Prošnjo, da se vpiše v zadružni register likvidacija zadruge ln da se imenujeio za likvidatorje sedanji člani načelstva, je sodišče odklonilo z naslednjo utemeljitvijo: »N čelstvo zadruge se j v skladu z mnenjem zadruznega revizorja Tirša postavilo na stališče, da zadruga nima več članov, ker dobavlja od 1 aprila 1938 vsem zadružnikom električni tok mestna elektrarna in po točki 4. zadružnih pravil preneha članstvo zadružnika s pričetkom prejemanja električnega toka od kake druge električne zadruge ali elektrarne Gornje stališče pa nasprotuje zadružnim pravilom ln logiki, kajti če bi obveljalo bi tudi člani načelstva avtomatično s prenehanjem članstva prenehali biti člani načelstva ln ne bi bili legitimirani k nobenemu predlogu v imenu zadruge Določba člena 4 zadružnih pravil je mišljena in more biti mišljena samo kot kazen za tistega člana, ki je pričel jemati električni tok od tuje elektrarne in bi s tem škodoval lastni zadrugi. V našem primeru pa Je načelstvo s kupoprodajno pogodbo prisililo člane, da morajo jemati električni tok od mestne elektrarne. Tak primer prenehanja zadruge ni predviden niti v zakonu, niti v zadružnih pravilih Po zakonih in po pravilih je predvidena razdružba zadruge le zaradi sklepa občnega zbora, zaradi otvoritve konkurza ali zaradi odredbe upravne oblasti, nikjer pa ni predvideno, da bi smelo načelstvo ugotoviti, da Je zadruga prišla avtomatsko v likvidacijo, ker nima članov. Zato bodo morali zadružniki na občnem zboru sklepati o nadaljnjem obstoju ali razdružbi ln v poslednjem primeru o predmetih, naštetih v Členu 43 pravil Napačno je naziranje, da zadruga ne bi Imela več Članov ln da Je prešla v likvidacijo Zato brez sklepa občnega zbora v tem primeru ne more priti do razdru?be In se predlog načelstva zavrne, ker nasprotuje zakonom in pravilom.« Neuspeli rek ura na apelacljsko sodišče Rekurz električne zadruge je apelacljsko sodišče s sklepom od 2 septembra 1938 zavrnilo z naslednjo utemeljitvijo: »K rekurznlm Izvajanjem se ugotavlja, da so v rekurzu iznešeni motivi za nastanek določila točke 8 člena 4 pravil v na-sp otju z vsebino zapisnika občnega zbora Z ; 18. Junija 1933. Po tem zapisniku je bi ji. 4. pravil dopolnjen s točko 8 ln z nekaterimi arugimi točkami le zaradi tega, ker se je izkazala potreba, da pravila jasno doli čaj o, kdaj preneha članstvo, da se pri zadrugi ne bi nabirali člani, ki z njo nimajo nobenega poslovnega stika več in bi lahko delovali proti interesom ostalih članov Ne drži torej trditev rekurza, da Je načelstvo na tem občnem zboru predlagalo tako dopolnitev čl. 4 pravil le zaradi nameravane prodaje električnih naprav mestni občini 2e vsebina navedenega zapisnika kaže, da Je razlaga določbe člena 4, točke 8 pravil v sklepu okrožnega sodišča pravilna in je zato pravilen tudi zaključek. da zadružniki niso prenehali biti člani zadruge s tem, da dobivajo zdaj električni tok od mestne občine Vsi ti zadružniki so še danes člani zadruge ter nasprotuje pravilom ln zakonom naziranje nafelstva in revizijskega poročila od 11 Junija 1938, češ da Je zadruga zaradi tega. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEV A 8. ELICA 15 obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 37. kola drZavne razredne loterije au bili lz.ii c bani sledeči dobitki: DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN 100.000. 80.000. 50-000.-40.000.-85.000.-30.000.-25.000. 15-000. 12.000.- št. 41011 fit. 11076 fit. 77754 «t. 86045 št. 33225 fit. 50038 fit. 13076 fit 11643 M. 21577 61526 44691 89432 75900 90968 70383 23461 50549 45389 54486 72492 74851 PO DIN 10.000.— 6018 20T77 27292 33158 33998 S8759 80634 80091 81709 91645 93484 94956 96384 PO DIN 8 000.— 2162 2189 2720 9169 11540 20517 23639 24087 36835 43125 47075 51926 528S4 53299 72637 86277 87800 88386 90986 9854» PO DIN 6.000.— 85S, 4140 13539 15233 15332 17672 24487 26453 28877 33113 52063 53937 59479 769S5 77513 93395 93410 98398 PO DIN 5.000,— 556 827 2107 4098 4460 8409 9672 12186 16633 17027 17278 19469 29978 30546 32429 »016.' 19902 59457 20882 17699 79416 79499 81266 82652 83128 93913 PO DIN S.OOO.— 8040 19261 24601 25790 26384 30383 81307 83154 33535 86428 44191 50700 52526 57893 68266 80872 85741 87317 90402 91104 92496 96357. Nadalje je bflo Izžrebanih le 2300 dobitkov po Din 1.000.—% Popolno uradno listo dobitkov, Izdano tn kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogrefikov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Sledeče žrebanje V. razreda 87. kola bo 18. februarja 1939. Kei nima več članov, prenehala obstojati m se je razdruiila Cim pa ima zadruga za glasovanje upravičene člane, je po § 30 zadružnega zakona razdružba mogoča, razen v primeru točke l, 3 ui 4 § 36. ki pa tu ne prihaja v poštev, le po sklepu občnega zbora (točka 2 § 36), kar pravnno poudarja pobijanl sklep okrožnega sodišča Trditev rekurza, češ da že sklep občnega zbora od 4. Julija 1937 očitno kaže, da je ta občni zbor zast >pal stališče, da bo po sklepu kupne pogodbe z mestno občino zadruga prenehala obstojati, odnosno da Je s tem sklepom in pooblastilom občnega zbora že v tem pogledu vse urejeno, ne more sodišče upoštevati, ko se v rekurzu niti ne trdi. niti ni dokazano da bi bila razdružitev zadruge na dnevnem redu do-tičnega občnega zbora in da bi bil občni 'bor pravilno sklenil, naj se zadruga raz-dr-uži In st pi v likvidacijo Upoštevati pa je še naslednie V rekurznem spisu se trdi, da je ta občni zbor od 4 julija 1937 pooblastil načelstvo da sklene z mestno občino kupno pogodbo: potem pa mora vendar biti tu še orean zadruge, ki naj preizkusi aH ie načelstvo v redu In v smislu naročil lzvrš;lo dano poobalstilo aH ne. Zato ne ere. da bi načelstvo po sklepu knnne poeodbe na podi"gl nanačnega razlaganja določil čl pria 4. točke 8 nrav'1 enostavno črtalo 7a«*»Ti?n'ke Iz lm«*Tiika In se postavilo na stališče, da ie zadruga s tem prenehala oh<=to1atl Načrtovanemu rekurrn se je torej moral odreči nspeh.« Stol sedmorice zavrnil revizijski rekurz Na revizijski rekurz Električne zadruge v šiški zoper sklep apelacljskega kot rekurznega sodišča v zadevi likvidacije Fischlngerja, dr Pichlerja ln dr. Petelina grebu pod predsedstvom predsednika ka-sacijskega sodišča dr Konde ln v navzočnosti kasačijskih sodnikov dr Gabra, dr. Fischingerja, dr Pichlerja ln dr Petelini sklenil da se revizijskemu rekurzu ne ugodi, ln sicer Iz naslednjih razlogov: »Četudi bi bila druga stopnja s tolmače. nJem točke 8., čl 4 zadr. pravil kršila to določbo, m moči podrediti take kršitve pod pojem kršitve zakona po smislu § 15 n. p., ker ne gre za »zakon« (normo), marveč za zasebnopravni, na osnovi zakona sklenjen ln odobren dogovor. Zaradi tega Je tudi zatrjevani protispls-nl povzem zapisnika 14. rednega občnega zbora zadruge oc 18. 6 1933 nebistven ln tudi ni bistvene Kršitve zakona niti ničnosti zato, ker se ni Izvedel dokaz pa zaslišanju načelnika ln drugih članov zadružnega načelstva o motivih spremembe pravil v točki 8 čl. 4. Po navedenem pobljani sklep druge stopnje, ki potrjuj«- sklep prve stopnje, ni v nobeni bistveni točki v očitni opreki z zakonom ali spisnim stanjem niti ni zagreši! ničnosti. Zato revizijskemu rekurzu ni bilo ostre. ČL V Zagrebu, dne L februarja 1939. dr. Konda 1. r. Stanje Narodne banke po stabilizaciji deviznih tečajev V zadnjih tednih je Narodni banki uspelo pomirjenje tečajev na svobodnem deviznem trgu, kjer so se sedaj tečaji ustalili na bazi 258 din za funt Sterling. Seveda Je morala Narodna banka, da doseže to pumirjenje, žrtvovati precej deviz predvsem lz svojih rezerv, ki so skrite v postavki raz.nih aktiv Te intervencijske prodaje deviz seveda niso vplivale na kritje ln je zlati zaklad v zadnjih tednih nadalje polagoma naraščal Tudi najnovejši izkaz od 8 februarja zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 0.7 na 19117 milijona din (!ani ob istem času 1719 9) Devize, ki se ne štejejo v podlago pa so v zadnjem tednu popustile za 54.7 na 471 8 mil j »na d n (1 mi 459 9), medtem ko Je postavka raznih aktiv, kjer so med drugim knjižene zlate ln devizne rezerve, nazadovala za 5 1 na 2027.5 mililo-na din. Od 22 decembra lanskega leta ko Je pričela Narodna banka Intervenirati, se Je postavka raznih aktiv zmanjšala za 321 milijonov din, devize Izven podlase pa so nazadovale za 75 milijonov; skupaj sta se obe postavki zmanjšali za 395 mi'ijonov Ta številka približno kaže, v kakšnem obsegu Je Narodna banka v šest:h tednih oddajala devize lz svojih izkazanih ln nelzka7.anih rezerv. Posojila so se v prvem tednu februarja zmanjšala za 14.3 na 1671 1 milijona din ln so v teku letošnjega leta nazadovala za 100 milijonov Vendar so še večja nego pred enim letom, ko je znašalo stanje 1662 5 milijona din Obtok bankovcev se Je po končanem ultlmu zmanjšal za 72 1 na 6535 5 milijona din, medtem ko Je lani ob istem času znašal 5657.6, pred:antkim pa 5275.1 milijona din. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se povečale obvcno-tl na pokaz za 36.3 na 2162.7 milijm a din (lani 2673 7), narasle so predvsem obveznosti na pokaz po raznih računih za 37 2 na 1028.7 milijona din. medtem ko so žirovni računi nazadovali za 3.3 na 1104.7 milijona din (lani 1623.0). Vrednost zlate podlage skupno t oflciel-no premijo Je znašala 8 t m 2456 7 milijona din. kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev ln obveznostim na pokaz kritje v višini 28.24®/» (v prejšnjem izkazu 28 11) Gibanje klirinških računov Narodna banka Je izdala Izkaz o stanju klirinških računov z inozemstvom od 8. februarja Kakor smo že pred dnevi poročali, je v prvi četrtini februarja prišlo do popolne likvidacije salda našib klirinških terjatev v Italiji. Lani spomladi so naše terjatve v I tal ji dosegle najvišje stanje 200 milijonov din, do konca leta se je saldo zmanjšal na 33.1 milijona din, ob koncu januarja Je padel na 2.4 milijona ditii sedaj pa znaša le še 0.04 milijona din, tako da je praktično likvidiran. V kliringu z Nemčijo se je v zadnjem tednu januarja saldo zmanjšal za 0.24 na 2fl.il milijona uiatk., v prvi četrtmi feoru- j arja pa se Je ponovno skrčil za 182 na • 24.29 milijona mark. Kakoi je pričakovati, bo ta saldo tudi v bodoče popuščal, ker Je naš izvoz v Nemčijo po padcu klirinške maike občutno nazadoval Saldo naših terjatev v Turčiji, se Je v prvem tednu februarja zmanjšal za 0.7 na 17.5 milijona din, saldo naših terjatev v Poljski pa za 1.1 na 4.7 milijona din. medtem ko Je v kliringu z Bolgarijo ostal saldo na nespremenjeni višini 1.8 milijona din Med pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun ■ Češkoslovaško ponovno znatno zmanjšanje salda našega dolga, in sicer za 12.8 na 101.7 milijona K Ze v zadnji četrtini Januarja smo zabeležili zmanjšanje za 21.6 milijona dtn tako da se je saldo v 14 dneb skrčil za 34.4 milijona K, kar je očitno v zvezi z obračunom terjatev, ki odpadejo na sudetsko nemško ozemlje. Nadalje zaznamuje Izkaz Narodne banke zmanjšanje salda našega dolga Rumuniji za 4.1 na 8.0 milijona din ln zmanjšanje salda našega dolga Madžarski pa za 2.4 na 13.8 milijona din Likvidacijski kllrlng s Svico k"že le neb's'veno zmanjšanje salda za 0 04 na 2 76 milli^na Švicarskih frankov, likvidacijski kliring z Belgijo pa zmanjšanje salda za 0.09 na 2.27 milijona belg. V go«*«1«ti Iti w*tavracij! zahtevajte vedno Izrecno R ogrsko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten naAtn pospešuje prebavo ln Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. bodoav Gospodarske vesti = Odstranitev nesoglasij glede devizno političnih ukrepov Narodne banke. V petek je bila v kabinetu trgovinskega ministra pod predsedstvom ministra Tomiča konferenca, ki so ji prisostvovali guverner Narodne banke dr Radosavljevič, generalni direktor Prizada Edo Markovič ln namestnik upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Djordjevič. Trgovinski minister Tomič Je izrazil željo po intimnejšem sodelovanju med Narodno banko na eni strani ter trgovinskim ministrstvom, zavodom za pospeševanje zunanje trgovine ln Prizadom na drugi strani, tako da bi vse te ustanove v zunanje trgovinskih vprašanjih nastopale sporazumno, ker taka vprašanja tangirajo Interese vsega gospodarstva. Zlasti je bila poudarjena želja, naj Narodna banka v pogledu devizno političnih ukrepov predhodno konsultira ostale meiodajne gospodarske faktorje Kakor poroča »Jugoslovenski kurir« je želeti, da se odstranijo n a >glasja, ki so se pogosto pojavljala med posamezninu ustanovami, ki nosijo odgovornost za našo zunanjo trgovinsko politiko, kajti nesoglasja, ki so se pogosto pojavila pri delovanju teh ustanov so pri. nesla narodnemu gospodarstvu le škodo. = Klirinške marke se morajo prodati v 15. dneh. Narodna banka je poslala denarnim zavodom okrožnico,- v kateri ugotavlja, da denarni zavodi ne postopajo pravilno in enako glede 15. dnevnega roka, v katerem se morajo po obstoječih deviznih predpisih realizirati klirinške marke, ki Izvirajo od Izvoza v Nemčijo. Zato izdaja Narodna banka naslednje obvezno navodi'o: Za klirinške čeke, ki jih Izvozniki dobe neposredno od Narodne banke na podlagi vplačil nemških dolžnikov, velja 15. dnevni rok od dne Irdnje čeka in se mora v tem roku kHrinškl ček prodati na borzi preko pooblaščenih zavodov. Ce Izvoznik predloži denarnemu zavodu ček 15 dan po dnevu Izdaje ga zavod sme sprejeti le pod pogojem, da ga realizira v nadaljem roku največ 3 dni. = Dvomesečno podaljšanje ugodnosti Iz trgov nske pogodbe s Češkoslovaško. 2e včeraj smo poročali, da se pripravljajo nova trgovinska pogajanja s Češkoslovaško, pri čemer bo treba zaradi ter torialnih sprememb in spremenjene strukture trgovinskega prometa izvršiti v pogodbi znatne spremembe. Sedaj poročajo lz Beograda, da se že prnriv'^ erudivo za ta poga-mja. Ker pa je bil obstoječi trgov nskl sporazum s češkoslovaško podaljšan le do 31. januarja t. 1. in je pričakovat: da bodo nova pogajanja zahtevala več časa. je češkoslovaška vlada podaljšala do 31. marca t. 1. vse ugodnosti, ki jih Lma naša država na osnovi obstoječe trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Te ugodnosti se nanašajo predvsem na uvoz naše živ ne. = Vl°ge pr! hranilnicah v Jugoslaviji. Po podatkih Saveza hran'lnic kralj. Jugoslavije so vloge pri vseh hranilnicah dosegle 2 'n pol milijuide din; od toga odpade l.l nulijaide din na vloge pri slovenskih hranilnicah Največja hranilnica je zagrebška Giadska štedionica, ki je Imela ob koncu januarja tek leta za 650 milijonov din hranilnih vlog. Samo v zaJnJem mesecu so vloge pri tej hranilnici narasle za 35 milijonov. Pri Mes nI hranilnici v Ljubljani je za skoro 400 milijcnov vlog, pri Gradski stedionicl v Sarajevu za 94 milijonov kn pri Gradski štedionici v Beogradu za 85 milijonov. Od banovinskih hranilnic Ima Hranilnica savske banovine za 155 milijonov vlog, Hranilnica dravske banovine v Ljubljani ln Hranilnica dravske banovine v 'Mariboru-Celju pa imela skupaj za 200 milijonov vlog. Borze Na ljubljanski borzi Je znašal pretekli teden devizn, promet 13.58 milijona din nas pioti 7 43 11.52, 10.12 ln 10.95 milijona din v prejšnjih štirih tednih Na deviznem trgu v preteklem tednu m bilo bistvenih sprememb ln tudi klirinški tečaji so ostali na nespremenjeni višmt, le grški boni so popustili od 37 — 37.25 na 35.50. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 11 6825, London 20.68, New York 441.3125, Bruselj 74.45. Milan 23.2250, Amsterdam 237 25, Berlin 77 35. Stockholm 106 55 Oslo 103.90. KÖ-benhavn 92 30, Pra»a 15 15, Varšava 83.25 Atene 3.90. Bukareša 3.37. Blagovna tržišča 2 ITO -f- Chicago. 11. februarja. Začetni te čaji: pšcnica: za maj 67.50, za julij 67.G2" koruza: za maj 48.125, za julij 49.375. ! Vsa Slovenija bo čitala novi tekoči roman „Jutra4* L. WINDER Gospod iz Konopišla (Franc Ferdinand Ilabsburg-Este) ki ga začnemo objavljati v nedeljo, 19. t. m. bralcem »Jutra« ne samo v zabavo ln užitek ainpak tudi kot zgodovinsko podprt, strogo objektiven in psihološko globoko zajet prispevek k petindvajseti (1914—1939) obletnici izbruha svetovne vojne 1 V bleščeče pisanem romanu L. VVinderja nastopajo vse znane osebnosti lz rod-olnskJLh dram in kamarilsklh spletk na avstrijskem dvoru (cesar Franc Jožef, cesarica Elizabeta, prestolonaslednik Rudoll, nadvojvoda Oton in drugi); rei aktfirjl diplomatskega tn političnega dogajanja, ki )e v svojih nasledkih sprožilo usodni spopad ( Goluchowski Aehrenthal, Tisza, Conraa v. Hötzendorf, Potiorek in drugi) ; vsi zgodovinski obrazi ti vrst Jugoslovanske revolucionarne mladine, ki je dne 28. junija v Sarajevu vzela nase erozo Dejanja ln slavo Žrtve (Princip, Cabrinovič, Gräbel, Ilič in njih tovariši) ; in karakteristične osebnosti Srbije lz leta 1914. C Ni k ola Pašič. Anis-Dimitrijevié, Tan-kosič itd.). V ospredju dogodkov pa stoji ohola, častihlepna, v svojem strastnem zanosu skoraj demonska, v svojih najno-tranjih nagibih marsikomu izmed nas doslej nerazumljiva postava prestolonaslednika Franca Ferdinanda ki ga je Dunaj poslal v smrt, da bi mogel opravičiti napad na Srbijo Skrivnost tega zagonetnega moža nam L. Winder prepričevalno odkriva in pojasnjuje. Franc Ferdinand, ki v svoji mladosti premaga bolezen, podedovano po materi, in se nato proti cesarjevi volji poroči z neenakorodno grofico Zofijo Chotek, zaradi katere se mora srdito boriti z dunajskim dvorom, je prikazen simbolnega pomena. Njegov veliki, ob tistem času kakopak že prepozni načrt: preosnovati Avstro-Ogrsko in znova povišati staro habsburško monarhijo v vodilno silo na evropski celini, — je osrednja misel tega obsedenca, ki nazadnje, skrhan od mnogoletnega jaloveca čakanja, že sam več ne zaupa svojim nčrtom. Ko spremljaš rast in zlom ene izmed na.jnesročnejših vej trhlega habsburškega drevesa, se ti spet in spet oglaša misel: kakšna snov za tragedijo! A tudi: kakšna snov za roman! Ta roman boste brali 7 vsak dan večjo nestrpnostjo ga boste pričakovali od nadaljevanja do nadaljevanja. Brez plehkih kolportažnih efektov, zato pa z vso sugestivnostjo rojenega epika vam bo L. Winder v »Jutru« risal pretresljivi portret Franca Ferdinanda in široko, točno panoramo življenja na prevalu iz XIX. v XX. stoletje. NE ZAMUDITE PRI CETRA I Naročite »Jutro«, kdor Se ni naročnik! Zavarujte se zoper nevSečne presledke v branju 1 Ne stojte oto strani, pomagajte pri velikem delu, da bomo mogli v ponos mariborskim Sokolom ln v njihovo trajno korist ž« v jesen: o tvoriti sokolski planinski dam na Pohorju. Zdravo! Sokolska planinska koča reg. zadruga z omejeno zav« -fWInnlpeg. 11 februarja Začetni tečaji. pšenica: za maj 61.S25 za julij 62.50. BOMBA2 -j- Liverpool. 10. februarja. Tendenca stana Zakijučn. tečaji, za februar 4.70 (prejšnji dan 4 71), za inaj 4.66 (4.68), za sept 4.51 (4.53). ŽIVINA Mariborski svinjski sejem dne 10. februarja. Pripeljanih je blJo 108 rilcev, prodanih pa 82. Povprečne cene so bile: pra-sci, 5 do 6 tednov start, 70 do 90 din, 7 do 9 tednov stari 95 do 125 din, 3 do 4 mesece stari 200 do 300 din, 5 do 7 mesecev stari 320 do 420 din, 8 do 10 mesecev atari 450 do 520 din. leto dni stari 720 do 980 d;n Svinje so prodajali po 6 do 7.75 din za kg žive teže ln 8 do 11 din za kg mrtve teže. Saksli, Säkallce! Sokolska mladina ! Maribor, 11. februarja V sokolske vrste smo vstopili, da s teli, snim vežbanjcni ostanemo zdravi in krepki, da v družbi enakomislečih gojimo duh bratstva, svobode ln nacionalnosti. Sokolstvo odpira mladini pot v telovad-n ce. gradi letna telovadišča, navaja k zdravemu udejstvovanju v prirodi. Kot najlepše in najbolj zdrave panoge telesne vzgoje, gojimo v sokolstvu pozimi smučanje, poleti planinstvo ln ta boren je. — Kmalu pa smo mariborski Sokoli spoznali da nam je za to potrebna lastna plan'nska postojanka kjer bodo mogli Sokoli taboriti na svoji zemlji, kjer bodo lahko smučarski tečaji, letovanja kjer bo vsak Sokol ob vsakem času našel sokolsko družbo. — V ta namen je matični Sokol kupil že leta 1935 večjo parcelo na Pohorju, Sokoli Lz mariborskih sokolsk h društev pa so osnovali zadrugo »Sokolska planinska koča«, ki ima namen zgraditi na tej parceli vsemu sokolstvu lasten planinski dom. Po mnog h in težkih ovirah so sedaj pr prave tako daleč, da začnemo spomladi z gradnjo. Sokoli! Sokolice! Vam Je namenjen ta planinski dom pomagajte ga tudi sami Traditi, zato Vas vabi jadru ga »Sokolska planinska koča«, da postanete njeni član* s tem, da podp'Sete zadružne deleže. Delež so po 100 d n in se morejo plačati tudi v obrokih. Tako je vsakomur mogoče, da oi-stane član zadruge In s tem deležen ugodnosti zmžane cene prenočišča. Prijave in vplač la sprelema tajnik zadn'g? br. Alfred Kralj pri Putniku, Maribor, Za nagrobnik dr. Ivanu Lahu Odbor sa postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu » Ljvbijani Je prejei od 4. do vključeno 10. februarja sledeče orispevke: Dui 1-500: Mestna lenska realna fftmmxija (učenke tn del učiteljskega zbora), L jubljarm Din 500: Strakat? J. K., Prah«. Din 200: Društvo »B anibor« u PodtraV Sok Emil, Ljubljana^ Din 100: Prcissova Gabrijela. Praha; La-Jovic Milivoj, Luznar Miro, Mlejnlk Rajko, Pivovarna Union, Sokol I Tabor, Türk Rajko, V?ančič Radojka, Ljubljana; Spioar Jakob, Radovljica. Din 50: Dr. Bajič Stojan, dr. Burian Vaclav, dr Ješc Leopold, Juvà-nec Ferdo. Kontzky M. S., Kovač Polde, Kralj Anica, Lesko-vic Ivanka, Podpac Justina. Rudolf Ivan, Sokol Sišlca, Urbanič Jožica. Zemljan Jerica. Zoleznik A!*bin. Ljubljana; dr Marinič F «i, dr. Toplak Fran, Maribor; Pretnar Slavko, Metlika. Din 40: Kovač Martin. Ljubljana. Din 30: Inž. Ditrich Anton. dr. Kandare Fran, Kilar Riko, Ljubljana Din 25: Dr. Bohinjec Jož« in Medck Jožko. Ljubljana. Din 20: Eržen Ignacij. Kerne Eleonora, Koser Albert. Majcen Fran, Neimenovani. dr. Ozvald Kari, Ple-ničar Pavel, Podržaj Ivan, Sokol Ljubljana III.. Ljubljana; ing. Rudež A & M.. Ribnica na Dol.; SokoJ Stepanja vaa Di a Benedik Drago, Dachs Maks, dr. Janežič Konrad. Kalan Vinko, Klavora Hinko, Raič S. Schauer Dolfe. Spindler Martin. Ljubljana. Din 5 Neirrt-novani. Vsem prisrčna hvala! Odbor. Domače vesti Jutrišnja številka ponedeljske Izdaje »Jutra* bo pestra tn zanimiva kakor zmerom Živahno razgibana bo športna kronika, kt Po ptinesla poročita O tekočih dogodkih z vseh športnih potiro Čij, provtako vse stalne rubrike. V javni tribuni bosta med drugim dva članka o ak tualmh vprašanjih našega radia in o ljub Ijanski opereti. Obsežen čjanek bo posvečen vprašanju propadajoče sitarske obrti, posebna reportaža pa kulturnim prizadeva njem srbskih ciganov. Žarek jarke luči v dejanje in nehanje sodobne Rusije meče poročilo o zagonetni knežji krasotici. o ka feri pravijo, da je Stalinova skrivna ljubezen tn da ni brez odločujočega vpliva na razvoj dogodkov v sovjetski Rusiji. Po vsem listu pa bo razsejanih še kopit drugih zanimivosti m senzacij. Ponedeljsko »Jutro«, ki /e edini tednik te vrstt pri nas, sta ne po raznašalcu na dom dostavljeno S din, po pošti pa samo 4 din na mesec. LJUBLJ A1*A gomenikep il t Itieloa M-S3 Dr.ftaac |>«rpta« tet primari} Hrai g odd. ? P-Ordinlr» U«—L * Bolgarsko odlikovanje zastopnika vele-se,Ima v Leipzigu, ki posluje v Beogradu. Bolgarski vladar Je podelii vodji zastopstva velesejma v Leipzigu za balkanske države, ravnatelju g. Pavlu Vossu, ki posluje v Beogradu, v priznanje zaslug za bolgarsko gospodarstvo višjo stopnjo reda SV Aleksandra. Odlikovanemu ravnatelju Vossu je izročil visoko odlikovanje bolgarski poslanik v Beogradu, minister dr. Popov • Banovinska skupščina Jugoslovanske linije za za&čito otrdk, sekcije za dravsko banovino v Ljubljam. bo v nedeljo 26. t m. v dvorani Delavske zbornice na Mlklo šičevl cesti ob pol 10. Z banovinsko skup fičino bo združena tudi revija 20>°*nega razvoja mladinske zaščite v Sloveniji. Tozadevni pregled bo podan v obliki referatov, obenem pa bo razviden tudi lz grafičnih ponazoritev k« bodo razstavljene v dvorani. O tem obveščamo članstvo, kakor tudi ostalo javnost. — Odbor I VARIA SERVICE . Slov« Cisto t. per«0 terPeotV ile»-1 • Vrnitev raznih arheoloških predmetov K Dunaja. Ravnatelj splitskega arheološkega muzeja dr. Abranioviča se Je več clnl mudil na Dunaju, kjer je od učenjakov prevzemaj razne arheološke pi edmete, ki ao bili najdem v Dalmaciji in potem pre-ns'eni že v predvojnih letih na Dunaj Vmes so tudi starine ur giških tn rimskih časov, ki so bile že v splitskem muzeju a so Jih razni uitei esenti v vojnih letih odnesli na Dunaj. Nekatere zgodovinske predmete )e splitski muzej odkupil, drugi pa so bili vrnjeni orezplačno. Zgodovinsko društvo »Bihač« Je zbralo že 10.000 din za odkopavanje starohrvatskih spomenikov na področju vasi Mravinca, kjer so kmetje nedavno po naključju odkopali nekaj starih grobnic. • Jugoslovana*** »arurAko društvo »eK-cija Ljubljana, bo imelo 14 t m. òb 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske boieanl v Ljubljani. Spumi, preuavanje dr. Bajca Otona. Ulcus san-gmn. ventricidi, demonstracije dr. Brec-Ija Bogdana. Sukundarnt artroze pri mu-skularm dis troll Ji Vabljeni vsi zdravniki! • Napredovanja v prometni službi. V HL poi. skupino 2. stopnje Je napredoval g. dr. Leon Vučina, viSji svetnik in šef pravnega odseka v prometnem ministrstvu. • Ali ste se «e naročili na 59. letnik »Ljubljanskega Zvona?« Najlepša reklama za to edinstveno slovensko literarno revijo je 11 In 12 številka lanskega letnika, ki je kot češka številka »Ljubljanskega Zvona« obudila vseobčo pozornost in priznanje. Citajte navedeno dvojno številko in se prepričajte sami o njeni odliki ln naročite novi letnik pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10 Celoletna naročnina znaša 120 din (za dijake 90 din), plačljiva tudi v mesečnih obrokihl • »Zvonček«, list s podobami za mladino, mora najti pot k vsem slovenskim za mej-čkom in iz^eljenčkom Ce naročiš »Zvonček« svoji deci že podpreš s tem njegovo narodno-obrambno poslanstvo! Kdor nima lastnih otrok, naj se z darom v »Zvončkov« sklad spomni mladine na tujem, ki hrepeni po sladki dumači besedil • Tekmovanje godb dravske banovine. Glasbeno društvo v Kranju je ob svoji 5 letnici sklenilo prirediti tekmovanje godb na pihala ter je v ta namen razposlalo vsem glasbenim društvom v dravski banovini vabilo na sestanek. Sestanek je bil nedavno v prostorih kranjskega glasbenega društva in udeležili so se ga zastopniki 15 društev, ki so izrazili željo, naj se vsako leto priredi tekmovanje godb v raznih krajih Slovenije Do oče ni so bili tudi pogoji tekmovanja Vsa godbena društva bodo dobila diplome s sliko Davorina Jenka, na katerih bo razvidna skupina tekmovanja ln doseženo mesto. Rok za prijave je bil podaljšan do 1 marca ln naj vsa godbena društva, ki Se niso prijavila udeležbe, do takrat pošljejo svoje prijave Glasbenemu društvu v Kranju, kjer dobijo vse potrebne informacije. za pol rie n] e in popravilo Vaših akumulatorjev A. GOREČ, d. z o. z. (poleg nebotičnika). • Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek odreja, da se šolska mladina vseh šol v spremstvu učiteljstva udeleži službe božje o priliki smrti svetega očeta Pija XI Po službi božji se nadaljuje redni pouk. Ravnateljstva in upraviteljstva naj se glede službe božje dogovore z gg kateheti, odnosno lokalnimi župniki V območju ljubljanske škofije se bo opravila služba božja v torek lt t a, v Mariboru pa v petek 17. t m • Smrt popularnega profesorja Is »11. kurja. V Bjelovaxu je umrl po daljši bolezni vpokojenj profesor ln slikar Josip Hohnjec ki se Je rodil leta 1857. v Pla-vlču v Hrvatskem Zagorju. V Zagrebu je dovršil realko leta 1880. pa Je na Dunaju položil izpite za srednješolskega profesor, ja risanja in geometrije. Takoj po Izpitu je nastopil svojo prvo službo v Bjelovaru in Je tam tudi ostal. Vpokojen je bil že leta 1910., potem pa je dalje služil kot honorarni profesor in je nastopil svoj zasluženi pokoj Sele ob koncu šolskega leta 1925. Prof. Hohniec Je bil tudi dober slikar ln so njegova dela v mnogih katoliških in pravoslavnih svetiščih ter v bje-lovarski občinski posvetovalnici. Dolga leta Je bil tudi marljiv odbornik narodnih društev ln ves okoliš je visoko cenil njegove zasluge. • Novi grobovi. V Levčevi ulici v LJubljani Je umri g Valentin Urbančlč, posestnik ln trgovec. Uglednega pokojnika bodo pokopali jutri ob 16 na Viču. — V Pa-dragi pri Vipavi Je umrl pesnik Franc £gur. posestnik ln tast g. Bazil ja J erasa, višjega katastrskega inšpektorja v Celju. Naše starejše pokolenje se pokojnika spominja kot simpatičnega ljudskega poeta, ki je zlasti tudi s svojimi mladinskimi pesmimi podajal mnogo nežne ubranosti — V Ptuju Je umrl včeraj po daljši bolezni sreskl tajnik v pokoju g. Aleksander Svoboda. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! DE N T. Pavla Marija Kocjančič za zobozdravstvo-tehniko in keramiko ZOPET REDNO ORDINIRA ord. od 8.—12. In 2.—4. TeL 49-17. • Dravski banovinski odbor društva Rdečega k"iža kraljevine Jugoslavije bo Imel v nedeljo 12. marca ob 10. svo.io redno letno skupščino v sejni dvorani mestnega načelstva v Ljubljani. Na dnevnem redu skupščine bodo tudi volitve v upravni ln nadzorni odbor ter za glavno skupščino ln odobrenje letnega proračuna. • Družbi sv. Cirila ln Metoda Je nakazala Ženska podružnica v Ormožu din 200, katere so darovali - ga. dr. Banova v spomin svoje pokojne mame ge. Jarčeve 100 din; ga. štrekelj namesto cvetk na grob ge. Jarčeve 50 din; dr. Ban iz neke poravnave 50 din. — Vsem darovalcem iskrena hvala! • Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« 5t. 12 z dne 11. t. m objavlja odločbo o uradnem priznanju razstave velesejmov v Ljubljani, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega Fe-niksa, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju pojasnilo o carinjenju jeklenih udarnih letev za mehanične mlatilnice, pojasnilo o carinjenju sterina, seznam predmetov, ki se morejo uvažati iz neklirinskih držav sao z odobritvijo Narodne banke, objavo o telefonskem prometu z Nemčijo, pojasnilo o državnih taksah za uporabo dovolitev po gradbene zakonu in stavbnih redih ter razne objave iz »Službenih no-vin«. ŠPORTNIKI! — Tudi za Vaše zdravje je neprecenljive vrednosti ABESINSKI ČAJ ker ne vsebuje teina. — Dobite ga pri Vašem trgovcu. • Načrt nove železniške proge Sarajevo —Doboj. Namesto dosedanje ozkotirne proge namerava železniška uprava zgraditi normalno železniško progo Sarajevo —Doboj, odnosno Slavonski Brod. Strokovnjaki so že Izdelali načrte ter si ogledali tudi teren. Proga bi bila dolga 177 km in bi morali na njej zgraditi štiri mostove in pet tunelov, po novi progi bodo vlaki lahko ""-"ili z brzino do 65 km. Od Sarajeva do Zenice bo poleg normalna proge tudi ozkotirna proga. • Najstarejša zadruga v Karlovcu. V Svarči, ki spada pod karlovško občino, je bilo že leta 1763 na zadružni podlagi ustanovljeno pogrebno društvo. To zadrugo so zelo vestno vodili sami kmetje ter ohranili društvu lepo premoženje. Te dni je ime'a stara zadruga svoj 176. redni občni zbor. • Zadnji črnogorski hajduk Je kapituliral. Sam se Je javil oblasti hajduk Milan Božovič lz Kuča, ki je bil zaradi raz-bojništva obsojen na 16 let robije. a je že leta 1927* utekel iz zaporov v Podgorici. Vsa ta leta se Je skrival po planinah podgorskega sreza, izvršil pa ni nobenega novega zločina. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 5.000 din. Zdaj je zaprt v Nikšiču. • živinski ln k rama rs ki sejem bo v četrtek 16. t m. v št. Lovrencu na Dolenjskem. • Pobegnil Je od doma ob novem letu Miler Vladimir, dijak meščanske šole, star 15 let. male in slabotne postave Ce kdo o njem kaj ve, naj to sporoči najbližji orožniški postaji ali njegovemu očetu Vla-limirju Milei ju Ljubljana, Beogradska 49 Stroški se povrnejo. ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA • Ugotovitev • prometni near«* nkf čevuki cest». K včerajšnjemu poročilu o trčenju osebnega in tovornega avtomobila na Kočevski cesti, dodajamo ugotovitve orožnikov, ki ao zasllSall Šoferja tovornega avtomobila Jožeta Babiča. Ugotovljeno Je, da se Je nesreča pripetila zaradi tega, ker Je cesta preozka. Osebni avtomobil J« zadel v sredino velikega tovornega avtomobila na levi strani, kar Je dokaz, da Je hotel Šofer Babič preprečiti nesrečo. Ce cesta ne bi bila tako ozka, bi se bilo Šoferju Babiču. ki Je pravilno vozil, izogibanje posrečilo. • Nesreča grtkega parnUca na našem morju. V severnih primorskih krajih Je bila v četrtek ves dan gosta megla, ki Je močno ovirala promet paralkov. Grški trgovski pa mi k »Agios Nicolas«, kl Je pri-plul lz Trsta, se na zapadnl strani Dolgega otoka v megli ni mogel več orientirati Sioer so zmanjšali brzdno, a Je parnik vendarle nasedel na grebenih otoka. Na pečinah se Je grški parnik poškodoval, pomoč pa mu Je nudil neki italijanski parnik iz Trsta. • Požar v Dubrovniku. V gozdu na hribu Petka na Lapadu Je ponoči izbruhnil ogenj, ki Je bil zelo nevaren za ves okoliš. K sreči pa ni bilo vetra ln so gasilci s pomočjo vojaštva po nekaj urah napornega dela ogenj zaduši!!. Zgorel pa Je vendarle velik kompleks lepega borovega gozda, ki Je krasil dubrovniško periferijo. * vprašanje SK)endrovsKega m°"tu Ae ni rešeno: Iz Polšnika nam pišejo: Nedavno se Je vršila v zagorskem kinu konferenca. ki so ji prisostvovali člani zagorskega, šentjurskega ln polšniškega občinskega odbora. Navzoč ni so bili med lm-gimi tudi zastopniki banske uprave, litijskega sreskega načelstva ln lastniki Sklen drovskega mostu Razgovor se Je sukal o prevzemu mostu čez Savo. Zamisel so sprožila oblastva, ki žele, naj bi občine kupile most od lastnikov, ki Jih predstavlja zagorski trgovec g. Mihelčič. Strokov-rjak banske prave Je ocenil mest na 175.000 dinarjev. Na sestanku Je bil sprejet tudi ključ, kako naj bi prispevale prizadete občine v odkupni fond za PoLšnik 50, za St. Jurij pod Kumom 30 in za zagorsko občino 20"'». Spričo dejstva, da bi odpadel največji znesek na malo hribovsko občino, ki se seveda tudi največ poslužuje mostu, se na sestanku niso upali prevzeti določene obveznosti. Ostalo Je torej za enkrat pri sit arem in se mostnina S-e mora plačevati, želeti bi bilo, da »e vprašanje prevzema mostu uredi v zadovoljstvo prizadetega prebivalstva. * Dr. Ar«o JožKO, zdravnik v St VM», spet redno spreema privatne bolnike. • Izšla je lepo opremljena februarska številka »žene 1939«, mesečnika v službi današnje žene ki je posvečena kulturi in umetnosti. V njej najdete početek ln razvoj kulturnega življenja slovenske žene tako v glasbeni, slikarski, kiparski in odrski umetnosti. Poleg tega prinaša tudi mnogo zabavnega leposlovnega čtiva, kakor: Henriette Pierot: »Njegov uspeh«. Inke šužteršičeve: »Smej se Bajazzo«, članek Ljube inž. Schauerjeve: »Žena z železno rezervo«. Potem še nekaj o valčku, našem starodavnem plesu, nadaljevanje: »Mary se bije skozi življenle«, L. Paljko-vo razpredelnico o praktični razdelitvi vrta, kozmetiko in dr Bogata zbirka Jedilnih receptov vas pouči kako z najmanjšimi Izdatki pripravite okusne in tečne jedi. Vsak mesec pripadajoča krojna pola pa vam omosroči, da z malo truda ln dobre volje sešijete sami svojemu ljubljenčku oblekico, pižamo za moža, sebi pa domačo haljo ali promenadno ob'eko. saj prinaša 20 krojev. In vse to za skromno naročnino, celoletno s Icrojno prilogo samo din 62. Naročite: Uredništvo »žene 1939«, L-iubljana, Nebotičnik, telefonska številka 38-75 • i/šel Je nov Statistični pregled Sol. stva ln prosvete v dravski banovini za Sol. leto 1937/38. Za'ožila Banovinska zaloga «olskih knjig ln učil v Ljubljani. Cena din 30. * Tujkopromrtna zveza »poroča, da bodo ob koncu t m. na razpolago sporedi za ootovanje na razstavo v New Yorku. Vsem, ki so se pismeno obrnili na posamezne bi-'e'arnice »Putnika«, pošljemo sporede po * Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčloe. * TuisVoprom^tna zveza pr;redi Izlet v Trst, Gorico ln Idrijo na Jož" f ovo z odhodom lz LiuHlane 18. marca. Prijave sprejemalo b'Warnice »Putnika«. * Onozarfam vp« na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej male oglase! ♦ O* 24. do 26- ITT. izlet v Trst in Gorico; od 25. do 26. TTT. Izlet V Idrijo! Pri-iave .tprejema lz'etna pisarna M. Owm, Ljubljana, Frančiškanska ulica. TeL 22-50. Iz Ljubljane Franc Sevnik, vojni dobrovoljee. Dne 10. t. m. je umrl v splošni bolnici v Ljub. ljani po kratki mučni bolezni član sresk« organizacije vojnih dobrovoljcev v LJubljani, Franc Sevnik, Šolski upravitelj U Fare pri Kočevju. Pokojni se je rodil 6. decembra 1897. v St. Jurju pri Grosupljem. Kot mladega enoletnega prostovoljca-kor» porala ga je poslala Avstrija 1. 1915. t 17. pešpolkom proti Rusom. Mladi, nacionalno zavedni France Je vedel kot Izklesan Slovan svojo dolžnost. 6. septembra 1915. je bil že na ruski strani med svojimi slovanskimi brati V Kijevu se je prijavil 15. marca 1916. v vojne dobrovoljee in 20. marca ga že vidimo v Odesi v drugem poL ku prve dobrovoljske divizije. Udeležil se je krvavih borb v Dobrudži. Z dopunskim dobrovoljsklm bataljonom Je napravil v začetku 1918. dolgo pot čez Severno ledeno morje, Anglijo, Francijo in Italijo ter prišel na solunsko bojišče Tu se Je udele. žil v sestavu 7 peSad. polka dunavske divizije preboja solunske fronte in 7. januarja 1920. je bil odpuščen lz vojaške službe, posvetil se je — Idealist — težki učiteljski službi. Kot tak Je romal iz kraja v kraj in iskal pravico ln plačilo za svoja junaštva kot borec-dobrovoljec za ustvaritev Jugoslavije. Pokojni zvesti tovariš Sevnik ni nikdar klonil, ker je bil preizkušen Junak z boinlh poljan. Pravico in plačilo pa je končno našel na drugem svetu. Vojni dobrovoljci ohranimo dragega po-kojnika-junaka v trajnem spominu. Pogreb Franceta Sevnika bo danes ob 18. izpred mrliške veže splošne bolnice v Ljub-ljani na pokopališče pri Sv. Križu. Vojni dobrovoljci v Ljubljani ga spremimo na zadnji poti polnoštevilno z društveno zastavo. Uprava sreske organizacije Zveze vojnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije. zobje bleste kot biseri ! njemu zahvaljujoč se »Kolynos« odstranjs « veliko naglico grda, rumen« maOe»«. uničuj« kilo«, U poraroeajs razkrajanj« tn naprsni »b« bel« ta lepa — Poakasit* ^^ »Kolvnoe« antiseptično sobno P***®- Povečajte «IJaJ svojega smehljaja a »Kotynosom« Vaxöujt» — kupite veliko Uibol n— Lutkovno gledališče Sokola L na Taboru ponovi danes ob pol 16. prav lepo, pravljično tridejanko »Janko in Metka«, ki Je preteklo nedeljo vse prav lepo zabavala. Igra »Jurčkov orkester«. Prodaja vstopnic danea od 11. do 12. istotam. Lahko tudi telefonično do 12. ure. u— Za IV. bohemski večer Združenja gledaliških Igralcev, ki bo 21. L m. na pustni torek pri Mlkliču, bodo vstopnic« od ponedeljka 13. t m. dalje r prodaji pri operni blagajni. Večer bo pri pogrnjenih mizah. Za dobro zabavo bo skrbel • pestrim programom konferansje g. Daneš. FOTOAMATERJI, Um» razvijamo, kopiramo, povečamo, boljše. Dospela «veža pošiljka filmov ln ploAC. Fotomaterial Franjo Mavec nasproti Uniona. o— Šentjakobsko gledališče ponovi danea popoldan Haškovega »Dobrega vojaka Svejka« z g. Lavričem v naslovni vlogi. Ker Je to predvidoma poslednja uprizoritev tega dela, opozarjamo vse one, ki dela Se niso videli, naj ne zamude zadnje priložnosti. Prodaja vstopnic na dnevni blagajni od 10. do 12. ln eno uro pred p ride tkom predstave. u— Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva v SišKl. G. Kafol, sadjarski referent banake uprave, bo predaval v torek 14. L m. ob pol 20. v ljudski Soli, Gasilska cesta 17 Obravnaval bo sodobno škropljenje sadnega drevja Prizadevajmo si s pravilnim postopanjem uspešno za-treti vse sadne škodljivce u— Votini Koncert Ljubljanskega na, Kl bo v petek 17. L m. ob 20. v veliki Filharmoničnl dvorani, obsega naalodróe skladbe: Od Benjamina Ipavca bo zapel mo&ki zbor Bodi zdrava domovina In Slo. vanska pesem, mešani zbor pa EJ, tedaj. Zapuščena. Kadar mlado leto. Na savskem bregu, Vstala je narava, Molitev in Napitnica. Srednji del sporeda bo odpela solistka gdč. Heybalova ln sicer poje naslednje Benjaminove samospeve; V spominsko knj'go Ciganka Marija, Romanca, Božji voiek. Tretji dej koncerta bodo tvorile skladbe dr. Gustava Ipavca. Moški zbor bo zapel najbolj znane ln najoolj priljubljene zbore kakor Savska, Oblaček, Slovenec sem, Slcvo od doma, Planinska roža, mešani zbor pa Mtlada, Kukavica in Kje so moje rožice. Koncert vodi agi Ini In navdušeni zborovodja Ljubljanskega Zvona g. Dorè Matul. u— Tvrdka Zeiss I&on A, O. Dresden, bo priredila od 14. do 16. t. m. ob 20. url v lokalu Udruženja inženjerjev in arhitektov v n. nadstr nad kavarno »Zvezdo« na Kongresnem trgu predavanje o fotografiji v znanosti in tehniki, združeno z razstavo fotoaparatov in pribora ter novih naprav za znanstveno fotografiranje a Con tax aparati V torek 14. L m. so vljudno vabljeni vsi gg. doktorji, živinozdravniki, zobozdravniki in zobotehniki, a v sredo 15. t. m. bo predavanje posebej za gg. prof. univerze, botanike, zoologe, ln-ženjerje, arhitekte in profesorje srednjih šol. V četrtek bo predavanje za ostalo občinstvo In amaterje, ki se za to zanlma-jo. Vstop vsakomur prost. u— Večerjo primorskih in drugih »pe* cstailtet priredi svojim članom in prijateljem pododbor Društva »Kneginja Zorka« na debeb četrte«, 16, L m. v dvorani Trgovskega doona. Prireditev bo v korist društvenemu dijaškemu domu ▼ LJubljani in ae odbornice in članice mnogo trudijo, da U uspela ln zadovoljila posetnike. Vstopnine ne bo. Servirà ti se bo začelo ob pol 20. Prireditev gotovo zaaiužl pozor-nost in ocOičen obisk! Smrt odlične narodne učiteljice Dne 3. februarja Je umrla v LJubljani gdč. Josipina Delklnova, upokojena učiteljica CM šole v Trstu. Rojena Je bila ▼ Buzetu v Istri. Študirala Je v Gorici, kjer je položila rreloitni izpit. Prvo službeno mesto Je nastopila v Tomaju na Krasu. Na CM šolo v Trstu je prišla kot prva ženska učna moč v septembru 1889. Tu je službovala do upokojitve v decembru 1916, torej nad 27 let Njene zasluge za razvoj CM Sole pri Sv. Jakobu v Trstu so zlasti v tistih prvih letih neprecenljive. Z izredno vestnostjo in marljivostjo je izvrševala delo v šoli ter se neizmerno veselila uspehov. Saj Je število učencev in učenk od leta do leta tako naraščalo, da Jih Je imela večkrat preko 90 v razredu, dasi so se otvarjali leto za letom novi oddelki Posebno pažnjo Je posvečala kabinetu učil, ki Je bil njena večna skrb. Tudi po upokojitvi je prihajala dnevno v šolo ter Je urejevala obsežno zbirko, ki je bila tako popolna, da se je šola ob vsaki priliki ponašala z njo. Mnogi učni pripomočki so Jako pripomogli k odlični višini, s katero sta narod ln oblast ocenjevala šolo. Izredno delavna Je bila tudi izven šole na nacionalnem poprišču Saj Je imela najboljši zgled od doma Njen oče, Gašper Delkin, šolski voditelj v Rojanu pri Trstu, Je bil predčasno upokojen, ker Je bil med ustanovitelji tamošnje narodne čitalnice. Ni Je bilo narodne prireditve v Trstu in okolici, kjer ne bi bila sodelovala. nI Je bilo zbirke, h kateri ne bi bila pripomogla s svojim delom in prispevkom Njeni številni učenci ln učenke so Jo ljubili in spoštovali ter se Je spominjal • hvaležnostjo še v poznejših letih. Po prevratu je živela s svojo sestro v Gorici; ker jima Je pa tam postalo življenje težavno, sta se preselili novembra 1937 v Ljubljano. Tu Je pred tednom mirno zaspala, kakor Je bila ona sama v vsem svojem bistvu vse življenje mirna in nad vse blaga Naj JI bo lahka zemlja Jugoslovenska, ld jo je tako Iskreno ljubila! Slava njenemu spominu I V shrambi Jurček nI bfl, kakor m spodobi. Mama ga Je zaprla v shrambo. Cez nekaj časa pride k vratom, malo počaka, potem pa reče: »Jurček, aH boš zdaj priden T« Jurček: »Se ne«. »Se ne?« Pa pravi Jurček: »VeS, lonec c marmelado Se ni prazen.« ^ostani in ostani član Vodnikove družbe! Svengali pride v Ljubljano LJubljana, 11. februarja Kakor napovedujejo mnogoštevilni plakati po mestu, priredi v četrtek in petek dne 16. ln 17. t m. vsakokrat ob 21. uri v prostorih kina Unii ma dva eksperimentalna večera gospod Svengali, ki se Je ne- mojstra. Iz sleherne pisave razbere gospod Svengali ne samo značaj dot čnega avtorja pisave, temveč mu pove njegovo zgodovino in še marsikaj za bodočnost. Vsi poskusi gospoda Svengalija so izvršeni s tako brezhibnostjo, točnostjo in hitrostjo, da gledalca kar osupnejo. Seveda pri vsem tem ne manjka tudi humorja, kajti če pred zbranim občinstvom kak nepevec v transu na vse kriplje prepeva, če kak Svengalijev medij ne da bi se zavedal svojega početja j pred publiko svira klavir, razkriva svojo ljubezen, objema svojo izvoljenko, strastno pleše razne plese Itd., je to seveda povod gromovitemu smehu ln vseobči zabavi. Vsekakor pa je zanimivo gledati ves Svengalijev spored, ki je zelo obsežen, vseskozi napet in zelo pester. Gospod Svengali, ki že dolgo let nI gostoval v Ljubljani, bo zato gotoVo vzbudil zanimanje za svoje poizkuse med najširšimi plastmi občinstva. Kakor že povedano priredi v Ljubljani le dva večera ln davno vrnil v svojo domovino Jugoslavijo z daljše turneje po inozemstvu. Svengali, ki je danes na glasu enega najboljših in svetovno znanih mojstrov okulttzma velikega formata, Je deloval zadnja leta v Franciji, Italiji, na Češkem, v Angliji, lahko mirno rečemo po vsej Evropi, in is mnogoštevilnih, laskavih kritik, katere nam je dal na vpogled, se lahko mirno trdi, da je danes Svengali eden najboljših eksperimentalnih psihologov, hiromantov, astrologov in jasnovidcev. Celo na polju Indijskega fakirstva, v mojstrovine indijskih Yoghijev Je prodrl gospod Svengali, kar dokazujejo njegovi eksperimenti z medijem gospo Elis. Gospoda Svengalija ao uporabljali razni kriminalisti ln policijske uprave različnih velemest, da jim je pomagal pri razkrivanju najbolj zamotanih zločinov, kar je gospodu Svengaliju tudi vedno z lahkoto uspelo. Na polju grafolo- WäMBrnmäk Wm w KpjSpSHB-> ' - !%• Wmmmì ' • BBNiKb' -vk *i||||||f|J -v-* WmM . wg&ijS Wm smmMS " illlS- * M - W&m Zi-' "*?>>, ^«^•jJifflol HH ". « w * l| ' - ä Ja Jj - ' 1 Iii if i n^ -ÄEäi^'.'.' ' :-iy ^^ilisflii MBBK'"'"1 s 't-. fl&^i . i^gä gije se lahko mirno reče, da ol boljšega . kina Uaioq% to oba večsr» t različnim sporedom. Cen« sedežev so izredno nizke, ter se gibljejo od 0 do 20 din. Cena stojiščem je 4 din za oseba Vstopnice se dobijo v predprodaji od ponedeljka 13. t. m. dalje pri blagajni n— &wlti jaitMlovniaklb teatei v Ljubljani »poioča. da bo icaKui v&aKo leto tudi leioa vaeftiuvaii&ki pie* Kola »rbskih aester V oaj uUiuii aooali v Beogradu 11 marca v Kolaičevi d voi am Ugodnost popusta ua žeie^iucab zagotovljena u— Zaključek leuua roditeljskih večerov sa Bežigradom bo tvorila otroška akademija, ki jo priredi šolska mladina danes ob 14 Vse prijatelje vabimo, da se Je udeleže. u— O nevarnostih ln nesrečah v rudnikih bo pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval v torek 14. t m v mineraloški predavalnici univerze docent g dr inž. Viktor Kersnlč S številnimi skloptlč-nirni slikami bo predavatelj pokazal pod kakšnimi izredno težkimi okoliščinami poteka včasili življenje rudarjev pod zemljo Začetek ob 1814. Primari) dr. ŠAVNIK 15. L m. ZOPET REDNO ORDLNIRA plapTinskTTleÌ PUSTNA SOBOTA — TRGOVSKI DOM PUSTNI PLES SOKOLA n. KAZINA PUSTNA SOBOTA 28. DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejmu — 6. marca 1939. Pošljite blago na naslov: Ljubljana — »DIVJA KOŽA«, Velesejem. AGRONOM-FITOPATOLOG Ing. LOJZE PREZELJ, SPECIALIST ZA RASTLIN. BOLEZNI naznanja, DA NADALJUJE S PRIVATNO PRAKSO LJubljana, Woifova oL 3-1, tel. 84-73 Nasveti Pregledi Sredstva sä preprečevanje tn zatiranje rastlin bolezni Analiza zemlje. Vzgoja bakterij, L t. d. XVIL Otroški ringaraja Atena PUSTNA NEDELJA — KAZINO VOSEK, SVECE in GARANTIRAN MED & din 18 — kg — Vam nudi najugodneje »SVEČA«, Stritarjeva 6. Maturanti arh.-gradb. ods. Tehn. sred. šole prlrede danes v nedeljo, 12. t. m v dvorani Trgovskega doma KOTILJONSKO ČETVORKO IN SRČKOV VALČEK V a b1J enL Vodi: mojster Jenko. Jazz: Adamič. „PUTNI MIKLOŠIČEVA 17 VOZOVNICE — IZLETI — VIZUMI. SVEŽI FILMI najnovejše emulzije do leta 1941 L ravnokar dospeli. Razvijamo ln kopiramo priznano prvovrstno. —" Izven LJubljane pošiljamo vsem amaterjem poštno obratno. — Se priporoča Foto Tourist — Lojze $muc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8. Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79 Velefilm pretresljive vsebine RASPUTIN V glavni vlogi: HARRY BAUB Predstave: danes ob 3., 5.. 7. In 9. url ter Jutri ob pol 9. url. SOKOLI! Obiskujte in podpirajte _sokolski kino! Prihodnji spored: NEDOLŽNOST ponarejen» 1. Po (MtH tn v mestu ao se zadnje čase pojavili ponarejeni dv a j se ulmarakj kovanci, ki pa Jih je kaj tanko ločiti od pravih ker Imajo Izrazi to bledo barvo ln top svok. Policija ln žanUaimerija sta takoj začeli iskati Izvor falziflkatov ln v petek so v Velikem Gabru na Dolenjskem aretirali trojico, brata Lojzeta in Ivana V ter Ivana K. Pri hišni preiskavi so našli nekaj lažnega denarja, obenem pa tudi razne fotografske potrebščine, iz katenn Je razvidno, da so se fantje najbrž ukvarjali tudi a ponarejanjem bankovcev Eden Izmed aretlr&ncev ima zaradi ponarejanja denarja že dve leti Ječe za seboj. u— Za ta v et Išče bednih v eukrarni so v počastitev spomina umrlega brata župana dr Adlešiča darovale organizacije mestnih uslužbencev ln posamezni uslužbenci 2.087 din, prav tako je pa za ta novi mestni socialni zavod podaril g Avgust Agnola, trgovec na Tyrševi cesti 10, 500 din Dobrotnikom najbednejših izreka mestno po-'lavarstvo najtoplejšo zahvalo u— Obup are»tanta. Včeraj so v bolnlš-rilco pripeljali uekega F. B. Fant je bil zaradi nekih prestopkov aretiran, pa se je v obupu sklenil zateči v samomor. Na skrivaj je požrl nekakšen železen predmet, žebeij ali kaj. Paznik ga Je v celici našel nezavestnega Z naglo operacijo ao v bolnišnici nesrečniku rešili življenje. I marlon Spored pustnega k orza v LJubljani, ki se bo vršil na pustno nedeljo 19. L m ob 15 popoldne Je sledeč: Vse maske se zbirajo v 1 realni gimnaziji (realka) v Vegovi ulici ob poj 14 un do pol 15. ure popoldne Telovadnica ln garderobe, ki bodo ločene za dame tn gospode bo zakurjena Konjenica ln vozovi ln avtomobili, ki bodo piedstavljaie razne alego rične slike se zbirajo v Vegovi ulici, čelo glave obrnjeno proti Kougresnemu trgu Ta ulica bo za gledalce zaprta. Revija trgovcev ki se bodo predstavljale v reklam ne »vrhe se zbira na dvorišču realke. Sprevod bo krenil lz Vegove ulice po Kongresnem trgu, Wolfovi alici Marijinem trgu, Miklošičevi cesti Masarykovi cesti, Tyr-ševl cesti. Selenburgovi ulici, Kongresni trg nazaj v Vegovo ulico, kjer bo razhod. Ker je pustni k orzo zamišljen predvsem za zabavo, ponovno Javljamo, da je Izključena vsaka, nemorala, žalitev, verske in po litične zadeve. Torej vsi kateri ste se prijavili ln niste prejeli legitimacij, se oglasite v pisarn« restavracije Š es tiče, da jih dvignete, ker brez njih ne boste smeli sodelovati v sprevodu. Do sedaj se je pri javilo veliko število mask ter nad 20 avtomobilov ln voz Naprošamo še ostale, ki imajo maske, naj se prijavijo čim prej Nekaj mask Je š* na razpolago Tajnost je od odbora zajamčena V sprevodu je dovoljeno metati samo serpentine, ki pa se bodo prodajale tudi v nedeljo, po naših sodelavcih Cenjene tvrdke In obrtniki, ki želijo sodelovati v reviji reklame, naj se prijavijo na spodnji naslov Vse informa cije ln prijave se dobe vsaki dan od 17. do 19 ure zvečer v restavraciji »Sesti ce< Zaključek prijav v sredo 15 februarja u— Popravek. Spoštovani gospod uredniki Glede na notico v Vašem uglednem dnevniku i dne 10. t m pod naslovom »Ali je to pametno gospodarstvo?« Va3 vljudno prosimo, da priobčite naslednji popravek: Res je, da neko društvo, pravilno Sokolsko društvo Ljubljana-Vič, pripravlja veliko jubilejno maškarado »TABARIN«, ki naj bo verna slika pariškega nočnega sijaja Res je, da je neki naš član priložnostno potoval v Pariz, kjer si je ogledal več najslavnejših barov, kabaretov, ter prireditev in sedaj pridno sodeluje in s "Svojimi nasveti pomaga našemu požrtvovalnemu ln in veščemu članstvu ustvariti reprodukcijo moderne dekorativne umetnosti Ni pa res, da bi naše društvo na katerikoli način prispevalo za to potovanje in je to samo grda kleveta. To potovanje nI veljalo naše društvo niti pare. Zahvaljujemo se Vam g. urednik za Vašo prijaznost ln Vas pozdravljamo s sokolskim Zdravo! Uprava Sokola Ljubljana-Vič u— »Slavčeva« maškarada, ki bo na pustno soboto v veliki dvorani hotela »Metropol - Miklič«, bo po svoji neprisiljenosti in domačnosti nadkrilila vse slične letošnje prireditve. Najodličnejši posetniki lanske prireditve ln pa mnogobrojni poset, so Jasen dokaz, da Je »Slavčeva« maškarada res popularna prireditev, na kateri se lahko prav vsak prijetno pozabava ln to proti mali vstopnini 10 din Prijavljene so že zdaj lepe posamezne maske ln v skupinah, zanimanje za to prireditev pa Je v Ljubljani zelo veliko; tako obeta biti ta maškarada res odlična. Društveni odbor Je zagotovil sodelovanje priznanega plesnega orkestra 40. pešpolka ljubljanskega, ki bo poleg lepe dekoracije povzdignil razpoloženje vseh udeležencev Odločite se že danes, da se gotovo udeležite »Slavčeve« maškarade in tako preživite lep ln prijeten večer na tej predpustnl prireditvi. Po-volitvah izbrane najlepše maske bo princ Karneval tudi nagradil z lepimi darili, ki j bodo naerajencem trajen spomin Zato ne pozabite! »Slavčeva« maškarada bo nepreklicno na pustno soboto 18. t. m. v hotelu «Metropol - Miklič«. u— Šolski plesni turnir sa prvenstvo LJubljane 1939. bo v torek 14. t m v veliki dvorani Kazine med plesno vajo vseh tečajev Jenkove šole ln vabljenih obiskovalcev drugih ljubljanskih šol. Posebna nagrada za najboljše »Palais-Gllde« plesalce. Vsi vljudno vabljenL ■hi »hI Ofe gonfclttk Ao- marjou de ima ta Shegnauie Inu Ples usar kaleru Leltu derahanu biti, aakai taiu Rezh o Denega Odltcshaina neterpi Inu mora Veselie bla Sa tlga volo so U Zher-noaholzi Studentie aa tu Leltu khadar ae le pisalu 1939, pervlzh to suoi« Gorskho Veseiie perstimall inu Godze aa Planinski P>les narozhlii Vgllhi Vishi nel ti Gorniki na to veseli« prydeio Inu ae auolh Skerbl lane tao. Hribe ao ti Studenti« aa ta Dan doli perprauli, de ie tlm ki malo Denariou poioahio slahka nalne pryti. Pia. mnskl plea — koncertne točke. — 18. 11 Trgovski dom u— V. na taka raki plea v LJublJanL Dne 10. t. m. na debeli četrtek, bo v veliki dvorani Kazine tradicionalni natakarski plea pod pokroviteljstvom predsednika Združenja gostinskih obrti g. Dolnlčarja Za atrokovno postrežbo, Izvrstno pijačo ter jedila bo preskrbljeno v polni meri Igra Turnirski jazz orkester Plesno vodstvo ima g Jenko. V stranskih prostorih bar Pričetek ob 20. uri u— Plesni zavod Jenke v Kastni Ima vsako nedeljo ob 16 popoldanski ples, vaak ponedeljek ob 20 začetniški tečaj V torek ob 20. nadaljevalni tečaj skupno a are-do, ki izjemoma odpade, četrtkov tečaj ta teden Izjemoma v petek 17. t. m u— Vabila na elitni medicinski ples pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena ki bo 4. marca t. L, bodo razposlana prihodntl teden u— Registrirne blagajne tn knjlgovod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Slmandl. Ljubljana, Dvofakova ulica S. telefon 24-07. Iz CeMa e— »81ovensk| fant« predstavlja veliko Celje. Celjska »Nova Doba« poroča, da je Imenovani mestni svet celjski nedavno izvolil nekega gospoda za častnega člana mestne občine celjske in dal Izdelati čast-oo diplomo, na kateri predstavlja Veljko Celje »slovenski fant« Umetniške teved-be te diplome o«člvidno niso mogli zaupati domačim celjskim umetnikom, ki so bili sicer lani dobri, da so v odlični meri pripomogli k uspehu Celjskega kulturnega tedna Posebna deputaci ja članov mestnega sveta celjskega je te dni nesla diplomo s »slovenskim fantom« v Beograd ln jo Izročila najnovejšemu častnemu meščanu Celja. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval Jutri ob 20 univ prof. dr.Zarnik o temi: »Ali so potrebni za naS narod ev g enaki ukrepi?« ji predvajala skioptične sö-ke. Na to aktualno ln zanimivo predavanje ponovno opozarjamo. e— O ideji češkoslovaška države v teku stoletij bo predaval g. prof Janko Orožen v četrtek 23. t m ob 20 v dvorani Narodnega doma Predavanje bo priredila Jugoelovensko-češkoslovaška liga v Celju. e— Naraščajska akademija SoKolskeg« društva Celja I je preložena od 11 marca na 1. aprila Akademija bo t Narodnem domu. PRINC KARNEVAL vabi na pustno soboto 18- februarje V NARODNI DOM V CELJU Adamičev jazzl ŽIVLJENJSKI ROMAN VELIKE UMETNICE, MATERE, KI SE JE BORILA ZA SVOJE DETE! Maria Andergast — Svet. Petrovič — Theodor Loos — lise Petri — Julia Serda Itd. KINO UNION — Tei. 22-21 MONIKA Predstava ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 10., 17., 19. in 21. ort PRVI FILM MALE DRAŽESTNE RADIOPEVKE CARMEN LAHRMANN I VARŠAVSKA CITADELA Lucie Höflich. Werner Hinz. Victoria v. Ballasko Veren prikaz vzvišene ljubezni do domovine v borbi za osvoboditev Poljske. KINO SIX)GA — Tel. 27-30 Predstave ob 10.30, 15., 17., 19. In 21 url I MODA film v tehnlkoloru. Prvič v LJubljanL HENIESONJA to pot v filmu »Polarna svetloba« Je neprekosljlva. Njena izvajanja na ledu so fenomenalna - občudovanja vredna. (Nemški dialog) KINO MATICA 21-24 — Danes ob pol 11., 15., 17., 19. ln 21. ari ■■HHHMggVflvu' .-V*--'.-' e— TežKa nesreča pri požaru. V petek okrog 18. se Je vnelo neko gospodarsko poslopje na Ljubnem v gornji Savinjski dolini. Pri reševanju Je pomagal tudi 62-letnl posestnik Ivan Konšak ia Gornjega Podtera pri Ljubnem Ko Je skočil Konšak v hlev, da bi reéll konje, se je goreči strop zrušil nanj. Konšak a so hitro p^. tegniii lz hleva, dobil pa je zelo težke opekline po glavi, rokah ln vsem telesu Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno. e— Dve sestri sta trnirll nt da-vico. V celjski bolnišnici Je umrla v četrtek 20-letna dnlnarica Justina Gradišnikova 1« Loke pri Zidanem mostu, v petek pa Je umrla njena 23-letna sestra Matilda Gradišnikova. Obe sta podlegli da vici. e— Iz usmiljenja Je uK radei tri pare čevljev. Celjska policija Je v petek aretirala 22-letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Ivana D., ker Je prodajal ljudem čevlje. Policija je kmalu ugotovila, da Je prišel Ivan D. pred dnevi v prodajalno svojega bivšega delodajalca Konrada G. v Gosposki ulicL Lastnika nI bilo doma, odipeljal ee je bil na sejem. V trgovini Je bil 15-letnl vajenec. Ivan D. Je potožil vajencu, da je brez posla ln da se mu godi zelo slabo. Vajencu ae Je D. sml-HL Da bi mu pomagal. Je vajenec vzel v trgovini tri pare moških čevljev v vrednosti 400 din in jih podaril Ivanu D. Eden par čevljev je policija našla, ostala dva para pa je D. že prodaL Ivana D. so Izročili sodišču. e— Tatvina kolesa. Veletrgowu g. Dušanu Zanggerju Je nekdo ukradel z dvorišča njegove hiše v Gosposki ulici 1.500 din vredno moško kolo aluminijaste barve. Kolo je znamke NSU ln ima tovarniško Številko 623.971. e— DijaSki kuhinji v Celju 00 darovali nameSčenci davčne uprave v Celju 135 din namesto venca na grob ge. Marije Gort-čanove v Žalcu. e— Redni obči tbor Savinjske podružnice SPD v Celju bo v sredo 15. t m Ob 20. v veliki divorani Narodnega doma z naslednjim sporedom: Ci tanje zapisnika, poročila članov uprave za leto 1938, poročila članov nadzorstva, volitve, slučajnosti. e— Otroško ma&Karado za deco ln na-raSčaj priredi v nedeljo 19. t. m. ob 8. po. poldne ▼ Narodnem domu celjska Sokol-matica. e— Danes olh 9. url dopoldne se prične pri »Braniborii« S. nedeljsko nagradno kegljanje. Krasni dobitki! Keglja« vabljeni! Iz Maribora a— Cankarjev večer r Ljudski univerzi. Jutri bo predaval o znamenitih izkopaninah rimskih mest »Herkulanum in Pompeji« na podlagi številnih skioptičnih slik zaslužni hrvatski zgodovinar univ. prof dr. Novak lz Zagreba V petek 17 t m bo Cankarjev večer. Predaval bo g dr. A Slodnjak, recitiral pa režiser g. Ciril Debevec iz Ljubljane. a— Skrbi za mladina lSletni Otmar Cene lz Poljske ulice ln 15letni Branko '.utman iz Delavske ulice sta pobegnila >d doma Vzela sta s seboj samokres Za-adi tega se starši boje. da se Jima ni kaj ^ripetilo. a— »D'Jah prosjik« na mariborskem drn. V kratkem bo pi m' ta znamenite no'nnove opere »Pr r1 1 nevesta« Za m bo f1 ,:la prer ' m '«^iozne op? t^jp1 p jak«. I „Kurentova vesela noč" Največja pustna prireditev na Tabora, dne 18. februarja 1939« Vsako leto bot» dekoracije. — Rezervirajte ri te večer Vstopnina Din 10.— prijetno «abam s— V gledališča bo dane» popoldne Podarjava »Matura«. — Drevi »Vse za šalo«. s— Rdeči kril (areaka organizacija) Ima lanea ob &10 pri Orlu redni občni zbor. KARMA H, eksperimentalni pslhografo og, pisec epohalne knjige »Nas život ln okultne tajne« V Mariboru sprejema obiske * hotelu »Zamorec« do 20 februarja 1939 Odgovarja na došlo Korespondenco s— Likvidacija trgovine ■ uKradenlmi Kolesi. Lam so v Mariboru ukradli tatovi okrog 150 koles Izpred raznih Javnih lokalov tn lz vež Zdaj so zajeli in obsodili organizirano tolpo, ki se je pečala ln preživljala samo s trgovino tega tatinskega plena Pred sodiščem se Je znašlo 5 obtožencev ln Je 31-letnl Adolf Pintar tz Device Marije v Brežju Izdal tn obremenili vse svoje pajdaše Obsojeni so bili vsi ln je znašala največja kazen katero Je dobil Adolf Plnter. 4 leta strogega zapora najnižja oa 3 mesece zapora. IJnolej, kartolej, voščeno platno, gumi Eiatno, avto platno in umetno usnje — uplte najceneje pri „OBNOVA44, F• Novak, JURČIČEVA 6. a— Svarilo pred nakupom. Zlato v ploščah ln žicah v vrednosti okoli 8000 din Je Izginilo nekemu zobozdravniku Občinstvo se svari pred nakupom Vsak sumljiv primer nai se prijavi policiji a— Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma na pustno soboto 18 t m »Bohemska noč« Tudi vi ste vabljeni I VELIKA MAŠKARADA bohems-<3 noč Pustna sobota 18. II. 1939 V vseh prostorih Sokolskega doma! Vstopnina Din 20.— a— Kolesa še vedno izginjajo. Tkalskemu podmojstru Adolfu Ferencu lz Pobrežja je Izginilo kolo znamke »Peugeot« z evid št. 2-127 201; posestniškemu sinu Ivanu Jamšu iz Zi kare 47 p» kolo znamke »Nero«, vredno 1500 din Iz Kranfa r— Kino Narodni dom prikazuje danes prekrasen velefilm kitajskih čudovitosti »Nekje v Tibetu«. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob S pop in 8 zvečer velefilm »Nezaželeni sin« Med dodatki tudi kulturni film ln Paramountov zvočni tednik Sledi • Beg s Hudičevih otokov«. a— Trpinčenje il vali. Nekateri vozniki očitno ne vedo. koliko more vprežena živina speljati V ponedeljek popoldne so peljali trije konji na saneh visoko naložene hlode po Kralja Petra cesti kpt pa 1e cesta na nekaterih mestih kopna ln sveže nasuta in ker so se konji morali umakniti avtomobilu, so sani s hlodi obtičale na cesti. Konji so do skrajnosti napenjal' moči in se vzpenjali na zadnje noge. Vozniki pa namesto da bi pomagali so hoteli udrhati po njih. Primerom surovosti morajo nadzorstveni organi posvečati več pozornosti. Potrebna pa je tudi boljša vzgoja ljudi ki Imajo opravka z Svino V vseh organlza-cilah naj bi se ta vzgoja primerno poudarjala. Iz Tržiča 8— Sokolsko delo v Triičv Je ▼ polnem razmahu Gledališki oder nas je presenetil že s nekaij zelo trspe^mi predstavami in tud* za naprej je pripravljenega dosti gradiva ki se bo še predvajalo Predn jaški zbor je imel 10-dnevmi telovadni tečaj «kupno s primernimi predavanji ln telovadbo. Življenje v telovadnici je kakor ▼ mravljišču. Res primanjkuje prostora in bo treba ▼ doglednem času misliti n« razširitev, ker se sicer vsi delujoči oddelki niti zvrstiti no morejo. Kakor se čuje, ae bo ▼ ta namen začela vel ikope terna nabiralna akcija Želimo mnogo uspeha, z delom pa le tako naprej 1 — Veliko presenečenje čaka Tr-žičane na pustno soboto, ko bo ▼ gozd spremenjeni dvorani veliko predpustno rajanje. To nedeljo uprizori Sokolsko društvo burko »Lumpacij vagabund«. S to igro proslavi br. Vidmar Jože 30-Ietnico delovanja na sokolskem odru. Siavljoncu iskreno čestitamo! č— Občni zbor Kola Jugoslovenskih sester bo 16. t m. ob 20. pri Lončarju. Odbor vabi k udeležbi vse članice. č— Divjaštvo ali zločinska namera? V soboto 4. L m je avto taksi T. odpeljal neko gospo v ljubljansko bolnico. Ko 8« je vračal po 23. uri sam proti Tržiču, zagleda na oestl Jeperca-Kranj čez cesto napeto močno žico. Ker ni vedel, ali Je to zaseda za napad, ali samo objestna Sala, ni avtomobila ustavil, temveč pognal motor z vso silo. Posrečilo se mu Je žico pretrgati Na avtomobilu so dobro vidne poškodbe nad hladilnikom. Za njim je pa vozil okrog polnoči običajni redni avtobus lz Ljubljane proti Tržiču. V Tržič je prispel z več ko polurno zanVudo. Na vprašanje, kaj Je povzročilo zakasnitev. je šofer Izpovedal, dia Je moral avtobus ustaviti na progi Jeperca-Kranj, ker so bile čez cesto napete žice ln sicer v majhnih razdaljah kar na štirih mestili. Treba je bilo dosti truda, da so oviro odstranili in lahko nadaljevali vožajo. Orožništvo vodi strogo preiskavo. Iz Litije i— »MaAkarado v peklu« priredi na pustno soboto 18. t m. Sokolsko druStvo v Litiji. Velikopotezna dekoracija bo gotovo presenetila vsakogar. Izdali bomo Se eno tajnost. Kdor se kje ne bo dobro počutil, se bo lahko peljal drugam po toboganu. Velika tehtnica za tehtanje grehov Je že gotova in pravijo da odlično funkcionira Za tekmo mask je že aedaj veliko zanimanja. Zvedelo se je, da je za »kraljico pekla« pripravljeno krasno darilo, poleg tega pa Aa dve lepi tolaž«lnl nagrad L Zunanje goste že dan ~ r>n na ugodne «vezo. Iz Hrastnika h— Podružnica Sadjarskega tn vrUum ga dru&tvo v Hrastniku priredi f limito »ad-jarsko predavanje o rarvoju bolezni ln ikodljivcev na sadnem drevju tn vinxkt trti. Predavanj« bo v Kreit 14. t m. ot 18. v dvorani Sokolskega doma. Vstop prost! h— Nesreča. 14-letni hčerki steklarja Rezlki Knezovi ee Je po neprevkbnoeti vnelo pri železni poči krilo. Deklica je bežala na cesto v polnem plamenu. Ženske ao jo vTgle ua tla in tako udušile ogenj. Dekle js dobilo hude opekline po stcgnth ta pod levo p*«!uho, manjše pa po hrbtu. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik g. dr. Vidmar tet jo obdržal v domači oskrbi. h— Zvočni kino Sokol bo predvajal da-uea reieflini »Beli nger«. Iz Trbovel) t— Kolo Jugoslo* eo&kifj »ester priredi 14. t. m. ob 16 v okviru poljudno Izobraževalnega tečaja predavanje o vzgoji do-raščajočega dekleta a posebnim oziram na današnje socialne prilike Predavala bo priznana pedagoška delavka, profesorica ga Anica černejeva. Predavanje je oame-njeno Slraid javnosti ln so vabljeni vsi, ki je samm&Jo za vzgojna vprašanja. t_ Dva vioiua v Trbovljah. V no« na včeraj so neznani tatovi vlomili v hišo dr. Baiuogartna sredi Trbovelj ln mu lz drvarnice ixtaesii nekaj orodja. Zatem so obiskali podružnico »Jutra«, kjer ao našli le 25 din Huje ao zatem gospodarlM T zobni delavnici dr. Baumgartna, kjer so ukradli večjo množino zlata v obliki plošč ln žic ter bele kovine v obliki majhnih ploSö znamke Scheid v skupni vredneoti 7.000 din Nakupovale! zlata ln bele kovine ae pred nakupom svarijo. Vlomilci so v isti noči vdrb še v lokal gostilnlč&rke Gom. bočeve na Vodah in odnesli večjo vsoto denarja Glede vloma a redi Trbovelj M bilo pripomniti, da tema zelo služI vlomilcem, ki postajajo čedalje draneJSl Ves trg bi moral biti vso ioč razsvetljen. Iz Krškega k— Občni e bor Kola Jugoslovenskih Bester za Krško-Videm je bil 8. t m T osnovni šoli Po pozdravnem govoru j« podpredsednica ga Podjedova podala poročilo o delovanju v minilem letu ln omenila zasluge predsednice ge Anice Rend-love, ki se Je preselila v Ljubljano. Z njenim odhodom je društvo Izgubilo marljivo odbornico, ki jo bo močno pogrešalo Ga Rendlova Je delovala v društvu nad 17 let in je v tem času pomagala a avojim človekoljubnim delom mnogim najbednejšim. Društvo Je v preteklem letu priredilo tombolo in božičnico Obdarovanih je bilo 107 siromašnih otrok lz Krškega ln Vidma Po poročilu tajnice in blagajničarke Je bila dosedanjemu odboru podana razrešnica. Pri novih volitvah Je bila ga Pavla Va-nlčeva soglasno Izvoljena za predsednico društva. k— Občni »bor lenske podružnice Drnfbe sv. Cirila in Metoda je bil v sredo Po poročilih društvenih odbornic je bil ponovno Izvoljen prejšnji odbor z go. Marija Pfei-ferjevo na čelu Iz Ptuja J— Maistrova ulica Na pobudo Maistrovih borcev je mestni svet nedavno preimenoval Panonsko ulico v Maistrovo ulico. S tem se Je tudi Ptuj delno oddolžil spominu na junaškega borca severne meje in osvoboditelja Maribora Te dni so hišni posestniki prejeli tablice z novim imenom ulice. J— Pomladek Rdečega križa tukajirjs gimnazije priredi v nedeljo 12 t m ob 17. v dvorani Društvenega doma pestro prireditev katere čisti dobiček Je namenjen revnim dijakom ptujske gimnazije. Na koncertu nastopita poleg domačih pevcev tudi operetna pevka Jelka Igličeva iz Maribora in operni pevec Marjan Rua iz Zagreba. Modistinja Langu» Anica, Ptuj, Je razstavila na Slovenskem trgu najnovejšo pomladansko Izbiro danskih klobukov. — Domači in pariški modeli! J— Padajoče drevo ga Je pobile. V tvojem gor.du Je podiral posestnik Kolarič Jože iz Rogoznice drevje. Pri tem delu pa se je nanj zrušilo drevo in mu razmesarilo obraz ter zdrobilo desnico v gornjem delu. J— Izpred bolnišnice kradejo kolesa. Te dni se Je pripeljala na novem moškem kolesu znamke »Shladitz« do bolnišnice po-sestnikova hči Frčecova Uršula lz Levaiv-cev. Pred vstopom v poslopje Je prislonila kolo na zid. Njeno odsotnost Je Izkoristil tat ln JI odpeljal kolo. Ta tatvina kolesa Izpred bolnišnice Je letos že četrta. J— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob pol 19. tn pol 21. uri film »Konflikt«. Pred predstavo Foxov žurnal in kulturni film. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 12 ob 15.: Snegulčica. Izven. Globoko znižane cene od 14 din nav» dol. Ob 20. uri Trideset sekund ljubezni Izven Znižane cene. Ponedeljek, 13.: Hlapci. Red A. Torek 14.: Zaprto. Sreda, 15..- Potovanje ▼ Benetk«, patite ra. Premierski abonma. OPERA Nedelja, 12 ob 15. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron Izven. Znižane cene Ob 20. url Tosca Gostovanje Vara Majdičeve in Josipa Gostiča. Izven. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14. : Lohengrin. Red B. Tenorist Josip Gostič in dramatična pevka gdč. Vera Majdičeva bosta gostovala v Puccinllevi »Tosd«. Barona Scarpio bo pel g. Primožič, predstava bo Izredno zanimiva veljajo običajne operne cena ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. ob 15.15.: Dobri vojak Svejk. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. ob 15.: Matura. Ob 20. Vm za šalo. Ponedeljek. 13 : 7- prto. Torek, 14 ob ile potrebne drage zgradbe. Cesta bi te-ila brez večjih krivin skoraj v ravni smeti od severa proti jugu. Vzpetine bi bile ■smerne, kakor to zahteva motorni pro-net. Med Risnjakom in Snežnikom bi certa dosegla največjo višino 1243 m, nakar \i se zdržema spuščala do morja. Pri Je-\enju bi se nova cesta priključila na že obstoječo Luizino cesto, ki bi se morala v dolžini ca 20 km do Sušaka primerno rekonstruirati za sodobni promet V celoti bi bila dolga nova cesta ca. 119 km, od česar bi bilo treba popolnoma na novo Izgraditi dobrih 95 km. Celotni stroški novogradnje so bili takrat (gradbeni materija! in delovna sila sta bili 1935 najcenejši Ipreračunjeni na ca 150 milijonov din. To je bil 1935 načrt Za njega realizacijo se je pripravljalnemu odboru za zgradbo te ceste posrečilo zainteresirati vse merodajne krcge. Med drugim je od 19. septembra odpotovalo v Beograd posebno odposlanstvo iz dravske in savske banovine, ki je pri takratnem gradbenem ministru inž. Milošu Bobiču doseglo, da se je gradnji jadranske ceste priznal nekak prvenstveni" poiožaj. Gradbeni minister Je takoj tudi pooblastil našo bansko upravo, da naj v sporazumu z upravo savske banovine odredi posebno tehnično komisijo, ki bo dokončno odobrila novo traso. Ta komisija je sredi oktobra prehodila ves teren bodoče ceste in izrekla, da trasa ceste popolnoma ustreza v tehničnem in prometno političnem pogledu. 18. novembra je gradbeni minister traso v celoti odobril in poveril izdelavo načrtov mestni občini ljubljanski, upravama dravske fn savske banovine in sušaški mestni občini kjer bi pač vodili posamezni odseki projektirane ceste. Glede finansiranja gradnje ceste LJubljana — Sušak je bil dosežen sporazum, da bi prispevali dravska in savska banovina po eno tretjino stroškov, ostalo tretjino pa bi nosila država. Cesta je bila kategorizirana kot banovinska cesta I. reda, a bi se morala graditi po načelih, veljavnih za gradnjo državnih cest. Gradnja je bila preračunjena na poldrugo leto, tako da bi morala biti dograjena do konca 1938, ako bi bili spomladi 1936 na razpolago potrebni krediti. Marca 1936, Je bila pri naši banski upravi ustanovljena tehnična terenska sekcija za trasiranje nove ceste, ki je takoj pričela z delom in v prilično kratkem času izdelala detajlne načrte. Do sem je šlo vse še nekako gladko. Med tem pa smo dobili znani milijard- ni kredit za javna dela in v tem kreditu za novo cesto Ljubljana — Sušak ni bilo nobene postavke, pač pa je bilo določenih menda 10 milijonov dinarjev za popravilo obstoječe ceste čez Kočevje in Brod na Delnice. Cim so se začela izvajati cestna dela iz milijardnega kredita, je vprašanje izgradnje nove ceste popolnoma zaspalo. Izriova ga je načelo šeie Društvo za ceste, ki je bilo ustanovljeno konec januarja 1937. Na lanskem cestnem kongresu, je Društvo za ceste z vsem poudarkom zahtevalo izgradnjo nove Jadranske ceste, ker se je tekom let jasno izkazalo, da bo zlasti naš tujski promet utrpel nepopravljivo škodo, ako se bo z gradnjo te ceste še nadalje odlašalo. V načrtu za izgradnjo modernega cestnega omrežja v naši državi, ki ga je ob tej priliki razgrnil gradbeni minister Stošovič, je bila potem res upoštevana tudi ta cesta in iz dvomilijardnega kredita, ki bo v naslednjih 6 letih na razpolago za cestne gradnje v državi, je odpadlo na Jadransko cesto v dravski in savski banovini 100 milijonov. Gradbeni materijal in delovna sila sta se pa med tem znatno podražila. Sistem in način gradnje naših bodočih glavnih cest se je moral prilagoditi sodobnim zahtevam in je postal dražji. Proračun za cesto Ljubljana — Sušak se je od 1935 do danes dvignil od ISO na ca 250 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da bi iz razpoložljivega kredita v naslednjih 6 letih lahko zgradili samo dve petini projektirane ceste, ali z drugimi uesedaml: pri sedanjem finančnem položaju bomo dobili jadransko cesto šele čez 15 let Ali smemo na realizacijo tako važne prometne zveze z Jadranom čakati tako dolgo? Po pameti gotovo ne. Tok tujskega prometa iz Severne in Srednje Evrope bo med tem že zdavnaj našel pota mimo nas in težki milijoni bodo za nas za zmerom izgubljeni. Z gradnjo železnice Črnomelj — Vr-bovsko je železniška pot preko naSe banovine na Jadran najbrže za zelo dolgo dobo ustaljena. Krajše železniške zveze preko Kočevja, za katero smo se tolikanj borili, v nadaljnih desetletjih ne bomo dosegli — o tem si nikari ne delajmo nika- LJubljama, 11. februarja Pred dobrimi desetimi leti ao kmetje ▼ Bana tu sadili čuden fižol. Bila so lepa, pisana zrna, toda ti, ki so jim ga dajali, so pogosto opominjali: »Pazite, seme je strupeno! Umijte si roke, preden sedete za mizo in pazite na oči!« Jeseni so kmetje v banatskih krajih skrbno orali svojo plodno zemljo Spomladi so v to zemljo sadil' pisan fižol in že čez nekaj mesecev so se njive spremenile v prave vrtove. Iz vsakega semena je zrasel dva do tri metre visok grm z velikim, raznobarvnim listjem in cvetjem. Lepe grme je bilo treba skrbno okopa va ti. Lepi grmi so ljubili sonce, ljubili pa so tudi vlago. Rasli so in cvetovi so se počasi spreminjali v bodeče jezice. Petdeset do devetdeset dni je trajalo dozorevanje ježic. Kmalu se je ta in ona ježica odprla Ln iz nje je padlo seme. Takrat so ljudje začeli z obiranjem. Hh iluzij. Zveza preko Črnomlja pa pred-' stavlja zasilno rešitev samo za tovorni promet dočim je za osebni promet komaj za spoznanje ugodnejša od dosedanje preko Karlovca. Za naglo zvezo na Jadran nam ostane torej kot kategorični Imperativ še zmerom samo Jadranska cesta. Do nje bomo morali priti, ne glede na finančne žrtve, ki bodo danes morda večje kakor bi utegnile biti čez čas. Cem prej, tem manj bo izgubljenega. Te dni, ko se bo zbral banovinski svet k proračunski seji, se bo nudila najugodnejša prilika, da se vprašanje Jadranske ceste spet enkrat resno vzame v pretres in da se skuša najti neka konkretna rešitev, tega za našo banovino tolikanj važnega problema. Kot osnova slehernega razpravljanja o tej stvari bi moralo veljati prepričanje, da 15 let na cestno zvezo Slovenije z morjem nikakor ne moremo čakati. olje firneža nuarja (letos, ker tudi pri muslimanih datum praznikov ni vedno enak, temveč se izpreminja in ga vsako leto posebej določi vrhovno šerijatsko sodišče). 2. Tavat Vsi glavni obredi, ki jih mora izvršiti vsak hadžija pa sn: 1. obleči ihram, 2. obriti se in ostriči lase, 3 teči sedemkrat med hriboma Safa in Merva, 4. zaklatl kurbana, 5. metati kamenčke, 6. stati na Muzdelifi (Arefatu), 7. iti za slovo okoli Kjabe (tavaf). Od teh so trije, in sicer oni pod 1, 8, 7, farz (neohodni) in je, če hadžija ne izvrši samo enega od njih. hadž neveljaven ter ga je treba ponoviti naslednje leto, ostali pa so »vadžib« Ce hadžija ne izpolni kakega od njih, mora samo zaklat! kurbana ln vse meso razdeliti med reveže, hadž pa ostane veljaven. Poleg tega so še »sunneti«, ki so samo običaj in nimajo nobenega vpliva na veljavnost hadža: okopati se, obleči dva nova bela plašča, moliti posebne molitve, dajati mnogo miloščine, obiskati Mohamedov grob v Medini. Namen hadža Je da se enkrat na leto zbere kar največ muslimanov lz vsega sveta v dolini Arefat nedaleč od Meke. Ob tej priliki morajo biti vsi enako oblečeni, takrat ni nobene razlike med bogatimi in revnimi, kralji in berači. Vsi imajo na sebi samo »ihram«, dva navadna bela prta, od katerih se eden ovije okoli sp dnjega dela telesa (izar). drugi pa ogrne preko leve rame (rida), dočim ostane desna roka go a Na nogah imajo samo sandale, vsi so gologlavi ln prosijo Alaha naj jim odpusti grehe S tem hoče islam pokazati, da so pred Alahom vsi enaki In da je islam demokratična vera, po kateri naj bi bila med muslimani edi- »OMe — oije!« poje*» noto, vijaki, jermeni, cevi Vzdušje okoli strojev j« težko, vroče, nasičeno vonja po olju. Dva človeka nadzirat» delo železnih rok in stroji pokorno pojejo, plešejo, brnijo. Zdrobljeno la-neno seme pa potuje ▼ prvo nadstropje, ▼ razdelilne žlebove. »Zvišajte temperaturo!« , ln temperatura rast». Seme se segreva. Amerikanska stiskalnica m naglo Trti Ležeč koš lz jeklenih nožev z minimalnimi odprtinami, požira noč m dan argentinsko Lan eno seme ln rz njega se ob straneh stiskalnice cedi olje. Iz goltanca stiskalnice prihajajo tropine, ki jih dvigalo prenaša r prvo nadstropje, kjei se avtomatično tehtajo. Potem jih mlin zmelje v prah Vreče tega prahu romajo po traku v skladišče, odtod pa v Nemčijo ln drugam. Na vrečah ▼ise zeleni ln rdeči litsiki — Made «n You-goslavia. Linseed Cakes meal... Nemške pa tudi že naše domače krave ▼edo, kakšne so lanene tropine, ki vsebujejo 40°/$ maščobe in beljakovin. Olje se po podtalnih ceveh iliva v rezervoar. Potem mora še skozi cedilno napravo ln šele potem nastopi poslednjo pot — v druge rezervoarje, kjer mora nekaj časa od ležati, preden se začne iz njega kuhati firnež. Pod ogromnim batom stiskalnice leži plo-Sča. Podobna je veliki gramofonski plošči. Tudi vanjo je vtisnjena me! xiija pesmi, — pesmi mišičaste roke. ki posega po ročici in )o potiska navzdol. Zgoraj »e naglo vrtita dve ogromni plošči. Med njima je kolo. Težak bat pada, plošča leži natanko pod njim ln v trenutku leži bat z vso svojo težo na plošči. V trenutku je dno novega soda gotovo. Istočasno se vrtita dva druga stroja — in oblikujeta ostale dele sodov. Na dolgi mizi brli karbidna luč. Delavci imajo na očeh velika črna očala. V kleti leže dolge vrste lepo pleskanih sodov m vsi imajo v dnu vtisnjeno znano besedilo: »Boljšega od Hrovatovega firneža ni«. ★ Velika rešeta sejejo riclnovo seme, potem roma mastno zrno na preše, po preša-nju »e v posebnih kotlih olje pieceja in či- na razlika v njihovi moralni višinL Drugi cilj hadža je, da se ob tej priliki kar največ muslimanov seznani in da razpravljajo med seboj o verskih potrebah in razmerah v posameznih državah. Na teh sestankih se sklepajo tudi trgovske zveze in širi duševno obzorje romarjev. Pa še en cilj ima hadž, ki je zvezan s precejšnjimi težavami in napori: utrditi vernike v dobrem, uriti jih v potrpežljivosti in vztrajnosti. Odhod hadžij iz domačega kraja Je vedno svečan Navadno se zbero hadžije, ki potujejo preko Sarajeva, pred odhodom v stari Alipašini džamiji, kier skupno »klanjajo« preopisane molitve za srečno pot ! potem pa jih prijatelji in znanci svečano spremijo na kolodvor V Sarajevu orga-j nizira skupine hadžij Putnik, čigar spre-1 mijevalec tudi spremlja hadžije do Džide, I luke mesta Meke. Dalje on ne sme iti, I ker ni musliman in torej ne oblači ihra-j ma. Dan preden dospejo v Džido, se mo-' rajo namreč hadžije, ki so namenjeni na-| ravnost v Meko, obriti, ostriči, porezati I brke in nohte ter obleči ihram z nijjetom : (namero) da opravijo po vseh Kuranskih , predpisih hadž, ali pa vsàj umro, ki Je j »mali hadž« in je sunnet (običaj) ter se-1 stoji iz 3 delov: 1. obleči ihram, 2. opraviti sa'j (teči 7krat med Safo in Mervo), 3. opraviti tavaf. Namen ihrama je, da se romar v dneh, ko opravlja hadž, odreče vsem udobnostim, ki so mu sicer dovoljene. Tisti, ki je v ihramu, je muhrim in se ne sme striči, briti, parfimirati, loviti in ubijati živali, razen strupenih ln škodljivih, ne sme pokriti glave in obraza in se seveda ne sme dotakniti žene. Tudi žene, ki opravljajo hadž, v tem času ne smejo pokrivati svojega obraza. Sme pa se romar ■CL P**r taka, kakor kramo neme, rom« tudi rieh» • stroja na »troj, dokler se ne lzpremeni r čisto, belo ali rumenkasto olje. Ricln poznajo vrt troptónl kraji. Pozna ga Indija, afriške kolom je, Teheran, Rusija, Bolgarija ter Madžarska to v zadnjih letih tudi Jugoslavija. Po kakovosti olja domač« seme pogosto prekaša Inozemskega. Ol-jo potrebujejo usnjarne in tekstilna industrija, je pa tudi Izvrstno mamilo za letalske motorje. Tropine so odlično gnojilo, ker vsebujejo veliko dušika. Ricinova rastlina krasi tudi marsikateri vrst Veliki kotli kuhajo. Stroji plešejo ln pojejo. Mišičaate roke ljudi pripevajo železnim rokam strojev. V ceveh, na vijakih, r stiskalnicah pa se vrši preobrazba — iz južnoameriškega lanenega semena toč« olje — teče po vsej Ameriki, Evropi m drugod. V Bana tu kmetje jeseni skrbno orjejo «voje njive. Po njivah raste sn-upene rastlina, ki izpreminja polj« v vrtove. Kmetje pa računajo: kakor sladkorna pesa ali tobak, prinaša po nekaterih vaseh ricinova biijka ljudem vsakdanji kruh. Katarina Spur, umiti in okopati. Ako se pregreši samo v eni od teh stvari, pokvari hadž in ga mora drugo leto ponavljati. Hadžija se mora ves čas hadža najstrožje držati vseh Kuranskih predpisov. Ihram se oblači na »mikatu« (meji), ki ga ne sme prestopiti nihče, ki je namenjen v Meko brez ihrama. Pri tem mora imeti vedno, ne samo v času hadža, namen, da opravi hadž ali pa vsaj umro. Zato ne-musllmani tudi ne smejo v Meko in Medino. Teh mikatov je 5, na vseh 5 poteh, ki vodijo v Meko. Obleči Ihram šele kasneje, je velik greh. Džida je, kot že omenjeno, luka mesta Meke. Džida pomeni prababica in mesto leži na kraju, kamor je padia Hawa (Eva), ko jo je Alah po prvem grehu pahnil lz raja. Izven mesta je kraj, kjer js pokopana. Na njenem grobu so bili nekoč 3 mavzoleji (turbeta): eden nad glavo, drugi nad trupom, tretji nad nogami. Hawe je bila baje 40 komolcev visoka. Zdaj so mavzoleji podrti. Meka leži v Hedžasu, ki je menda edina država na svetu, kjer je edini veljavni zakon Kur an. Kazni so tam za naše pojme stroge: za umor samo smrt, za tatvino odsekajo zločincu desno roko, kar napravi kirurg po vseh medicinskih predpisih, za prostitucijo pa šibanje. Zato pa je število zločinov baje minimalno. Vsaka dežela, kjer žive muslimani, ima v Meki svoje »delile« (zastopnike), ki za malo plačo pomagajo hadžijem in se brigajo zanje. V Meki Je Kjaba, največje is'amsko svetišče. To svefšče so po islamskem verovanju sezidali božji preroki, Alah pa posvetil in je napravil »Kiblom« t J. stran sveta, kamor se morajo obračati vsi muslimani med molitvijo. Basta Pleskovtti Homanje Tujcu, ki hodi prvič po sarajevskih ulicah, so navadno najbolj všeč rdeči fesi naših muslimanov. Saj jih znajo tudi nositi! Koketno »nakrivljen« fes na glavi namreč skoro vsakemu j ako dobro pristo-Ja in oni se tega zavedajo. Nošnja fesa pa še ni tako stara. Fes nosijo muslimani šele od zadnjih reform sultana Mahmuda v prvi polovici prošle-ga stoletja. In Še težko je bilo uvesti to novotarijo, ki je danes eden od glavnih zunanjih verskih znakov muslimanov Pred kratkim je IVZ (Islamska vjerska zajednica) izdala stroge naredbe, da morajo njeni uslužbenci nositi samo fes. Fes nesijo muslimani zato, ker nima oboda ln jih ne ovira pri molitvi Oni namreč molijo pokriti in morajo med molitvijo večkrat napraviti sedždo (se s čelom dotakniti tal) Pri tem pa bi jih klobuk oviral Na ulicah vidimo razne vrste fesov. Navadno so rdeči — te nosijo vsi muslimani Mnogo jih Je, ki nosijo fes ovit z belim šalom — (belo ahmedijo) — to so hafizi, ki znajo na pamet ves Kuran ln sicer v arabskem tekstu, kar ni tako lahka stvar. Redkejši pa so oni, -ki nosijo okoli fesov z zlatom vezene ahmedije. To pa so »hadžije«, ki so že bili na romanju v Meki in ki nosijo ta znak svoje verske gorečnosti s posebnim ponosom. Nedavno so pisali vsi sarajevski listi, da je odpotovalo lz Sarajeva več skupin »hadžij« na »hadžiluk« — romanje v Meko, kar je omenilo že tudi »Jutro«. Kaj je prav za prav hadž? Hadž je ena izmed petih temeljnih verskih dolžnosti Visakega muslimana. Te dolžnosti so: v Meko 1. Kjelimei-šehadet, t j. Izgovarjati besede: »Ešhedu en lailahe lllel-lah-ve eš-hedu enne Muhammeden obduhu ve re-suluhu« ali po naše: »Jaz s srcem verujem in z jezikom objavljam, da ni Boga razen Alaha in da je Mohamed njegov prerok.« 2. Klanjati namaz — opravljati predpisane molitve. 3. Dajati zekjat — deliti miloščino. 4. Postiti se v mesecu Ramazanu. 5. Romati v Meko Vsak polnoletni, svobodni musliman, ki je dovolj premožen, da zmore ne r;-v-no majhne stroške za hadžiluk, ne da bi pri tem trpela njegova družina, ter je poleg tega telesno in duševno zdrav, mora po Kuranu vsaj enkrat v življenju obiskati sveti mesti Meko in Medino in tam izvršiti predpisane obrede. S tem postane »hadžija«, kar je za muslimana velika čast. Pred svoje ime potem pristavlja vedno še »Hadži« ln dene okoli fesa belo, z zlatom vezeno ahmedijo (bel šal) Kdor je lz res važnih vzrokov zadržan, da ne more sam na romanje, lahko pošlje svojega zastopnika »bedela«, kateremu mora seveda plačati vse stroške potovanja ln prebivanja v svetih mestih (približno din 30.000). Na ta način pridejo tudi revni muslimani, ki bi sicer nikdar ne videli svetih mest, do tega, da vidijo kraje kjer je živel, delal ln umrl nj;hov prerok Cas, v katerem se opravlja hadž, Je: meseci Sewal, Zll-kade in prvih 10 dni Zil-hidždžeta, to je po naše od srede novembra do srede februarja. Glavna sestavna dela hadža sta: 1. Stati > na Arefatu 9. dan Zil-hidždieta — SI. ja- Ljudje, stroji In Obisk v tovarni lanenega olja in Ob zgodnjih jutmjih urah ao banatski kmetje obirali čudno bodeče grozdje ... Nekdo, ki je stal neviden za njimi, si je veselo mei roke. LmeJ j« svinčnik v roki in je pisal številke. Pred njegovimi očmi se je pomikala dolga vrsta vagonov, natovor-jenih s tisočerimi vrečami. Vse so bile polne pisanega semena. Tako so leta 1927. banatski kmetje prvič v Jugoslaviji pridelali ricinovo seme. Iz svoje daljne domovine, angleške Indije, je prispel ricin na 21. stopnjo vzhodne dolžine in 45. stopnjo severne širine ter se predstavil kmetom v Jugoslaviji. In kmalu po tistem so v tovarnah Hrovat & Komp. zapeli novi stroji. Prvo ricinovo olje se je zbiralo v rezervoarjih Hrovacove tovarne lanenega olja Ln firnežev. Tisoče in tisoče vreč argentinskega lanenega semena vozijo prekooceanske ladje v Evropo Argentinska tLa rode dober lan. In dober argentinski lan družno z našim do mačim enakomerno drsi iz velikega zaboja na transporter, ki ga nosi v »prešarijo« Tisočere vreče leže tam in čakajo, da pridejo na transporter. Stroji imajo roke. Roke elevatorja prenašajo presejano seme na avtomatično tehtnico. Potem se iztegajo nove železne roke in nosijo seme na čistilni stroj, odtod pa v navaden valjčni mlin. Trdi zobje valjčnega mlina zagrabijo seme m ga zdrobe. Vsem, ki želijo na Oplenac LJubljana, 11. februarja Prijave za letošnji izlet CMD na Oplenac so se v zadnjem času spet pomnožile, kar pač dovolj priča o zanimanju, ki vlada za to romanje. Mnogoteri pa se še vedno obračajo na prireditelje izleta za informacije, zato jim objavljamo naslednija navodila: Posebni vlak. ki bo odpeljal v soboto zvečer pred binkoštnimi prazniki iz Ljubljane. bo druga garnitura brzovlaka. Vožnja v II. razredu z avtobusom na Oplenac in nazaj bo veljala 280 din, v III. razredu 200 din Vplačujte tam, kjei ste se prijavili Lahko plačujete tudi v obrokih tam, kjer s^te se prijavili ali pa po položnici, če kupite na poštnem uradu golico in vpišite številko čekovnega računa: št. 14.355, Sport v Ljubljani. Posebni brzovlak bo prispel v Zemun na binkoštno nedeljo ob 7. zjutraj in bo takoj zavil na Topčider do Mladenovca, od koder se izletniki odpeljejo v dveh ali treh skupinah na Oplenac. Zvečer se vrnejo v Beograd, kamor prispejo ob 18. Drugi dan bo ogled Beograda, vojnega muzeja, pokopališča, narodne skupščine. Dedinja in drugih znamenitosti. V ponedeljek zvečer ob 22. bo vrnitev iz Beograda in pride vlak v torek dopoldne v Ljubljano. Na binkoštni po-j nedeljek bodo lahko izletniki s posebnimi avtobusi obiskali tudi A vaio, posebna do-putacija pa bo prosila za sprejem na dvoru. Vodstvo ponovno opozarja, da je treba pohiteti s prijavami, ker ne bo nihče sprejet, čim bo število doseženo. Prijave in plačila sprejemajo v Ljubljani: ge. Nilka Potočnikova in Angela T omleto va v Slomškovi uiici, gdčna blagajničarka pri Bonaču, Albin Türk na Vidovdanski cesti in Tone Čotar v Obireki ulici. Za Novo mesto sprejema prijave požrtvovalna predsednica CMD ga. Va&ičeva ter blagajnik CMD g. trgovec Kobi. V Kranju se lahko obrneta na poverjenico gospo Sašo Šantlovo. Poverjeniki so naprošeni, da čim prej dopoS-Jjejo denar m prijave. Več prihodnjo nedeljo v »Jutru«, v sredo pa v »Slovenskem Narodu«. Sentpetrska CMD Je preteklo nedeljo tudi priredila iziet v Liukovico. Dva polna avtobusa izletnikov sta pohitela v ta romantični kraj. v domačijo pisatelja Janka Keramika. Obiskali so Kersnikov grob, pogledali v Črni graben in po okolici, zvečer pa so se zbrali v Rusovi gostilni, kjer so bili izvrstno postrežem. Gospa predsednica NiLka Potočnikova je v nagovoru poudarjala, da delo CMD ni in ne bo zamrlo in je vabila k pristopu. V gostilni so s« zbrali tudi nekateri domačini in se je vpisalo 12 članov. JUTROVA" POSVETOVALNICA V novem letu smo obljubili, da bomo letos k dosedanjim trem posvetovalnicam za naie naročnike — k zdravniški, davčni in pravni — uvedli še kmetijsko posvetovalnico. Iz raznih razlogov se nam je izvedba te obljube za par tednov zakasnila. Na vprašanja, ki smo jih medtem že prejemali, smo odgovarjali pismeno. Z današnjim dnem pa začenjamo tudi kmetijsko posvetovalnico objavljati v listu. Namenjena je vsem našim naročnikom, ki so kmetovalci ali pa imajo posla s kmetijskimi pridelki, pa dì si želeli kakega pojasnila. Prepričani smo, da bomo s pomočjo kmetijskih strokovnjakov, ki smo jih pridobili za sodelovanje, lahko v večini primerov poskrbeli za zadovoljiv in zanesljiv odgovor. Vprašanja pošiljajte na naslov: »Uredništvo Jutra (kmetijska posvetovalnica) — Ljubljana«. Vprašanje podpišite s svojim polnim imenom in naslovom, obenem pa sporočite, pod kako šifro (značko) naj objavimo v »Jutru« odgovor na Vaše vprašanje. Ako značka v pismu ne bo navedena, bo odgovor objavljen pod začetnimi črkami imena in kraja, kakor je to pri današnjih odgovorih in kakor je tudi najbolj praktično. Davčna K. P. — C. — Finančna direkcija Vam jd mesečne pokojnine 890 din. odbija 23 din kot nslužbenski davek. Pravite, da »te brez otrok, ne poveste pa, če morda niste vdovec. Ali je davčni odbitek pravilen? — Predpostavljamo, da ste oženjen ln brez Dtrok. če Je temu res tako, potem hI bila finančna direkcija upravičena, od te za ti Vam po lestvic: 2. iz čl. 95. zak. od mesečne pokojnine zmanjšane za zakonski odbitek lz čl. 93 zak. v znesku 400 dn, torej od ostanka 490 din 11 din uslužbenskega davka 1% drž. doprinosom 5 din skupaj torej 16 dui. Verjetno je torej, da likvidatura me-eečncga odbitka ne upošteva, če pa niste oženjeni, potem plačujete iz naslova samskega davka k uslužbenskemu davku v smislu 3. odst. § 4. zak. z dne 20. XH. 1930. Se od 10 do 50% tega davka Pri tem je merodajna seveda tudi starost. Na vsak način boste morali prilično p smeno intervenirati pri finančni direkciji. &t. 100. — Cerovec. — Kakor sklepamo lz Vašega pisma, se poganjate za ugodnost kmetske zaščite po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Iz posameznih davčnih podatkov pa razvidimo, da s svojim prizadevanjem ne boste uspeli, ker se ne bavite samo s kmetijstvom, marveč Vam trgovina z živino fn gostilna donašata več kakor zom Ija. — Za kmetovalca se namreč v smislu odst. 6. čl. 2. navedene uredbe smattra ona oseba, katere obdavčeni dohodki izvirajo pretino iz kmet j st va all z drugo besedo tista fizična oseba ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo vendar pa nj« posestvo ne sme presegati površine 50 ha za obdelovanje sposobne zemlje. Ne glede na vse te določbe pa po najnovejšem tolmačenju odst. 6 točke č) čl. 2 uredbe gostilničarji vobče niso deležni kmetske zaščite. Ker bi podrobnejša obravnava tega vprašanja segala predaleč Vam svetujemo, da proučite celotno v »Služb, listu« št. 628'79 iz 1. 1936. objavljeno uredbo, ki Vam je pri občinski upravi zanesljivo na razpolago. K. IVL N. — V novo hišo, ki bo dograjena v letošnjem maju, nameravate vzeti svojo »estro in Ji oddeliti v brezplačno porabo podstrešno stanovanje. Kako Vam Je oddajo stanovanja prijaviti, da Vam ne bo treua plačevati davka? — V naši rubriki smo ae tega vprašanja Ze ponovno dotaknili- Z,graoar-ne at za ondano stanovanje na noben način ne boste mogli otresti. i\a-povedaii bosus morali primerno vre on osi leuie najemnine, ki jo Do davčna uprava (č*s Oo naiiu^C ta vrednost ougovaijaia kraje »-a_in rvv.m^r» in odnosno vrednosti Kakega drugega v VaAi à^^cuu 111 stanovanju Vai*; acau'e siičneniu stanovanju) vzela za davčno oesnovo. V giavnem zavisi viÀma najeiiuunö^fe vrednosti ua objekta .samega, od Kraja, Kjer oojeKt leži, od Casa, Ko se ouua v uajem, m od nametia, KaXeremu rab- Ce raeu pn dogovoru v podle v tudi drugi momenti (n. pr. ozili boroustva, prijateljstvu, nvaieznoau in podobno; jih davčna uprava ne srne upoštevati (.pravilnik k d. 34. zaK.j. Ker pa omenjale, da gre za novo stavbo, potem se pravočasno po elužite ugodnosti davčne olajšave ìz odst. n. <5L 37. zaK., po katerem Doste piastevali tekom 20 let saj no 12% zgradarino brez dopolmlnega davka m brez samoupravnih dokiad. X. F. — BL — Kako visoke doklade smejo občina, area. in banovina nalagali na neposredne davke? — Viš-na odstotka je odvisna od potreb oziroma od ii^atkov posameznih samoupravnih teles. Po či. 163. zak. sme jo odmerjati brez odobritve finančnega oblastva: 1) va^ke občine do 50%, 2) trske in mestne občine «Kupno do 40%, 3) are zi skupno do 8%, 4) banovine skupno do 10%. Za uvedbo višjih dokiad je treba soglasnosti finančne direkcije oziroma fin. m-mstrstva. M, it. — L- — Davčni opravi ste ponudili v pregied svoje poslovne knjige. Pozne» je pa ste si premislili in ste pvnuubo umaknili. AU sedaj z nj mi iahko dokažete pravilnost pridobninske prijave pred reklama-cijskim odborom? — Nel Če davčni zavezanec, ki je ponudil svoje knjige v pregled, pozneje ne dovoli njih pregleda ali ga kakorkoli ovira, se smatra, da je svojo ponudbo umaknil. Pregleda ne vzame pozneje v pošte v niti davčni niti reklamacijskl odbor. (Točka 9. pravilnika k 61. 120. zak.). Pravna S. M. Kolikšna mora biti kavcija za porok*) x oficirjem- — Po uredui o zemtvi oiicirjev je potrebna radi gmotnega zavarovanja zakoncev kavcija ie od žerutvi nižjega of.cirja do vključno kape tana II. stopnje. Kavcija ob ženi t vi kape tana H. stopnje znaša din 50.000, za poročnika pa najmanj din 80.000. Kavcija more obstojati ali iz gotovine ah iz vrednostnih papirjev ali iz nepremičninske imovine v tako visor ki vrednosti, da prinaša toliko mesečnih dohodkov, kolikor prinaša gotovina obresti, oziroma vrednostni papirji dohodkov. Ako imate stalno službo, v kateri boste smeli ostati tudi po poroki z oficirjem in znaša vaša plača najmanj dvakrat toliko, kolikor vrže gorenja imovina dohodkov na mesec, vam ne bo potrebno položiti kavcije. J. N. Kolikšno pokojnino bi dobila vato hčerka po smrti matere, ki je bila vdova po upokojencu — Hčerki pripada po urad-nAkem zakonu lz 1. 1931 rodbinska pokojnina. Ker je vdova po upokojencu dobivala polno pokojnino, t. J. 55% in 10%, skupno 65% (za sebe ta hčer), od prejemkov, od katerih je uslužbenec vlagal v pokojninski fond svoj prispevek, ji pripada kot edini uživalki le še 55%. Ako bi se ha omožila, bi se ji na njeno prošnjo po odločbi ministrstva za finance smela izplačati enkrat za vselej triletna rodbinska pokojnina. Z omož tvijo izgubi namreč hči pr~-vlco do rodbinske pokojnine; kakor tudi, ako Izgubi državljanstvo, če Je Obsojena s sodbo radi kaznivega dejanja ki bl imelo za posledico izgubo osebne pokojnine uslužbenca. Tudi s sprejemom državne službe ali državne štipendije ali katerekoli javne ustanove se izgubi pravica do rodbinske pokojnine, dokler služba ali Štipendija traja. M. A. B. V koliko Je dolžan zdraviti brezplačno ban o vinski zdravnik vašega Šoloobveznega otroka. — Delokrog in delovanje šolskih zdravnikov po zakonu o narodnih šolah odreja pravilnik, Id velja že od 12. 9. 1930. Ta pravilnik se tiče predvsem skrbeti iz ozirov Javnega blagra za zdravstveno stanje ta higienske prilike v šolskih okoliših. Banovinskim kot Šolskim zdravnikom pa odrejajo dolžnosti ta področja od primera do primera pristojne ban-ske uprave. Dvommo da bi bdi v vašem primerni banovinski zdravnik dolžan zdraviti vašega bolnega otroka brezplačno. Njegova, dolžnost pa je bla, da napoti otroka na zdravljenje v bolnico. »Obupanka«. Neki nasilnež vas je oskrunil in čutite da posledice niso Izostale. — Svetujemo vam, da se sprijaznite s stanjem. v katerem s^ nahajate ta da mirno počakate poroda. Vsaka odprava telesnega plodu je kazniva po kazenskem zakonu Glede službe v takem stanju povprašajte v bolnici, sicer pa se posvetujte gfle-de bodočnosti z materjo, ki bo še na.1bol.1e vedela svetovati 'n vas bo gotovo podprla v težavnih prilkah. I C. St. J. K1 Sub temu, da ste «uni v določenem roku Izročil? svojemn dolžniku-kmetu obveznico ste |o morali oo razglasu občine zamenjati z novo. — Po uredbi o ükvidacili kmetsfkih dol gm', ki velia od 26 9. 1936 je predpisana zamena dolžniških listin po obrazcu in oo postopku, ki le bil predpisan s pravilnikom ki velia od 31. 10 1936. Občtaa vas je torej pravilno pozvala k novi zameni?v*, ker mora občina oreps obveznice overiti In era poslati davčni upravi če ne plača dolžnik dosi^l'h obrokov no uredb1, dobi u/rmik pravico takoi zahtevati pflnčilo celotnega ostanka doTsra po redni sctal poti. Le v primeru elementarne nezfo^e zaradi katere le bil dolžnik oro-^en daVkov ne orMobl uir*n''k navedene pravice Predno bi hoteli teHati ofrtariptk potom sodVSČ« morate svorrà rtolžnka p'pmeno ommmnl+i in mu določiti za plačilo zakasnel:h obrokov 15 dni. J. 8. M. S- Izplačilo ta vplačilo potom vloge v zaščitnem denarnem zavodu. — Le po odobrenem plačilnem načrtu ki ga Je zavod dolžan razložiti svoj.m vlagateljem boste mogli doseči Izplačilo vloge po uredbi pa Izvršiti vplačilo potom stare vloge Ker taki načrti n so enaki za vse zavode vam točnejših podatkov ne moremo dati Denarni zavodi smejo zaračunavati za obresti in svoje stroške le največ po 10% na leto ln velja dotična uredba že od 1 2. 1935. Pri Poštni hranilnici boste morali na novo otvoriti nov čekovni račun. K. P. S. Kateri službo jemalci so deležni dobrot po uredbi o minimalnih mezdah. — Uredba je bila izdana 16. 4. 1937 ta Je stopila v veljavo po 60 dneh. Njena določila se nanašajo na vse osebe ki dajejo stalno ali začasno v najem svojo umsko ali telesno moč za nagrado, ki sme biti ali v denarju ali v prirodninah. Uredba velja za indutrijska, obrtna, trgovinska, pomorska rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna ln tem podobna podjetja ta tudi za gradbene ln elektrotehnične obrate. Ne velja pa uredba za pomožno osobje državnih podjetij čigar službeno razmerje je urejeno s statutom. Glede tega osobja veljajo do-iočbe uredb pravilnikov ta poslovnih redov, izdanih po določbah posebnih zakonov tako glede prejemkov kakor tudi glede ostalih vprašani. Ker ste bili sprejeti v službo na prošnjo, vam nI bilo potrebno podpisati posebne pogodbe in vam pritičejo prejemki po uredbi. R. G. Z upnikom sta se sodno poravnala radi njegovih terjatev ln ste obveznosti iz poravnave že v celoti Izvršili. Sedaj ste pa ugotovili, da se je upnik ob izterjevanju svojih terjatev občutno zmotil v vašo škodo. — Vsi ed zmote more biti poravnava neveljavna po zakonu le v toliko, kolikor zadeva bistvo osebe ali predmeta. Pre-dočite vašemu upniku zmoto, ki ste jo ugotovili in mu svetujte, da naj zlepa upošteva škodo, ki vam je vsled tega nastala, ker ste plačali po poravnavi več, kakor ste bili pa v resnici dolžni. Ako bi se z upnikom ne mogla sporazumeti, boste morali potom tožbe zahtevati od njega, da vam prizna zmoto pri poravnavi in povrne kolikor ste plačali preveč. Zdravniška G. M. Dolenjska: Preteklo leto ste preboleli vnetje maternice, pljučni katar ln živčno bolezen. Odtlej slabo spite, vedno vas zebe, pogosto ste otožni. Vsaka dva meseca greste k zdravniku, ki pa ne more ugotoviti nič posebnega. — Po mojem mnenju temelji vaša živčna bolezen na dejstvu da ste preboleli imenovane bolezni, in je torej ni smatrati kot bolezen svoje vrste, temveč le kot posledico ta spremljevalko ostalih bolezni. Ako je zdravnik kljub ponovnim preiskavam našel, da na pljučih m nič posebnega, mu morate pač verjeti ta se zanesti na to, kar ugotovi. Dopuščam možnost, da se Lahko pri enkratni preiskavi prezre kaka malenkost, zelo pa je dvomljivo, da bi se to zgodilo pri večkratni preiskavi V tem pogledu ste po mojem mnenju lahko pomirjeni. Verjetno pa je, da ste malokrvni ta slabokrvni. Svetujem, da jeste večkrat na teden jetra v tej ali pa oni obliki ta pa šptaačo. Taka dieta je zelo dobro sredstvo proti malokrvnosti. Na ta način mislim, da se bo vaše stanje kmalu popravilo. V ostalem ae držite navodil vašega zdravnika. A. H. Gorenjsko. Stari ste 16 let, primemo razviti, športnik, hranite se dobro; vendar ste tako bledi v dna, da «t« kar seleni, kakor pravite v pismu. — V tej dobi opažamo posebno pri deklicah, pa tudi pri fantih posebne vrste bledico, ki sčasoma preide in ki se jo da uspešno zdraviti z raznimi preparati železa. Tozadevno se obrnite na vašega zdravnika, glede hrane pa velja tudi za vas odgovor pod značko »G. M. Dolenjska«. W. A Bad vanje: Po vašem opisu sodeč Imate vnetje okoli lasnih mešičkov, kar Lma za posledico da vam lasje tako hitro Izpadajo. Potrebujete strokovne nege ta vam svetujem, da se nemudoma obrnete na specialista za kožne bolezni, da vam pomaga, če bo Se mogoče, odnosno, da vsaj ustavi proces, čudim se vam, da tako dolgo čakate ta da se niste že prej obrnili na zdravnika. K. 12: V pismu ste opisali razne težave, ki jih imate s prebavo; nadalje, da se vam Izpušča jo mozolji po obrazu. Pozabili pa ste omeniti, kakšno hrano uživate kar bd bilo važno za presojo. Oba pojava, težkoče pri prebavi in mozolji, sta v medsebojni zvezi. Priporočam, da se najprej temeljito Izčistite ta da tudi sloer vzamete od Časa do časa kako čistilno sredstvo. Za časa čiščenja bi bil na mestu post. Uživajte par dni samo čaj, mleko, kavo. Juho ta prepe-čenec. Kasneje preidite na pretežno mesno hrano. Izogibajte pa se tudi v bodoče svežega kruha, fižola graha solate ta zelo sladkih močnatlh jedi. Bor 17.5: Izpuščaji po obrazu se pojavljajo posebno pri mladih ljudeh v času. ko prične poganjati brada. So pa tudi v zvezi z motnjami prebave. Na vaSe drugo vprašanje odgovarjam, da Je omenjeno več ali manj normalen pojav. Duševni slabiči pa vlačijo to nadlogo še dolgo s seboj in to Se v času zrelih let. Potreba po spanju Je povsem individualne narave. Splošnega pravila ni mogoče postaviti. Marija. K. Ljubljana: Najibolje Je. da se obrnete na zdravnika, ki vam bo pojasnil celo zadevo. Na tem mestu tega ne morem storiti v dovoljnl meri. Poset pri zdravniku priporočam da se Izognete neprijetnostim. v katere boste sigurno zaSli zaradi svoje neizkušenosti. Ut.: Izpadanje las je v vašem primeru po mojem mnenju v zvezi z meno Proti tem tegobam obstojajo ranil preparati Obrnite se na vašega zdravnika, da vam predpiše enega izmed njih. Poleg splošnega zdravljenja bi b lo potrebno tudi lokalno zdravljenje. V mislih imam masažo lasLSča ta obsevanje glave s kremensko lučjo. B. L. Radeče pri Zidanem mostu: Večkrat dobite napad omotice stemni se vam pred očmi ter imate občutek, da boste padli. Nadalje sprašujete, da 11 je potrebna dieta pri reumatizmu? Napade, kot Jih vi opisujete, opažamo pri padavici, pa tudi pri raznih motnjah vida in obolenja ušes. Nadalje Jih opažamo pri novotvorbah možganov. Kaj bi bilo v vašem primeru vzrok, more odločiti edino preiskava v večji bolnici Pri reumatizmu m potrebna posebna dieta. F. B. Ljubljana. Pred leti ste preboleb neko težko bolezen ki je bila predvsem krvna kot se vi izražate. Sedaj «e vam pojavlja pri spremembi vremena t. J. pomladi ta Jeseni, nespečnost obenem z močnim b.tjem srca V ostalem ste abstinent in ne kadite. — Sk-xia. da niste podrobneje označili prestane bolezni ker s tem odpade važen moment za presojo Tako ostanejo samo domneve možno je namreč da ste zelo malokrvni ali da imat< tkzv Basedovovo bolezen. aJi pa da gre v vašem primeru za navadno preobčutljivost napram ki .matičnim spremembam. Krvavenje: 50 le tna žena, ki je bUa pred leti že izpraskana radi močne krvav, t ve. krvavi sedaj že 12 dni. — Pn tako močiu krvavitvi, kjer se opažajo že znaki malokrvnosti (omotica utrudljivost pri deiu) je vsekakor treba zdravniške pomoči Pe-ljite ženo k zdravniku, kjer je že bila in kateremu je njeno stanje že znano, da ukrene, kar Je potrebno. Domača zdravila tu ne pridejo v poštev. L. G. P. Pred leti ste preboleli zlatenico. tekom katere ste precej shujšali. Sedaj se počutite sicer dobro, vendar vam saka stvar škoduje. Po mojem mnenju imate kronično vnetje žolčnika. V bodoče e izogibajte mastnih ta sploh pikantnih jedi ta alkohola Jedi belite z oljem Priporočam, ako je mogoče, kuro v Rogaški Slatini Kmetijska posvetovalnica Prašiči grizejo ograje v hlevu F. O. B. Vom, da so prašiči vedno radi grizli korita, ograjo in tudi steljo, zlasti pa slamo v svinjaku. Letos so mi skoro iz-glodali ograjo in korito. Kaj je temu krivo, ali je to zdravju prašičev škodljivo? če prašiče dobro krmite, a kljub temu glodajo les in žro steljo, je iskati vzroka temu v pomankanju nekih rudnmskJi snovi v hrani. Svinja namreč instinktivno išče nadomestila za take primankljaje, čeprav ga v lesu in stelji ne najde. Da se to ne bo dogajalo, Je treba svinje pravdno krmiti Predvsem primešajte v hrano na prašiča dnevno 20 gr klajnega apna in malo žlico kuhinjske soli. Poleg tega dajte pred svinjak, kamor navadno spuščate prašiče (tekal šče) nekoliko zemlje, pomešane z navadnim ogljem, da tudi v tej mešanici najdejo manjkajočih snovi. Priporočljivo je dalje v peči sežgati kosti, jih fino zdrobiti ta to Stupo potrositi med hrano. Drobnjak v kuhinji M. S. v C. Naša družina kaj težko pogreša drobnjak. žal ga pozimi le redko kje imajo, ker jim navadno že pred zimo na vrtu pomrzne. Poskusila sem ga vkle-titi, shraniti v kuhinji, toda v kleti je po-bledel, v kuhinji pa prebujno zraste! in nI bil niti dobrega okusa In ne dobrega vonja. Kako se torej ohrani drobnjak preko zime? Da se ohrani drobnjak vso zimo v rasti, ga je treba še pred mrazom presaditi v lonec aH zaboj, ki ga postavite na svetlo, zračno in nepretoplo mesto. Na gorkem mestu sicer drobnjak bujneje raste, vendar je voden ta brez pravega okusa, v hladnejšem prostoru pa raste počasneje, a ohrani pri tem svoj značilni okus po drobnjaku. Ne sme pa biti na takem prostoru, da bl zmrznil. Najprimernejši prostor za shranjevanje drobnjaka Je svetel hodnik ali pa veranda pred kuhinjo, če se kuhinja preveč ne segreva ga lahko postavite tudi na kuhinjsko okno. P. à t L N> domain vrta Mm pH-deial skoro sto litrov vina. Po prvem pre-točenju je začelo diteti po plesnL Zakaj te neprijetni duh in kako ga odpravim? Vino je zadobilo duh po plesni bodisi, da je bilo grozdje zelo plesni vo ali pa sod za-plesnen. Mogoče, da se duh po plesni ni čutil pred pretočen jem. Poskusite vino takoj pretočiti v dobro pripravljen čisti sod, katerega nekoliko zažveplajte pred naliva-njem vina. če bi potem vino Se dišalo po plesni, ga prečistite s eponitom ali z že-lattao. Mleko Je grenkega ottusa C. J. v Lj. Premenila sem miekarloo, pa nisem zadovoljna, ker ima mleko okus po grenkem. Okus po grenkem povzroča krma, lahko pe tudi slaba posoda, kamor se mleko spravlja Svetujte kmetovalcu, da za nekaj dni poskuša spremeniti krmo ta vsaj delno primeša nekaj nove zaloge. Dalje naj pazi, da bo posoda čista ta nezarjavela. Pazi naj tudi, da mu mleko n« zamrzne. Fttotova moka ca živino S. K. r O. Ali Je fižolov» moka dobra ss govejo živino? Koliko naj Je dajem dnevno govedu t Fižolova moka Je krepka beljakovinska krma ta po svoji sestavi ta prebavnosti zelo primerna za krmljenje goveje živine. Dobro se da uporabiti za vole ta mlečne krave (poveča količino mleka) ta Je zelo primerno za pitanje. Priporočljiva Je tudi za odraščajočo živino, zlasti za oslabela teleta, ker vsebuje dosti beljakovin. Lahko primerna za pitanje. Priporočljiva Je tudi kot zdrob. Na odraslo govedo 400 do 500 kg težko daste lahko dnevno 1—1 % kg moke, mlademu teletu pa okrog % kg dnevno. N A Mojstrski turnir, ki je bil igran deloma v Leningradu, deloma v Moskvi. se je končal z naslednjim rezultatom. 1 Flohr 12 (iz 17), 2 Reshewsky 10 in pol, 3 —4 LevenfiS, Lilienthal. Makag^nov in Rago-zin 10, 7.—8 Bjeiavjenec, Rabinovič 9 in pol, 9.—10 Aiatorcev, Kan 9 Slede Kon-stantinopolski 8 in pol, Keres (1), Smislov 8, Goglidze 7 in pol, Toluš 7, Romanov-ski 6, Bondarevski 5, Panov 3 in pol Kakor sem že omenil, je bil turnir prirejen samo kot trening za ruske mojstre pred ruskim prvenstvenim turnirjem ki se začne najbrž prihodnji mesec Tako razpored partij, zlasti prekinjenih, ki so bile včasih odložene za teden dni ali več. če Je bil kateri izmed udeležencev zadržan kakor tudi Igra brez nagrad (inozemci so igrali za fiksne honorarje), Jasno kažejo, da to nI bil običajen mednarodni turnir, kakor ga je večina poročil skušala pomotoma prikazati Kljub temu Je rezultat v mnogih ozirih zanimiv Flohru daje zmaga rahlo rehabilitacijo po nedavnem zadnjem mestu v AVRÒ turnirju Seveda po moči udeležencev sploh ni mogoče obeh turnirjev resno primerjati, da pa Flohr še vedno spada med osem najboljših šahistov na svetu, o tem doslej tudi ni bilo nikdar dvoma Inozemca Reshewsky in Lilienthal ter ruski prvak Levenfiš so zasedli približno pričakovana mesta Pač pa zelo preseneča slabi placement Keresa, ki Je izgubil pet partij ter ostal pod 50°/« Razlaga za ta neuspeh pa je menda dovolj enostavna enako se je godilo doslej še skoro vsem inozemskim velemojstrom, ko so prvič igrah v Rusiji, sploh je nabrž drugi način življenja, ki se mu je treba šele privaditi ter neznan, drugačen način oziroma stil igre ruskih mojstrov Na Ke-so prvič igrali v Rusiji, vzrok je najbrž vsi še posebej pazili Kljub vsemu utegne siabi rezultat Keresu škodovati, če ga kmalu ne popravi z novim uspehom Saj more biti Keresov cilj za prihodnji čas samo, da si zasigura match za svetovno prvenstvo Za tako drago tekmo pa bo težje našel prireditelje, če se pojavijo dvomi v njegov uspeh V Margatu, kjer se o veliki noči sreča Keres s Capablanco. Bo-tvinnikom, Flohrom in Američanom Si-monsonom, bo torej moral zopet poskusiti zmagati! Sicer najdemo na tabeli ruskega turnirja zopet nekaj novih imen na dobnh mestih, v družbi že znanih in priznanih mojstrov. Očitno razpolagajo Rusi še s precejšnjimi rezervami nadarjenih mladih mojstrov. Tudi procent, ki so ga posamezniki — razen zadnjih dveh ali treh — dosegli, Je dober. V matehu z Bogoljubovim Je dobil Ell-skases 15. partijo V 16. je sicer zmagal Bogoljubov, toda v prekinjeni 17. ima Bogoljubov v končnici le majhne izglede na remis. Tri partije pred koncem bi Eli-SKases še vedno vodil z razliko najmanj dveh, če ne treh točk, tako da mu je zmaga že tako rekoč zasigurana. V matehu Szabo—Landau je bilo stanje po 8 partijah še vedno enako 4:4. 6. partija se je končala remis, 7. je dobil Landau, z 8. je Szabo zopet izenačil. V turnirju šestih na Holandskem se Je preostala partija Scheltinga—Muilwijk končala s pričakovano zmago prvega, tako da deli Scheltinga s 3 točkami s Tolom tretje mesto, Muilwijk pa je brez točke zadnji. Znani madžarski mojster L. Steiner, ki Je sodeloval tudi na mednarodnih turnirjih v Ljubljani in Mariboru, se je pred mesecem za stalno izselil v Avstralijo. Grunfeldova indijska obramba Bell: Aiatorcev Črni: Flohr 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. Sbl—c3 d7—d5 Trenutno so vodilni šahovski teoretiki mnenja, da dà Grünfeldva indijska obramba črnemu enako igro. Leta in leta so črni proti velemojstrom izgubljali skoro vse partije s to obrambo. Mnogi velemojstri, n. pr. Flohr in Botvinnik, so jo pa kljub temu stalno igrali. Končno se je res posrečilo obrambo toliko okrepiti, da je približno enakovredna drugim obrambnim sistemom. Vsekakor dopušča v poziciji tudi precej napetosti, pa lahko postane ob mali nepazljivosti tudi belemu nevarna. 4. Lcl—g5!7 Tudi 4. Db3 ali 4. Lf4, kar Je bolj v rabi, po zadnjih izkušnjah ne da jasne prednosti za belega. Tako poskuša beli nekaj manj običajnega. 4. . . . Sf6—e4! 5. Sc3 : e4 Zelo v poštev prihaja 5. cd5 :. Po SgS :, 6. h4, Se4, 7. Se4 :, Dd5 :, 8. Sc3 ima beli očividno prednost, tako da mora črni igra-ti 5... Sc3 :, 6. bc3 :, Dd5 l I . . . dS:«4 6. Ddl—de današnje psiho logi je so že tako napredovale, da b* se mo rali prav za prav čuditi, da tudi pri nas ne izkoriščajo bolie njenih posledkov Tečaji, ki se jih udeležuje mnogo mladih ljudi, so urejeni zelo preprosto V spio šnem učijo mlade moške ir mlade ženske ločeno. Tu imajo pred vsem prava preda vanja, ki se sučejo vsa okrog vprašanja Kal«) si priborim ljubezen? Kako r jo ohranim? — Kot dopolnilo ao na vrati da-skusiijsice ure. kjer zastavljajo udeleženci vprašanja. Zanimivo je. za kaj gre pri teh vprašanjih. Dekleta zanimajo pred vsem nevarnosti pri flirtanju, urejevanje porodov. zaščita pred moškimi boieznimi. Moški se zanimajo spet za vprašanja ded nosti. plodnosti tn po neki čudni logiki tudi za vprašanje celibata. Po dosedanjih izkušnjah iz ameriških tečajev za ljubezen in zakon bi lahko re kh. da imajo moški radi elegantno, toda ne preveliko pozornost vzbujajoče obleče na dekleta Drugi moški na: takšno dekle le občudujejo toda učinkuje naj pri vsem dobrem okusu pre-profito drugače bi bilo v njej zasumiti nagnienie do razsipnosti Ženska, ki hoče vezati moškega mora ime ti mnogo takta in /animati se mora za vse, kar njega zanima To zanimanje naj vsaj kaže. kajti »moški je nečimernejši od pava«. ie zapisano * nekem zvezku. Zanimivo je tudi opozorilo na največjo previdnost Dekle ne sme nikoli pozabiti, da si moški izbira samo v treznem stanju Ne sme torej sprejemati predlogov če nekega moškega komaj pozna. V ostalem pa ni dobro, če se neko neodločeno razmerje vleče dalje nego leto dni. Mlade moške opozarjajo znanstveniki na to, da imajo dame majhne pozornosti nad vse rade. »Šopek vijolic«, se glasi nasvet, Vaditelj: »Gospoda, zaenkrat bomo začeli s čisto preprosto stojo na eni roki ...« (»Bulletin)« španska tragedija Eden izmed značilnih voz, s kakršnimi bo bežali Kata-loncl lz Španije na francosko ozemlje. Ne manjka niti koza, ki daje brezdomcem mleko za hrano . • • Tvorba novih rastlin Uspeha genialnega ruskega sadjarja Mičurina Uspehi, ki jih Je slavni Mičiurin dosegel, so dali pobudo za enake poskuse pri zelenjavi, pri sočivju in pri raznem žii u. Osnova je zopet križanje, da se dobe zaže-ljene lastnosti: okus, oblika, odpornost proti mrazu in proti vročini itd. V Rusiji je danes že v obratu mnogo tovarn za ustvarjanje novih in popravljanje znanih koristnih ras'. Lin. Ako je treba kako rastlino p-, caviti, t. j. pridobiti ji ustreza-joče lastnesti, jo pošljejo v preizkuševali-gče. Tam jo križajo s kako istovrstno rastlino iz zbirke, ki so jo učenjaki nanesli z vseh delov sveta, tn često se dobe prav presenetljivi uspehi. Pred par leti je bilo preizkuševališčem naloženo, naj vzgoje vrsto pšenice, ki bi uspevala in dozorevala v severnih krajih, kjer doslej žito sploh ni raslo. S čestim križanjem so dosegli novo pše nično vrsto, ki ima z oneško pšenico skupno to lastnost, da ne pozebe, z drugimi pa to, da daje obilen plod. »Novinka«, kakor so jo imenovali , ima med očeti in dedi poleg aneške, rastoče ob jezeru Onega, še gali-Sko, sibirsko m indijsko pšenico. Sejali so jo na 62 s opinji severne širine in je odlično prestala preizkušnje; kratko severno poletje ji je zadostovalo da je dala prav dobro žetev in debelo zrnje Imela pa je napako, da se je seme pri žetvi močno osipalo. iz zbirke so poiskali vrsto, ki se najmanj csiplje in novinko Se enkrat križali. To pqt je dobila še primes skandinavske pšenice Ln zdaj je polnovredna se-venia pšenica. Učenjakom se je tudi posrečilo križati Ječmen s pšenico, pšenico s piriko (tritl-eum repens), redkev z zeljem, zelje z gorčico. Danes imajo že zelenjavo, ki izvira od zelja, od redkve in od gorčice. Pri križanju žitaric je napravil važna odkri ja tudi pokojni prof. Jesenko, ki ga ruski učenjaki v svojih razpravah s priznanjem omenjajo. Križanci pa se vedno le ne posrečijo. Tako je »rapUianabrassica«, križanka iz zelja in redkve, dobila liste od redkve, korenino pa od zelja. Namen je bil ravno obraten, toda narava vselej le ne posluša učenjakov. Spačenke pa niso zavrgli, marveč jo goje dalje, morda bo le pokazala kako dobro lastnost. žito, ki so ga ustvarili v teh preizkušnjah, se danes ne seje samo na 62. stopinji, ampak še se-verneje. Na polotoku Koli imajo že obilen ječmenov pridelek, mala rdeča redkvi ca uspeva sedaj že na Spitzbergih. V leningrajskem okrožju, kjer so se prej raz. prostirale močvirne gošče pri Dncvsku, Solecku in Ostrovsku, leže danes obširna polja s križamo pšenico in krasnimi travniki s požlahtnjeno travo. Nič manj niso zanimivi oni oddelki pre-tzkuševališč, ki jim pravijo rastlinske šole. Misel, da je treba semenu dati p:seb-no izobrazbo, preden se vseje. se je rodila v glavi prof Lisenka. »»šole« so enostavni podi, orodje in učne priporočke pa tvorijo vedro za vodo, škropilnica, lopata, tehtnica, rovnica lin toplomer, šolanje obstoja v tem, da se semenu doda toplote air mraza, teme ali svetlobe, kar bo pač rabilo, ko bo posejano Ako se bo rabilo za ozimino, ga izpostavijo stalnemu mrazu od nič do dveh stopinj pod ničlo. Da sem« začne kaliti. se poliva z vodo, da se ne vname, ga rahljajo In z lopato obračajo; kadar je zanj prehladno, ga zgrabijo na kup in pokrijejo z odejo. Semenje ,ki je predelalo to šolo, se razvija hitreje. Pšenica gre prej v klasje, bombaž začne prej tvoriti semenske me. šičke Zaradi kratkega severnega poletja bi južne rastline spl.h ne prišle do cvei-ja, tako pa so prisiljene, da se hitreje razvijajo in da iezore, preden napoči zima. Na jugu često su£a uniči pšenično setev. Ako se v šoli rast pospeši, pšenica uide suši in gre v klasje preden so tla Izsušena. V tem pogledu «» trije, štirje dnevi včasih že odločilnega pomena. Bcimbaž dobiva na severu premalo toplote, zato jo dobi seme že v šoli toliko, kolikor je potrebuje. Koruza spomladi v severnih krajih ne uspeva, ker ima preveč svetit be. Severne noči so presvetle zanjo, zato jo drže na preiskuševal!šču ves čas v temi. Ko je posejana, ji pride obilna svetloba ravno praiv. Ozimno pšenico je prof. Li-senko izpremenil v poletno ln ne potrebuje več zimskega spanja ptd snegom. Potrebno porcijo hladu prejme seme že v šoli. Rastline za križanje iščejo ruski učenjaki po vsem svetu. Za rž jo so napravili posebno «Spravo v A'g®1119^. P° prapSe-nico so potovali v Abesinijo, po krompir, ki je po rojstnem listu Američan, so šli v Peru Naš navadni krompir je razn^ž-na stvar, ki ne prenese mraza in je 'udi za razne bolezni zelo občutliiv. Rusi pa so v visokih gorah Peruja odkrili vrsto krompirja. ki ji običajne kromplrfeve bolezni ne škodujejo in je tudi proti mrazu močno odporna. Potrebovali so jo. da b? a križanjem dobili novo vrsto, ki bi to bilo m~iero-če saditi na ruskem severu. Ko pa so Pa- i dvoma, da se mu je to že posrečilo. manca posadili v okolici Leningrada, je pač napravil prekrasne grmičke tn lepe korenine, gomoljev pa ni bilo. Dolgo so si belili glave, kaj v Rusiji ni všeč gostu lz Južne Amerike Preiskali so zemljo, bila je v redu, postrežbo je imel najboljšo — kakor v kakem sanatoriju za jetične lju. di. Storiti pa le ni betel. Vroče je prihajalo učenjakom, saj je bilo treba opravičiti stroike za potovanje v Peru. V tej s tisici se je nekdo spomnil, da so pomladanske noči v Peruju daljše od leningrajskih. Znane »bele noči« gostu nikakor ni-8D ustrezale. Ni kazalo drugega, kakor da so ji dan skrajšali na navadno peruansko mero. Ob red eh krompirja so postavili tračnice, na njih pa hišice, ki so se dale poklopdti na grmičke, kadar so kaprica-stemu Američanu hoteli napraviti noč. Ti pokrovi so dobili učeno ime »fotoperiodič-ne hišice« in ao dosegli svoj namen. Pe-ruanec je začel uspevati, tvoriti gomolje in je postal praded onega krompirja, ki ga danes sarie v severnih ruskih pokrajL. nah; kjer pa je križan z domačimi vrstami, miu romantične bele noči več ne Škodijo. Komaj je bila ta zadeva reSena, se je neka velika moskovska ljudska kuhinja obrnila na prof Lisenka, naj vzgoji krompir s čisto okroglimi gomolji. Profesor je nagrbančil čelo, češ ti ljudje se norčujejo. Kuhinja pa je dalje pisala: ... »radi bi namreč krcimpir lupili s strojem, zato pa mora biti čisto okrogel. Sedaj imamo celo vojsko ljudi, ki lupijo krompir, kar je zamudno in drago. Naša kuhinja pos reže namreč vsak dan z 20.000 obedi in večerja mL« »Aha. sai se ne norčujejo,« Je dejal prof. Lisenko ln odpisal, da bo poskusil, kaj se bo dalo napraviti. Pri njegovi nadarjenosti ln sposobnosti ni nobenega »je vreden več nego obljubljen venec orhidej.« Danes ne prevladuje več mnenje, ki )• veljalo še okrog L 1920.. da je dekletu za poklic več nego za vse drugo Njena želja je pred vsem ta. da se poroči »Govorico srca«, ki toliko krat človeka prevari pa skušajo čim bolj obiti in mladim ljudem razlagajo vlogo seksualnosti v zakonu na čim bolj razumen način. Kako spoznaš pravega druga aH družioo? Za odgovor na to vp-ašanje razpolaga zadevna ameriška znanost s celo vrsto testov, preizkušeni, ki določajo o tem vprašanju. Te preizkušnje se nanašajo na socialni položaj, družino, razmerja predsodke, reakcije. temperament, navade, želje »Če nimate nobenega temperamenta«, se glasi neki stavek »se ne poročite z moškim, ki ima mnogo temperamenta. Oba bi postala od tega nesrečna « Vprašalna pola, ki ie videti nedolžna, skuša ugotoviti sposobnosti in pripravnost. Vprašuje a pr. po nagnjenjih in konjió-kih. ki so videti postranski, vprašuje, kakšni vrsti tort in pogač da ješ prednost, kateri državniki, umetniki, barve itd. te najbolj zanimajo. Zanimivo je, da teh rpraSalnft po! ne predlagajo samo mladim ljudem, temveč tudi materam. V 80 odstotkih vseh prirrx». rov »o odgovori deklet ta mater enakj ai! vaaj zelo podobni Če so si enaki tudi odgovori matere ta sinu, tedaj je računati najmanj s težavno taščo. V Zedinjenih državah takAn« priprt ▼1jsine. metode za ljubezen in zakon ne veljajo več za ekstravagantne Zakaj ne bi praktične izkušnje in teoretično znanje ne olajševali tako težavnih življenjskih korakov? Saj ostaja poleg vsega še vedno dovolj problemov, ki J5a jih je lažje zmagovati, če »i je človek na takšen logičen način ustvaril prve pogoje za skupno življenje brez trenj. V VSAKIVODI pa naj al bo trda ali mehka ms dobro peni odlično terpentlnovo milo HUBERTUS td lepo opere In dolgo tra ja! Domač Izdelek! ANEKDOTE Napoleon nI maral umetnikov ln trgovcev. ki so se povzpel! na najviéjo stopnjo umetnosti ali blagostanja brez njegove naklonjenosti ln pomoči. Nekoč je srečaj na dvornem plesu gospo Cordonovo, ženo enega najbogatejših bankirjev v Parizu. Približal se ji je ln dejal: »Vi ste, kakor čujem, gospa Cordo»»-va.« j »Sem. sir,« Je odvrnila clama. »Slišim tudi, da ste zelo lmovttl?« »Tako je, taiam osem otrok«, se Je od. rezala bankir jeva žena. Cesar, ki je bü dotlej brez otrok, se je po tem odgovoru molče odvrnil v stran in začel pomenek z drugim udeležencem plesa. Pred sto leti je živel basist Lablache, eden najobilnejših možakarjev, kar Jih pomni zgodovina debeluhov. Nekoč se je Lablache pripeljal na Dunaj. Najel Je lzvoSČ-ka. da bi ga peljal v opero ko Je hotel vstopiti, pa je hudomušni kočijaž vprašal: »Ali naj vas odpeljem naenkrat, ali v. dveh polovicah?« VSAK DAN ENA »Striček, povedati ti moram, da sem včeraj v šo i razbil šipo.« »Tako, tako... Ali je hudo zaropotalo?« 1 »Zaropotalo Se ni, ker tega sploh nisem povedal doma ...« _________ /»IL Fam. Blod«), .. .arsiufit. s?- -uäf^-o»- «»• » fi* O R T Naša pot pod f atre Jugoslovenska reprezentanca je dovolj udobno in brez težav prispela na cilj letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo (Pismo našega posebnega poročevalca s Fls-tekem) Zakopane, 8. februarja Krepko kranjsko »srečno rajžo« so nam na glavnem kolodvoru zaželeli naài sa.vezni »višji« ln Številni svojci ln prijatelji — pa nas je opoldanski brzec potegnil — daleč v svet! Odločilni pri železnici so nas udobno preskrbeli s prostorom, tako da nas Je ves čas težilo in morilo vprašanje, kako bo od Dunaja dalje, ko bomo morali prestopiti v drug vlak! No tudi soseda Nemčija se Je kava!irsko izkazala: čakali so nas na telefanično prošnjo lz Gradca rezerviram kupe ji in ko so se čez noč fantje malo razbohotili tudi po sosednem drugem in prvem razredu, je polno dobrohotnosti bilo v očeh sprevodnikov po Nemčiji, Češki in Poljski, ko so po »službeni dolžnosti« opozarjali, da Imamo vozne listke samo za tretji razred. Kar nekako zedüuli so se v tem, da so po teh službenih besedah obe očesi zatlsmili in vrlim tekmovalcem v srcu voščili lahko noč ln prijeten počitek na mehkih blazinah za gornjih deset-tisočev! Prisopihamo do Maribora, odpiramo ok, 'n stegujemo vratove — Smole 1a Panifica in Lojza Klančnik».. ki bi morali tu vstopiti nikjer! Carinske oblasti so že končaj e svoje povpraševanje po valutah, — oj kako mirne vesti so naši tekmovalci zrli v stroge oči obmejnih organov, ko so jim »lagali« v brk. da »o prazni žepi — naših pa Se nikjer! Pa priteče le od nekod nekdo povedat naj tih vendar rešimo reveže, ki jih na carinarnici drže zaorte in Jih ne puste brez potnih listov v vlak! — Seveda ko so pa njih pasoši do Barinjega trenutka romali od instance do instance zaradi vseh žigov kolkov tn Stampi! Jk ln tih je šele vodja moštva Predalič mogel vzeti s seboj. Oddahnil! pa smo se ko se Je plavolasi Smolej le pojavil na peronu. Ko so vlaku priključili v pomoč zadal fte en hlapon ln Je pričela vožnja v breg, na Semmering, se je vse nagnetlo k oknom da M videli, kako je tu s snegom Pa je nebeški vremenar prav skromno preskrbe 1 z belo opojnostjo tudi ta sve-tovnoznani zlmskosoortni center ln prijazna »letoviščarka«, ki se je vračala s prijetnega dopusta dcmov na Dunaj, nam je prlTKTvedovala o velikih kopnih krpah ln rebrih, ki Jih kaže semmerinška skakalnici! IXmaj je bil — ob pol 10. zvečer — čisto Izumrl. Potnikov Je izstopilo malo, ceste pa prazne ln tihe, tudi oba kolodvora čisto »pogrebno« mirna V gostilni, kamor «mo se zatekli malo potolažit lačne želodce, je bilo vsega dobiti pet golažev tn si je večina morala kar s čajem pogreti dušo. Priskočila Je na pomoč pozneje v vlaku izdatna sa verna potovalna zaloga in Je torej tudi večerja bila — četudi ne čisto po programu — opravljena v splošno zadovoljstvo! V Krakovu smo morali prestopiti drugič Ne vem kje smo se vračunali, prepričani smo bdli da Imamo tu dobro uro časa za zajtrk. Prometni funkcionar FIS, kj nas je tu pričakoval, pa nas Je kar napodil v drugi vlak. češ da Je le pet minut še do odhoda. Res je bilo komaj pol naše prtljage v vagonih pod streho, pa je vlak že potegnil. Ustaviti so ga morali ponovno, da smo se vsi vkrcali. Spet pa je morala sa vezna provi Jan tna komora nadomestiti zajtrk! . Bliže in bliže Tatram Je «to — snega pe od nikoder! Potniki v vlaku so pripovedovali o hudi snežni krizi! Nismo Jim prav verjeli saj vemo. da je naša Planica Se dovolj založena s tem prepotrebnim rekvizitom. Res se je v zadnji četrtini pričela pojavljati sicer pajčevinasta plast snega in v daljavi smo zagledali vrhove Tater. Silna snežlšča so sijala v soncu, da je jemalo vid — lesket je izdajal, da je tam sam led! Kar samo od sebe Je prišlo ■vpi-ašanje: kako se imata tam gori Praček bi Heim — a.li Ju bomo Se našli zdrava in . cela? še bolj nam je tesno postalo, ko so | nam povedali, da Je mani svetovni mojster Emile A lis is že moral romati z blesirano nogo s terena — v posteljo. Snega je »ratalo« že malo več — kakih 15 om — ln Knap je zadovoljno ugotovil, da ga Je za tek »koj dovelj«. Pa — o strah in groza: čim bolj je àio proti Zakopanemu, tem večje so postajale kopne lope in tanjša snežna odeja! Sprejeli so nas lepo, prisrčno. V našem Jeziku nas je pozdravil na kolodvoru mo-drooki simpatični profesor — rojen Litva-nec, ki se je v času svojega študija v Varšavi kar dobro naučil hrvaščine. Dodelili so nam ga v pomoč ln fanta imamo vsi radi, ker je zmerom s nami ln ves v skrbeh za nas in našo udobnost. Nastanjeni smo v dveh majhnih penzionih, kar Je nadvse ugodno, ker Je bolj domače in prijetnejše, kakor pa v velikih hotelih. Bojazen kako bo s poljsko hrano, je tudi hitro minila, ker — vsaj doslej — Jemo čisto »po naše«, kar pa so nam že poljskega pokazali, je pa tudi dobro teknilo! Včerajšnji prvi dan je bil namenjen zgolj počitku — trening se prične šele danes. Zaenkrat torej o tem potovanju, o vsem ostalem pa drugič! Se to: Heim in Praček sta nas popoldne pozdravila cela. zdrava in zadovoljna !—Slč, V Zakopanem so včeraj začeli Letošnje FES tekme so se včeraj začele. Spored tekmovanja, ki bo trajalo do vklj. nedelje 19. t m., Je razdeljen takole: nedelja 12.: smuk za moške in ženske z začetkom ob 12.; ponedeljek 13.: tek star fet na 4 X 10 km z začetkom ob 9.; torek 14.: slalom za moške tn ženske z začetkom ob 10.; sreda 15.: tek na 18 km za prvenstvo in kombinacijo z začetkom ob 10.; četrtek 16.: skoki s kombinacijo z začetkom ob 12.; petek 17.: tekme vojaških patrol z začetkom ob 8.; sobota 18.: tek na 50 km z začetkom ob 9.; nedelja 19.: samostojni skoki z začetkom ob 12. Na letošnjih FIS tekmah je med 24 državami Jugoslavija zelo močno zastopana in sta zaradi tega zagrebška in beograjska radio postaja poskrbeli za radijski prenos s teh tekem. Poslušalci naših postaj bodo lahko poslušali izvirna poročila la Zakopanega v naslednjih dnevih: v nedeljo 12. t m. poročilo ln kratka reportaža s plošč od 20. do 20.15.; v ponedeljek 13. direktna reportaža s cilja ob 13.30.; v torek 14. poročilo fai reportaža s plošč od 20. do 20.15; v sredo 15. enako kakor v torek; v soboto 18. poročilo z vsemi Izidi od 19. do 19.20 in v nedeljo 19. direktna reportaža med 14. in 14.30 uro. za prvenstvo GZSP Jesenice, 11. februarja Danes popoldne Je bil na Crneun vrhu prvi del prvenstva GZSP v alpskih disciplinah, to sicer v smuku. Udeležba je bila zelo velika, saj so tekmovali naši najboljši gorenjski smučarji v tej disciplini, manjkala sta edino Heim in Praček, ki sta v Zakopanem. Dolžina proge je znašala 2500 m. višinska razlika pa 650 m. Vreme je biio precej toplo in sončno, sneg Južen. Rezultati so bili: L žvan Alojzij (ASK Gorenjec) 1:18, 2. Klein Bruno (TK Skala) 2:81.7, 8. Snidar Emil (ASK Gorenjec) 2:34, 4. Koblar Stanko (TK Skala) 2:34, 5. Medija Franc (Bratstvo) 2:43.9, 6. Klemene Ivan (Tržič), 7. Thaller Franc (Skala). Izven konkurence je tekmoval tudi Tone Strumpl, član Jeseniške Skale, ki Je presmučal progo v 2:41.5. Tekmovanje je poteklo v popolnem redu. organizacija je bila brezhibna. Jutri se prvenstvo nadaljuje, in sicer bodo tekme v slalomu. Nocoj Je krenilo na òmi vrti mnogo smučarjev, zlasti Ljubljančanov, ki so se pripeljali s prvim večernim vlakom. Med äanalnjjimi dogoäki Kogsraetoe tekme, smučarske prireditve, drsalno tekmovanje • • • Lepo vreme Je, smučar?! vzdihujejo za snegom, pa ni prav nič čudno, da so zdaj precej živahni — naši nogometaši. V LJubljani sta se dogovorila za prijateljsko tekmo Mars in Hermes, ki bosta preižkuslla svoje mod na igrišču Ilirije za Koltasko tovarno. Začetek te tekme bo ob 15. Podobno preizkušnjo sta si napovedali tudi Reka ln Grafika, ki bo ob pol 15. na Igrišču Reke ob Tržaški cesti. Železničar — Ljubljana Danes ob 15. ari na Železuičarjevem stadionu v Mariboru Za otvoritev nogometne sezone v Mariboru si Je domači železničar izbral za tekmeca našega Ugaša S K Ljubljano. Ker Ljubljančani že dolgo niso gostovali t Mariboru, vlada za njihov nastop Izredno zanimanje ker bo pokazal vsaj približno razmerje med močmi starega li-gaša in kluba, ki ima vse pogoje, da v bodoče igra v n. nacionalni ligi, ki Je bila ustanovljena po sklepu zadnje skupščine JNS. Kombinirana enajstorica 8K Ljubljane ▼ Litiji. V Litiji vlada veliko zanimanje za današnjo tekmo, kjer bo nastopila močna enajstorica Ljubljane proti domači Litiji. Ker je Litija v dobri formi, je pričakovati zanimive igre. Pričetek bo ob 15. Prav tako nočejo zaostajati niti Celjani. Tudi tamkaj bodo imeli dve nogometni tekmi. In siceT ob 13.30 na Olimpovem Igrišču med Olimpom tn SK Laškim, ob 15. pa na igrišču pri »Skalni kleti« med Jugoslavijo in Atletiki. V Zagrebu bodo nadaljevali tekmovanje za dr. Torbarjev pokal in sicer sta danes na vrsti tekmi med Ooncordijo In Slavijo iz Varaždlna in med Gradjanskim in Hašk om. V Beograda tmajo dane« že drugI dan madžarskega gosta in sicer odlično Hun-garijo iz Budimpešte. Današnji njen na- gprotn3c je Jugoslavija. (O fefcfu včerajšnjega srečanja z BSK poročamo med brzojavkami. Op. ur.) Smučarski spored Najvažnejša prireditev bo danes tekmo* vanje za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji (v slalomu) na Črnem vrhu. Čeprav brez največjih favoritov Hedma in Pračka bo tukaj zbrana vsa naša elita v alpskih disciplinah s Stirimi najmočnejšimi, ki so pred kratkim zastopali državne barve v Cortlnl Na naši severni meji bodo danes tekmovali v Orožnovem ismuku po Pohorju. Proga vodi po vsem Pohorju od vzhoda proti zahodu in se začne pri Mariborski koči, konča pa v Vuzemici. Dolžina vse proge znaša 52 km. Naši skakači, T po Številu, so Se pred dnevi odpotovali na Koroško, kjer bodo danes startali na veliki mednarodni skakalni prireditvi blizu Celovca. Drsalne tekme — vse dopoldne Prireditelji tekmovanja za drž. prvenstvo v umetnem drsanju so morali zaradi ala-bega ledu spored tekmovanja Se enkrat spremeniti, in sicer tako, da so tudi tekmovanje v obveznih likih za moško ln žensko juniorsko skupino prenesli na danes dopoldne. Tako bo ves tekmovalni spored za drž. prvenstvo izveden v teku današnjega dopoldneva. Prosto drsanje za konkurenco, za katero vlada med občinstvom največ zanimanja, bo na vrsti približno okoli 9.30. Lista tekmovalcev: seniorji: Thuma (I), Biber (Ilirija); Juniorji: škrtič (Zašk), Presinger (Celje) in Bet etto jum. (L); se-niorke: Palme in Schell (obe L); jun'or-ke: GomboS (Zagreb), Wisiak, Fine, Bogataj ta Schell (vse I.) in par Silvia Pal- ■ me-dr. Schwah. I Švicarski glas o naših hokejistih švicarski listi se nek» laskavo Izražajo o našem hokejskem moštvu in pravijo, da Je od prve tekme mnogo napredovalo. Zanimivo Je, kaj piše o ponovni tekmi med Jugoslavijo In Latvijo »Neue Zürcher Zeitung«. »Jugosäoveni ao ▼ tej tekmi nudili ponoven doikaz o poboljšan ju svoje forme, zlasti pa so pokazali napredek v taktičnem pogledu in Je tekma nudila veliko lepih trenotkov. Jugosloveni, Id so sleherno prosto minuto porabili za trening, so verbali pred tekmo pod nadzorstvom Buckne ln so se posledice že opazile v tej tekmi. (Buckna je Kanadčan in že več let stalni trener ln Igralec češkoslovaškega prvaka LTC in državne reprezentance. Je tudi član in igralec kluba, ki zastopa leto« Kanado na svetovnem prvenstvu. Op. ur.). V drsalno tehničnem pogledu so bili sicer Latvijd boljši in znatno premočni, vendar ee je pri Jugoslovenski obrambi opazila dobro premišljena organizacija, ki Jo je bilo v prvih tekmah tako pogrešati. Keeper (vratar) Je danes dosegel formo, M mu Je omogočila, da Je ponovno uspešno prestregel zaporedne strel». »Zidu« (obrambna taktika, pri kateri se vse moštvo postavi pred lastni gol — Op. ur.) Jugoslovani ne poznajo; dosledno so napadali s dvema igralcema tudi tedaj, ko so büi zaradi Izključitve Številčno šibkejši Skoda, da Je njihova drsalna tehnika le malo napredovala, Očitka o nesigurnem streljanju ln pomanjkanju preciznosti ni mogoče prihraniti niti zmagovalcu, ki bd moral lz ugodnih pozicij doseči dosti ugodnejši rezultat. Latvijci so bili od vsega početka premočni in so se zaradi dobrega drsanja neprestano pojavljali pred jugoelovenskim golom streli pa so bili slabi Sporadlčnl prodori Jugoslovenov, nosilec Je bil večinoma njihov najboljši Igralec žitnik, niso uspeli, ker mu soigralci niso zadostno pomagali. Latvijci so prišli po golih Peter-sansa in Putntasa v vodstvo, v drugI tretjini pa so Jugosloveni Izsilili neodločen rezultat, ker se Je njihov vratar izredno izkazal. Proti koncu so Latvijci stalno napadali ln potisnili nasprotnika docela v obrambo, so pa dosegli samo Se dva gola. Tako dobrih učencev, kakor so bili Jugosloveni, nismo videli pri nobenem drugem moštvu. Na prihodnjem takem tekmovanju bo treba z njimi resneje računati.« Prvi dve finalni tekmi V teku petka sta bili v finalnem tekmovanju za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, v katerem nastopajo le Se moštva Kanade, češkoslovaške, Amerike in Švice, odigrani prvi dve tekmi. V Baselu Je pred 80.000 gledalci nastopila Kanada proti Svici In smagala nad oslabljenimi domačini s visokim 7 :0. V Curihu so igrali Američani ln Cehi. Igra Je bila sedo lepa in se je v rednem času končala brez gola, v drugem podaljšku po 2 X 5 minut p« so Američani spravili puok v češko mrežo. Cehi trdijo celo, da Je bil to lasten gol. Take Je Amerika zmagala nad CSR z 1 :0. Na sporedu so Se naslednja srečanja: Švica : Amerika, Kanada : CSR, CSR : Švica in Kanada : Amerika. (glej tudi 2. strani) 0 progi za smuk s Pohorja Odlično markirana proga spada med najtežje, bo pa sigurno Imela dovolj snega Prijatelj državnega prvenstva v alpski kombinaciji Mariborska zimsko-sportna podzveza "stremi za tem, da bi čimbolj uspešno organizirala letošnje državno prvenstvo, Iti bo 4. bi 5. marca v okolici Rib: lice ln Senjorjevega doma na Pohorju. Tehnični odbor Je že dalj na delu na terenu, da bi z ureditvijo proge zadovoljil vse sodelujoče. Proga za smuk bo dolga 4950 m z višinsko razliko 800 m ter bo tako popolnoma ustrezala Idealni progi za smuk. Start bo četrt ure od Senjorjevega doma. Takoj v začetku Je proga zelo strma ter je tragirana v 5 dolgih brzinskih zavojih, nato vodi tez mostiček na pot, po kateri teče okoli 600 m. Sledi valovita prečka (150 m) do Izseka v obliki črke S, tudi ta del je valovit Nato zavije proga na strm travnik z Iztekom, dalje pa vodi po poti (200 m) in Izseka na drug strm travnik z raznimi terenskimi izpremembami (500 m). Nato sledi ozek, strm in vijugast prehod do krajšega travnika, nato pa gre zopet skozi ozek prehod na zadnji travnik, kjer bo cilj, oddaljen od Ribnice 20 min. ter zelo lahko dostopen za občinstva proga je Izrazito tehničnega značaja, ker skoraj nikjer ne dopušča popolnega razvitja brzine. Nepričakovane terenske izpremembe zahtevajo ostro zaviranje in hitre zavoje v veliki brzini Razen tehničnega znanja bo proga zahtevala precej izdržljivosti Sicer pa Je Izpeljana tako, da sledi napornemu delu vedno lažji, ki dovoljuje malo oddiha. Največje zahteve v pogledu izdržljivosti in tehnika bo stavil zadnji kilometer proge. Proga vodi mestoma po gozdu, posebno v gornjem delu. Najlepši pregled Je mogoč pil mostičku (10 min. od Senjorjevega doma), kjer bodo gledalci lahko opazovali potek tekmovanja v najtežjem odseku prvega dela pro. ge. Ob drugi polovici proge Je več kmet-sklh hiš, ki se bodo uporabile za rešilne postaje. Proga spada med težje tn Je izbrana, zelo skrbno; obrnjena je proti severu, tako da se ni bati, da bi vreme mnogo vplivalo na sneg. Vsa proga bo odlično markirana, tako da tudi v tem pogledu ne bo pritožb in protestov. Občni zbor SK Marsa Na svečnico, dne 2. februarja je bilo v gostilni Predovič VL redni letni občni iSbor Športnega kluba Marsa v Ljubljani Članstvo se Je številno odzvalo povabilu starega odbora in z zanimanjem poslušalo poročila odbornikov. Vsa poročila so bila podana točno, popolno in vestno. Članstvo je izvolilo po'večini stari odbor, samo nekaj Izprememb je nastalo pri teh volitvah v vodstvu kluba. Videlo se je povsem, da Ima članstvo v ta odbor svoje popolno zaupanje, saj je mogoče Mars edini ali pa redki klub v Ljubljani, ki s svojo, čeprav skromno Imovino tako gospodari, da ni dolga nikjer, pač pa kaže klubova imovina aktivo. Velike naloge si je zastavil klub ln njegov odbor v letošnjem poslovnem letu. Vsekakor Je Marsu neobhodno potrebno Igrišče. Klub razpolaga z dobrimi igralci j uspešen trading. C* M klub pribori igrišč«, s« bo takoj opazil Ae večji napredek. Rasen tega hoče odbor, č« ai pribori igrišč«, ustanoviti S« nekatere sekcije, ki bodo zainteresirale ostale aimpatlzerj« Marea v poljansko Sentpetnskem okraju. Občni zbor je potekel v pripravljanju načrtov za bodoče naloge kluba; Marsovci so agitai na vseh poljih. Mi Jim v novi poslovni dobi želimo veliko sreče in uspeha, da uresničijo svoje naloge, ki so si tih zar stavili. Razpis tekem v slaloma za prvenstvo dravske banovine pri Celjski ali Mozirskl koči Zimskoeportnl odsek Savinjske podružnice SPD v Celju razpisuje tekmo v slalomu za prvenstvo dravske banovine, katere po-krovitelj J« ban dravske banovin«. Tekma bo po pravilnikih J. Z. S. S. v nedeljo 19. t m. pri Celjski koči V slučaju da bi pri Celjski koči za brezhiben potek tekme n« bilo zadosti snega, bo prireditev pri Mozirskl ko« na Golteh. Pravico udeležbe imajo val klubi dravske banovine, včlanjeni v J. Z. S. S. Tekmovala bodo 4-članSka moštva verificiranih tekmovalcev, od katerih se bodo ocenjevali trije najboljše plasirani Prijav« sprejema Zimskosportnl odsek Savinjske podružnice SPD v Celju do petka 17. t. m. Pri Ja vn ina znaša din 10.— za tekmovalca. Naknadne prijav» na dan tekme se sprejemajo do 8. v Celjski odn. Mo-zirsld koči proti plačilu dvojne prijavntae. žrebanje startnih Številk za moštva bo na dan tekme ob 8. Start ob 10. dopoldne. Višinska razlika okoli 600 m dolge tekmovalne proge znaša 150 m. Klub, ki doseže s svojim muStvom prvo mesto, prejme naslov: »Prvak dravske banovine v Slalomu za leto 1939 tn darilo g. bana. Moštvo, ki bo doseglo 2. mesto, prejme darilo Mariborskega ztmško«port-nega podsaveza. Razglasitev rezultatov ln dsfl be pe Celjski odn. Mozirskl koči. Opozorilo Kraj, kjer se bo vršila tekma, bo <**• končno objavljen v Ustih v petek dne 17, t m_ V primeru, da bo tekma pri Moaliaid koči, bodo imeli tekmovalci brezplačno pie» nočišče na skupnem ležišču. Za prenočevanje v Celju ee bo Skušala doseči v hote* lih znižana prenočntaa. V primera, da bo tekma na Golteh pri Mozirskl koči, bo T •oboto 18. t m. ob 16.30 pred kolodvorom v Celju na razpolago posaben avtobus. Osna vožnji din 20.—. Tečaj v anraten hi stoloma M fuHJi*! priredi Smučarski klub LJubljana v dnevih od 18. do 26. t m. Ker Je Be nekaj mest prostih, se sprejme Se nekaj dekle< ki Imajo veselje do športnega udejstvova-nja. Obvladati morajo vsaj začetne 2fioa» Podrobnosti na sestanku, ki bo v ponedeljek 13. t. m. ob 19. v damski sobi kavarn« »Emone«. Motoklub Diri J« v Ljubljani XXVI. redni letni občni zbor bo v četrtek dno 9. matica t L ob 20. v restavraciji »SlamKSc. Dnevni ral kakor običajna — Upravni odbor. Savez motoklubov kraljevine Je razpisuje za dne 25. februarja t. L ob 21. Izredno glavno skupščino, ki bo T kavarni Emoni (I. nadstr.) v Ljubljani s nar slednjim dnevnim redom: pozdrav predseA* stva, sprememba pravil, predlogi za redno glavno skupščino, razdelitev terminov in slučajnosti Predlogi za lzprememho prfc vil se morajo najkasneje 8 dni pred skupščino dostaviti upravnemu odboru saveza. Upravni odbor MSKJ. Smnčarsld klub LJaMJana» Pestameli vseh članic darnske sekcij« bo v ponendoli ek 13. t m. ob 19 v damski sobi kavar» ne »Emone«. Udeležba obvezna zaradi tečaja na Pokljuki, Koncert pianista Ivana NoSa v Milanu Milano, februarja Dne S. februarja > bil v dvorani tukajšnjega konservatorija Verdi koncert, na katerem Je odlični slovenski pianist Ivan Noč iz Ljubljane Izvajal skladbe Vivaldija, Bacha, Chopina, Tajčeviča, Llszta. Zaradi obolelosti žal nisem mogel prisostvovati koncertu, zbral ln uredil pa sem poročila svojih prijateljev, ki so se koncerta udeležili ln pa kritike v listih- Vse kako je uspeh g. Noče pri razvajeni ln glasbeno visoko kultivirani Italijanski koncertni publiki važen za vso našo glasbeno umetnost. G. Noč Je prvi slovenski virtuoz, ki se Je osvobodil tistega snačilno našega »filozofiranja«, razglabljanja kritiziranja ln zabavljanja o umetniških sposobnostih svojih tovarišev in prvič se Je osmelil ponesti našo umetnost čez mejo in Ji priboriti priznanje. Koncert Ivana Noča Je Ml prirejen kot izmenični koncert med Italijo ln Jugoslavijo na pobudo ministrstva za narodno kulturo, priredila pa ga Je v svoji režiji »Associazione Italiana di Amici della Musica«. Dvorana Je bila prav dobro zasedena in občinstvo navdušeno nad umetnostjo našega pianista. Po absolviranem, skrbno izbranem programu Je moral umet-aik dodati več točk. Prijatelji so mi navdušeno pripovedovali o Noče vi sijajni tehniki o »lahki« roki o prožnem, energičnem udarcu, o silni muzlkataosti itd. Naj navedem nekoliko kritiških glasov lz milanskih dnevnikov: »II Popolo d' Italia« Je pisal med drugim: »Začetek (izmeničnih koncertov) Je nedvomno s re- . Cen, zakaj Noč Je pianist znatnih sposob- j nostl. O njem lahko rečemo, da Je mnogo pridobil pri Študiju z RosenthaJom, K% missoglujem: Koczalskim, poelužuje pa sé muzikalnega temperamenta, ki ni običajen ta ki je pnpravljen za naravno umetniško ekspanzivnost. Med njegovimi tehničnimi sposobnostmi ln Izraznimi zmožnostmi vlada vedno popolno ravnovesje. V svojih programih se naslanja na skladbe, ki aa kar najbolj sKladajo z njegovo duSevnostjo ta z njegovimi rokami. Prednost daje liričnim, kar moči prisrčnim strunam, ki mu najbolj ustrezajo... Najbolje J« vajal Chopinu posvečeni del sporeda ili zanj je žel tudi največ priznanja poslu» Salcev ...« Poročevalec »Corriere della Sera« piše, da je občinstvu najbolj ugajala »čustvena in dovršena Izvedba Chopina« ta podčrtuje »poseben okus«, s katerim Je Noč izvajal Talčevičev» »Balkanske plese«, ki se Je v njih »anerno robustna ta pastbzna pianistova tehnika prilegala značilnemu narodnemu duha skladb.« »L» Ambrosiana« naglaša umetniško zrelost ter ga Imenuje odličnega izvajalca programskih skladb. Kritik lista »La Sera« piše o »sijajnih tehničnih in interpretacijskih sposobnostih pia» nista ln o posebnem uspehu pri občinstvi z Izvedbo Llsztovih del.« že ti glasovi kažejo, da J» g. Nočpraf lepo zastopal svojo in s tem tudj säovea» s ko glasbe no-re produktivno umetnost na tujih koncertnih odrih. Koncertiral Je tudi v Rimu to Benetkah, po naključju sem dobil v roke prekrasno kritiko o koncerta v Benetkah, ki je izšla v »G'azsett^. no« in ki govori v samih superlativih 0 kvalitetah našega umetnika. Uro* PrevorSefc R Nedelja, 12. februarja LJnbljana 8: Kmečki tria — 9: Napovedi, poročila, — 9.15: prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Tercet Stritar poje nar. pesmi ob spremiJevanju harmonike (g. A. Stanko). — 11: Poskočni napevi (plošče). — 11.30: Operna glasba. Sodelujeta ga, Ksenija Vidalijeva in Radijski orkester. — 13: Napovedi poročila. — 18.20: Saksofon (g. M. Ziherl) ob spremljevanju klavirja (prof. M. Lipovšek), vmes plošče. • 17: Kmet ura: Preprečevanje Jalovosti ln zdravljenje Jalovosti krav (dr. Simon žibert). — 17.30: Pevski krožek VIČ Izvaja Cerarjevo opereto »Čevljar In vrag«. — 18.15: Domač koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Konoert vojaške godbe. — 21.15: Za zabavo ta za ples (plošče). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: V oddih igra Radijski orkester. Beograd 17.15: Lahka godba. — 20: Spevoigra. — 21.80; Petje a harfo. — 22.15: Ples. — Zagreb 16.15: Godb« na pihala. — 20: Prenos lz Zakopan. — 20.15: Celo. — 21: Lahka in plesna muzika. — Praga 20.30: Orkester. — 21.10: Revija ta skeč. — 22.20: plošče bi plesi. — Varšava 19.45: Plošče in plesna muzika. — Sofija 18: Lahka glasba. — 19.30: Beethovnov tria — 20: Duetl. — 20.55: Is operet — 21.30: Lahka go^ba ln ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Dunajska glasba. — 19.15: Seirena da. — 20.10: Koncertni večer. — Berlin 19.20: Veseli napevi — 22.40: Koncert solistov, Zbora ln orkestra. — 22.40: Plesna muzika. — München 19.10: Portugalske narodne. — 20.10: Orkester. — 22.30: Lahka ta plesna muzika. — Parla 20.30: Klavirske skladbe. — 21.30: Preno« lz gledališča. — 23.45: Plošče in plesi Ponedeljek, IS. februarja Ljubljana 12: Daljni kraji v lahki glasbi (ploSče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 18.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: paberki lz vsakdanjega zdravstva (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Umetnost ▼ Prekmurju (dr. Fr. Stele). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. um. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Viktor Parma: »Povodni mož« ln »Lepa Kumica«. So. delujejo: ga. R. Polajnarjeva, S. Banovec, R. Petrovčič, glasbeno društvo »Sloga« in Radijski orkester. — 21.30: Po domač« (plošče). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Prenos lz restavracije Emona. Beograd 16.45: Saksofon. — 17.15: Orkestralna glasba. — 18.45: Klavirski koncert. — 20: prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Lahka godba, — 20: Wagnerjeve ln Lisztove pesmi. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Pevci in tambu-raški zbor. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19-15: CeSke pesmi. — 20: Pester j spored. — 21.10: Lahka godba ■ pHoflS. 21.20: Zvočna igra in plošče. — Vartavé 21: Haydn: Letni časi: Zima. — 22: Zgodovina simfonije — Sofija 17.30: Is «vo6-nih filmov. — 18: Lahka glasba. — 191 Klavirski koncert in pet j». — 20: Stmfo» nični koncert. — 20.55: Nadaljevanje koiv certa. — 22: Godba za ples. — Dunaj lil Promenadni koncert. — 16: Mali orkester. — 18.15: Narodni napevi — 19: O modi — 19.10: Godalni trio. — 20.10: Jugoelq» vanski večer. — 22.30: Nočni koncert te ples. — Berlin 20.10: Pester glasbeni ra čer. — 22.30: Lahka In plesna muzika. —♦ München 18.10: Komorni koncert. — 19.181 Plesne melodije na vsakovrstnih glasbilih. — 20.10: S« za ples. — 21.40: Pfitznerjs-V» pesmi. — 22.30: Za zabavo in plea — Pariz 19.05: pesmi. — 20.30: Koncert oiw kestra ta solistov. — 21.30: Plošče ln ko» morne skladbe. — 23: Lahka glasba, ae Torek, 14. februarja Ljubljana 11: Šolska ora: Od Carfgr* da do Sirije Potopisne slike ln recitacij» (gdč. Julija Sušteršič). — 12.45: Balalaju ke Igrajo (plošče). — 12.55: PoročlJa. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi Sb spremljevanju orkestra poj« g. Friderik Lupša, igra Radijski orkesier. — 14: Napovedi. — 18: Veselo rajanje (plošče). —-18.40: Nov način vzgajanja (dr. S. Goga» la). — 19: Napovedi poročila. — 19 30t Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabada — 20: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 20.45: Harmoniko Igra g. Jože Jurman. — 21.30: Pisan šopek (pio šče). — 22: Napovedi poročila. — 22.151 Veseli zvoki Radijskega orkestra. Beograd 17: Orkestralni konoert. — 18: Ruske romance. — 18.50: PloSče. — 20: Orkestralni in pevski koncert. — 21.45: Narodne pesmi ln napevi — Zagreb 17.15: Orkestralna glasba, — 20.15: Komorne skladbe. — 20.45: Orkestralni bi pevski koncert. — 21.45: Slager j i. — 22.20: God. ba za ples. — praga 19.15: Plesni teča£ — 20: Spevoigra. — 21.10: Skladbe za čelo ln orkester. — 22.20: PloSče. — Varia» va 21: Koncert sodobne glašbe. — 22.29» Sldadbe za violino ln klavir. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 18.15: Zgodovina simfonije. — 19.30: Orkestralni in 8» Ustični koncert. — 20.55: Ruske roman, ce. — 21.25: Lahka glasba. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert 00 kestra. — 16: Veliki orkester ln pevd 17.10: Koncert po željah. — 18.25: Komae* ni trio. — 19 35: Skladbe za klavir in op-kester. — 21.30: Slike z dežele. — 22.S5: Za zabavo in ples. — Berlin 19; Drobna muzika s plošč. — 20.10: Pester koncerti* program. — 21: Kakor Dunaj. — 22.30t Lahka ln plesna muzika. — MOnchea 19.15: Vojaška godba. — 20.10: Pokrajb* ska slika, — 21.40: Komorni kvartet. 22.30: Pester glasi oni snored. — Paifi ID.30: Vesela muzik». — 20.30: Plošče, 21: Operni prenos. »JUTRO« It ST. NtoMja, U. IL 198t. Iz Julijske krajine Položaj tržaške Industrije PriCeLkoin tedna at je m udii v Trstu predsednik državne industrijske zveze grof VolpL V ponedeljek je prisostvoval sestanku zastopnikov industrijskega udruženja tržaAke pokrajine Na tem sestanku Je njegov predsednik Cosuüch poročal o položaju tržaške industrije, ki naj bd nadoknadila izguoe ki so doletele Trst na področju mednarodne trgovine in pomorskega prometa. Predsednik Cosullch Je uvodoma ugotovil, da je v tržaški pokrajini pri 1001 industrijskem podjetju zaposlenih 42.140 delavcev Nad polovico Jih Je zaposlenih v kovinarski, iadjedelniškl. letfalski, strojni ln livarski industriji. Nad 90®/» delavstva Je zaposlenega pri 428 podjetjih Na ostalih 578 podjetij odpade komaj 3989 delavcev. Ladjedelnice Je zadela pred kratkim zaradi požara na novi motorni ladji »Stockholm« velika Izguba, ki jih pa ni omajala Strojna in letalska industrija ima zagotovljen razvoj zaradi velikih naročil. Enako se razvijajo topilnice tn livarne pod Skednjem Tudi kemijska industrija ima zagotovljeno bodočnost. Začasno je produkcija zastala v lesni industriji. Zaradi zime počiva delo tudi pri Stavbnih podjetjih. Industriji juteprimanj kuje sirovin. Pivovarna se bori s težavami, ker je morala omejiti izvoz piva v kolonije Tovarna papirja se Je znašla v težkem položaju, ker je bila produkcija cigaretnega papirja monnpolizirana. Sorazmerno normalen Je položaj v drugih industrijskih področjih Pričetkom lanskega leta so Mie veiike težave z dobavo siro-Vin, ki pa so r»ozneJe popustile. Grof Volpi se Je pohvalno izrazil o Co-Sullchevem opMmizmu in je dejal, da o bodočnosti Trsta ne more biti dvoma. Ozirajte se na Benetke. Je dejal, in na njihovo industrijsko cono, ki sem jI spočetka predsedoval. Marghera Je v 22 letih dosegla visoko stopnjo razvoja. Fašizem Je 8 svojimi avtarkičnimi načeli ta razvoj Se pospešil Trs* pp se bo moral z ^nako vnemo lotiti dela. da bo dosegel enak uspeh. Drobne novice Pred goriškim s°diščem se je ▼ sredo Vršil proces proti 391etnemu Rudolfu Bre-zigarju lz Gorice ki se je lani brez potnega Usta odpravil preko meje, da bi v tujim našel delo in zaslužek. Prepotoval Je več držav ln se nazadnje znašel v obupnem položaju v Atenah. Krenil je Se v Solun, kjer pa se je javil na italijanskem konzulatu. ki ga je poslal nazaj v Italijo. Komaj pa se Je pripeljal v Benetke, Je bil aretiral. Sedaj Je bil obsojen na mesec Ali zapora ln 2000 lir denarne kazni. Dečje zavetišče družbe »Italia Redenta« V Klani so morali pred dobrim tednom na Zahtevo zdravnikov zapreti, ker Je učiteljica nevarno obolela Zavetišče Je bilo zaprto 8 dni Kakor poroča sedaj reška »Vedetta d'Italia«. Je bilo pretekli četrtek mova odprto in ga spet obiskuje vseh 80 otrok. Dobili so novo učiteljico. Tiskarna v Sloveniji sprejme zmožnega FAKTORJA Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalnost«. kromatične harmonike opt ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN K AT Al. O O / M ČINEL * HEROLD^ia, TVOBNKC GLASBIL M ARi BOP ft: 101 . VELEF1RMA - RAZPOSILJALNICA ISCE krajevne zastopnike - ce \ I v vseh krajih Slovenije za prodajo na < > obroke. Zaslužek dober in stalen. — < • Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Velika kolekcija«. >.»♦♦♦♦♦♦♦♦.«.♦»♦.♦♦♦♦♦M»MM p«l »»•oUtmjn. V četrtek J* italijanski ministrski predsednik sprejel goriškega, tržaškega, puljskega, reškega in še nekaters druge prefekte obmejnih pokrajin Kako» zatrjujejo Usti, so govorili v prvi vrsti o novih javnih delih v obmejnih pokrajinah. V DeKanih s« Je pripetila pretekli četrtek huda nesreča. Za vasjo Ob robu goz. da Je 69 letni Ivan Sodnik pokadil pipo tobaka, ko Je opazil, da se Je od žveplen-ke. ki jo je ie gorečo malo prej odvrgel, vnelo Ustje tn da se ogenj širi proti gozdu. Naglo Je hotel majhni plamen pogasiti, a po nekem čudnem naključju se mu Je vnela obleka ln kmalu Je bil Sodnik ves v plamenih. Sam si ni mogel pomagati in zaman je tudi klical ljudi na pomoč. Ne. srežnež Je nazadnje podlegel strašnim opeklinam. šele proti večeru so našli njegovo truplo. Vest o njegovi nesrečni smrti Je napravila v Dekanih in po vsej okolici najgloblji vtis. četrtek smrtno ponesrečil 77 letal Kallž. Starec je «godaj vstal fa «topil k oknu. da bi užU malo svežega araka. Pri tem pa m Je nagnil predaleč ven ln že Je «mahnil ter padel na kamnito dnrorlACe. Dobil Je smrtno nevarne poškodbe, katerim je že med prevozom t bolnico tudi podlegel. žrtev potar*. Poročali amo te o velikem požaru, ki je nastal pred dnevi v tržaški luki pred rafinerijo mineralnih olj. Poveljnik ladje »Aquila«, ki se Je tedaj potopila, Ivan Fornasaro, je v četrtek v bolnici umrl. Stanje ostalih treh mornarjev Je resno. Izžrebane loterijske tterlllcei Bart 82, 81, 16. 52, 77. Benetke 7», 51. 21. 46, 62, Florenca 18, 6, 46 62, 78, MIlan 26, 74, 47, 90, 79, Neapelj 4, 85, 36, 83, 84, Palermo 19, 36, 57 47. 58, Rim 83, 11. 81, », 72, Turin 36, 29, 68, 17, 81. V predsezoni 200 ocm kompletno Din 7.900.— Zastopstvo 1 J. H0JNIK MARIBOR Frančiškanska ulica IS tBianchi - (Dictcria ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo preljubo mamo, taščo in staro mamo, gospo MARIJO GORIČAN na njeni zadnji poti, darovali prekrasne vence in Šopke, naša najsrčnejša hvala. Posebna hvala bodi izrečena gosp. zdravniku dr. Ločnlškarju, preč. duhovščini ter pevcem. Vsem In vsakomur, ki Je na kakrSenkoU način počastil spomin pokojne, naša najiskrenejša hvala ŽALEC, dne 11. februarja 1939. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod ALEKSANDER SV0R0DA SEESK1 TAJNIK V POKOJU po daljši, mučni bolezni danes, 11. februarja ob 15. nri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v Ptuju iz hiše žalosti, Prešernova ulica 80, na mestno pokopališče. Dan in čas pogreba objavimo v ponedeljski Izdaji »Jutra«. PTUJ, GORICA, TRST, dne 11. februarja 1938. ANGELA SVOBODA, roj. SEGHIZZI, soproga; VIKTOR, brat; TEREZIJA, OLGA, MATILDA, sestre. ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob prebridki izgubi našega dobrega moža in skrbnega očeta, starega očeta, tasta, brata ln strica, gospoda IA KRIŽMANA počastili ga s tako številnim obiskom ob krsti in spremili na njegovi cadnji poti, Izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini in zdravniku gosp. dr. Oražmu ca požrtvovalno zdravniško pomoč. Prav posebna zahvala veljaj bratom Sokolom, ki so nosili krsto, ter ga stražlli ob mrtvaškem odru. godbi ribniškega Sokola gg pevcem za v srce segajoče petje, vsem bratom Sokolom is Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice ln Vel. Lašč in gasilnemu društvu ter vsem darovalcem prekrasnih vencev. RIBNICA, 12. februarja 1939. Žalujoči ostali Točno plačaj »Jutra« naročnino, varn| svojcem zavarovalnino! OSOSC=>SCDBOBCDaOaC3IOIOMO«OaC3SCDBO V Maribora, Magdalenskl okraj, ob Dvofahovl ulici In železniški progi, v bližini poslopja Pokojninskega zavoda, Je naprodaj lepa stavbna parcela 8:487 m9 povrSlne, zelo pripravna tudi za večje Industrijsko ali obrtno podjetje. Kupci naj se prijavijo pismeno pod Šifro »stavbm-parcela 3487« ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 182' OIOIOIIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC ZDRUŽENJE PEKOV V LJUBLJANI naznanja vsem svojim članom, da je umrl dne 10. februarja 1939 njegov član, gospod JAKOB LESKOVIC PEKOVSKI MOJSTER V LJUBLJANI Pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 12. februarja ob 2 uri pop. iz Opekarske ceste št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. UPRAVA »JUGOSLOVENSKI CELIK A. D. ŽELEZARI« V ZENICI so potrebni takoj 4 valjčni strugarji In to po možnosti specijalno za kallbrovanje valjcev za tirnice in 4 armaturni strugarji Dnevnica din 40 do 74 za 8 urno delo po sposobnosti Reflektant! naj se Javijo osebno aH pismeno naravnost »ŽELEZARI« v ZENICL ... dokler ji n! stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom! Tudi Vi, l(i niste vo« novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da Je VaJo perilo bel«. Primerjajte ge pe enkrat t perilom, opranim s Radionom. Razloček je ofiten ter Vas bo prepričali z nevednimi sredstvi oprano perilo Izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim s Radionom. Nii čudnega 1 nevedne pralne sredstva varno povrjno odpravijo nesnago, medtem Ito kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega SchicMovega mila, Id ga vsebuj« Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichte* ■ Radion-bala«. Uporabite pri pri kodnjem pranju perila Radion. pa ne bosta nikoli več uporabljali kakrine- __ gakoli drugega pralnega sredstva I pere sam RADI ___tvrdka__ic|< preselita na Tyrievo cesto 47 FRIC WABRA " ZALOGA ČEVLJEV Brzopopravljalnlca čevljev, snežk in galoS. LJubljana, Gosposvetska e. IS Zaradi preselitve znatno znižane cene. — ZAHVALA Vsem, ld ste spremili našo preljubo In nepozabno ženo, mamo, staro mamo, sestro, teto ln taščo, gospo MARIJO MATEK roj. KRANČIČ na njeni zadnji poti, molili za njo, Ji darovali vencev ln cvetja, nas ostale pa tolažiU v teh bridkih urah, vsem najlepša zahvala! Posebej se zahvaljujemo veleč. gosp. patru Kerubinu, župniku v Nazarjlh, ki Je vodil pogreb ln se v tako iskrenih besedah poslovil od pokojne pri odprtem grobu, nadalje veleč, gosp. Francu fitiglicu, župniku v pokoju, gosp. patru Korneliju lz Nazarlj ln domačemu gosp. kaplanu Toplaku, ki jo Je v teku njene bolezni krepčal s tolažili sv. vere. Zahvaljujemo se g. dr. Arku, zdravniku na Ljubnem, za njegovo skrbno nego tekom let! Zahvala pa tudi domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepe žalostinke pred hišo žalosti in ob odprtem grobu! Vsem Bog plačaj! Rečica v Savinjski dolini, LJubljana, Aabao, Pančeva, dne 12. februarja 1939. žalujoče rodbine: MATEK, MIKES, KRANCI0 ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in spremiU v tako velikem številu mojega nepozabnega soproga, strica, svaka, gospoda FRANCA TREPELNA davčnega inšpektorja v pok. hi rezervnega oficirja se najprisrčnejše zahvaljujemo, slasti preč asti ti duhovščini, čč. sestram usmiljenkam ter vsem, ki so poklonili krasne vence tn šopke. PTUJ, 11. februarja 198». žalujoča iena ZOFIJA ln sorodstvo Motii' ^„«icoii uvua Oblini Li ubi i»n« Umrl nem Je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat ln stric, gospod URBANČIČ VALENTIN POSESTNIK IN TRGOVEC Pogreb blagopokojnega bo ▼ ponedeljek, dne 18. februarja 1939, ob 4. uri pop. lz hiša Žalosti Levčeva 41 na pokopališče Vič. LJUBLJANA, dne 11. februarja 1988. Globoko ialnjočli LEOPOLDINA, soproga; TINO, sin; rodbine: HRIBAR, JERALA, SPALEK; KAROL, brat ter ostalo sorodstvo. i M der oglasu; e ta napreduje t »JUTRO« St. 37. IS Nodal ja, 11 II 1039. t. U 57 Strel u iriltói IiniižniD Human »Torej, gospod Meredith« Je mirno rekel loro Colchester, ko sta bila izmenjala običajne besede »kakšen je tisti nepričakovani obrat?« Sedel je za svojo veliko pisalno mizo, Meredith pa njemu nasproti v globokem naslanjaču Višji nadzornik je vstal in stopil k steni »Vprašate, kakšen je izpremenjeni položaj, loro Colchester Odgovor je kratek!« Mahoma je segel za hrbet, potegnil močno pistojsko bodalo ki je viselo na steni iz nožnice in ga s širokim zamahon zasadil v pisalno mizo pred lordom Colchestrom »TaKšenle je!« je rekel Gesta je bila teatralna a to je tudi hotel Me redith je opazoval earla ki se mu je bodaio tik pred očmi zibalo sem tei tja Lord Colrhestei jt ves posi vel v >bra2 Dolg molk je nastal EarJ j* Stal kakor okamenel z očmi uprtimi v iržaj itali janskega bodala Nato je z vidnim naporom po gledai Mereditha »Kaj pomeni ta smešna gesta?« je hripavo vpra lai »Takoj vam povem lord Colchester Zdaj vem in lahko dokažem, da ste vi umorili sira Geraldt Fairfaxa!« »S tem bodalom?« je vprašal earl ln se porog ljivo nasmehnil iNp ; njim A vendar tako nekako« »Gospod Meredith«, je i utrjenim glasom tačei lord Colchester »ta trditev je nezaslišana m zelo nevarna — za vas Lahko vas tožim zaradi oore-*«»vanja.« •To bl oilo dobra šala«, Je mirno odvrniJ Meredith Spustil se je v naslanjač, lordu Daš nasproti .n ravnodušno prekrižaj noge »Dovolite loti Colchester da vam povem zgodbo Poseči moram da-ieč nazaj Za petdeset let nazaj do rojstva s'abot-nega otroka v Mardleigh A.bbeyu —« »Prizanesite mi to!« mu je segei sari v besedo .Zakaj?« je vzkliknil Meredith »Zakaj bi vam prizanašal? Hladnokrvno ste ustrelili človeka, zdaj bi pa radi spravili nedolžnega fanta o* veš.da. In o še ni vse. pisarili ste pisma!« Pr eh besedah je b',< videti. Kakor da bi se mož za pisalno mizo zgruzml vase »OcLcod . .. odorici veste to?« je hripavo vprašal »Dajte, da povem! Temu otroku Je bilo Ime George Favreux ^ikomt Mardleighski, sin osmega *arla Oolchestrskega Doslednji odgan;rk starega lo k'vti prepere.^ga rodu Niti nov* zdrava kri je o;la prišla v r^Hin « po l^ate-* giofici Lu- gostilni »Pr univerzi« v Zidovjlci »tezi Najboli iih toplih m mrzlih ledil nc mamici nikoli zato te vsakdo počuti najboljše v tej domači gostilni Pridite' 2674 18 Gostilna Martine Zg Šiška D*ne* nagradni pie» vo Ute» kraljice äaijlva po Ita Brez vstopnine 2833-1» Danes vsi na domačo luoavo in ples v gostilno Fabjan. i .lince c. 9. ät 30 Gotovo še ni vsem znano Kje m ob aedeljah ln praznikih naj bolje ln lajceneje iabava Zato pridite ln prepričajte se. da je v gostilni pri Panju v Vegovo ul 10 le vedno najbolj veselo ln se vsak nqj bolj domače ga počuti Točijo »e prima vina in servlrajo se razna dobra Jedila, danes ln vsak večer igra nje klavirja petje Itd /-ato vsi ln vse danes Id ob vsaki priliki pridite le v gostilno k Panju v Vegovo 10 Vas vljudno vabi ln «e to Dio priporoča Tone I'.TC 2933-18 INSERIR A JTE V »JUTRU« ! (i. i'h t&oluuuii Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Na Dolenjskem je fletno tam ajda zori, pri na« ir prijetno ae polka vrti. Gostilna KRAMAR. 2966-18 Beseda 1 din davek j din. ca Miro ali dajanje-i&slova S din Najman) il snesek 17 din 2 šivilji za perilo a moške trmice prot do ori plači, nram jo stanova u ju spreime za stalac izde lovalnita perila Diitsch, -Pančevo. ti Trgovina in gostilna ua dežel) sprejme poštt no prodajalko veščo tu di manufakture Pouuo be na ogl odd Jutrb pod »Samostojna Stajei sko« 2488-1 Deklico z dežele vaieno vseh hišnih del krepko, zdravo, pošteno, staro od 16 do 20 let spre) me s l). (ebruariem druži na gospod« samca z otro kom Plača 200 din mesečno Ako nima denarja za pot. ji pošliem. Ponudbe s sliko na G Bošmak, Sol tanska 18, Zagreb. 26->8-1 Pri nekem drevesu vrhu griča Je stal eden Izmed črncev. Nosoroga sta jo ubrala naravnost proti njemu. A zamorec je v zadnjem trenutku urno splezal na drevo, in v tem, ko Je prvi nosorog dirjal • pretrganim konopcem dalje, se je drugi tako silovito zaletel v drevo da sta se mu oba roga globoko zadrla V deblo in ju žival ni mogla izdreti. 81 Tako je bil kapitan Kozlostrelec spel na vrhu in je mimo tega še ujel noso roga Kmalu je ležala velika žival čvr sto zvezana pri drevesu, poleg leoparda ki so ga bil» črnci takisto zvezali preden se ie zavedel Neutetroma so se lotili dela, da bi napravili kletko zs nova ujetnika A tedajri ie kapitan pokazal na bližajoč se oblak prahu in vzkliknil: »Kaj pa tole?« Izvežbane pletilje • raznem pletilstvu, fcakoi tudi pletilie u rokavice >preimem Savnik Anton. >kotja Loka. 2606-1 Spretno modistko >pre)meit tako) Plača po logovom. Ponudbe na ugl )dd. Jutra pod iiiro »lz urjena« 2568 1 Trgovskega pomočnika ki H vsestransko in teme ljito urveibac v vseb suo kah melane trgovine, tfče že 75 let obstoječa trgovina Ponudbe na ogl. odd. jutra pod značko »73«. 2556 1 Prikrojevalko za pletenine, i večletno prakso, z dobrim okusom, spreime večja industriji pletenin Ponudbe na ogl. odd Jutra z navedbo prakse in zahtevane plače pod «»Pletenine. 2665-1 Ing. kemije dobi mesto Ponud a« ogl. odd Jutra pod »Tovarna«. 2764 1 Frizerka prva moč v vodni in telex-ai oodul., doki takoi stal no službo Dopisi poa »Res dobra moč« na podr. Jutra v Mariboru. 2748-1 Trg. nastavljenec izurien ielezmnai. dobi mesto Ponudbe i prepisi >pn-čeval te poslati na oe1 odd. Jutra pod iifro »Zelezmna L) ubljana«, 2927-1 Orodjar rlajii, samuMoieti ki zna >tiužit in reskati tdrehen lasen j dob. mestu S sred i'u tehniko imajo prednosi ( H erte na ogl odd lutr:. m c* »Samuuk«. 2498 Frizerka uilajSa moč po možno ■iti vajena tudi v moàki stroki dobi službo Bar. Ivan, frizer. Slovenj Gradec. 2778-1 Inkasant s kavcijo in Aoler k to-.ornemu avtomobilu se takoj «prejmeta Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Vestne moči. 2772-t Služkinjo za gospodinjstvo ln kanečku delo apiejme samski trgovec Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Pridno ln pošteno dekle. 2782 1 Kletarja strokovnjaka potrebuj« vinski ugovina na debelo Beogradu Me sto stalno, nagrada po »po razumu. Ponudbe pod »Sa mostalan stručniak 1907« na Propagando, Beograd, poit. pret 409. 25)2-1 Natakarico mlado, polteno, prijetne zunanjosti, tudi začetnico ta ko| sprejmem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27))-1 Modistko ia prodajalko »prejm« salon »Chic«, Ljubljana, Wolfova ulica ). 2761-1 Modistko pomočnico in prodajalko, »prejme takoi salon »Truda« Ljubljana. Atrksandiova c. št. ). 2755-1 Absolventa trgov, akademije ki popolnoma obvlada vse vrste dvostavnega knjigovod stva iJčemo za inštruktorja. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »878«. 27)0-1 Trgovski pomočnik 'Oiaščine prost, zmožen sa mostoineea vodstva trgovine z železuino na deželi, dobi takoi mesto Hrana in stanovanj'e v hili. Ponud be na podruž Jutra v Celju pod »St. 13«. 2720-1 Monter irkulen zmožen in t es trn, dobi službo pn Električni strojni družbi v Mozirju Nastop sluibe l). marca 2668 I Upokojenec posestnik, sprejme gospo dinjo za skupno gospodinj stvo Upokoienke prednost Ponudbe pod »Sam 50« na ogl odd. Jutra. 2620-1 Brivski pomočnik ✓elč tudi damske stroke dob' stalno dobro mesto Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Prvovrsten dela vec«. 2629-1 Strojepisca perfektnega slovenske, mernike korespondence sprejmem Samo natančne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uren, janesljiv« na ogl. odd. Jutra. 2924 I Krojaškega pomočnika za bolJAo konlekcljo — prejmem Ponudbe na A Stanovnlk. Vrhnika 2864 Postranski zaslužek nudimo oseb&m a obSlr nlm poznanstvom v kra Jih: Jeeemce. Kranj. Škofja Loka. Vrhnika. Kamnik. Logatec, Rakek Cerknica ln 8tarl trg. Lož za zbiranje privatnih naslovov Ponudbe na ogl odd Jutra pod Zajamčen honorar« 2855 i Sposobne Šivilje za moiko perilo spreime — Pirnat, Tyrfeva 18 2914-1 Trgovski pomočnik la» e j sa moč. pupolno ma zmožen manulaktu re. žeiezne galant ln spe «rljske stroke, spreten prodajelc dobi takoj me sto. Izvežbanl aranžer-Jl izložb imajo prednost Ponudbe s prepisi spri če val na ogl. odd Jutra pod »Sposoben pomočnik« 2774-1 Veledrogerijo LSče za takoj sposobno n samostojno moč ea oddelek skladišča ln tak turlranja (moški aii žen ska) Pogoji: strokovno znanje, znanje srbohrv. ln nemščine, hitro računanje Ponudbe z naved bo plače ln priloženo sil no 'e> referencami posla Cl na »Alkaloid., Z&gre* Mošlnskoga 14 »795-1 Natakarico Sedn« Eun&njoatl, s kavcijo, iščem. Takojšen na stop. Gostiln» Kolezlja. Mencingerjeva 4 1970-1 Kroj pomočnica verziran» v damsklh pia Sčlh dobi mesto Naslov v vseh posi. Jutra 2838-1 Frizerko mlajšo ln prakukantlnjo sprejmem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod ši fro »Prvovrsten salon« 2822-1 Hišnik - vrtnar st sprejme v novi vili Za opravljanje vrta dobi lepo. suho stanovanje lz sobe kuhinje ln vseh prltlklin V poštev pridejo le Izučenl vrt narjl, ki Imajo pri kak šnl vrtnariji stalno «luž bo Ponudbe aa ogl. od delek Jutra pod »Le po stanovanje. 2847 1 Dobrega tehnika stavbne stroke zmožnega vseh del sprejmem r poldnevno službo. Stal nost ni izključena Ponudbe pod »Zmožen« na ogl odd. Jutra 1853-1 Upokojenega orožnika ali «trmžnlka Iščemo za izsleditev neupravičenih izvrševalcev prevozništva Pismen« ponudbe do 18 t. m na Združenje prevoznikov. Ljub ijana, Privo» 13. 2862-1 Kontoristko iprejmem » Ljubljani. Pogoj lepa ročna pisava, per-(ektnost v slov. stenografiji in strojepisju. Sprejmem tudi začetnico, če izpolni gornje pogoje Lastnoročne ponudbe na ogl. odd Jutra tra pod »Pridna sodelavka«. 2707-1 Postrežnico s» pospravljanje pisarne ln hiše sprejmem. Natančne ponudbe na ogl odd Jutra pod »Snažna poštena«. 3003-1 Absolvent tkalske dobi žaposlenie Ponudbe na ogl oefd. Jutta pod »Mar tjiv« 276) 1 Prodajalko sprejmem Pogoj znanje nemščine Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Kavcija potreben-2890 Modistko samostojno moč spre mem v stalno delo Je pelj Fatur. Llubljana, -Nabr. 20. sept. 2843-1 Hlapec poftten m zanesljiv, ki se razume tudi na vrtna ln hišna dela ter ki Ima veselje ostati več let pri hiši. dobi stalno službo v hotelu Belle vue Ponudbe z naved bo služb na Hotel Bel-ievue. Ljubljana 2870-1 Več nedeljskih natakari« in par peclvarlc sprejmem proti dogovorjeni plači ž» celoletno sezijo P Sterk hotel Bellevuf 2871-1 Pridno deklico ki je dovrlila meščanski, iolo ali sličnr spie.ii.en k i' otrokom, in za manjša dela v gospodinistvu Na slov v vseb poslovalnicah lutra. 296 1 Trgovski pomočnik poslevodeči. oieiant stroke, resen, samostojen, čet 25 let star, aaj poilje ponudbe ' navedbo dosedaniega .lui bovania .n plač' na Ogl odd Jutra pod »Zanesluv» pomoč«. 2963 i Nemko aa pouk k I0iet.ru dekli cl, iščem Ponudbe i navedbo honorarja za uro na ogl odd Jutn-pod »Nemške ure«. 2Mb-. Samostojna kuharica ld sprotna sobarica, ka ter» ana šivati, dobita stalno službo Naslov v vseh posloval. Jutra 2994-j Kuharico za vsa hišna dela, po Steno tn »natno sprej mem VerstovAkova 27 Mlrje blizu Notre dame 2973 1 Delavca In ss razum» na ladeio vanje avtobusnih karo serij sprejmem. Naslov v vseh posloval Jutra 2991 -1 žensko ali moško moč s kavcijo sprejmemo ss trgovino u> pisarno. i*c nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Stalno re^to 2982 I Pridno gospodinjo išče samski posestnik n« deželi Sprejmem Jo tu. dl na soposest Ponudbe na podr Jutra Ptuj pod »Ljubezniva bi varčna. 2801-1 Šoferja ■ kavcijo »prej mem takoj sa tovorni avto. Ponudbe na ogl odd Jutra v Celju pod »Gotovina«. 9019-1 Natakarico pridno. polteno, solidno, sprejmem takoi. Naslov « vseh poslovalnicah Jutra »0)7-1 Hišno pomočnico vričo nega hiinega dela. marljivo in polteno, ličem za Zagreb Nastopi 1). II V pra iati GluSič, Glinlks 4. II. nadstr. 2997 1 Iščem dekle zdravo, polteno, vaieno pO spravljania finih sob za botilo družino. Naslov w vseh poslovalnicah Jutra. 1002-1 Služkinjo sprejmem takoi. Dvorak or» 1). pritličje. 2995 1 Mehanika dobrega, (a popravilo kole» spreime tako) Ponudbe na ogl odd lutra pod iifro »Pošten mehanik«. »049-« Dekle iridno in snažno, kate ra zna dobro kuhati dobi stalno službo pri mali družini v Kranju Pišite na ogl odd Jutra pod »Dobra služba« 2974-1 Hlapca vaiencga sodavičar»tra In vseh hišnih del sprejme® za takoj Ponudbe na hotel Paar, Jesenic*. J444 1 Vsaka beseda 50 par da vek 8 din za šifro ali lajanje naslova S din lalmanjftt znesek 12 din Absolventka državne trgovske iole ilče primerno pisarniiko službo Ponudbe na podružnico !u tra Trbovlie pod Pridna iosi možen «ic veničine srboh/ 'me iti nemščine išče zaposlitve za tako< ko. «lug» al kai gl odd luna pod tilr. »Mladenič«. 2732 Vsako podjetje >*D rt» pridnega, poštene ga io 'dravegs mladeniča starega 24 let, absolvent kmetiisk< tole Vešč ie vseh gospodarskih panog vrtnar stva in kletarstva, poprav I iati zna motorje in stroje. Intel igentri 'ani o prejel tudi službe hišnika, skia diščnika ali kaj podobnega tCdoi mu mogel nuditi aposlenje je naproicn. da pošlje ponudbe pod »Pri Jen oa.< človek« na oglas >dd Jutra. 2)94-2 Trgovski pomočnik uciaoc uroke a dolgoletni ni spričevali, želi premeniti iuibo v več jo trgovino ali ovarne Sposoben tudi za poslovodjo aH <■> Po potrebi violi tudi večjo kavcijo v gotovini ali garancijskem pismu Ceniene ponudbe prosim na ogl od. lutra pod »Vsestransko« anesljiv«. 1175-2 Dekle iivilja Ki ic služila r boljši hiši -•preime kakršnokoli primerno službo, e*. samo dnev ao Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Hvaležna«. 30)4-2 Absolvent agovskega tečai» in male mature, s prav dobrimi izpričevali, s popolnim zna a jem vseh pisarniških del. tcnogiafijc. strojepisja, ko espondence, polletne prakso, želi primernega za poslenja v trgovini ali pi sarai Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Absolvent«. 30)3-2 Dekle pridno in zanesljivo Išče mesto t bufetu ali v if.iržm boljši prometni gostilni Cenjene ponud be na podruž Jutra v Celju pod »Vsestransko poštena«. 2033-2 Kuhar vojaščine prost U6e slu« bo Ponudbe na ogl od delek Jutra pod »Stalna služba« Maribor. 249s-2 Vajenec IM* mesto strojnega ključavničarja ali kovača Končal 0 rarr osnov ns tole Nastop takoj. Vprašati: Henrik Omer-zo. Rajhenburg. gostilna 72. 2554-2 Mladenič pošten ln aanesljlv, 28 let star Išče službo ko-čljaža aH trgovskega slu ge Naslov t vseh posi. Jutra, 2596-2 Orožnik v pokoju Ito* mesto hišnika v Mariboru aH v okolici Naslov: Zmaher Josip. Nova vas. p. Sv. Jurij pri Celju. 2995 2 Šofer mlad. trezen, pridan ln pošten ■ dveletno prak so Išče namestitve kjer koli Zraven dela nidi drugo Službo nastopi ta koj po zmerni ceni. Jo-fce Golob. Slov Konjice 130. 2593-2 Trg. pomočnica niada. k! bl pomagala tudi pri gospodinjstvu, teli premeniti mesto s l marcem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod št fro »Vsega vajena« 2592-2 Domača glavna kalektura državne loterije „V1ELEC SREČE" LJUBLJANA, BEETHOVNOVA UL. 14 bo radi pomanjkanja štora prihodnji teden ob Ja» vila r e z n 11 a I včerajšnjega žrebanja. Absolvent vinarska ln »adjars*. šole Išče službe oa več jem poeestvu Naslov v vseh posi. Jutra. 2004 ■/ Dekle U samostojno kuha in opravlja druga hišna de la Išče mesta s 1 mar cem Naslov v vseh poslov. Jutra. 2571 2 Prodajalka 221etna, vajena točne postrežbe m poštena že li premeniti službo Po magala bl tudi v pisarni Ponudbe poslati na ogl odd Jutra pod šifro »Vešča strojepiska-2610-2 Trgov, pomočnica mešane strok» s zna nJem nekoliko nemščine vešča šivanja konfekcijskega perila Išče službo s 15. marcem, pod »Delavna« 2660-2 Šofer - mehanik želi «premenlU službo Nastop kadarkoli Ponud be na podr Jutra Celje pod »Sposobnost«. 2538-2 Mlad lofer tresen. saneoljlv léf-e stalne zaposlitve k težkemu tovornemu avtomobilu ali avtobusu kot sovozač. Naslov v v.M>h poslov. Jutra. 2540-2 Podnataknrica išče mesto v boljši gostlni. An« Pungertnik. Maribor, Aleksandrova c. )8. 2746-2 Uradnik samostojen korespon-dent za slovenski, nem ikl ln srbohrv. Jezik, uren Stenograf ln stroje pisec, vesten In zanesljiv b 12 letno pisarn ln notn'^ko orakso želi me nlatl službo, ponud. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen« 2608 2 Kateri osamljen gospod vzam« v ilnžbo mlsdega slugo Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prijatelj«. 2682 2 Pišite pod Ufro »Aranfer«. č» g* rabite, aa ogl. odd. Jutra. 2624-2 Navijalni mojster (Spulmeister) tehničnega in administrativnega vodstva vešč. išče nameičenje. Ponudbe pod »Samostojni vodja« na podr. Jutra v Mariboru. 2641 -2 Vrtnar dobro lzvežbao v vseh pta» gah xrtnarstrs želi menjati službo, takoj ali pozneje — Cenjen, naslov pošljite na podružnico Jutra v Mariboru pod »Večletna praksa«. 274) 2 Hčerka boljših starSev stara 2) let, <« vajena voditi samostojno gospodinjstvo išče mesta gospodinje pri samskem gospodu Nastop takoj, po dogovoru in kjerkoli. Karolina A.. Kam-nica. p. Maribor. 2739-2 Kinooperater petindvajsetleten, trezen in zanesljiv, z izpitom in desetletno prakso želi preme niti službo Cenjene pon. na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zanesljiv operater«. 2724-2 Trgovski pomočnik izu^.en v trgovini a me-■ümm blagom ln želes-nlno na deželi želi pre-meniti službo. Prevzame tudi kako podružnico Nastopi lahko a 1. marcem. Ponudbe oa ogl. od Jutra pod «Ve sten ln zmožen pomoč ulk« Šivilja za perilo ki šiva tudi obiske, gre šivat na dom, tudi na deželo. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Natančna«. 3021-2 Mlada frizerka želi premeniti mesto ta koj. najraje v Ljubljani ali okolici Naslov v vseh poslov. Jutra. 2619-2 Vrtnar * mlad, sposoben in priden, bi spremenil dosedanje službeno mesto Poizve se v Kamniku — Graben 45 2718-2 Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, izu-čen v trgovini z mešanim blagom, dober prodajalec, išče zaposlenja, kjerkoli. Govori v srbohrvaškem in delno v nemškem jeziku ; sprejme službo tudi za slugo ali slično. Gre tudi v mesto na prakso za tri mesece, samo za hrano in ev. na zahtevo vioži tudi nekaj kavcije. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalec«. 2709-2 Sef kuhinje strokovno kvalificiran, išče itclno mesto. Reference na razpolago. — Sprejme tudi mesto vodie hotela ali restavracije. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prvovrstna moč«. 2896-2 Za natakarico dcšdo. raufia Oidi V kuhinji, želim scili. ImsA nekaj prakse, rooadbc m ogl odd. Jutra pod »Natakarica aa deželi. im-s Krojaški pomočnik išče dria sa vdih» fcotjla komad« v«šč tudi damskegs in uniform«. — Mesto v Ljubljani Nastof 1. «suoi ali takoi. Naslov V. krojaški pomočnik. Dol» Logatec 49. W2M Trgovski pomofnih priden Ia ne stroke, prost teli Ponudb* na ogL odd. Jutta pod Dobro pero lika ia opravlja vsstao tm£ 4«U v druga dela v gospodinji poštena, Zaslužka »otrebna lena. Aas Ogiajsolek, D» lavski dom. 2906-4 Pisarniško službo iščeta. — Imaa 4 srednje Me. Naalo* v poslovalnicah Jutta. 2901-a Kuharica dobra, i večletnimi «frlt» vali. iUs mesta k boljg družini. — Gre tudi isv«S Ljubljane. Ponudb« aa ogL odd. Jutra pod »Kuharica«, 2917*1 Simpatična blondinka pii«^« pridna la na Išče meato piacili» natakarice v boljši restavraciji ali kavarni^— Vešča nemščine. hrvaMI ne ter Belo spretna la inteligentna. Gre tudi as sezono. Ponudbe na po» družn. Jutra J—eniao pod »Snažna ln prlpo» ročijiva« rrn-% Mesta gospodinja Išče 28 let stara v nu razočarana pel skem gospodu ločenca ali vdovcu do 00 M. Gre tudi k starejši ski gospej ali k cerna. Ponudb* na ogt. odd. Jutra pod »Vartea ln skrbna« 2794-8 Kmečki fant 15 leten 1ŠČ3 tuerta V trgovini na deželi n no oskrbo. Nas'o/ * poslov. Jutra »J29 > Plesne in spart ne čevlje, gojzarice lepo ročno delo z najnovejšimi doslej ie nikjer videnimi wnlWi lastnega izuma dobite le pri ŽiVKU BRAJKOVieU V LJUBLJANI — IGRIŠKA 9 v palači pri Dramskem gledališču. — Oglejte si J fotografskega vajenca Natakarica Gedne zunanjosti, simpt. tična, stara 21 let iàce Službo. Sprejme Cakoj I «prejme foto trgovini Jožko an pozuejc Ponuaoe ua I ämuc Šelent.uiRova ul ogi oda Jutra pod »Nt. t&karica. 27s:ì Brivski pomočnik rrnau dooer aciavec lh.. službe. Ponudbe na na-slov: Medic Ueza, Dri v eki pomočnik., Mursia Sobota, Aleksandrova c 6t. 3. Ljubljana. /734 44 Frizerska vajenka želi meste v okolici Ljub ijaoe. Ostalo po dogovoru Naslov v vseh posiov. Ju tra. 2700-44 Učenko 2800-2 I z znanjem nemščine ta koj sprejmem v modno trgovino Naslov v vseh posi. Jutra. 2385-44 Kot prodajalka r špecerijski. galanterijski trgovini ali pekarni lscem službe. Vešča slo- I Vajenec venščlne tn nemščine— w se žeil učiti kakršne Naslov v vseh posi. Ju tra. koli obrti išče mesto Po 2805-2 I nudbe na Paul Hervatin Prlmskovo 161, Kranj 2828-44 Gospodična mlada in simpatična lšce mesto gospodinje Frizersko vajenko najraje k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Varčna. 2811-2 sprejme salon »Anita« vdovska ulica. 2861-44 Šivilja . I I J Ml. », v>ut VJU1V.U1U, XX*- CL Ki gre na dom za vsako no dobi v hiši. Mizarstvo Vajenca mizarske oortj, poštenih staršev, sprejmemo. Hra vrstno damsko tino ši vanje ter prenarejaiijt | nik. z največjim okusom se priporoča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša« Sava« Gajeva. Nebotič-2945-44 Deklica 2819 2 Iätara 14 let pridna, poštena se želi izučiti \ trgovini z mešanim bla om, z vso oskrbo. Mlada postrežnica vajena vseh hišnih del I Ljubljani ali okoliči".' isce zaposienja. Sv. Pe- rma dva razreda srednje tra 68 all' Usnjarska 1. šole. Uršlč, Sv. Križ, To-2815-2 j mačevo 71, Ljubljana. 2980-44 Gospodična ki zna siovenski in nem I Vajenca Skl jezik išče službe iz za trgovino barv spre j -ven LJubijane k otro- mem. B. Harner, Ljub-kom, ev. kot pomoč go- ijana VII. Celovška 61 spodinjl. Ponudbe na ogl od. Jutra pod »iz ven. 2813-2 2988 44 Brivskega vajenca sprejmem takoj Brivski sai on Drago Veber, Fi Blaga jničarka ________ Izvežbana, kavcije zmož | ?ovčevo dvorišče, na išče službo v kavar nI, restavraciji ali trgovini. Gre tua i na sezijo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Blagajničar ka< 3030-41 Čevljarskega Popoldansko vajene? 2878-2 J takoj sprejme Ložar, Kon-resni trg 16. 2044-44 zaposlitev Iščem. Sem trgovsko teh Vajenca nično Izobražen aober pridnega PO&enega, «prej računar. slovenski srbo mem talco' za metlanilc0- — hrv nem korespondent Ponudbe na °Sl- odd. lutra Ponudbe na ogl odd pod sPo5ten vajenec«. 3041 44 Jutra pod »Zmeren ho-norar. 2854-2 Stavbeni tehnik ' Panjem nemščine v I Beseda 1 din, davek 3 govoru m pisavi, voja din za šifro ali dajanje dne prost lsče stalne naslova 5 din, najmanj ga nameščenja. Ponudbe pod »Tehnik« na ogl odd. Jutra. 2858-2 šl znesek 17 din 100—150 din lahko zaslužite dnevno z majhnim delom in kapitalom Uradnico * večletno prakso, rtiča I Zastopniki za Štajersko se »amostojnega knjigovodstva, spreimejo. Ponudbe na po-korespundence stenografije I družnico [utra v Mariboru pod »Dober zaslužek«. 2752-3 f|||fi»T tH! in strojepisja, išče dopoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mesečno din 400«. 2941 2 Gospodična B znanjem strojepisja, I din za šifro ali dajanje nemščine ter otroške in naslova 5 din. najmanj bolniške nege, žeil me-sto vzgojiteljice ali v trgovini, ail začetnica vi ____ ___ ___ pisarni. Ponudbe na ogi. Večerni 'tečaji od*"l do 4 odd. Jutra pod »Vešča mesece; oddelki od y47. do v vsem<. 8 in od y2g ešolca ili. drž. real, gimnazije proti V ServiranjU I Stanovanju in zajtrku. Po-likanju, šivanju ln po- šten ,vesr,c1- Naslov v spravljanju, želim k " boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znanje nemščine«. vseh poslovalnicah Jutra. 2523-4 Profesor 2957-2 I instruira za zmeren honorar z velikim uspehom. Instru- Absolventka iri tudi na sv0)em svano-trgovske šole. z nekaj ^tt: naogl od pisarniške prakse, z znanjem nemščine išče primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln delavna« Jutra pod »Siguren uspeh 101«. 2693-4 Nemščino od osnovnih začetkov do 2344-2 I popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svo Trgov, pomočnica I boda- Emonska 2. 28164 resna, prosta, želi me njati službo radi želje . . nadaljnega trgovskega Poučujem znanja. Grem brezplač- matematiko no začasno želim v LJu- maiemaiiKO bij ani, eventuelno na franooSčlno, ter vse dru. periferiji. eCnjene po ge predmete za L ln n. nudbe na M. Šuštar, — razred realke, 5 din od Linhartova 3. 2989-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, marljiv ln trezen, zanesljiva moč s 151etno prakso samostojnega vodstva večje zadruge, vešč slov ure. Naslov v vseh posi. Jutra pod »Uspeh zajamčen«. 2955-4 r/. Beseda 1 din, davek 3 srbohrv. in nemškega je- I d'n; » a" ssika, želi mesto vodstva « aaslova 5 dm Najmanj-filiale ali konsuma na deželi, nastop takoj ali pozneje. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen kavcije 1904.. 2971-2 ■l!!!HII!ll«HIII!!i!llllllll!!!:!liinillll!!lll!lll!|lllllll!ir'lll!ll' Vajenci (ke) ^'(•'■'"'nmriiiiiiiiciiiMiittiffliiiiiaiii-iiiiiiiir Beseda 1 dtn, davek č din za šifro ali dajanja naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Učenec I primerno šolsko izobrazbo dobi takoj mesto Vsa oskr ba v hiši. Trgovina z me {anim blagom Rižnik Ko iaki pri Marooru. 7640 4 Pekovskega va^nes takoj sprejmem v Ljublja ni. Pismene ponudbe po«J »Veselje do obrti« na ogl odd. Jutra. 2691 44 Fant »tar 14 let, močan in zdrav, se želi izučiti kliučavn.čar ske ali mehanične obrti. — Naslov. Viliem GaDrič, Dol pri Hrastnika. 2758 44 Vajenko sprejme frizerski salon Rak ar, Prešernova ul. 7 2879-44 Frizerski salon Frank sprejme učenki Trnovo, Kolezija 2860 H ši znesek 17 din. Potnika za pletilno stroko, kateri potuje z avtom po vsej Sloveniji in je pri strankah dobro vpeljan, sprejmem ta koj. Savnik Anton, Skofja Loka. 2605-5 Zastopstvo večje tvrdke iščem za poset trgovcev. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vesten«. 2623-5 Uveden zastopnik tiče seriozno zastopstvo tekstilne tvornice ali pa üratkega pletenega bla za Zagreb. Vladimir Rosenberg, Zagreb, Tra-' luska 52. 2134 ? Potnika — akviziterja aH zastopnika za prodajo piemoga iščemo za Imprejšnji nastop. Upo itevamo mlajše reflek-tarite te ali sorodne stro ke. Ponudbe z obširnimi podatki na ogl. i>dd ■lutra pod »Carbon« 2780-5 Tempo — tempo Pridnim in sposobnin zastopnikom v vseh sre zih države nudimo priti ko dobrega in trajnega zaslužka. Naše geslo Je za dobro de'o dobro pia Mio. Javite se takoj na ' ige patent, Ljublana 2872 5 Poverjenike I Frizerji, pozor! I agilne in poštene povsod dnKm nKranadam. ogledali 100x135 'n 85x130, muslkalije, puit za note ln drugo pohištvo prodam TyrSeva 15, II. nadstr desno. 2975-6 Pesek za vrtove poceni prodaja ln dostavlja na dom Tone Huč, Vegova ulica. .2985 6 Mizarski skobelnik ln primož (Schraub stock), prodam. Ogled od 12. do 2. Medvedova 17 šiška. 2992-fi Delavnico za ključavničarsko obrt, oddam, oziroma prodam V njej kompletno orod-e. Delavnica je dobro vpeljana in je v centru mesta. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »9000«. 3010-6 Lepo jedilnico fra hrast, Izvrstno ohra nleno, lestence, brokat-ne zavese, srebrno lisico, prodam. Kocenova 6, za Tobačno tovarno. 3005-6 Jaffa pomaranče na zalogi. — »Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa 48. 3051-34 Oblačila Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Lepe maske >osodim. Ljubljana, Cesta v ložno dolino, št. 44-11. 2964-13 Masko elegantno, prodam, Istotam damsko in moško kolo. Pri-bošič Josip, Pavličeva ul. 11 3036-13 Predam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Naročajte lz Kupčlčeve drevesnici in trsnice na Ptujski gori. Seznam ln cenik na razpolago. 63-b Starinska japonska miza in krasna sablja ugodne na prodaj. Makotter lz Maribora, Krekova ul. 6. 2448-6 Stara okna steklom, še dobro ohranjena, prodam. Ivan Šavs, Ljubljana. Cesta na loko 37. 2634-6 Postelje na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2639-6 Samo 340 din stane naša nova otaitiana Izkoristite priliko £• Zakrajšek Ljubljana Miklošičeva cesta 34 Francoski salon pristen, v .stilu m iz časa Ludvika XIV delo francoskega mojstra Boul-a velike umetniške in starnske vred nosti, bogato vložen, sesto teč iz 11 komadov izredno dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pod »S.ilon« na n >dtuž. Jutra v M - boru. 2750 6 Pozor gostilničarji! Eden vodilnih paviljonov na veseličnem prostoru ljubljanskega veleseima ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselični prostor«. 3031-6 Vinske sode dobro ohranjene, prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Odlični«. 3038-6 Stare jute dobro ohranjene, prodam 1000 kg po ugodni ceni. — Alojz Grebene, nakup in prodaia vreč. Pražakova ul štev. 2. 2998-6 Trikolo leseno, rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Otrok«. 3032-7 Bolniški voziček dobro obranien, za prepelja vanje bolnika po lobi in na izprehode kupi Godici Petrovče pri Celiu. 3016-7 RIIL Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Poltovorni avto Opel Blitz, prodam Na slov v vseh poslovalnicah lutra. 2507-10 Diesel tovorni avtomobil rabljen, 3 do 5 tonski, v brezhibnem stanju iščemo. Reflektiramo samo na novejše tipe. Ponudbe s preciznim opisom na ogl. odd. lutra pod »Diesel«. 2632-10 Motorno kolo Puch, dvotaktno, 250 ccm, novejše v brezhibnem stanju ugodno proda Sva iger Radomlje. 2687-10 Motorno kolo Heikules 100 ccm, 38 mo del, prodam. Stanko Mi-belčič, Gorenja vas 24 pri Retečah, p. Skofja Loka. 2648-10 Motoristi! 500 ccm. zaganjač DKW, vožen 3500 km, z elegantno prikolico, še kakor nov, ugodne naprodaj za 17.500 din. Ozvatič, Maribor, Ca fova. 2676-10 Motorno kolo boljše znamke, malo rabljeno, do 350 ccm, kupim, uvančič Jože, Zagorje. 2669-1C Diesel motor 5 HP malo rabljen, poce ni naprodaj. Blau in Bar toš. Dol. Lendava. 2666-10 DKW ♦sedežen, dobro ohranjen, prodam Naslov v vseh posloval. JuUa. 2662-10 Opel Blitz dolga šasija v prav dobrem stanju naprodaj. Naslov: Go lob, Celje, Cesta na Grad 11. 2757-10 Avto Chevrolet za 5000 din prodam M Marušič, Stari trg pri Rakeku. 2784-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avtobuse, dobro ohranjene, vseh jakostl, kupite naj ceneje pri zastopstvu Krupp, O 2U2EK, Ljub ijana. Tavčarjeva ul. 11. 2803-10 Motorno kolo Diamant Sachs, 100 ccm v najboljšem stanju ze io ugodno prodam. Pojasnila Gregorin, mehanik, St. Vid nad LJubljano 2831 10 Motorno kolo 200 do 250 ccm dobro ohranjeno kupim proti takojšnjemu plačilu. Za željeni novejši model.— Naslov v vseh posi. Jutra. 2823 10 Motor DKW 350 dobro ohranjen prodam ali zamenjam za lažjega. Štrukelj Lojze, Bo rovnlca 102. 2321-10 Motorno kolo AJS OHV s prikolico v brezhibnem stanju prodam Maček, Cankarjevo nabrežje 17. 2835-10 Fiat limuzino tip 521 Ssodežno t aelo dobrem stanju prodamo poceni proti gotovini ali za les. Ogleda ae LJubljana. TyrSeva c. 50, Ar-bor 2875-10 Tovorni Ford 2 ln pol tonski, t aelo dobrem stanju, po nizki ceni prodam. Eventuelno vzamem v račun mo torno kolo ali osebni av to. Naslov: Koprlvšek. Sv. Peter v Savinjski dolini. 3022-10 Motor 500 ccm Wanderer, s prikolico, prodam. Janševa 18. Bežigrad. 3055-10 Maserka in babica Pavi« Os tre Hi. Stari trg 11 m priporoča po sultani ceni. Tudi za Leo-ntàòe. Diplomirala leta 1916 B odliko. 1281-30 Trgovci, frizerji! klobučarji, modistke. Izdelujemo in popravljamo vse vrset izložbenih lutk. »Pro-cvit«, Ljubliana, Tovarni ška 27. 2702-30 WLfl!'+f'm Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Damsko kolo kupim. Juvan, Vidovdanska 24-11. 2768 11 Moško kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dobro ohra njeno» 2799 11 Moško kolo in šivalni stroj, vse rab 'jeno prodam zelo poceni. Krakovska 11. 2818-11 Moško kolo in motorno kolo 35d ccm, športno, poceni ta prodaj CU nI, -Ljubljana, Vegova 12. 3014-11 Beseda 1 din. davek j -iin, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Stoječ les 'a produkcijo tramov talno kupujem. Ponud be na ogl. odd. Jutra r>od »S sečnim dovolje nJem« 97-15 Beseda 1 din, davek 1 din za šllro aH dajanje naslova 5 din. najman' £1 znesek 17 din Pohištvo uuvo m ve taoijeuo it _;t> žeutt prodati *U afc nt dat) V snraniu. prcjuiecut v potujonl k leiek v komisijsko P" ujt pc ze le ugodnih p«. 4':)ih Kupcev ie t tea loeutij vodn« dovolj g* , .Orr jQraujeno DOhi ivo V »c reklame prt drbimc iami Sporoči * aanr oa dopisnici ai ut ino Prevo2 pohištvi leskrbimo sami Ivan viathian LJubljana, -' vr£teva 12. TO-IV Beseda 1 din, davek i din za Slfro ali dajanji naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Ureditev dolga potom sodnih m izvensodnih poravnav Nasveti v Konkurzmb zadevah ln vseh druga, trgovsko obrtnth posli d Strokovne knjigo vod ske revizije. Sestava u. aprobacija bilanc Preskrbe Kreditov Nasveti glede hranilnih vlog tn plasiranje Istih Vsi posli Kmečke zaščite ßdlna konceslouirane komercialna pisarna LOJZE ZAJC bjubljana. Gledališka 1 TELEFON 58-18 230-lb Hranilne knjižice taičitemb ca vodov. vrednostne papirje 3°/« obveznice rnovčuiem (talno po najviij. ceni in proti taJcojšnjema -zplačilo * gotovini. Alojzij Plcninšek i.iubliana, Beethovnovi 14 teleton 33-10. 910-ie Bančno kom. zavod MAKI BOR Aleksandrova cesta ii .upi takoj ln piača naj iolje: mamine knjižic« bank u> Hranilnic /rednobtne papirje: 3 odst obveznice, bon* srečke, delnice itd valute vseh držav Prodaja srečk državn« izredne loterije 2186 ir Iščem kompanjona za manufakturno trgovino in Eletenine, na najlepši točki, loj vloženi kapital je 300 tisoč din. Kdor pristopi f 150.000 din. dobiček polovičen. Dam tudi v najem. Ponudbe pod »Garancija nepremičnine« na ogl. odd. Jutra. 2408-16 Gospodična solidna, v nujni denarni zadregi. Išče damo ali gospoda, ki bi JI pomagal. Ponudbe pod šifro »Nujna pomoč, na ogl. odd. Jutra. 3011 16 1IE29KES Beseda 1 din, davek 3 din za Šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Špecerijsko trgovino staro vpeljano, oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Redka prilika.« 2933 17 Dobroidočo pekarno vzamem v najem. Ponu dbe na podruž. Jutra v Celju pod »Siguren plačnik«. 3025-17 Buffet - vinotoč oddam takoj v najem pošte ni, samostojni osebi Kuha nja vešči imajo prednost. Poizvedbe gostilna, Kapiteljska ul. 3. od 2. — 4. ure. 3000-17 Moderen lokal velik, na prometni cesU oddam takoj Naslov v vseh posi. Jutra. 2808-18 Trgovino prodam takoj radi odpotovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpeljana« 2804-19 Mlekarno oddam na prometnem kraju Ljubljane. Naslov v vseh posi. Jutra. 2802-19 Trgovski lokal na prometni točki v Medvodah ali škof ji Lo kl Iščem odnosno prevzamem že obstoječo tr govino. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trgovina April« 2781-19 Oddam lokal za mesarijo. Stari trg 81 9C8S št 24. 2834-19 Frizerski salon star ln vpeljan, ugodno prodam. Nasiov v vseh posi. Jutra. 2874-19 Dva velika lokal za delavnice oddam. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 2981-19 Dve hin prodam ali dam v najem. Ena pripravna za upokojenca. Keràmanc— Domžale. 2618-20 -i 2 enonadstropni hiši v Krškem (stara sodni-Ja) z obsežnim skupnim vrtom v neposredni bil žini mestnega kopališča v Savi. vedno zasede ria od strank, pripravna za letovlàcarje ali za ure ditev domače industrije poceni naprodaj. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »K. S.« 2472-20 Hiša z vrtom ali parcele na prodaj. S» verni del tik Ljubljane. — Trata 6 ob St. Vidu. 2690-20 Za 45.000 dinarjev naprodaj malo posestvo 1 1.150 nasadov hmelja. Dre-nik, Braslovče, Preserie 12. 2644-20 Prodam hišo št. 31 v Rogatcu, vrt in 2 gozdni parceli. Sprejmem tudi hranilne knjige. Vprašajte Rojka Iva v Mariboru, Tat-tenbachova 18. 2744-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Delavnico lepo, »vetlo m suho, za mir no in čisto obrt. 1 soupo rabo telefona :n izložbene ga okna, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 2590-19 Več modernih spalnic lepih, eno Jedilnico ln drugo pohištvo po zelo ugodni ceni prodam. — Ogled v št. Vidu nad LJubljano št. 36 (tik po siednje tramv. postaje) 1716 12 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Risalno mizo z »Isis« rVno pripravo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnika« 2694-7 Fotografi! Kupim aparat 10x15 a Sko-parjem ali Heliarjem 4.5 s priborom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibna optika«. 2633-7 Puško trocevko brezhibno po možnosti z daljnogledom kupim. Ponudbe na naslov: Kač Adolf, Stari trg pri Ra keku. 2584-7 Bodeče žice rabljene, 100 m, kupim. — Ponudbe z ceno pošljite na naslov: Matija Spreizer, Planina, pošta Črnomelj. 2661-7 Večjo preprogo boljše vrste kupim Ponudbe z navedbo velikosti na ogl. odd. Jutra pod »Gotov denar« 2869-7 Kupim Krojaško peč,salonsko o-gledalo, špansko steno, pult, večjo mizo ln tudi manjšo pisalno mizo. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kroja ška oprema.« 2930-7 Ročni voziček z diro na štirih kolesih, kupi: ABC, LJubljana. Medvedova c. 8, telefon 22-24 (poleg kol. šiška) 2978-' Vinsko stiskalnico iprešo) cca 60 velikost kupim. Ponudbe na ogl ->dd. Jutra pod »Vinska -tiskalnica«. 2977-7 Slaščičar ki pomočnik dobi takoj stalno mesto Karl Mantel, sia5'liar v Celju. 3624-7 Motor James 175 ugodno prodam. TyrSeva 25. 2850-10 Sachs motor 100 ccm dobro ohranjen poceni proda Bevčar, Celovška cesta 63. 2852-10 Avtobus Tatra avtobus »Meraedes D!e sel«, traktor, osebni Ford amerikanskl, Opel Super, DKW, škoda, vsi v dobrem stanju, ugodno na prodaj. Beka, Celovška 38. 2987-10 Motorno kolo »Ztlndap«. 250 ccm, rabljeno, ln avto DKW, kupim. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Proti gotovini«. 2931-10 Velika odprodaja avtomobilov! Opel Olimpia, model 37. limuzina, Opel Olimpia mo del 38 Cabriolet. Opel 2 litra, model 36, limuzina, Opel Super, model 38 limuzina. Morris mali avto, limuzina, 4 vrata, usnjata prevleka, mala poraba bencina, De Sotto Cabriolet, dvosedežen, v najboljšem stanju, Opel Cadett, model 37, limuzina, z usniato prevleko, Opel Blitz model 37 4 in pol tonski generalno popravljen, motorno kolo NSU 250 ccm OHV, v najboljšem stanju, kot novo. Vsi avtomobili in drugo je v najboljšem stanju. Odprodaja ugodna I Informacije da 1 e Zastopstvo Opel avtomobilov, Solman F., Celje. 3017-10 Tovorni avto Opel Blitz 3 in pol tonski v dobrem stanju, poceni na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3027-10 Tovorni Chevrolet Truck, zelo ohranjen, ugodno prodam Kovač. Iz'ake. 2986-10 2 motorni kolesi itmuslno ln dobavni avto prvovrstne znamke ze lo p -'eni na pr ->aj. Ci-zeil, LJubljana, Vegova 12. ' 3013-10 Vsled demoliranja stavbe takoj prodam razno po hlštvo, kompletno moderno trgovsko opravo ln sicer pult z nikel nastavki ln steklom, primerno za dellkateso Da lje 36 stolov ln 6 miz upognjen les, črno pleskano z rumenimi pio ščaml primerno za kavar no ln restavracijo, nadalje Izložbo z jem ln rolo. več vrat, vse hrastov les. Na Bledu, vila Stuchly. 2882-12 Delnice Gostilmčarsie pivovarne d. d. Laško, t polnem znesku takoi vnovčujem, i% ob veznice in hranilne vloge raznih zavodov vnovčujem proti takojšnjemu zpiačiiu v gotovini Alojzij Planin šek, trgovska agentura za bančne m «reditne posle, Ljubljana, Beethovn va 14, telefon 33-10. 1713-16 Družabnika za nakup Diesel avtomobila, iščem Promet že vpeljan. Nasiov r vseb posi. Jutra. 2756-16 Do 150.000 din posojila D rez porokov, daiemo državnim in samoupravnim uradnikom ter upokojencem Pišite na ogl. odd Jutra <>d »Dolgoročno«. 2728-16 Starejšega upokojenca vzamem t dobro oskrbo, če mi posodi 3 do 600e din. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Sigurna vrnitev«. 2684-16 Posojila preskrb u 1 em o po ogodnih pogojih. Gospodarska poslovalnica Ljubljana Mosti Pokopališka 3 -L 2900-16 Ogledate si lahko najfinejše ln naprepro stejše pohištvo kakor ga lahko tudi naročite po načrtih, po zelo niz ki ceni le pri Umetnem pohištvenem mizarstvu Ambrožič Avgust, Bled Milno. 2773-12 Pohištvo za stanovanja, hotele trgovske opreme tn pen zinne dobit« najhitreje v največji zalogi pohl Stva: »SAVA« Spalnice že od 1.60C Omare 400 Postelje 160 Kuhinjske oprav« 750 Kuh kredence 450 Otomane 500 Madr&cJ ISO Mreže 85 Sprejemamo naročil» po predloženih načrtih Ro žna dolina. Predjamska 32 ln 35 TRGOVINA Gajeva Nebotičnik 2950-12 Spalnice kuhinje, posteljne mreie in drugo pohištvo najceneje pri Andlovic, Komenskega ulica 34. 2939-12 Kupim jedilnico orehovo, salonsko garnituro ln kauč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staro — dobro ohranjeno«. 2994-12 Spalnico iz trdega lesa prodam radi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2073-12 Moderne spalnice orehove in Sperane od 2000 din, kuhinjske opreme od 800 din nudi Josip Goljar, Florjanska 1. 3043-12 Obrt Beseda 1 dtn, davek 2 din za šifro ali dajanjr naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din STEZNIKE treb. pasove, nederčke -10 meri priporoča Anr I itter, Gledališka 7. 1 2863 30 Delnice gostil, pivo-Veledrogerija v polnem znesku takoj vnovčujem. 3'/« obvezni ce ln hranilne vloge raz nlh zavodov vnovčujem pntl takojšnjemu plači lu v gotovini. Alojzij Planlnšek, — Trgovska agentura za bančne ln kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova 14, Te lefon 35-10. 2798 16 Dolgoročna posojila državnim, samoupravnim banovinsklm uradnikom uslužbencem m upokojencem, privatnikom. Za podrobne informacije se je obrniti na pooblaščen ca dravske banovine F. Klemena, LJubljana, Go sposvetska 10. Banka ln hranilnica. 2810-16 Iščem posojilo Din 30.000 v Jamstvo dam lep vinograd na lepi legi v bližini Brežic Upnik bi lahko izkoriščal vinograd do plačila dolga, ali pa ga lahko kupi. Vino pr vovrstno, letni pridelek 30 hI. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro vino 243-4« 2840-16 Posojila različna, preskrblm hI tro, brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini Oblastveno dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka za 3 Din. 3008-16 Družabnik za informacijsko (privatno detektivsko pisarno) dobi mesto. Ponudbe na oglasni noa. Jutra pod »Agilnost«. 2938-16 Sedlarja mladega kompanjona 1-ščem. Stroji ln delavnica brezplačno v Ljublja nI. Pišite na ogl. odd Jutra pod »Ze torbar stvo.« 2934-16 Posojilo 30.000 din Iščem za takoj proti več kratnl varnosti v blagu P. n. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobro 'resto vanje.« \ awe i61 Skladišče '00 kv. m svetlo, » sre dim mesta takoj oddam Naslov v vseb poslovalni ah JuUa. 2505-15 špecerijsko >^ovm< •levzamem ali kupim i prometni ulici Ljublja-ie Ponudbe s pogoji -a jgl. odd Jutra pod rgovlna. 2607-19 Trgovino jiešanim blagom na ze-prometnrm kraju pro-um. Pripravno za modist-<0. Naslov v vseh posloval, 'utra. 2659-19 'rivnica za gospode in dame v centru mesta je zaradi aru-žnskih razmer na prodaj, ali se odda v najem, event. družabnik. Ponudbe pod »Do ber posel« na podr. Jutra v Mariboru. 2749-19 Velika trgovina z mešanim blagom se od-la z zalogo na štaieisk.ia. Ponudbe na oel. odd. ju tra pod »20O.000.« 2683-19 Lokal aa prometnem kraju za trgovino ali pisarno takoj oddam. (Do sedaj Je pet let obratovala mesar ska obrt) Naslov: Rov-šek, Kolodvorska ul. 35. Ljubljana 2967-19 Dobri frizerki oddam damski oddelek pod zelo ugodnimi po goji, v centrumu me sta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 3029-19 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanj šl znesek 17 din Večje število parcel -ompleksov. parcel, go? dov trgovskih in stano anjsklb hiš in vii ime naprodaj gradbeno strr ^civno izobražen posre t; valeč K una ver Ludvik està iO oktobra 6 Te elon 37 33 Poootaščei rudltelj ln sodni ceni teli za nasvete orezplac nr aa razpolago 25-3« Hiše trgovske n stanovanjske ei -tavbene parcele, nudi v ugoden nakup Pr ta e< franjo, real pisarna Liub Mana Erjavčev* c. 4a 96 vi Lokal primeren za trgovino, obrt ali pisarno, takoj ali s 1. .narcem oddam. Vprašati v Igriški ulici 14-11. nadstr desno. 2670-19 Lokal Mestni trg 25 ob Ribji ulici addam 7 majem. Informacije v 11. oadstr. od 16. do 18. 2697-19 Primeren lokal za točilnico in delikateso 1-ščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Liubliana«. 2765-19 En-gros trgovina izborno vpeljana, modno galanterijska •• večjem ki a ju Slovenije radi rodbinskih razmer naprodai. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Velik kapital ni po treben«. 2907 19 Trgovino mešanega blaga na prometni točki ugod no oddam, radi prevzema drugega podjetja. Potrebni kapital 35.000 din. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Pro met 30.000« 2859-19 Trgovino podružnico z mešanim blagom skupno z zalogo v Industrijskem kraju zaradi prezaposlenosti — oddam takoj v najem odnosno prodam. Potre ben kapital 150 tisoč din ali najmanj 100 tisoč— Bodočnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren pro met« 2775-19 Iščem lokal za brivnico * industrijskem kraju ln tudi kupim dobro vpeljano brivnico v Industrijskem kraju. Naslov v vseh po slov. Jutra. 2779-19 Gostilno ali vinotoč vzameta na račun zakon ca brez otrok takoj ali pozneje. Ponudbe na po družn. Jutra v Slovenj Gradcu pod »Točen plač nik« 2777-19 Dobroidočo gostilno dnevni ln nočni obrat, v najprometnejšl Zagreb škl ulici prodamo s krasnim Inventarjem za 30 tisoč din. Mesečni čisti donos 8000 din Poslovni ca Pavlekovič, Zagreb rilca 144. 2792-19 Gostilno in lokal ta trgovino z inventarjem in stanovanjem oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Tyrfeva«. 3033-19 SKRfRAJTTE y »JUTRU« ! Dobičkanosna hiša s trgovskim lokali • sre dim mesta Maribora, na prodaj. Nas o v vseb po slovalnicah Jutra. 27">5 2f Hiša v Mariboru večstanovanjska, dobičkanos na. Koroška cesta 50, na prodaj. 2754-2C Naprodaj I risranovan jska hiša. Beži grad. Netto donos 18 000 Cena 300.000 Potrebno 150.000 I ristanovanjska hiša. Spodnja Šiška, cena 195-000. hipoteka 90.000. Dane imamo naprodaj »eč lepih parcel in donosnih hiš. Brezplačne informacije Jaie Realitetna pisarna, Adamič. Ljubljana, Gospo tvetska 7. 2630 2( Hiša v Celju i mesečnim donosom 600 -še 3 leta davka prosta, ! 1000 kvdr. m vrta prod 'n za 60.000 din. Naslov: Ru-stja, Celje. 2645-20 Dvostanovanjska hiša v Kamniku ugodno na prodaj. Naslov v vseh posi Jutra. 2475-20 Weekend hiša s mladim gozdom, kra sen, miren kraj, v bllži ni celjske koče, pripo ročljivo za ljudi, ki že lljo mir in samoto, naprodaj. Klrblš, Celje. 2562-20 V Slovenski Bistrici Posestvo v Smarjeti 6, pri Celju tik glavne ceste, 2 zidano hišo, hlevi, velikim vrtom in 1 njivo, pripravno za kakega peka, mesarja, vrtnarja ali za kako manjšo tovarno, naprodaj zaradi starosti. 3018-20 Naprodaj imam trgovske, stanovanjske hiše vile, parcele, kmetska posestva, graščine, gostilne in lokale. Pojasnila : Jančar, Sv. Petra c. 27. Telef. 48-39 3045-20 (v mestu) je pod ugodnimi pogoji naprodaj veliko posestvo, bivša last grofa Salma z živim ln mrtvim inventar jem. Velika hiša ln ob sežna gospodarska poslopja tik farne cerkve ln ob državni cesti. Hiša je za vsako obrt pri merna. Informacije daje Ivan Krošl, uradnik v Slovenskih Konjicah. 2612-20 Malo posestvo pripravno za gostilno ali trovino zamenjam ali pro-.101 v bližini Opatije. Dopisi pod »Ugodnost« na podr. Jutra y Mariboru. 2642-20 Posestvo na prometnem kraju pro dam. 28 joh. zemlje z gozdovi, travniki, sado-nosnlkl, njive, za 5 glav živine. V hiši je bila dolgoletna gostilna. E 'ektrična razsvetljava.— Cena po dogovoru. Priložite zn -ko za odgovor. Vidivl*, Pls-r in ka vas, i lje TT 252. Donosno posestvo zaokroženo, ravnina, večinoma travniki 35 oralov, S km iz Maribora, zelo ugod no proda Damiš, Sp. Rad-vanje 29. Maribor. 2738-20 5-stanovanjsko hišo enonadstropno, masivno zidano, 10 let davka prosto, 20 minut od centra, prodam. Letni donos 16.500.— Marčinko. Stritarjeva ulic« 18 v Mariboru. 2742-20 Stavbeno parcelo v mestu Mariboru prodam. Pismene ponudbe pod »L«-pa lega« na podr. Jutra v Mariboru. 2740-20 Lepa hiša petstanovaniska, z velikim vrtom v Studencih pri avtobusni postali, mesečni dohodek 1.600 din, lanrodaj. Naslov v vseh posloval. Juta. 2743-20 Naprodaj Trostanovamska hiša, Bežigrad Nettodonos 18.000 din Cena 300 000. Potrebno 150.000 din. 1 ristanovanjska hiša. Spod* nja šiška, cena 19VOOO din, hipoteka 90.000 din. Dalje imamo na prodaj več lepih parcel in donoi-nib hiš Brezplačne informacije daje Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubliana, Gosposvetska 7. 2630-20 -» Dobroidoča gostilna na periferiji mesta Maribora na prode«. Ponudbe pod »Ugodnost« na podrui. (utra v Mariboru. 1171-20 Gozd 80 oralov, prvovrsten, vilo, 'lato zapestnico z br/ljanti, prodam Ponudbe .ia oglas, odd Jutra pod »Hitra rast« 2726-20 Večjo novo hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Donosno« na ogl odd. Jutra. 2717-20 -i Hišo (vilo) skoraj novo, z trgovino mešanega blaga, sredi vasi brez konkurence, obsežna, okolica, 5 minut od žel. postaje,zaradi bolezni pio-i'am. V hiši se nahajajo tu-di lokali, primerni za gostilniško obrt, pri hiši j« lep zeleniadni vrt in mlad sadonosnik. Ker je okolica bogata na iglastem lesu, je zelo priporočljivo za lesnega trgovca. Naslov y vseh posloval. Jutra 2663-20 Staroznano gostilno 8 sob ln velika klet. veiik gostilniški vrt ln kegljišče s približno 2 ni e -e i .sem inventarjem radi družinskih razmer takoj proda 20. minut od gl. kolodvora v Mariboru. Potreben kapital 200.000 din. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod > Srečna bodočnost«. 1171-20 Manjšo hišo ali vilo iščem v najem t vrtom. Luis Wells. Emonsk» 25. 3050-20 Hišo v sredini Hrastnika, pripravno za vsako obrt ali stanovanie, prodam. Našlo» v vseh posloval. Jutra. 2721-20 Nova vila za Bežigradom enonad^tropna, tristanovanjska, na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji 28.« 2713-20 Enonadstropna hiša z tremi stanovanji, nova, enonadstropna, z kopalnico in vrtom, naprodaj. Klane 70, Kranj. 2695-20 Dvostanovanjsko vilo v Trnovem prodam. Ponudbe na Persson, Ljubljana, pošni predal 307. 2703-20 Stavbna parcela krasna, zelo ugodno naprodaj. najlepša lega, gramoz, pesek na mestu, vsa ograjena, plin, elektrika, vodovod, telefon, zraven. Ogleda se pri Rahnetu, Moste, Ljubljana. 2916-20 Stavbena parcela pred pokopališčem, t gostilniško koncesijo naprodaj. Ponudbe na ogl. odd.- Jutra pod »Prometna točka«. 2891-20 Vila naprodaj nova. moderna. enonadstropna, na periferiji Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 200.000 din gotovine«. 2899-20 Parcelo za vilo >rodam. Poi dbe na ogl odd. Jutra pod »Blizu entra« 2667-20 1 TABLETE - MAST Pri revmatizma, gihtu ln išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite »Nibol« tablete. Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo »Nibol« tablete. Apoteka Mr. Bahovec, LJubljana. Proizvaja »N 1 b o 1« t lekarnah Din 20.—. Reg or. 17. S16/55 Kupim parcelo z* igradlteT Ti !• ta Bežigradom. Ponudbe i navedbo cene in lege na ogl od. Jutra pod »Sončna lega 232«. 2796- Dvoslanovanjsku hišo pro stanovanjsko barako. Kodeljevo, ob Ljub lianici it. 1. 3001-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šllro aH dajanje aaslova 5 din najmanj 61 tnesek 17 din Komfortno stanovanje dve ali trisobno, z vsemi pritiklinami, se takoj odda na Opekarski cesti 27, Trnovo. 2686-21 Malo stanovanje v vUl (2 sobi, ena z ognjiščem Itd.) Južna le ga, takoj oddam. Pu-harjeva ul., suteren. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »350, 2883-21 Enosob. stanovanje sončno, komfortno, oddam • 1. majem, Tyrše va cesta 43. 2929 21 Stirisobno stanovanje komfortno oddam za 1. maj, poleg sodišča. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilo, snaga«. 8004-21 Posest Kdor hoče imeti lastno komfortno stanovanje v strogem centru naj se zglasl, da sprejme prospekt. Prijavo na oglas, odd. Jutra pod »Stotl-soč«. 2963-8 I- Lepa hiša slična rili, t sadnim vrtom in gostilniško koncesijo v Ljubljani radi bolezni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 3034-20 Stanovanje sobe in kuhinj« oddam takoj. Vidovdanska c. 1, pri hišniku. 5049-21 Enosob. stanovanje parketirano. solnčno, i pritiklinami, oddam za marec. ■Železnikarjeva 10, Sp. šiška 3035-21 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. majem za 700 din. Na slov v vseh posi. Jutra 2797-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom In vsem komfortom za maj ali kasneje Iščete dve ose bl Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Jug« 2808-21 Trisob. stanovanje veliko komfortno sončno s kabinetom ln veliko verando pod ugodni ml pogoji oddam na Pri vozu za maj Naslov v vseh posi. Jutra. 2612-2' Enosob stanovanje -jddam Povšetova ul. 63 poleg št. 100 2846-21 35 letna gospa nesrečna v zakonu žel poznanstva s starejšim gospodom, ki bl Jo gmot no podpiral Dopise pod »Pomoč* na ogl. odd Jutra. 2881-21 Dvosob. stanovanje oddam za mare" za 400 din. Florjanska 22. 2902-21 Dvosob. stanovanje • kabinetom ln pritlkll nami oddam f dvoetanc vanjskl hiši • 1. majem m o jO din. Kettejeva ui št. 2. 2868-21 Enosob. stanovanje oddam 1 marca. Poirv« u Rožna dolina, Cesta VIII it. 11, pridičj«. «59-21 Solnčno stanovanje dvosobno, zračno, oddam za maj T 1 nadsrt., v Kopali ški ulici it. 2, Kolezija. 2943-21 Enosob. stanovanje sončno, • kuhinjo, od dam b majem stranki brea otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Blizu banovine«. 2911-21 Izurjene pletilje sprejme M Lazar, — Rimska cesta. 287 J 21 Dvosob. stanovanje eončno. komfortno, z vrtom. oddam s 1. majem Vodovodna 40. ogled do poldne, informacije pri M^nlku 2928-21 Beseda 1 din, davek 3 dtn, za šifro ali dajanjr naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 (Un 4—5 sobno stanovanje na prostoru, ko.oavor-ŽtrukelJ Figovec Verlič išče solidna stranka. — Ponudbe pod »Vselitev poleti« na ogl. odd. Ju tra. 2231-21a Novoporočenca iščeta za maj ali Junij dvosobno sončno stano vanje s kopalnico, najraje v okolici Bežigrada Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Cisto« 2588-21a Oprami)«« sob« t tvupuii»« kopalnica, addai» takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2919-23 Prazno sobo oddamo »Julijana« Rotea dolina. Cesta 8. it- 25. 2914-25 Sobo prmano au oprani j «no oddam takoj. Pompe, — Jernejeva 24 2820-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam Jegllčeva 1, ogled Od 12. dO 15. 2814-23 Stanovanj« ali praaso »ob« iW« dri. uradnica. PonuHb« oa ogl. odd. Jutra pod »Sončno in suho.« 2*36-23» Opremljeno sobo > posebnim vhodom, v ten" tru tič« ta 1 mar«' »talen gospod. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 2918-23« Opremljeno sobo ia d v« uoabl, čisto ln prijazno ISčem Ponudbe oa ogl odd. Jutra pod »Takoj« 2826-23a Lepo sobo oddam stalnemu soUd-nemu gospodu. Rimska cesta 12 priti. 2841-23 Opremljeno sobo a posebnim vhodom takoj oddam v Beograjski ull 8. visokopritllcje pri bežigrajski gimnaziji. 2851-23 Separirano lepo sobo jddam 2 boljšima oseba ma b uporabo kopalni ce Komenskega ul. 24a I. nadstr 2849-23 V centra oddam novo opremljeno sobo boljšemu solid uemu gospodu. Stefani Ja Podbevšek, Komenskega 20 . 2345-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom lepo, za dve osebi oddam tako). Zvonarska 11. 2673-23 Oddam sobo gospodični, • hrano, v sredini mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2922-23 Enosob. stanovanje Komfortno išče tričlanska drž družina za 1 marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik« 2786-21a Dvosob. stanovanje parketirano, sončno, čisto išče zakonski par brez otrok za april ali maj. Ponudbe pod »Državni uradnik 222« na ogl. odd. Jutra. 2785-21a Državni uslužbenec Išče enosjbilo *iancva nje. Naslov s ceno t.< -slotl na ogl. odd Jutra pod »Mirna stranka« 2330-21a Uradnik b aakonsko družico brez otrok išče za 1. marec enosobno stanovanje v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »400 do 500« 2824-21a Tri- do štirisobno stanovanje lšfie sa maj tričlanska družina. Pon. na oglas odd. Jutra pod »Sredina mesta« 2880-21 s Upokojenec brez otrok išče enosobno stanova nje suho sončno za me sec marec ali april Rož na ul. 37-1- 4 vrata 2876-218 3 ali 4-sobno stanovanje s kopalnico iščem za 1 maj. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Reden ln točen plačnik«. 2979 21 P Enosob. stanovanje s kabinetom ln kuhinjo (v bližini Miklošičeve ceste) iščem za 1. marec Ponudbe pod šifro »Snažno« na ogl. od Jutra. 2896-21 a Pri kolodvoru oddam čisto ln zračno opremljeno sobo s posebnim vhodom ln kopalnico. Naslov v veeh oosloval. Jutra. 2937 23 Sobo sončno, prostorno, lepo nameščeno, s posebnim vhodom, za Mlrjem. 15 minut od glavne pošte, oddam gospodu aU gospodični. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2930-23 4 velike sobe oddam za pisarno. Pojasnila daje Menjalnica, Tyréeva 31. 2935-23 Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posioval. Jutra. 2944-23 Sostanovalca mirnega sprejmem. Igriška 6, pritličje levo. 2973-23 Manjšo sobo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam v vili. Souporaba telefona Ko-cenova 6 ob Cesti v Rož no dolino. 8000-23 Oddam sobo s posebnim vhodom ta stopnišča, solidnemu gospodu s 15. februarjem Ogled po 10. uri. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2969 23 Opremljeno sobo veliko, strogo separirano, vhod iz stopnišča, oddam za eno ali dve osebi, v vili. Pod Rožnik Večna pot 26. 3028 23 Sostanovalko sprejmem v lepo, solnčno sobo. Sv. Petra nasip 59- 3040-23 Opremljeno sobico lepo, mirno, solnčno, s posebnim vhodom, oddamo solidni osebi. Lepi pot 10 — Mirje. 3037-23 42 letna gospa sprejme 1. marca starejšega gospoda uradnika ali upo-koienca v vso oskrbo za din 800. Ponudbe n» ogl. odd Jutra pod šifro »Želim si doma«. 3032-23 Dvosob. stanovanje sončno ln suho v bližini" centra, išče šivilja za 1. marec ali april Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »3 odrasle osebe«. 3012 21s Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanjp naslova 5 din. najmani Si znesek ri din Dve prazni sobi trogo separirani oddam 15 marca ali kasneje Uporabni tudi za pisar ao. Krakovski nasip 26 2884-22 Sostanovalca na vso oskrbo sprejmem. — Prodam pa par oblek in fino zimsko suknjo. Rakov-niška 5_ 2723-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2892-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam solidnemu gospodu Isotako jddamo tud prazno sobo. Gradišče 1-1. ogled od pol 1 do pol 2. ure. ^^ Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln =v hrano oddam pri ••romostju. Naslov v — ,seh posi. Jutra. v 2886-23 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dalanje aaslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Opremljeno sobo s popolno oskrbo iščem. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Akademik«. 2699-23» Poročen par ii(i opremljeno sobo • itediimkotn ali kuhinjo na razpolago T bližini Zvezd«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »11«. 2942-23» Izgubljeno Beseda 1 din. davek 3 din sa iifro aH dajanje naslova 9 din, najmanj ti znesek 17 din Zlat uhan B rdečim kamnom ae J« iagubll na poti 1b mesta proti pokopališču — Pošten najditelj naj ga odda proti nagradj v ogl- od. Jutra. 2837-28 Opremljeno sobo b vhodom la stopnic, r centru LSČ« bolj&l gospod Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uradnik — stalen«. 3706-23a Sobo s posebnim vhodom 1-ščeta dve osebi n 13. febr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla« 2990-23H Opremljeno sobo strogo separirano v centru iiče boljfi gospod. Ponud be pod »Uradnik stalen« na ogl. odd. Jutra. 2766-25» Beseda 1 din. davek 3 din za Sliro ali dajanje naslova 5 din. najmanj SI znesek 17 din Šivalni stroji proti gotovini kakor tu dl na obroke. Zahtevaj te prospekt Sprejemam zastopnike. Josip Ur-.16, šivalni stroji, kole- .1. Ce U«. Narodni dom. 2202-29 J arm en i k abrlkat Pim Kaj razpona «00 mm s clrkuiar-Jem in transmlsljo prodamo pod zelo ugodni ml pogoji. Naslov v vseh posi. Jutr». 2337-29 ___1 Šivalni stroj žensko kolo io globok voziček, kupim. Ponudbe n» Zoreč, Marenčičeva 5. 2692-29 Pisalni stroji »Remington« in »Olivetti« najugodneje — pri »Tehniku«, Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 2722 29 Šivalne stroj« in kolesa prvovrstnih znamk tudi krojaške in čevljarske poceni, rabljene stroje od 300 din naprej prodaja — »Triglav«, Resljeva 16. 2893-29 Šivalni stroj prodam za 450 din. Kolodvorska H ü, 2 stopnišče levo. >978-29 POZOR! partija prvovrstnih Bivalnih strojev ln koles prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti Krt-žanske cerkve). 3009-29 Stroj za krpanje vreč dobro ohranjen, prodam. — Alo|z Grebene, nakup in prodaja vreč. Pražakova 2. 2999 29 Beseda 1 din, davek 3 din, za SUro all dajanje aaslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Ilirski ovčarji 3 mesece sta m, naprodaj. — Stefica Siard, Trnovski pti stan 12. 2963-27 Sanske koze 2 mladi, breji, prodam. Pot na Rožnik it 2. »046-27 Prava angora mačka mlad», naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3047-27 Pavi naprodaj Gline«, ««st» XIII. it. 85. 2731-27 INSERIRAJ V „«JUTRU"! it Beseda 1 din, davek 3 din za Slfro ali dajanje naslova S din. najmanj Si znesek 17 din Dražba posestva Sp. Lipnica St. 20 obči na Lancovo «res Radovljica dne 25. t. m ob 9 url pri okrajnem sodi šiu Radovljica hiša z gospodarskim poslopjem gozdovi, travniki ter z njivami in pritikdnaml cenjeno na 45.813.50 din najmanjši ponudek din 30.542.50. VadlJ Je položiti pri sodišču v znesku 4.581.50 din Ugo den nakup. 2229-32 Javna dražba v Prevaljah. Mežiška dolina. se proda dne 22. februarja 1939 žaga (indù str.jska) z elektr pog. z vso eprtmo in «tanovamsk» hišs in nekaj zemliišča. Crmlna viednost din 143.000 Podi obna pojasnila dtje Zim meri Rihard, sodavičai Prevali». 2469-32 V mestni zastavljalnici na Poljanski cesti bo v ponedeljek popoldan ob 3. uri dražb» noveg», ie nerabljenega moškega kolesa po zelo nizki ceni. 5013-52 umri» Vsaka beseda 2 din, da vek 5 din, za dajanje naslova 5 din najmanj Si znesek 20 din Kateri boljši gospod ima Se smisel za 'poštenost, naj javi svoj na slov na podr. Jutra v Celju pod »Ideal in zve stoba« 2543-24 MladeniS teli poznanstva s samostojno. simpatično, razumno, skromno gospo dlčno. 2476-24 Inteligent ledemindvajsetleten. želi spo znati neodvisno' gospodično. Neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Tivoli 27«. 2762-24 »Lahko prideš«! 292V2- V zakonu nesrečna stara 26 let, želi znanja > utuiranim gospodom Ceni ponudbe na og!. ddd. Jutra pod »Išfem srečo«. 2898-24 Dama ilie r»di pomanjkanja zna nja boljšega, starejšega si-tuiranega gospoda v svrho skupnega gospodinjstva — Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boliša dama«. 2920-24 Simpatičen gospod provinciialec, 53 let star, bi gmotno podpiral do 21 let stare- prijateljico. Cenj. ponudbe pod »Hvaležnost« na ogl. odd. Jutra. 2913-24 Sin mffl Jonskega premoženja iti» dekle s nekoliko premoženja radi možno sU s lastno eksistenco ki bl mu trenutno pomagala denarno. Dopise s sliko na ogl. odd. Ju tra pod »Bodočnost« 2510-25 Deielanka zelo lepa 24 letna dota 70.000 din lAòm obrtnika ali slično. Navodila daje NADA Zagreb Jelačl-če v trg 10. Za Informaci je pošljite 10 din. 2653-25 Znanja s 23 letno blondinko aU brlnetko po možnosti b znanjem nemiclne želi tehn. uradnik v sigurni službi v svrho ženitve. Slika zaželjena Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srce« 2487 25 Mlad ločenec poseduj« vpeljane mesarijo, iščeločenko ali gospodično, do 5' let «r»ro vsled skupnega gospodarstva. Potrebno nekaj gotovine. Ponudbe na podruž Jutra v Mariboru pod »Takoj« 2741-23 Inozemka mìo lepa 25 letna dota 200 000 din lAče zakonskega druga. Navodila daje NADA Zagreb, Jela čičev trg 10. Za informa ci je pošljite 10 din. 2652-25 srednjih le» podjeten a kapitalom preko «to tisoč din ločen po ženini krivdi bres otrok Seli ee bl primerne dame. Pred nost nekaj Imetja tn lep »načaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Mirna dobra gospodinja« 2132-29 Mlad rokodelec želi v svrho ženitve sna nja s čednim dekletom 20 do 29 let s nekaj go tovme. Prednost imajo šivilje. Ponudbe s sliko na ogL odd Jutra pod »Vesela pomlad« 2832-25 Posestnik 43 let »tu. samski teli znanj« 1 gospodično ali vdovo. t enim otrokom ni izključena, 1 nekaj gotovine, mirnega značaja Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod značko »Francija«. 2923-25 Državni uradnik srednjih let. Sloveaei, tluž- buioč v Srbiji poroči zelo lepo, do 30 let staro Slovenko. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dota potrebna«. 2672-23 Vdova 38 letna zelo lepa dota 1.500.000 din lAče zakon skega druga. Navodila iaje NADA Zagreb, Jela čičev trg 10. Za Informacije poSlJlte 10 din. 2651-25 Gospodična z din 100 000 gotovine se želi poročiti z gospodom j državni službi ali uKov .em. star n od 34 lei da < Ponudbe na og' odd. )u ir* pod »Slučajno«. 2710-25 Angelca prosim za natančnejši naslov na podr. Jutra v Novem mestu. 2877-24 Dva fantiča iščeta dekliča. Dopis poslati s sliko na ogl od Jutra pod »23 let star« 2953 24 »Moj ideal 1939« Prosim, dvignite pismo. 3056-24 Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 20 din Simpatična ločenka b gotovino ln stanovanjem želi poročiti državnega uradnika upoko jenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost« 2545-25 Vdova popolnoma aama, dota v gotovini 80 tisoč din išče obrtnika ali slično NavodUa daje NADA Za ;reb. Jelačičev trg 10 /a inlormaclj® pošlji« 10 din. 2650-2J Gostilničar na prometni točki predmesi ia Liubliane. posestnik, do bro vpeljan trgovec, «dovei najlepših let, prijetne zun* mosti delaven, trezen pie menitega značaja, ljubitelj narave, poroči takoi gospodično ali vdovo 23 do 40 let. ki ima zmožnost .veselje do obrta in gospodinjstva io 200 do 300 000 din gotovine ali čisto nepremičninsko premoženje potrebno zarad solastninstva. v izplačilo de diče» in povečanje obrata Slika zažeiiena. Uinost zajamčena. Ponudba nai bo točna jasna resna na ogl. odd (utra pod »Priletno življenje«. 2767-23 Gospod t državni službi, t 5 letnim otrokom ter opremljenim stanovanjem, želi spoznati inteligentno gospodično ne-imovitih staršev Dota naj ji bo neomadeževana prete klost ter sposobnost vzgoje in razumevanje otroka. Slika zažeiiena in se vrne — Eventuelno začasno k|e nameščeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do doma«. 2905 23 Ločenka 33 let stara, dota v goto vini 160 000 din Išče mo ža ki je voljan biti samo njen. Navodila daje NADA, Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 2849 25 Uradnica 26 letna dota 270.000 din išče zakonskega druga. Navodila daje NADA — Zagreb, Jelačlčev trg 10 Za Informacije pošljite 10 din. 2654-25 Mlad trgovec bogat in podjeten želi poročiti primerno dekle. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Srečna Idea, na bodočnost« 2783-25 Beseda 1 din. davek 3 din za Slfro all dajanje naslova 9 din. najmanj Si znesek 17 din Sam ste svoje sreče kovač! Nuduno vsm priliko, da M izognete vsem neprijetnostim in težavam Javite ie danes vai naslov brez obvezno z znamko za odgovor na poštni predal iL 1 t Mariboru. 2751-57 Sadjarji pozor Sadne skropllke najnovejši model „Univesal" dobite p« najnižji ceni pri glavnem zastopniku Hvastja Albin poŠta Jezica, Ljubljana 1827 INSERIRAJ V „JUTRU44! o« f« Je odvisno, da Imate obleko vedno kot aovo J» posato rodno kemično č 1 e 1111 ali barvati v tovarni jos. reich LJHMJmb PO* DO knjigo In ostai* infoi* nad j« dobit« «astoni i ko se obrnete na poznanega grafologia Karmaha, Žalec. 81-3T • *»«fVtl