Pavšalni franke v drrni sin. 231. Mm. V Uubllanl, v petek 16. oktobra 1919. Leto III. fahaja razen nadail In prašnikov vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica st. 6/i, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne princi. Rokopise se ne vrača, tnserati: iinostolpna petit-*rstica 75 vin., pogojen prostor l'25v; razglasi »n postano vrstica po 1*50 v; večkratne objave po dogovora primeren popust. Glasilo Jugoslov. sodjalno - demokratične stranke. PoMmeana Stav* stane — 40 vinarjev. — Naročnina: Po pulti alt z dostavljanjam ns dom za celo eto 72 8, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo ielo 77 K, za ostalo tujino in An etiko 84 K. — Reklamne je na list so poštnino pronte. Upravnižtvo se ? Lutmani, Frančiškanska ulica St. ena Potrebne večine, ^ato pa ti klubi in poslanci drug drugega žalijo, se prepiralo. druK drugemu očitaio izdaistvo in korupcijo. Pač imata ti dve skupim' vsaka svoja načela glede organizacije države za pozneje. prva hoče ali decentralizirano federativno državo, uruga pa centralistično, dasi tega asno ne povesta in tudi ne predložijo iasnih programov v tem oziru. *oda teh vprašani se boi v narodom predstavništvu sploh ne tiče; [am doli v Belemgradu govore le o osebnostih, o grehih svoiih nasprotnikov. dalie pa ne orideio, ker ne maralo izdati svoiih egoističnih strankarskih zahrbtnih namenov, p. Ozrimo se nekoliko na dogodke. Kimska cerkev še danes ni priznala Jugoslavije, ker ii ne ugaia. Škofie so imeli nedavno svoi jugoslovanski Kongres, pa še do danes niso povedali. kal so sklepali na njem. Ali so to take tainosti? Ce so sklepali tam o poštenih političnih programih, zakaj tega ne obiaviio, ne povedo in n® nastopiio za stvar v javnosti ? In sedaj čitamo, da prihaia dr. Korošec v Slovenijo. S kakšnim nameneom Dnhaia? AH ni on tudi tisti mož. ki ^TTII I ----- ------------- hoče uveljaviti v Jugoslaviii s po-močio srbskh radikalcev in hrvaškega narodnega kluba znano škofovsko politiko, ki gre proti vsem agrarnim in sociialnim reformam v državi. ki gre za tem. da se organizira država tako. da bo imel reakci, ionarni klerikalizem in kapitalizem vso moč v državi? Zdi se nam, da ie tako. Z republikansko ideio dela ta gospoda reklamo, a ipak le nje cili in program — predvojni, stari avstroogrski. Velika napaka ie bila. da le poslal jugoslovanski narod v predstavništvo Hudi. ki nosiio kainovo zna-menie nakdanie oolitiVe na čelu. Ti liudie niso zmožni, da bi se dvignili iz blata. S svoio politiko v vladi so priklicali naihuiše gorle na narod in sedaj podtikalo povzročitev goria drtnrim, ki prav zaradi neodkrite politike klerikalno-radikalnega bloka ne moreto ničesar storiti. Prehrana, preskrba z drugimi potrebščinami, vse to Je zakrivila v prvi vrsti in edino morda klerikalno-radikalna vlada s tem. da ie podpirala kapitaliste. da si iih s svoio politiko pridobi: danes pa kriči, da so te grehe in napake napravili drugi, ki niso imeli niti prilike za to. Iz tega sledi le eno Korošec pride domov, orideio nai še drugi. Ys! narodni predstavniki nai nridf io domov. da podaio račun o svoiem delu. Zahtevaio nai. če so pošteni, da se izvrše volitve v ustavno skupščino. da pove narod, kako malo ie za-dovolien z dosedanio politiko v Be-Iemeradu. ki ovira vsako resno delo. Sociiahia demokraeiia stoli absolutno na stališču, da takih Daiacad ne mara več in bo tudi pri vol!tvah iasno povedala, da zahteva zastopstvo v prlamentu, ki ima volio delati v zmislu sociialnih reform in enakopravnosti jugoslovanskega liudstva. Poslanci! Razpišite volitve, pa poberite šila in kopita ter poidite, domov! To ie edina pametna rešitev vladne krize! Za naš nabiralni teden. Kakor smo že naznanili, ie uprava našega tiskovnega sklada razposlala že začetkom tedna vsem vodstvom naših političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij potrebno število nabiralnih doI za naš tiskov-nl-volilni sklad. Kakšno izredno važnost ima ta nabiralni teden za vse naše nadalino delo. ni treba tu še po sebei naglašati. Sodrugi se tega vsi sami dovoli zavedalo. Bližamo 56 velikim nalogam, bližamo se momentu. ko bo treba, da stranka od ločno pokaže svoio deiansko moč. Bližamo se tudi že občinskim in državnim volitvam, na katere se Je treba še posebej pravočasno pripraviti. Pripravljeni pa bomo temeliito na vse. ako Dostavimo že seda? naše publicistično delo na Dravo, široko oodlaeo. Baš zato ie treba' posebnega tiskovnega sklada. Mi moramo z našimi listi in knjigami med naiširše liudske slofe. da paraliziramo lažniivo protisociialistično delovanje nasprotnikov. Naš nabiralni teden za tiskovni sklad je najprimernejši odgovor na sedanio obupno klerikalno agitacijo v mestih in na deželi. Sodrugi. sodetuite vneto ori tei pomembni strankini akciii. Nabiralni teden naj pokaže koliko nas ie, in kako znamo tudi deiansko prispevati za stranko. __________________ Korupcija v prehranjeval dem oddelku nj^inislp* »tva za »izhrano' in obnovo zemlje. Pišejo nam iz Belgrada: »Slovenec« in »Večerni List« te dni veliko pisarita o korupciji v prehranjevalnem oddelku ministrstva za izhrano in obnovo zemlje v Beleradu. Sporočam Vam. da ie načelnik tega oddelka in glavni referent ministra Bukšega katoliški duhovnik gospod Janko Jovan, bivši predsednik Voinožitnega zavoda. Poklical ga ie na to mesto gospod dr. Korošec. Sociialno - demokratični minister Bulcšeg je g. Jovana kot priznanega poštenjaka obdržal na tem mestu ter mu dal vse potrebno zaupanje. Gospod Jovan se bo seve lepo zahvalil za laži. ki jih razširjata »Slovenec« in »Večerni List« o njegovem oddelku v ministrstvu za prehrano. »Večerni List« in »Slovenec« sta se tudi topot močno urezala.- Pozabila sta. da je tako pisanie predvsem nadloga za niihovega pristaša, k* te tu na vodilnem mestu. Dr. France Ooršič: Sodniška imenovanja. K oblaku zvoni: društvo slovenskih sodnikov stopa na noge. Čas ie, da stopi. Dosedanje delo te preorga-nizirane zaiednice je bilo mačia preja. Vsebina resolucije slovenskih sodnikov bo ta. da Je poverjeništvo za pravosodstvo nigatreba. Vse Je bilo na miru, dokler se ie še zdelo, da so za našo pravosodno upravo le štiri instance in da le od teh !e ena odveč, namreč prav poverjeništvo za prvosodstvo. Toda prišel ie spo-znatek, da le instanc petero: 1) pred-sedništva sodnih zborov, 2) predsed-ništvo višiega deželnega sodišča. 3) poverjeništvo za pravosodje. 4) deželna vlada za Slovenijo. 5) Mini-starstvo pravde. Čudež ta stvar ni samo za prevratnike Kantorowic- zevega kova. kaiti že stari Montes-ouien bi se bil začudil, ako bi bil kje doživel, da bi pravosodstvo enih in istih teritoriiev v državi upravljali kar triie pokraiinski organi, kakor to stvar pri nas upravliaio višjesod-no nredsedništvo, ki ie po sodni organizaciji za to edino poklicano, nato poleg niega in nad niim pravosodno poverjeništvo, ki je že po obstanku škodliiv federalističen ustrol, potem pa še iz političnih strankar-iev sestavliena pokraiinska vlada, kateri poroča o sodnikih član pover-ienik. zato da se imenovanja še enkrat pretresejo, po strankarskih motriščih ponraviio in v nic preto-čiio. Vzrok nenavadno dolgi imeno-vaniski nosečnosti ni v Beigradu. Tega niso prav povedali. Med sodniki ie zavreščalo. Za-vreščalo ie zgolj zaradi troine pokrajinske »Samouprave« ne na morebiti zaradi česa drugega. Sal prizadeti že vedo. da dosežeio kvečjemu prejemke podporočnika (kaj Je bil iunkerski Iaitnant v primeri s pruskim sodnikom?), ne. oni so skromni in ponižni naredniki in ka-proli, da. tudi kaoroli. Toda to jih spravlja na noge. da stoie pod vplivom političnih strank in da se Je tik za petami odpravljene sodniške neodvisnosti razpasel še tudi duh. ki gnete v državnih osnovah zasidrano nravosodie (iurisdictio) pa obstanek dobrega, značainrga sor**';?*-n. Res je. da se neodvisnost sodnikov ne nanaša na upravni čin imenovanj. Sodnike imenuje pravosodna uprava. Toda pravosodna uprava mora biti objektivna in visoko nad političnimi strankami. Inače narod ne bo imel sodnikov, marveč mesto riih strankarske pristaše. Kje bo Potem soienie po — zakonu? Imenovaniskih personalii se nisem namenil razpravljati, omenim pa, da se čuieio glasovi o krivicah, ki so se baje zgodile marsikateremu zavednemu in pravilnemu našemu človeku, pa tudi glasovi, zakaj so nekaterim nalepili le naslov in značaj, ta neumni obliž avstrijske uprave. To kaže, da Je treba smotreno delati, da se doseže pristna demokratizacija sodnikov, ki ne bo poznala toliko kast različnih instanc. Osupne te pa anahronistično pode-lievanie osebnih doklad nekaterni-kom. zakai osebne doklade sodnikov morajo biti načeloma prepovedane. ker obdarjenčevo neodvisnost osumiio in ker delovnega veselja sodnikov, ki so jim plače po zakonu določene, nikakor ne pospešujejo. Pa če bi bila tako napako storila pravosodna uprava, kai si bo grajani mislil, kadar izve, da Je imenovanj-ske predloge iustične uprave modificirala strankarskopolitična pokraiinska vlada. Vse to omeniam le mimogredoS, Poglavitno ie. kai nam le ukreniti, da imenovania sodnikov ne bodo več oodreiena vplivu političnih strank. Moi .caeternm censeo ie, da sc ima takoj odpraviti preživelo poverjeništvo za pravosodstvo. čigat obstanek ie. kakor sem v ooprej-šniem članku dokazoval, nepotro* ben in škodliiv. Škodljivosti, ki danes o nit govorim, oa zadnjič še nt-sem poznal Kdo bi se bil mislil da pravosodni poverjenik ne poroča naravnost in samo Minisrarstvu pravde, ampak da daie račun o sodnikih svoli pokrajinski vladi? Ne zaletavam se v imenovanja mladih okrainih sodnikov za svetnike. Naopak. uverlen sem. da le bal hitro napredovanle mlaiših sodnikov zelo primerno sredstvo, da se zastavi ubeganie mladih moči iz sodniškega poklica. Toda ne sme se nikoli več primeriti, da bi skorai nal-mlaiši okraini sodnik preskočil vse stareiše tovariše, ako ga ni za to ne-čuveno odlikovanje predlagalo or-ganizatorično pristoino upravno oblr-stvo. Dokler sta med višje deželno sodišče pa Ministarstvo pravde včlenjena poverienik in njegova vlada toliko časa tega Jamstva sodniki ne bodo imeli. Ubeganie bo še večie. Zakai boiiše ie še. sploh ne imenovati, kakor tako imenovati. Za sedania imenovania društva sodnikov ne zvoni k oblaku, amnak' do toči. Tega si Je samo krivo Naj se izuči. Toče namreč še pretilo« Te se bodo iznremenile v blaeodef-ne dežke. ako se odvzemo topiči na* šemu poverienlštvu in polože v komando višiega sodnega predsednika, ki zna te stvari meriti in po re-glcmetu se ž nimi eksercirati Za blagor naroda in za slovensko sodništvo bo po tem potu prišla še ena velika pridobitev: brez izrečne derogaciie bo no onem proslulsm § 1. naredbe linblianske narodne vlade z dne 7. ianuaria 1919. št. 255. k! rezervira ooverienlku za oravosod-stvo in Narodni vladi pravico, da’ smeta sodnike tudi zoper ni*h voljo iipokomi1 i" nremeščati tia do 31. decembra 1920. S tem bo izdrto želo« ki tiči v mesu. kakor ni nikoli obti,-čala nobena puščica dr. Hochenbur« geria. In če bi šlo zgolj za neodvisnost slovenskih sodnikov, bi bila ta dobrina sama dovoli, da Ji Slovenija žrtvuie poverienika za pravosod-stvo. ki ie že zdavnai dogosnodarJI. Dr. Lotrič: Misli o šolstvu. (Dalie.) Spor med nauki moderne vede in cerkve je očividen. Cerkev se noče in ne more prilagoditi moderni vedi. Zato ie vsako skupno nastonanie iz- 19 LISTEK. GLAD. Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht (Dalie.) Na rotovžu Je bila ura sedem. Kretal sem Se v bližini kavarne, stopal ob železni ograii priindoli in ostro motril vsakogar, ki ie prišel ln odšel skozi vrata. Nazadnje proti osmem Seni zagledal mladega znanca, ki ie svež in eleganten prišel po cesti in io mahal proti kavarni. Srce mi ie kot negodna ptička zaplahutalo v prsih, ko sem ga opazil, in ne da bi popravil, sem planil k njemu. »Samo eno krono, dragi moj!« sem dejal * vso predrznostjo, »tu — tu imate valuto.« in 0ri tem sem mu porinil mali zavoi v roko. »Sal le nimam!« je rekel, »bogami. nimam Je.« m pri tem mi je pred očm obrnil svoio denarnico narobe. »Včeraj zvečer sem krokal in ob tej priliki čisto osušil; verujte mi, prav ai(- nimam.« .»Ne, moi dragi, gotovo Je tako!« sem od-, rmi in mu verje] na besedo; sai ni Imel nika- I rs’1ega povoda, da bi mi lagal radi takšne ma-nkosti; videlo se mi je tudi nekako tako. kot a so mu nlegove modre oči postale vlažne, ko ie preiskaval svoie žepe in ni ničesar našel. Stopil sem stran. »Oprostite,« sem dejal, »samo majhno v zadregi sem ta čas.« Bil sem že precei daleč od njega, ko me je poklical radi zavojčka. »Kar obdržite si ga! obdržite si ga!« sem odgovoril, »saj vam ga privoščim! Sam par malenkosti ie v niein — neznatnost — tako nekako vse. kar imam na svetu!« In bil sem ginjen vsled svoiih lastnih besed, tako brezupno so zvenele v ta mračeči se večer, da sem pri-cel lokati •., \eter ie zavel silneje, oblaki so se divje gnali do nebu in z rastočo temo je postajalo vse boli mraz. Jokal sem vso pot: toliko sočutje sem čutil s samim seboi in sem ponavTal par besedic, samo en vzklik, ki mi le spet pognal solze v oči, ko so komaj prestale teči: O Bog. meni ie tako hudo! O Bog, meni ie tako hudo! Minula ie ura, minula ie tako počasi in leno. Mudil sem se nekaj časa v Torogade. posedal na hišnih pragih in se splazil v vežo, ako je prišel kdo mimo in sem brez misli strme! v razsvetljene prodajalne, lcier so liudie zmenja-vali denar in blago; slednlič sem našel miren kotiček za skladovnico desk med cerkvijo in bazarjem. Ne, nocoj nisem več mogel ven v gozd, nai se zgodi karkoli: nič več nisem imel moči za to, pot pa ie bila tako brezmejno dolga. Hotel sem prebiti noč, kakor bo pač šlo. ter ostati kier sem bil: ako postane preveč mraz. lahko stopim okoli cerkve; prav nobenih ceremonij nisem hotel več delati s sabo. Nato sem se naslonil nazai in se pogreznil v polsen. Ropot vseokrog je onemel, prodajalne so se zaprle: vse redkeje sem razloči! korake mimoidočih in polagoma ie ugasnila luč v vseh oknih.., Odprl sem oči m zagledal pred sabo tuio postavo; svetli gumbi, ki so se mi lesketali nasproti, so mi dali slutiti stražnika: obraza moža nisem mogel razločiti. »Dober večer!« ie rekel. »Dober večer!« sem odvrnil jaz in se prestrašil. V zadregi sem vstal. On je stal nepremično pred mano. »Kje stanujete?« ie vprašal. Iz navade in ne da bi se dolgo pomišljal, sem povedal syoi stari naslov, malo podstreš-nico. ki sem jo bil zapustil. Stal ie še vedno tu. »Ali sem storil kaj nepravega?« sem vprašal boieče. »Ne. nikakor ne!« ic odvrnil. »Ampak idite raje domov, premraz ie, da bi tu ležali.« »Da, to ie res, saj čutim, da postaja mraz.« In voščil sem mu lahko noč in sem in-, stinktivno nameril pot proti staremu domu.l Ako bi bil prav previden, bi nemara dospel tja gor, ne da bi me kdo slišal: v celem je bilo osem stopnjišč in samo stopnice zadniih dveh' so škripale. Pred vrati sem sezul čevlje in se podal nato gori. Povsod tišina; v drugem nadstropja sem začul počasno tiktakanie ure in dete. ki je tiho jokalo; nato ničesar več. Našel sem svoie duri, jih nekoliko dvignil in odprl, kot ie bila moja navada, brez klluča. vstopil v izbo in zaprl vrata za sabo brez glasu. Bilo ie še vse tako. kot sem io zapustil, gardlne pred okni so bile potisnjene vstran, postelja ie stala prazna, z mize ie blestelo nekaj belega, naibrže moj listek za gospodinios torej ie niti ni bilo tu gori. odkar sem odšel. Z roko sem še! preko bele lise in sem v svoie začudenje čutil, da ie pismo. Pismo? Vzel sen* ga k oTtuu in črkoslovil, kolikor ie bilo mogoč« v temi. slabo pisani naslov in sem spoznal sled-, njič svoie ime. Aha! sem pomislil. odgovor_gospodinje, prepoved, prestopiti sobo, ako bi ml! nemara prišlo na um, da spet kdaj pridem! In počasi, čisto počasi zapustim izbo. noseč v eni roki čevlje, v drugi nismo in odelo pod pazduho. Napravil šem se čisto lahkega irt sem stisnil zobe na škripajočih stopnicah, do«, spel srečno preko nešteto stopnic in že stoliirf zopet pred hišnimi vrati. (Dalie nrili.) ključeno. Vsaka ere svojo lastno pot. Moderna veda cerkve ne sovraži. Ne da pa si iemati znanstvene svobode in neodvisnosti. Cerkev pa skuša moderno vedo ovirati v nle-nem razvoju. V interesu cele družbe oa ie. da se to ne godi. Zato pa ie treba cerkvi odvzeti sredstva in vpliv. s katerim skuša vedo ovirati in vzdržavati napredek. Cerkev zahteva svobodo le zase. drugim io odreka. To se ne sme več goditi Treba le ločiti cerkev od države in šole od cerkve. Radi tega tudi teologiška fakulteta ne spada na univerzo. Kaj ima cerkev samostoino visoko šolo za bogoslovje. Cerkveni kroci se bodo borili z vsemi sredstvi, da bi imeli oblast nad našo mlado vedo. ki bo prišla gotovo katerikrat v nasprotie s cerkvenimi nauki. Radi tega sem o te! stvari razpravlial obširnele. da bo bralcem iasna razlika med moderno vedo in cerkviio in nasprotie. ki vlada med obema. Moramo biti oorez-ni. Va cerkev ne dobi v oblast naše univerze, ki mora biti središče moderne vede. Ne smemo pozabiti pri tem na deistvo. da ie nemška katoliška znanost naoram nemški protestantski inferiorna (manjvredna). Nemški katol. so daleč za protestanti na vseh poljih: v lavnem življenju, v tisku, v trgovini in industrill. v medicini, umetnosti. Sploh na vseh kulturnih poljih. Katoliški nemški učeniaki sami priznavalo, da tega deistva ni mogoče utaiiti. Zaeno v>a tudi priznavajo, da ie vzrok tej zaostalosti iskati v napačnem siališču. ki ga zavzema- katolicizem naoram modemi vedi. Pazimo torei da se bo naše znanstvo razvijalo neovirano. VII. Življenje posameznega človeka delimo navadno v tri oddelke: Otroška leta. odrastla doba in leta starosti. Približno tako se razvijaic tudi posamezni narodi in njih kulture. Tudi narodi in kulture imaio svoio otroško dobo. ootetn vete dozorelosti (polnoletnosti) in svoio starost. Otrok se veseli pripovedk in bajk. ki mu lih pripoveduie nfegova mamica. Vzbulaio niegovo domišliiio i;i H zadoščalo. V teh baikah ožive vse stvari okrog njega. Vsi predmeti, ki ga obdalaio, zadobe človeške lastnosti Vse le život kamen, rastline: živali govore. Take so predstave pr>-ntitlvnega človeka sploh. Preb iv? 1 le sktroai z udomačenimi živalmi. PoKOvarial se le ž njimi, čutil z njimi. Obdaialo ga ie polno zagonetk, ugank, katerih v svoji duševni pr!-Drostosti ni mogel prav razreši!!. Niegov razum ie bil še malo razvit. Dar izpoznavanla še mnogo boli omejen. Najnavadneiših naravnih prikazni si ni znal še razlagati naravnim potom. Zato pa ie imela tein obeežneJše polie njegova domišljija. Vse fe zagonetke si ie razlagal s pomočjo mitologiie (bajeslovja). Kar je Dresegalo obzorie njegovega pripre-stega razuma, ie smatral za nekaj nadnaravnega. Za vsako zagonetko, ki se ie ni znal razlagati, ie slutil Čadež. Vsak tak, niemu nerazumljiv oolav. le spravil v zvezo s kakim bogom. Nadnaravna bitia. dobra ir. slaba, posesraio v živlieriski tek primitivnega človeka in primitivnih narodov sploh. Povsod sami Čudeži, ki iih povzročajo razni bogovi. To Is bistvena poteza vseh paganskih tni-tologil Tudi nazori cerkvenega srednjega veka na svet so še zel") pomešani z baiesloviem. Hudič, čarovnice in čarovniki igraio s k >zl v '•£ srednji vek zelo važno vlogo. Tudi srednjeveški človek si ne beli glave z razjasnevaniem takih naravnih prikazni, ki segajo preko niegove vsakdanje izkušnje. Pokliče si na pomoč čudež. (Dalje prih) Glose. O agrarnem vprašanju v Bosni se je zadnjič Pašič izjavil napram narodnemu posl. Sulejmanu Salh-aerfču. da mora država plačati tisto zemlio. ki se bo odvzela in se dala kmetom. Ni potrebno, da bi se zemlja preplačala, izgledati pa vsa sfvar vseeno ne sme kot nekaka miloščina. Oreh bi bil. le rekel Pašič, če bi se liudem. ki že od davnih časov sem posedujejo zemlio, taista meni nič tebi nič odvzela in če se iim ne bi tudi sedai Še pustila, če In žele obdelovati, — Ta izlava Paši-čeva ie vsekakor precei motna in površna, iz česar se lahko skleoa. da on nič kaj ne simpatizira s temeljito agrarno reformo, predvsem v Bosni in da simpatizira z begi in ag'.. Se značihieiša kot PašiČeva, je iz-lava Protičeva napram neki denu-lacill bosanskih težakov. Ko so namreč težaki odločno vztrajali na svoji zahtevi, da ne plačaio odškodnin za (begom odvzeto) zemljo, se je Protič nad njimi razliutrl in zapretil, da pošlje voisko v Bosno, če bi se plačaniu upirali. Protič se je faktično pri zadnjih pogajanjih z raznimi strankami glede sestave vlade izrazil naoram sodrugu Buk-šegu. da radikalci stoie na stališču temeljite izpremernbe agrarne reforme (namreč v korist veleposestnikov in begov) ter d:t so za brezobzirno preganjanje komunističnega gibania v Jugoslaviji. Boli reakciio-narne stranke kot ie radikalna in ž njo v zvezi naša klerikalna stranka, menda ni na svetu. Kako stališče zavzemalo radikalci naoram agrarni reformi, ie povsem lasno. Klerikalna stranka oa ie tudi zaščitnica koristi cerkvenih in privatnih cosest-nikov-mogotcev in malim kmetom naravnost sovražna. Kakor za vse. tako so radikalci tudi glede odločilnih volitev v konštituanto silno re-akciionarni. Pisali smo že. da se hudo zavzemajo za to. da bi se srbski volitveni zakon, ki datira še od prejšnjega stoletla in po katerem bi imel volilno pravico tisti ki plača 15 dinariev davka, razširil na vso našo državo. Kai more torei vsak posameznik drugega, kakor uvideti v klerikalno - radikalnem bloku nai-večfe sovražnike narodovemu napredku, tako gospodarskemu, političnemu in svobodno kulturnemu?! Utis imamo, da bodo vse vlad. krize končale — brez volitev — kakršna obstola na RumtmsKem ... Monarhistično trfbante v Nemčlll. se dnevno širi. Slika bivšega cesarja izobešena celo po javnih loknr-fc, ni nič posebnega. Posebno se širi monarhizem med vojaštvom in b:v- Naša Izvirna poročila. VSTOP NEMŠKIH DEMOKRATOV V VLADO. Berlin. 9 .okt. Nemški demokrat-ie so se sporazumeli s centrumom in sociialisti glede vstopa v vlado. Demokratom bo prepuščeno ministrstvo za pravosodstvo ter bo načelnik tega resorta istodobno opravljal tudi funkcije podkanclerja. Demokrata dobijo v novem ministrsUTJ tudi portfeli notranjih poslov in nanovo ustanovljenega ministrstva za 'uvedbo gospodarskega dela mirovne pogodbe, zlasti pa kar se tiče obnove razdejanih kraiev v Franciji in v Betetti. Dosedanji minister David ostane tudi nadalje še v kabinetu, vendar brez portfelia. »Vorw5rls« pozdravlja z zadoščenjem vstop kakor svojčas pod Scheidemannom. To dejstvo, dostavlja fist. bo izdatno zboljšalo politični ugled države, ker bo zunai dokazovalo notranjo ustalitev. Demokratska stranka le v svoji zadnlf seli sklenila, da vstopita njena člana Koch in Schiffer v ministrstvo. Zadevno imenovanje ie Ebert že podpisal. Glede novega ministra za obnovo in volne odškodnine pa m še nič znanega. OBLETNICA BOLJŠE VIŠKE REVOLUCIJE. Moskva, 8. okt. Brezžično se jav-lia. da ie tajništvo političnega vodstva vojaških svetov republike izda- lo podroben spored glede slavnosti, ki se bodo vršile v rdeči vojski tekom oktobra za proslavo obletnice ruske revoluciic. BOLJŠE VIKI IN MIROVNA POGAJANJA. Helsingfors. 8. okt. Na posvetu, ki se ie pravkar vršil med zastopniki Litvanske. Letonske in Estonske, ie bil sklenjen dogovor, da so te države načeloma pripravljene, stopiti v mirovna pogajanja z rusko sovjetsko republiko 9 pogojem, da sovjetska republika obnovi svoj predlog pred 25. t. m. Ako pride do mirovnih pogajanj, se bodo vršila v Dorpatu. Sklenjeno le bilo tudi. da se v imenu baltiške konference odpošlje v tem smislu sestavljena izjava mirovni konferenci v Pariz. PROTIBOLJŠEVIŠKA ZAROTA. . Helsingfors, 8. okt. Razne vesti so že poročale o zaroti, ki se ie snovala v Moskvi proti boliševižki vladi. Sedai pa lavlia brezžični br-zojav. da ie zarota izhajala iz Narodnega cen(ra, čigar vodia ie bivš’ poslanec Dume, Nikolai Ščepkin, medtem ko so njegovi somišltemki pripadali kadetom in častniškemu zboru. Zaseženi spisi so odkrili, da je Narodni centrum vršil posle Dieni-kinove volumske pisarne v Moskvi. Po razkrinkanju zarotnikov ie bilo vsled naloga izredne preiskovalna komisije 66 v zaroto zapletenih oseb obsojenih, med njimi tudi ščepkin, Andronikov, Astrov, Rosanov. general MuJov, Bargon in Strontberg. šimi častniki. Ooltzova divizija se n. pr. ni hotela pokoriti naredbi vlade, da se vrne v Nemčijo, marveč ie svoievolino ostala v Litvi. Poveljnik berlinske posadke, polkovnik Reinhardt ie odkrit monarhist, katerega se pa vlada ne upa odstraniti. ker bi to izzvalo upore vojaštva. Noske dolži špartakovce, da so zakrivili monarhistično gibanje, ti pa zopet zvračaio krivdo na niega in Sdieidemana. Nekateri listi so ž? pisali, da ni izključeno, da lahko pri glasovaniu postane Hindenburg, ki ie še vedno najpopularnejši človek v Nemčiii. predsednik nemške republike. Nekateri mislijo, da bo Nemčiia doživela v kratkem veliko notranjo meščansko voino, če Noske ne nastopi energično napram monarhistom. Sploh mislimo, da bi se moral Noske več brigati za monarhiste in pustiti špartakiste. ki niso revoluciji nevarni, v miru. Španski socllallstl so imeli do 1. 1917. v parlamentu samo enega poslanca, ki ga ie volilo 9000 organiziranih zidarjev. Ob priliki zadnje generalne stavke pa ie število organiziranih sociialistov silno narastlo. Pri prostih volitvah so sociialisti dobili 6 poslancev, med njimi vseuči-liščnega profesorja Badeiro. Po padcu Mauroveea kabineta na so socl-jalisti dobili osem mandatov. Sociialisti izdaiaio v Madridu dnevnik »El socialista« in nekaj tednikov. Na Španskem obstoia volaška cenzura, ki ?e posebno nasilna. O uporih poljedelskih delavcev v Andaluziji, ki so bili s surovo sifo zadušeni, ne pusti ničesar pisati. Atentati, posebno v Barceloni, pa niso nič novega. ATENTAT NA KOMUNISTE. Moskva. 8. okt. Brezžično sc tavlia. da je neki neznanec vrgel dve bombi med člane osrednjega komu-, uističnega odbora, ko so zborovali. Pri eksploziii sta bila ubita komisar Kropotov in Z^orskij. Med 36 ranjenci se nahajata tudi Kamenov fa Steklov. Jugoslavija. REŠEVANJE KRIZE. LDU Beograd. S. okt. Nocoj te prišel v Beograd g. Andriia Radovič, član naše mirovne delegaciie v Parizu. bivši črnogorski ministrski predsednik. Govori se, da mu bo poverjena naloga, da sestavi koalicijski kabinet. Ako se tudi ta kombinacija ne bo posrečila, bo. kakor se govori, g. Jovan Jovanovič sestavil uradu. kabinet. Govori se, da bo ri, g. Jvoan Jovanovič sestavil uradniški kabinet. Dalle se govori, da bo prestolonaslednik zopet pozval načelnike strank, naj se zedinijo in se stavijo skupno vlado. Jutri med 12, bi 13. uro... LDU Beograd, S. okt. Danes zvečer ob 7. ie izjavil dr. Laginia časnikarjem ,ki so čakali v kuloariih. in ki so ga vprašali, ah* bi mu bilo mogoče dati svofe izvestilo. odgovori!: »Jutri med 12. in 13. uro bo izšel komunike opozicije, iz kterega bodete izvedli, kakšen ie položaj.« Srbsko-albanska zveza. LDU Solun, 8. okt. Grški časniki piiobčuieio Reuterlevo brzojavko, da Je neki srbski diplomat izjavil, da smatra srbsko-albansko zvezo za mogočo. Po svetu. Italijanski sociialisti im maksimalni program. LDU. Berlin. 9. okt. (DunKU.) »Deutsche Alhzemelne Zeltung« poroča iz Lučana: Po burni sklepni seli so udeleženci zborovanja Ital!, lanskih sociiali9tov v Bologni vče-rai z 18.00(1 proti 18.800 glasovom sprejeli maksimalni program. Ta program zahteva nasilno ustanovitev proletarske diktature delavskih In vojaških svetov kot sredstvo za dosego komunističnega gospodarstva. AMERIŠKO BRODOVJE ZAPUSTILO JADRAN. LDU Washington, 9. oktobra. (DunKU-Brezžično.) Državni tal-nik za mornarico Daniel obiavlia, da so vse ameriške pomorske sile zapustile Jadran. ITALIJANSKA REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA. LDU Pariz, 8. oktobra. (DunKU ) Kakor doznava »Matin« Iz Rima, bi bila italijanska vlada pripravljena. privoliti v tako rešitev reškega vprašanja, da bi se iz Reke in Volovskega ustanovila upravna celota, katero bijjpray.|iala zveza narodov: pri lem bi morala teritoriialna zve- - ■ ■ — — - .. ■ za z Italijo ostati neprekinjena. Italijanska vlada bi pa obdržala varstvo nad italijanstvom Reke. Sestava nove avstrijske voiske. LDU. Dunal, 9. okt. (DunKU.) »Morgan« javlja: Končni načrt o sestavi^ nove nemško-avstriiske vojske določa, da obstaja iz šestih mešanih brigad po dva pehota polka, skupno torei iz 12 pehotnih polkov. Nadalje se ustanovi šest brigadnih topničar-skih in šest tehničnih oddelkov. En-tenta ie dovolila, da nobena brigada ne sme imeti več kot 4548 mož. polk bo obsegal tri baterije in vsakemu bataljonu bo dodeliena stotnija strojnic. Ministrska kriza v BcSgarji. LDU. Lvon. 8. okt. (DunKU-Brezžično.) Iz Sofije poročajo: Ministrski predsednik Teodorov. ki je bil načelnik bolgarske mirovne delegaciie v Parizu, ie dne 2. t. m. poročal o svojih pogajanjih in o mirovnih pogojih. Ker so bila njegova pogajanja nepovoljno sprejeta. ie predložil kralju ostavko vsega kabineta. Nemara bo novo vlado sestavil Stambulinski. V novi kabinet bodo vstopli naibrže tudi socialisti. Bolgarska prosi za podaljšanje roka. LDU Pariz. 8. okt. (DunKU-Brezžično.) Bolgarska mirovna delegacija ie z ozirom na ministrsko krizo v Bolgariji zaprosila konferenco, naj li podaljša rok za odgovor na mirov ne pogoje, ki poteče dne 14. t. m. NEMIRI V SAARSKEM OZEMLJU. LDU. Saarbrtiecken. 8. okt. (Dun KU.) General Endlauer je dal nabiti nastopni proglas: Od 4. ure naprel se v saarbriickeških ulicah ponavljajo izgredi. Več trgovin ie oplenjenih. železničarji stavkajo. Neka’e-ri kovinarji so se pridružili stavkajočim. Po dospelih vesteh se namerava hitri na vsem saarskem ozemlju proglasiti stavka. — Da vzdržuje red in mir. ie general kot vrhovni upravitelj saarskega ozemlla proglasil obsedno stanje nad vsem ozemljem. Republikansko gibanfe na Špan» skem. LDU. Berlin. 9. okt, (DunKU.) »Deutsche AHgemeine Zettang« poroča iz Rotterdama: Kakor javlisio »New York Times« iz Madrida, je vodia španske republikanske stranke Letrous izjavil, da so v Španiji čakali še na končno ratifikacijo mirovne pogodbe, nakar bo monarhija strmoglavljena hi proglašena republika. Novice. — Nadziranje podjetij in zemljišč. Sprejeta je naredba deželne vlade za Slovenijo o nadziranju podjetij in zemljišč, s katero se § 1 in § 7 naredbe celokupne narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. decembra 1918, št. 282 Url., razveljavita in glasita odslej tako, kakor to predlaga glavni poverjenik za agrarno reformo v Sloveniji sporazumno z oddelkom deželne vfade za trgovino in obrt. — Zvišanja mostnine čez Savo In Krko v Brežicah. Mestni občini Brežice je deželna vlada do preklica dovolila, da sme pobrali za enkratni prehod mostu čez Savo in Krko v Brežicah zvišano mostnino po predloženem ceniku z dne 22. avgusta, št. 1258. — Industrija ka vinih primesi. Obstojajo dve tovarni: Kolinska tovarna kavinih primesi v Ljubljani in Frankova v Zagrebu. Zagrebška mdustrijalna in Jadranska banka sta predlagali, da bi se produkcija kavinih primesi državno monopolizirala. — Dijaški štralk nameravalo uprizoriti zagrebški akademik! zavoljo silnega pomanjkanja stanovanj. Niti polovico dilakov ni moglo priti zavoflo stanovani v Zagreb. Revnejši dijaki pa sploh ne moreio dobiti stanovanja, ker se s stanovanj! na vse pretege veriži. Zdal mislijo v Zagrebu na — barake, pa tudi teh naibrž ne bo. Lepa tolažba! — Nov dnevnik bo začela izdajati srbska radikalna stranka v Zagrebu. — Griža se ie zadnie čase zelo razširila v Zagrebu in resno ogreža občinstvo. — Delavca ie ubil nek policist v Belgradu. Radi tega nasilja so organizirani delavci zapretili z ustavitvijo dela. O stvari bomo pisali. — Kurz dinarla ie v teh dneh zrasel, kakor se poroča iz Beigrada za celih 50 odstotkov. V Zagrebu pa le dolar padel za celih 1Q K. pri čemur bodo mnogi špekulanti izgubili .velike .vsote. — Pristop francoskih učltellev k delavskim organizaciiam. Pariški listi poročaio, da ie učiteljska zveza* ki šteje 90000 učiteljev, na svoje,© kongresu sklenila preurediti zvezo na sindikalni podlagi in se priključiti delavskim strokovnim organizaciiam. — Izvoz v Rumunllo ie naša država povsem prepovedala, in sicer vsled tega. ker ie Ruinuniia zadrževala blago, ki le bilo na potu v Jugoslavijo. — Brzojavni promet s Polisko i£ zopet otvorien. — Z izvažanlem orožia in inuni-ciie na Čehoslovaško ie pričela Nemška Avstrija. Za to bo Avstrija dobila premog in krompir. Dosedal so izvozili z Dunaia že več vagonov strojnic in pušk. — Veliko ledeno lamo so našli na Solnograškem v Tennen-gorov-iu, Baie ie ta iama nekai tako znamenitega. da prekaša vse druge do-sedaj najdene znamenite Jame. Sodilo, da izpod tega ledu v tei jami teče podzemska voda potočia Pailo-Salzach. — Še eno ime za našo Jugoslavijo! »Jutarnji list« piše, da je nedavno neki Aron Manstein (lepo ime!) v Zagrebu silno kritikoval Jugoslavijo. češ, da mu nič kai ne diši. ker mu vse »premalo« nese oziroma da ne pozna te čudne firme SHS. ki ie za tiiega velika uganka. Prijatelji so ga vprašali, če morda vsa! sumi kakšna firma da ie ta SHS Aron Mandelstein ie odgovoril: Jaz mislim. da Je to firma Samuel Hirschil’* Sohne. Ali ne? Iz stranke. Prva delavska predstava v dramskem gledališču. Sodrugom In sodružicam, posetnikom delavske predstave v dramskem gledališča 12. oktobra naznanjamo, da je začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Igra se drama: »Dnevi našega življenja«. Vsak naj pride točno, ker med igranjem vstop ne bo dovoljen. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«, Šelenburgova ulica 6. 11. nadstropje. Čevljarski pomočniki v Ljubljani se nahajajo v stavki. Dokler traja stavka, naj ne išče noben čevljarski pomočnik dela v Ljubljani. Shod v nedelio. dne (2. t m. se vrš? v Laškem ob 9. url — Poročevalec Iz Cella. Ustanovni shod kemičnih delavcev v Laškem bo v nedeljo, dne Vi. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela Henke. Shod šlvIH. modistini Itd. (pomočnic) se vrši v nedelio, 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v Mahrovi šoli. L nad-stropie. Dokažimo s svojo prisotnostjo. da se tudi mi žsnske zavedamo svoie dolžnosti. Ker se hode razpravljalo o našem gmotnem oo-Iožaiu. se prosi polnoštevilne ude-deležbe. — Odbor. Izobraževalno društvo »Svobo* da« Udmat-Moste sklicuje v petek, dne 10 .t. m. cb 7. uri zvečer d r :(*-štveni shod v društvenem Io> kalu (sodr. Mavserja). Sodrugi in so-družice. pripeljite vsled važnosti dnevnega reda. kolikor več mogoče vaših tovarišev in tovarišic Izobraževalno društvo »Svoboda« Udmat-Moste ima svoio izvan-redno sejo v nedelio. dne 12. t. ra. ob pol 9. uri dopoldne v društvenem lokalu. Polnoštevilna udeležba »čbnr* nikov dolžnost. Trbovlje. V nedeljo, dne 28. sept. t. 1. je krajevna pol. organizacija v Trbovljah v svofl seji sklenila izključitev Ivana Kačnika iz politične organizacije JSDS z ozirom na razdirajočo in nedisciplinirano delovanje proti organizacijam v Trbovljah. Isto je sklenil izključitev tudi odbor strok. org. podružnice Unije slov. rudarjev v svoji seji z dne 17. sept. in sicer iz istih razlogov. Zanaprej ne prevzame kraj. pol. org. JSDS, kakor tudi strokovna organizacija nobene odgovornosti za njegovo delovanje. Če se komu zdi izključitev neopravičena, se lahko javi pri organizaciji v Trbovljah, katera bo radevolje pojasnila izključitev —• Za kraj. pol. org. JSDS v Trbovljah t J. Klenovšek. Franc Rinaldo. Podružnica »Svobode« v Hrastniku ima v soboto, dne 11. t. m društveni shod ob 5. url popoldne v Konsutnnem društvu. — Poroča ^o-drug Vehovc Jz ^.Jubliane. — So* drugi, sodružice. udeležite se shoda polnoštevilno! Podružnica '»Svobode« v Zidanem mest« skliče v nedelio. dne leviti otok a 1919 ob 2. uri popoldne izvanrediil občni zbor. Vse člane članice tepa društva se vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi. — b»r. V odbor oolittčne orcanizache ▼ Oplotnlei so bili izvoljeni sledeči Brzojavne vesti. spdmgi; Predsednik: Flor Ludovik, Zlogana gora; namestnik: Breclan Albin, iz Oplotnice; tainik: Škof Jožef. iz Oplotnice; blagajnik: Perbil Simon. Lačna gora; kontrola: Gričnik Franc, Višic Franc, oba iz Oplotnice: odborniki: Stermšek Fr., Kmetec Janez, Makovšek Ignaci), Celcer Florijan, vsi iz Oplotnice. Politična šola na Jesenicah v nedeljo točno ob 10. uri dopoldan. Javni ljudski shod v Spod. Gorjah pri Bledu se vrši v nedeljo ob 15. uri v gostilni g. Vinka Jana. Dnevne vesti. Klerikalna dobrosrčnost. »Slovenec« piše o delovanju slovenske dijaške zveze, ki mora ustanavljati po deželi knjižnice, posebno Po industrijskih krajih, da se bodo delavci, utrujeni od napornega dela poživili z zdravo duševno hrano. »Haha!« O, ti sveta klerikalna človekoljubnost in socijalnost! Poznamo vse te lepe izraze, poznamo pa tudi vašo hinavsko politiko. Zato vam takoj svetujemo, da svojo »zdravo, duševno hrano« delite drugod, ker smo je že siti. Tri klerikalne trobente so nam že natrobile toliko svoje duševne hrane — fanatičnega verskega hujskanja — da nas že ušesa bole. Ta program je sicer lep po besedah, zasleduje na povsem grde, nepoštene namene. Podoben je popolnoma vašemu ne-pobeljenemu grobu — »Domoljubu«. Zavedate se pač, da je delavstvo vzorno organizirano v naši stranki in da zato ne morete kratkomalo preko njega. To je vaši vladohlep-nosti na potn. Kaj tedaj storiti? čisto enostavno: zatisnimo tudi delavstvu oči, kakor smo jih kmetu in pošljimo k njemu naše dijake, da mu bodo oznanjali »klerikalni« evangelij«. Lep »evangelij!« Toda to pot ste se zmotili. Pmletarijat je že dovoli spoznal vaše metode, vso vašo v resnici »klerikalno« poštenost. Zato se pa nikar preveč ne trudite. Uspe-ha ne bo. Naše organizacije, naša izobraževalna društva, naše politične •šole. naše dijaštvo je dovoli močno in zmožnci, da pripravi proletariiat na organiziran boj proti svetovnemu kapitalizmu, ki bo kmalu izginil vzftc veko večni opori, ki jo ima v rimski cerkvi. Hkrati z tiiitn boste tudi vi Izdihnili svojo klerikalno dušo. Svobodomiselni dijaki. Začetek zlmskeva semestra 1919.20. na univerzi v Llubllanf. Inskripciia za zimski semester 1919-/20. se prične na filozofski, medicinski, tehniški in teološki fakulteti liublianske univerze dne 15. novembra in trala do 1. decembra tega leta. Predavanja se na teh fakultetah prično početkom decembra, iu sicer •v sledečem obsegu: 1. na filozofski fakulteti: filozofiia, pedagogiia. matematika, kemiia. mineralogija m geologija, botanika, zgodovina, germanska filozofiia, slovenska filolu- flla iu primeriaioče jezikoslovje. Tcdavania iz fizike, geografije, zoologije, klasične in romanske filologije se bodo pričela po možnosti tekom zimskega semestra, gotovo pa S poletnim semestrom. Slušatelji teh predmetov pa se opozarjajo, da se tnoreic že sedal inskribirati, pa morejo poslušati stranske predmetne val 3 (n. pr. fizik matematiko in ke-mUc. zoolog botaniko in mineralo-giio. romanski ali klasični filolog pa moreta dobiti osnovne poime o filološki znanstveni metodi pri predavanjih in drugih filologii. posebno pri primerjajočem Jezikoslovju) ter obligntne kolegije iz filozofije, pedagogike in slovenskega jezika. Pouk na filozofski fakulteti ie popoln, torej za slušatelie vseh osmih semestrov. 2. Medicinska fakulteta prične s poukom za I. semester med. študija: z ozirom na prostore ie mogoče sprejeti le 40 do 50 slušateljev. 3. Na tehniški fakulteti se otvo-riio i!!e cddelki: strolni. gradbeni, geodetski, arhitektni. rudarski in kemični, in sicer v 1. in 3. semestru. 4. Pouk na teološki fakulteti ie počelu, to ie za slušatelie vseli osnuh semestrov. Glede pouka na iuridični fakulteti ic podal prof.' Bogumil Vošniak. generalni sekreter mirovne delegacije v Parizu, ki se na povratku iz Belgrada v Pariz mudi nekai dni v Ljubljani, iziavo. da hoče razložiti predsedniku delegaciie g. Nik. P. Pašiču po loža f. ki vlada vsled odsotnost: ti eh profesorjev pravne fakultete. Prof. Vošniak je prepričan, da bo g. Pašič ugodil želii Univerzitetnega Sveta ter dovolil, da vsaj eder: haidičnih profesorjev zapusti Pari/, in se posveti organizaciji Ju-ridične fakuHtU. Vsled te izjave Univerzitetni Svet danes šc ne more javiti pričetka inskripciie in pouka na iuridični fakulteti v Ljubljani. V, Ljubljani, dne 9. oktobra 1919. Univerzitetni Svet. * — Odškodnine za izgubljeno civilno obleko vojakov. Vojaški inten-danci za Slovenijo je dovolila deželna vlada za Slovenijo kredit za 2000 civilnih oblek kot odškodnino za izgubljene civilne obleke vojakov. Kot odškodnina za izgubljene obleke naj se izdaja v prvi vrsti v vojaških skladiščih ostala civilna obleka. Odškodnino je priznavati pod pogoji, objavljenimi v razglasu intendance v Uradnem listu št. 43. Za izgubljeno civilno obleko vojakov se priglasi terjatev pri likvidacijski komisiji bivše Avstrije na Dunaju. — Ukinitev kompetence mestnega magistrata ljubljanskega v stanovanjskih zadevah. Sklenila se je naredba, s katero izvrševanje celokupne deželne vlade z dne 17. januarja 1919, št. 295 Ur. L, v kolikor je doslej pristajalo mestnemu magistratu v Ljubljani, odslej pripada stanovanjski komisiji. — Železniški promet. Zaradi prometnih težkoč. ki so nastale na hrvaški progi vsled prepočasnega za-catinania v Zagrebu, smo bili primorani ustaviti do nadalinega sledeče osebne vlake: na progi Zidani mc.st-Llubliana gl. kol. vlak št. 40 in 45. Zidani most-Zagreb i. k. vlake št. 507. 508. 510 in 511 in na progi Zagreb i. k.-Sisak vlaka št. 518a in 519a Sedai še vozeči vlak št. 504 odhaja iz Zidanega mosta šele ob 6. uri 20 minul, tako da ima zvezo na vlak a. 36 iz Ljubljane. Vlak št. 503 oithaia iz Zagreba šele ob 16. uri in ima zvezo v Zidanem mostu na vlak ši 39 proti Ljubljani in na vlak št. 42 proti Mariboru. — Brzovlaki. Brzovlak 6a/6 proti Dunaju ne vozi, kakor ie bilo prvotno določeno vsaki torek, četrtek in soboto, ampak vsaki pondeliek. sredo in petek. Nadalje vozita br-zovlaka 5/5a in 6a/6 do Trsta in iz Trsta. Brzovlak št. 5 z Duuaia dne 8. oktobra vozi v prvič do Trsta in brzovlak št. 6a iz Ljubljane v prvič v sredo, dne S. oktobra in iz Trsta v petek, dne 10. oktobra na Dunaj. — Proslava petdesetletnice smrti pesnika Simona Jenka (18. oktobra 1869 — 18. oktobra 1919)>— Višji šolski svet v Ljubljani je odredil, da vse javne in zasebne srednje, meščanske in ljudske šole v območju deželne vlade za Slovenijo, v soboto, dne 18. t. m., s primernimi šolskimi slavnostmi proslave petdesetletnico smrti pesnika Simona Jenka. — »Državna posredovalnica za delo«, podružnica za Liubliano in okolico. Delo ie na razpolago: težakom. hlapcem (124), poljskim iu tovarniškim delavcem in delavkam (98), gozdnim delavcem, služkinjam.^ kuharicam, mizarjem, ključavničarjem, vaiencem razne stroke, kolariem. čevliariem, pletariem, krojačem, šiviliam itd. Prireditve. — Društvo drž. uslužbencev države SHS za slovensko ozemlje sklicuje za soboto, 11. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu redno odbo-rovo sejo. Poroča g. Sterletova o belgrajski akciji. Vsi polnoštevilno! — Predsedstvo. — čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na nadaljevalno zborovanje za ustanovitev »Produktivne zadruge« za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. točno ob 2. uri pop. v gostilni g. Val. Mraka, Rimska c. 4. n Zanimiva razkritja o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI. (Dalje.) V. DEŽELNA AVTOMOBILA. Deželni odbor si ie omislil meseca novembra 1911 en avtomobil v ta namen, da bi se uporabljal za uradna potovanja deželnih uradnikov in članov deželnega odbora. Ker pa si le ta avtomobil pridržal predvsem za svojo porabo dr. Šušteršič takoi. ko ie nastopil kot deželni glavar (15. januarja 1912.). se ie nabavil leta 1912 še drugi avtomobil. Nad 135 tisoč porabil za avtomobile. Za prvi avtomobil se je izdalo 17.570 K za drugi avtomobil pa 13.500 K. L. 1913 se ie za prvi avtomobil dala napraviti šc limozina. za katero se le izdalo 7.630 K. Nabavni stroški deželnih avtomobilov so torej znašali skupaj 38.700 K. Režijski stroški obeh avtomobilov so bili sledeči: 1. 1911 ............... 3 563 K 91 h » 1912 ............. 17.394 K 29 li » 1913 ............. 21.848 K 66 h » 1914 ..... 18.771 K 06 h » 1915 ..... 26.297 K 17 h * 1916 ............. 27.656 K 83 h » 1917 ............. 19.670 K 99 h Skupaj . . . 135.203 K 01 h O teh režijskih stroških se ie napravil vsako leto obračun, pri katerem se ie vpoštevala vselej tudi 10 % amortizacijska kvota od go-reišniih nabavnih stroškov obeh avtomobilov. ter potem skupni znesek porazdelil na dotične naslove deželnega računa, ki so imeli biti obie> menieni s stroški posameznih avtomobilskih voženj. Za privatne vožnje trosil deželni denar. Pri tej delitvi so se za vožnie deželnega glavarja in niegove družine obremenili prizadeti naslovi za sledeče zneske, in sicer: 1. 1912 za ... . 2.475 K 44 h » 1913 za ... . 3.750 K 12 b » 1914 za . . . . 10.228 K 32 li » 1915 za . . . . 16.396 K m h » 1916 za .... 23.579 K 90 h » 1917 za ... . 17.614 K 35 h Stroški avtomobilov, ki so narasli za deželnega glavarja in njegovo družino odnosno za niegove povabljence, so torej znašali skupaj 7-1.045 K 25 h. Vse vožnie. za katere so nastali ti stroški, so bile večinoma privat- nega značaia, četudi so se vpisovale v zaznamkih o avtomobilskih vožnjah kot uradne. Kot uradne so se med voino vpisovale celo vožnie glavarjeve soproge v Medvode, ia sicer po izrecnem naročilu deželnega glavarja. To ie odredil dežehii glavar radi tega. ker ie bil avto oproščen in gumi dovoljen od vojne oblasti le za uradne vožale. V letih 1912. 1913 in prvih sedmih mesecih I. 1914 ie deželni glavar mnogo potoval po deželi pod naslovom nadzorovanja gospodinjskih šol. toda malone ori vseb vož-iah v tem času ie bila soudeležena tudi glavarieva soproga. V zadnjih 5 mesecih leta 1914 se le deželni glavar pelial s soprogo 5 krat na Gorenjsko (Bled. Jesenice itd.). 4 krat v Zagreb, 3 krat v Tob-lah. To vse v popolnoma družinskih zadevah. V L 1915. ko se ie pričela vojna z Italijo, ie deželni glavar mnogo potoval pod naslovom, da ima uradne dneve. Tako ie potoval po Gorenjskem. Notranjskem in Goriškem. Vozil se ie v avtomobilom tudi v Gragec. kadar je bil brzovlak potrebnih predposvetovaniih predložili v odobritev. * Splošni položaj. Preteklo leto nam Je prineslo konec vojne. Politične hi gospodarske organiza-ciie. ki so se zdele' nekdaJ vsemogočne in ki so na ves naš razvoj odločilno vplivale, so se ob tel priliki nepričakovano zrušile. Na tem razsulu le treba graditi sedai novo politično in gospodarsko organizacijo. Živimo v časih, ko se da vse pridobiti in vse *'/v’ubiti. Tega se tudi naše društvo zaveda v polni meri.Oprti i n d tr