SI. 402.
Vtorek, četi' k in ao-t.oto izhajn in velja v Mariboru h rez poftilia
nja na <lr>m za \r..i   leto S g. — k. „   pol   leta 4 M — „ „ četrt       2 ,. M
ia vae leto 10 g.—k „   pol   leta   i> w — „
ietit
00
V
sobota 3. septembra.
III. tečaj. 1870.
Vredniitvo in opravniitvo je n« stolnem trga (Domplatz) hiš. st. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto s« plačuje : U kr. će se tiska Ikrat, ■  »   h  i»     ♦» 2krat, 4 || 3krat.
veče  pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (štempelj) 7.a 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
Iz deželnih zborov.
■>cielnl zbor kranjiiskl.
(6. seja 29. avgusta). Začetek, ker jo ponedeljek, ie le ob '/«11.— Po prebranem zapisniku predlaga peticijo mladega umetnika Jano/a Frnnketa za podporo, da se izuri v slikariji. Franke je v dokaz svoje delavnosti in zmožnosti poslal tudi nekoliko slik v ogled.
-~Dr. PqkWkar in drugi stavi interpelacijo, kdaj se bodo iU&k$tf£ni davki odpisali, na kar Konrad pl. Ei-bisfeld odgovarja, da kakor druga leta. Dalje interpe-lira dr. Poklukar in drugi zarad ceste iz Grosuplega do Krke, na kar vladni zastopnik obljubuje odgovor v prihoduj» j seji — ter da se bode zarad ze .djišČnih knjig dotična vladna predloga visokej zbornici predložila v prihodnjem zasedanji.
Pri poročilu finančnega odseka o proračunu deželnega fftklada, z ozirom na njegove podzaklade za 1. 1871 poprime dr. Bleiweis besedo in govori o ipavskej šoli. Omenja visokosrčne obljube grofa La nt h i e ri-ta, ki je za to šolo svojo grajščino Slap na 30 let brezplačno ponudil, pripovoduje zgodovino te Sole, stroške namreč 3000 gld. za ustanovitev ktere prevzame vlada — in potem leto za letom po 2900 gl., dokaže, da se ne dobe nikjer tako ugodno pogodbe, tako da deželi najmanje stroške prizadene in stavi predlog : Slavni deželni zbor naj pooblasti deželni odbor, da sme, ako je šola ipavska popolnoma gotova, vsako leto za štipendije donašati 1500 gld. (10 štipendij po 150 gld.). kterih se plačuje 600 gld. iz deželnega zaklada.
Ta predlog, kterega gg. dekan Gabrijan in dr Razlag prav živo zagovarjata — prvi v prav obširnem govoru in popisovaje stanje Ipavcev, lastnosti ipavskega vina itd. se enoglasno potrdi.
Na predlog dr. Poklukarja so umetniku Janezu
Franketu v podporo domaČo umetnosti dovoli 200gld. in deželni odbor pooblašča izplačati to podporo.
Glede postave o napeljevanji in grajenji voda, konstatira poslanec g. Pintar, da je postava slabo in napačuo prestavljena, naj tedaj deželni zbor sklene, da se dotična postava izroči vladi, ki naj poskrbi boljšo sestavo. Prestavo je napravil znani profesor Valentin Ko n j š e k.
Debate o tem se udeležijo Kaltenegger, Razlag in Dežman, kteri zahteva, da naj odbor prestavo v 24 urah popravi, in hoče po vsej sili oktroirati „Uebersetzungs-zwangsgesetz. —.
Slednjič obvelja odborov predlog z malim dostav-kom Konradovim. «
Druge točke se potrdijo, dovoli se občini Trata, okraja kranjskega za 1. 1870 33 °/0 priklade na vse neposredne davke, ter da se odločijo „iz davkovske občine Stari Dvor zemljiščne parcele 1162 do 1138 potem 1280 do 1339 loškega okraja ter vtelovijo davkovski občini Jama okraja kranjskega."
Točka o delovanji deželnega odbora se odloži na prihodnje zasedanje.
Najbolj se je jako polna galerija veselila debate o sporočilu peticijskega odseka o prošnji na njihovo veličanstvo zarad pomilostenja vseh zavoljo janško-vel ških dogodeb obsojenih, in vsak se je nadejal \iharno seje. Pa čuda, nihče od nasprotno strani se ne oglasi, in od nasprotne strani celo dr. Kaltenegger zu porai loščenje glasuje z narodno stranko, za kar mu gro občna simpatija.
Jutri ob 10. uri debata o adresi in volitev v državni zbor.
Deželni /bor štajerski.
Iz Gradca 31. avgusta. [Izv. dop.J Pri de-našnji seji interpeluje g. posl. K u k o v e c vlado, kaj je storila, ali misli storiti proti škodi, ktero Mura pri Hrastji dela.   Namestnik obljubi odgovor v eni prihod-
njih sej. Na dnevnem redu so volitve državnih poslancev. Predno se volitev začne, so vzdigne g. prof Maassen in bere to-le deklaracijo :
Slavni deželni zbor! Dasiravno se decemberska ustava nikdar v potr-jenje ni predložila postavnim zastopom kronovin in dežel v to   ustavo  vpletenih, in torej po našem, podpisanih, prepričanji nima formalne pravoveljavno3ti ;
dasiravno je državni zbor za neogerske kraljevine iu dežele našega cesarstva vsled svojih po decemberski ustavi mu podeljenih pravic in opravil taka naprava, ki škoduje državopravni osebnosti dežel in njih avtonomne pravice kakor potrebe skrajšuje;
dasiravno mislimo, da nimamo niti dolžnosti niti pravice udeleževati se državnega zbora sklicanega na podlagi te ustave in previđenoga b delokrogom iz nje izvirajočim;
a vendar uvažanje, da mora vsled velevažnih dogodjajev, čijih pozorišče je Evropa v sedanji dobi, država biti pripravljena z vso odvažnostjo svoje moči in svojega zgodovinskega poklica stopiti pred svet;
uvaževaje, da je za neovirano in krepko akcijo države potrebno , ka vladi njegovega veličastva našega cesarja ne bode primanjkovalo materijalnih sredstev in moralične podporo zastopa vse države;
uvaževaje, da je v ta* namen potrebno, a tudi dovolj , da se dovolijo mogoče potrebščino za državno armado in njeno moč ter da se doženo volitve v delegacije za zadeve skupne z deželami ogerske krone ;
uvaževaje, da je v faktično delavni organ za izvršenje teh činov zdaj le državni zbor decemberske ustav e ;
uvaževaje, da od svojega pravnega stališča nič ne oddamo, ako priznavajo te dejanske razmere in zavaro-vaje se proti vsem drugim sklepom, ki bi se mogli iz tega izpeljavati, pomagamo, da se snide državni zbor v ta namen:
mislimo, da spolnujemo patrijotično dolžnost, ako
O „Marburgei* >miit'ul»ii<*lil«'Iii.**
Prof. Reichel je v letošnji mariborski gimnazijski program zapisal nekaki imenik, kterega imenuje „Mar-burger Namenbuchlein." Akoravno ne odrekamo veljavnosti takošnim sestavkom, kteri se ozirajo na čisto lokalne razmere, ampak celo odobrujemo , da se v vrsto preučenih grških, latinskih in prirodoučnih spisov včasi tudi kakova mrvica historična in geograrična vtokne, vendar s tem sicer trudapolnim spisom ne moremo popolnoma zadovoljni biti. Zakaj ne, to je dobro že „Slov. Nar." v 96. št. opazil , ker je namreč ta imenik b r o z komentara ostal in ker nam spisatelj ni svojega pravega namena in veljuvnosti toga imenika pokazal. Ravno tako bi nam lehko kdo celo knjigo različnih geograliških in historiških imen v ajfabctnem redu brez opombic napisal; ali če ravno so geogrnfiški iu historiški imeniki sploh jako koristni, s t a k o š n i iu, kakoršon bi bil gore predpolngani, gotovo ne bi ni kdo vedel kod in kam. Za tega delj nam g. Reichel ne bodo smel zameriti, ako si sami svoj komentar k jego-verau spisu zapišemo, vodjeni pri tem od jegovega predgovora in od naše znanstvene prepričanosti.
Že pri napisu „Marburgor Namenbuchlein" si misli marsikdo, da ta imenik morebiti samo imena ma-
riborskih prebivalcev ruzliČnih dob obsega. V tera< mnenji bi marsikoga utrjeval predgovor temu imeniku, v kterem predgovoru je povedano, da je hotel spisatelj res da B Marburgor Namen" sestaviti, kur še enkrat ponavlja, kakor da ta imenik res „Namen der Bewohuertt obsega. Zavoljo vsega tega ni zameriti, ako čitatelji res mislijo — i u morebiti g. Reichel sam ž njimi, — da imajo tu na L5 7tt straneh imena .mariborskih sta-novnikov" pr*d seboj.
Da pa to ni istiua in tudi biti ne more, kažejo prvič izvirniki, ktere nam spisatelj v predgovoru navaja. K tem izvirnikom pripadajo dačno knjigo (Stenerbucher), ktero so pri imenih s S. zaznameuovnue, kterih imen je v imeniku največ. Ali v dačnih knjigah mariborskih niso stali sumi mestjani, kakor tudi sedaj ne, ampak tudi okoličani , kteri pa so že nekdaj ravno tako kakor sedaj (g. Reichel naj nam odprosti) nwindischu (Reichelnove besede) bili. Tudi drugi obširni izvirnik, sodni zapisniki (Gerichtsprotokolle des Stadt-gerichtes M.), kteri so pri imenih z U. uuznačoni, nikakor niso obsegali samih mariborskih mestjnuskih imen, ampak, kakor jo vsakemu znano, kdor je lo količkaj v nje pogledal, najbolj hudodelnike („maletizi") od vseh vetrov sveta. Namreč zapisniki, ktere je g. spisatelj v rokah imel, oni 1. 1546 in 1580, so prepol-njeni samiL — (Bog sodnikom nospamet odpusti!) — slovenskih „copernie", ktere so za to, „dn so točo delale"
in po dva, tri vrage ali „škrateljne" imele, morale na ognji se pražiti. Edini „Marb. Stadtbuch" (16. stol.) bi šo največ pravih mestjanskih imen sodrževati utegnil. Cisto krivo bi torej delal, kdor bi vsa ta imena, ki so v obširnih teh izvirnikih nahajajo, za mariborska imena ali bolje rekoč, za imena „mariborskih stanov-nikov" smratral. Tega ravno g. Reichel ni storil, ampak je nektera, meni dobro znana imena slovenska izpustil, ali druga ipak v imenik jemal , kterih nikakor ni bilo jemati. Tako se n. pr. v imeniku nahaja na str. 10 neki Male (des Muttenhawser Weinczurl 1460. S.), kterega gotovo ne bodemo k mariborskim stanovnikom prištevali. Tako tudi (med mnogimi drugftni imeni) Mulhawsor (Pfarrer des H. Hans. aui'Wilt-haus) (str- 11) no spada v ta imenik, ako res le Mari-borčano obsega. Sploh pri mnogih osebah, posebno pri mnogih slovenskih, no vemo, kje so stanovali, ali v mestu ali zunaj mesta. Tako n. pr. pri imenu T r e-stornicz (Stetian v. T. 1462. S.) ne vemo, ali je bil T. tudi mariborski mestjan ali je on kakor drugi po uaključbi, ker jo v dačnih knjigah zapisan, v ta imenik se zašel. Tu je trebalo več razbiranja več kritike in natenšoga zaznamonovanja; pa ne samo toga, ampak tudi točnejšega uaznačevanja dotičnih imen in oseb, kar se v imeniku redkokedaj nahaja. Le tako bi čitatelj vedel, kaj ima z imeni začeti.
Tako nam  tudi  prava namera celega sestavka ni
1518
rečemo, tla Smo pripravljeni, udeležiti se volitve v dr-j žavni zboromenjenim onicjčajem in i'rečenirai pogoji
V Gradiču 31. avgusta 1870. F. Maassen, gf. Plaz, .1. NVoinhandl, A. Karlon, A. gi.j d* Avernns,   H. gf. d' Avernaa, A  Ba*enfeindv K. Ner-wein, J. Allinger. dr. 11. Lehman. E b. Gudenfis. Dr. J. Vošnjnk, dr. Dominkuš, J. Kukovec, M  Herman, Fr. Kosar, K. pl. Adamovie.
Po 1 pisali so torej tudi vBi slovenski poslanci, ki so sicer i začetka mislili, sami /ase izreči, da le po* gojno volili, se pa končno zedinili z federalistično konservativno stranko. Pri volitvi so seveda i/voljeni bili tisti, za ktero s,> glasovali ustavoverci. Iz srednje-štirske nemške skupine, v kteri so sami koncervativei, izvoljena sta g. bar. Gudenus in mlinar VVeinhnndl. G. baron Gudenus prevzame volitev in izreka, ila se bo ravnal po načelih svoje stranke. Sreča in zadovoljnost narodov mu 1» - više stala, kakor nepravičeno. centraliziranje vlad. Iz slovenske skupine sta izvoljena Seidl in Brandstetter z 35 in 30 glasovi, dr. Vošnjak je imel 17, Adamovič pa 10 glasov. Popolno preziranje Slovencev je /e navada V tej zbornici.
Po volitvi jo bila debata o načelih, po kterih naj deželni odbor oddaja podporo okrajnim cestam 1. reda iz dež. blagajnice. Prvi pogoj jo, da morajo ponehati na vseh cestah naturalna dela t. j. da se ceste ne smejo več posijati, kakor je zdaj v nekojih okrajih še navada, od posameznih posestnik, ampak da mora okrajni zastop to posipanje prevzeti, in potrebne stroške okraja v novcih nakladati; zoper to govoii g. dr. Vošnjak in dokazuje-, da bo potem nekterim okrajem treba, priklado za 10—120/o povekšati. Nasvetuje, da naj odpada ta pogoj. Njegov nnsvet podpirajo g. grof Platz, Lohninger. grof d' Avernaa. Kosar, vendar pri glasovanju ne obvelja, ker so zanj glasovali le Slovenci in konservativci, pa še 4 ali 5 drugih poslancev. V tej zbornici še zmirom nadvlada teroristična stranka prejšnjih dob.
Pri volitvi državnih poslancev so Slovenci in konservativci le glasovali pri kmečkih skupinah ino za Streumier-ja.
Število peticij doljno-štirskih liberalcev je še prav pohlevno. Večidel so podpisani le župani, čudno torej, da se zmirom reka, te peticije so poslane od te ali te občine. Ko so o svojem času se oddale petici e za ze-dinjenje Slovencev, g. dež. glavar ni htel reči : od občine, ampak le iz občine i. i., čeravno je na teh peticijah zmirom bilo zraven župana tudi nekoliko, včasi celo vsi odborniki podpisani. Smešno je, da so med temi peticijami nektere občine, ki so nekdaj prosile za zedinjenje postavim : trg Reichenberg. Pobtiška omika gosp. reiheuburških  purgarjev je metida na isti
stopinji z nemškimi ki ahwinkler-ji. Sicer bo'o v9eh teh peticijah, za ktere se pa tudi N*mci prav malo brigajo, menda še debata v Hdož. zVoruv
Deželni zbor «ori»lii
(4. seja 26. avgusta.) — Nazoči vsi poslanci — le knjezo-nadškota ni.
Deželni glavar naznanja sledeči predlog poslanca F a g a n e 1 a in tovarišev : „Naj se naloži deželnemu odboru, da pripravi na podlagi dosedanjih skušenj in po zaslišanji vseh županij in cestnih odborov za prihodnjo' sejno dobo natančen načrt Za prenaredbo cestne postave od dno 24. novrnbra 1868."
Ta nasvest pride na dnevni red prihodnje seje.
Poslanec dr. Žigon in tovariši stavijo do gosp. cesarskega zastopnika interpelacijo: „Ali hoče vlada zato skrbeti, da so začno žo letos ali vsaj začetkom prihodnjega leta kos cesarske tako imenovane koroške ceste pri Dolgi Njivi predelavati ?"
Cos. komisar odgovarja, da se je že poslal do-tičen načrt c. k. namestuištvu iu da se bode delo že v tek. letu začelo.
Poslauec Matija Doljak in tovariši stavijo sledečo interpelacijo: 1. Ali misli vlada skrbeti za to, da se bo tlakovnina (davščina, ki se pobira pri mitnicah v Goriški okolici za mestni tlak) tik goriškega mesta in ne sredi cesarskih cest pobirala? — 2. Ali je res, da se vladu pogaja z goriškim mestnim zastopom, da bi mu oflstopila v lastno oskrbovanje del ceste med mestom in bližnjimi mitnicami v okrožji in če je res, ali namerava to pogodbo v resnici na škodo vse druge dežele dognati ?
Ces. zastopnik obljubuje, da odgovori v eni prihodnjih sej.
Po prestopu na dnevni red poroča poslanec Gor-jup v imenu finančnega odseka o preudarku deželnega zaloga za 1. 1871. V poročilu je med drugimi povedano, da se se je g. dež. glavar opravilskega plačila (dosedanje plače) letnik 2000 gld. odpovedal.
Ko se jamejo posamezni stavki pretresati, predlaga poslanec Doljak pri stavku „Oskrbništveni stroški": Naj se znižajo plače deželnih odbornikov od letnih 1200 gld. na 800 gld.
V podporo svojega predloga naveda, da služba odbornikov ne prizadeva prevelicega dela, kar se že iz tega posnema, da jo tudi lebko taki opravljajo, ki imajo že druge službe, za ktere so posebej plačani. Sicer bi bil jaz prvi, pravi, ki bi dovolil obilna odškodovanja tistim, ki se za deželo trudijo, ako bi bila naša dežela v boljšem stanu, da bi ae khko s takimi plačili ponašala. Vsi pa poznate dobro razmere naše dežele, in če bi jih še kteri ne poznal, naj opomnim,
da so prizadevale nekdaj eksekucije veliko sramoto tistim, ktere so zadevale. Dandenes so postale eksekucije vsake vrste prav navadne in hudo pritiskajo posestnike ; in tudi te plače povikšujejo deželne stroške, zastran kterih se eksekucije delajo.
Tedaj niso plače odbornikov v pravi primeri niti z njihovim .! Ioni, niti s stanom naše dežele.
Zanašam se, da bodo moj predlog podpirali tudi tisti gospodje, ki menijo, da bodo v odbor izvoljeni, spoznavši, da plačila, ktera dobijo, niso prav za prav plače, ampak odškodovanja za njihovo prizadevanje.
V obširnem govoru podpira ta predlog tudi dr. Maurovicb. Ponavlja nekoliko razlogov Dol Jakovih v ital. jeziku, potem pa omenja tudi, da plače po 1200 gld. ao bilo v prvih letih primernejše, nego zdaj; kajti takrat je bilo treba deželne urade iz nova osnovati in urediti, deželue zalogo sprejemati in njihovo gospodarstvo uravnavati i. t. d. Zdaj jc že vse to lepo vredjeno in dela namesto se množiti, se manjšajo. — Deželnih uradnikov da je tudi zadosti, kteri odbornikom opravila olajšujejo. Velikodušna odpoved gosp. grofa glavarja bi morala biti vsem lep izgled, da bi se tudi iz ljube/ni do domovi De kaj žrtovalo. Zagotovlja h koncu, da bode kaj ugoden vtis na ljudstvo naredilo, ako se ta predlog odobri.
Tudi dr. Lavrič se popolnoma strinja s tem nasvetom in se naslanja v tem oziru tudi na javno mnenje. Ako začnemo deželne stroške na naših plačah zniževati, se bo ljudstvo prepričalo, da bo ona bremena gotovo neobhodno potrebna, ktera jim nakladamo.
Veliko pritožeh se sliši po deželi proti deželnemu odboru. Jaz ne bom preiskoval, ali so opravičene ali ne. Toliko pa zagotovljain, da bomo že nekoliko opešano zaupanje s tem sklepom zopet utrdili. Gospodje, sklicujem se tudi na Vašo domoljubje ! Saj opravljajo župani, starešine, cestni odborniki in drugi svoje službe celo zastonj. Svoboda zahteva Žrtev od vsacega in posebno od i z v o 1 j o n c e v in to ne glede na veče ali manjše delo, ktero prizadevajo naloge, ki nam je vbIoiI volitve naloženo.
Poslanec D e 11 T o r r e želi poznati razloge, ktere sta dr. Lavrič in Doljak v podporo tega predloga v slov. jeziku naštela češ, da bi sicer ne mogel o tej Btvari glasovati.
Oba poslanca razložita, kar sta govorila v kratkem tudi v ital. jeziku.
Ker se nikdo drugi proti tem predlogu ne oglasi, je podeljena beseda poročevalcu , da zagovarja odsekov predlog.
Poslanec Gorjup meni, da se mora postaviti popolnoma na poročevalčevo stališče  in  tedaj odsekov
jasna. Kakor iz prejšnjih spisov g. Reichel mi o istem predmetu, o starih imenih nemških sodimo, hoče tudi temu spisu biti namen: k poznavanju staro-nemških besed pripomagati. Zato pravi spisatelj v predgoru, da jo „v sledujočib listih mariborska imena blizu do leta 1600 aliubetiški sestavil, ker ga k temu 7 ene strani majhni prostor tega programa, z druge pa še to sili, ker je po imenovanem letu po raznih Maribor zadovajočih slučajih v 16. stol. imenik posebno po slovenskem prišel j o n j i (durch vvindisehe Zu-wanderung") čisto drugačen (wr?sentlich anderer) postal (Predgovor) 1? teh besed so smejo izvoditi, kakor da spisatelju veljajo imena v spisu našteta za nemška, in Je ne vsa, kakor n. pr. Valpotič no (gl. spisa-teljevo opazko na 10 str. pod imenom Ma1|>otitsch)i vendar pak po ogromnoj večini. Kolikor jih je zares nemških, kolikor slovenskih in ktera so ta imena, tega se ve da spisatelju, slovenščine neveščemu, ni bilo mogočo razločevati, kolikor menje še bodo to jegoviiu recenzentom tam gore za Dunajem, za Reno ali za Sprevo mogoče. Gotovo bi bil spisatelj, ako je hotel nemškim literatom in nemškej znanosti kaj hasniti, primoran, nemško žito od slovenskega ločiti in neškim starinoslovcem s čiščenim blagom ustreči, kar je bil po prvih stavkih predgovora piscev namen. Tako pa je spisatrlj pustil s.-oje „verohrte Pacbgenosseo*. kakor jih na sačetko predgovora imenuje v egiptovskej tmini,
7n ti tovariši" si TmuTo pri „staronemškem" imenu Mačnik (str. 11) ali pri imenu, Kozji rep (Kozirep, tudi Cozaerep in Gosrepp pisanem na str. 0) in K 0 njs-k i s m u t (str. 9) gotovo po nepotrebi glave belili ter eden bistrourunejši od drugega jih nemške korene ugajali. Ves ta trud bi jim spisatolj s tem bil prihranil, da bi jim bil sama uemska imena priobčil, ali vsaj pri vsakem opazil, je-li nemško ali ne. Tako bi jeguvo delo mnogo zaslužoejše bilo nego je zdaj.
Da bi pa vsled „slovenskoga priseljenja" res bil imenik mariborski „stvarno" (vveseutlih) drug postal, to se ne d ti drugače razumeti , kakor da je po njem več slovenskih rodbin v Maribor so preselilo , nogo jih je prirm'rno jireje že bilo. Kajti tega nam vsaj g. pisatelj ne bodo hotel praviti, kakor da bo še le skoz to „priseljenje" slovenska imena v Maribor prišla. Tega sam pisatelj ne more verjeti; kajti temn imen je že v tem imeniku slovenska. Kolikor sem jih do /daj na prvi pogled naštel, jih je najmenj kakih 150 čisto slovenskih, dvoumnih pa, o kterih se dii samo slutiti, da so slovenska, najmanj 40. V poskušajo hočemo nekoliko takih slovenskih imen našteti ali s to opazko , da po „imeniku" žalibožo ne vemo, ali so ta imena meščanov ali le okoličanov. Takošna imena, kterih slavjan-sr rga pokolenja ni mogoče tajiti in ktera som zato po slovenskem pravopisu napisal, so: Rjaveč (str. 4), Gornik, Goričon, Gregorič, Jež, Jamnik, Krajač, Koren, Lastnik,
Mačnik, Močnik (z nazalom Mončnik iz 1. 1495), Petek, Pož (m. Polž), Prašič, Rak, Remenčič, Rozman, Škof, Sirko, Ž'pan (m. Župan), Zupan, Topolan, Tratnik, Čeh, Volk (Wolk), Cepec, CvetDik, Čebul itd.
Da je med mariborskimi prebivalci zares mnogo Slovencev že pred letom 1600 bilo, jo čisto prirodna stvar, nko se pomisli, da Maribor ne visi v zraku, ampak da na slovcnskej zemlji stoji. To nam tudi imenik kaže, posebno pri takih imenih, kjer jo pristavijeno, da jo dotična oseba v Mariboru stanovala. Taka imena so: Goričon, Uudistič, JenušiČ, J orglic, Kol, Kolar, Kolec (Koltz), Košak, Maric, Mačnik, Motika, Očk, Raje, Repulušek, Roženjak, Šobernik, Štur, Svetkovič, Vetnik, Volk, Čeh, Cvetnik, Kozjirep in Krajač.
Da pa so v Mariboru že od nekdaj ne samo mod mestjani, ampak tudi med župani Slovenci bili, kažejo imena sledečih mestnih županov: Vetnik (1. 1311), Cvetnik (Zvvietnik, kar so da tudi Svetnik čitati) (I. 1312 — 10), zopet Cvetnik (I. 1322), Kozjirep (1. 1373, gl. o tem imeni razne pisave na st. 9) ; Stur (1431); Kol (1460 in 1462), Jurčič (1179), Krajač (pisan tudi Krejač) (1535 in 1546). Ime Krajačev se nahaja od I. 1499 do I. 1594 in tudi grobni napisi nam kažejo, da je to imenitna mariborska rodbina bila.
Tudi mod imeni mariborskih duhovnikov se nahajajo slovenska imena že v starih časih : Volk (Wolk pibtm) (1. 1305),  Šobernik (1438),  Močnik (1495), Ro-
predlog objektivno in ne glede na humanitarne (človekoljubne) ozire zagovarjati.
Prav pravilno bi moral Doljakov predlog samo-stalen biti in se posebnemu odseku v pretres izročiti. 0 odborovih opravilih se ne more soditi samo po tem, kar se je slišalo govoriti, temveč se je treba o tem z natančnejšo preiskavo prepričati. Potem se bo še le videlo, ali se imajo plače znižati ali ne. Tudi po deželnem opravilniku bis*: ne smel ta predlog na *,era mestu dopustiti, ker ž njim se uniči en obstoječ zborov sklep, ki je tako rekoč deželna postava. Da se pa kaka postava premeni, treba dotični predlog v posebnem odseku pretehtati. Toliko glede oblike Doljakovega predloga.
Prestopivši k bistvu tega predloga moram omeniti, da je bil že v finančnem odseku z vsemi glasovi proti Doljakov emu ovržeo. Odškodovanja odbornikov so so tudi že v eni poprejšnjih sesij od 1500 na 1200 goldinarjev znižalu Od tega časa pa ni misliti, da bi ho bila odborova opravila zmanjšala.
Opravilni zapisnik dokazuje  nasprotno in ravno opravila, ktora je odbor v zadnjih  letih prevzel, so nektera zelo važna. Tako se mu je izročil glavni zalog za uboge z nad 50.000 gld. kapitala. Oskrbovanje tega zaloga, iztirjanje obresti, tožbe i. t. d. zahtevajo obilo dela in zamude.   Oskrbovanje  šolskega zaloga je tudi precej  težko  in  zmedeno.   Potem je prišlo v deželno oskrbništvo   še   več manjših   zalogov.   Nove postave zastran skladanja stroškov za šole in  ceste naklanjajo zarad pogostih  pritožeb tudi dovolj dela.   Zadnja leta je postal tudi zavod gluho-nemov v Gorici deželna naprava in osnovala se je nova deželna kmetijska šola. Vse  to  in še  mnogo  druzega povikšuje  čedalje bolj opravila odborova.   Jaz za svojo osebo bi se pri vsem tem odal, ako bi se sklenilo znižati odbornikove plače Treba je pa pomisliti na veliko zgubo časa,  in na dosledno  škodo, ki nastane postavimo   odbornikom — advokatom, ki  niomjo biti za to vendar spodobno odškodovanj. Ta odškodovanja pa niso pri nas prenapeta, ako jih primerjalno z onimi drugih dežol.   Tako so se povekšale  plače Istrskim dež. odbornikom   na letnih 1600 gld. in Istra je gotovo revnejša  dežela  od naše V nekterih dež. odborih imajo odborniki v resnici niža odškodovanja, postavimo na Koroškem in Predarelskem (Vorarelberg) le po 800 gld.   Pa tam  imajo po več konceptnih uradnikov, ki bo dobro plačani in kterini bo treba tudi   pokojnine dati.   Pri nas imamo le de želnega tajnika in odborniki  morajo  sami pisma vsak svojega referata reševati,  poročila  iu  postave za de-
ženjak in Ceh (1. 1496), Plešcc (Bliissitz) (1520), Jen-žič (za Janžič) (1520). Ua so mariborski Slovenci nekdaj svoje domače slovenske pridigarje imeli , nam vsi zgodovinarji trdijo.
Iz tega vidimo, da Maribor svoje dni ni bil tako „grossdeutsch", kakor hi nektoii radi imeli; nopristranska zgodovina nam nasprotno kaže, da so nekdaj Slovenci tu najimenitnejša častna mesta zasedali, med tem ko jih zdaj mestna večina pri vsakej priložnosti v koteč poriva, slovenščino pa k zidu tlači; nekdaj jih v Mari boru ni bilo sram, da so imeli K o z j i r e p - a za Župana, zdaj pa mariborski očetje i aiueravajo inteligenco iz prvega iu drugega volilnega reda samo za to v tretji red pahniti, da bi „slovensko paro" , ki je sedaj v I. volilnem redu skoro vsa zastopana, ined druhal vrgli in jo tam pri volitvah zadušili. Ali v Mariboru jo Slo venec že od nekdaj doma 1
Toliko bodi o ^mariborskem imeniku" lleichelno-vom povedano. G. Iteicheluu pa smo pri vseh pomank-ljivostih jegovoga spisa hvalo dolžni, ker smo po jogo vih spisih in trudili   marsiktero   drohlino slovensko po vestnico zvedeli,   /godovi uo  slov.  so  lotite , pisatelji slovenski!  v njej je  mnogotero zrno  in   mnogi biser našo   proteklosti   pokopan.   Posebno   novejšo zgodo vino,    od   Friderika III.    začenši   priporočam našim historikom,   ker   /e   ondaj    zapazujemo krepko živo gibanje slov. naroda . kar nam narodne pesni ono dobo jasno in bliščeče kažejo. Na noge tedaj, historiki! V M ar i bo i u .'JO  avg. 1870.
želni zbor pripravljati, udeleževati se sej deželnega šolskega svetovalstva in potrebnih komisij bodisi pri namestništvu ali drugod i. t. d. S tem menim, da sem zadostil poročevalčevi nalogi in visoki zbor naj sklene, kar so mu po vsem tem primerno zdi. Pri glasovanji ostane Doljakov nasvet f manjšini ; od italijanske strani se je vzdignil zanj le dr. Maurovich.
Na to se potrdi proračun deželnega zaloga in postava, s ktero se nalaga 28 odstotkov k izravnim davkom iu sicer po 15°/0 za samo deželno namene, 13°,0 pa za zemljiščno odvezo.
V priznanje za velikodušni dar, podeljen deželi s tem, da se je gosp. deželni glavar odpovedal opravil-sketnu plačilu letnih 2000 gld. se vzdignejo vsi poslanci.
Gospod glavar odvrne, da ga veseli, ka more kaj malega za deželo storiti.
Dalje se  potrdijo  proračuni deželno-občinske^a, šolskega zaloga  in zaloga   deželnega   zavoda gluho neraov.
Glede šolskega zaloga je ugovarjal ces. komisar, da bi se morale sprejeti v dotičen preudarek tudi pen zije učiteljev in njih udov tukajšnjo c. k. normalko.
Ta ugovor tehtno spod bit po poročevalcu VVin kler-ju je ostal brez vspeha.
Poslanec dr. Doperis  poroča v  imenu dotičnoga odseka o predlogu  deželnega odbora zastran konečne uredbo  deželno  kmetijske  šole v Gorici  iu nasvetuje „Naročeno je dež. odboru
1. da zopet predloži deželnemu zboru v prihodnj sesiji učni načrt deželne kmetijske šole  pregledan in popravljen na podlagi prejšnjih zborovih sklepov ;
2. da stori potrebne stopnjo ter za gotovo pozve ali in   za   koliko se sme zanašati   na   podporo od strani državnega erarja in sosednih dežel,  da so žago tovi obstanek kmetijske Šole.
3. Ako se ne bo mogel ustanoviti  nov učni načrt že za prihodnjo šolsko leto, no bodo se sprejemali di jaki v prvi tečaj obeh šolskih oddelkov, ampak podu čevalo se bo le naprej   v drugem tečaji."    Predlogi se potrdijo  brez  ugovora.   (O tej zadevi  si pridržujemo priobčiti o svojem času natančniša  pojasnila). Odobr so potem predlog zdravstvenega odseka, da so ima po slati en zdravnik  naše  deželo kot redni ud v deželno zdravstveno komisijo v Trst.
Dijaku tehniške fakultete Ivanu Fornasarig-u se dovoli izplačilo zadnje rate deželnega štipendija v znesku 50 gld., ker ni zastran bolezni skušnjo napravil.
Pred volitvijo državnih poslancev bere gospod glavar pismo poslanca Bar. Pretis-a, v kterem naznanja, da ne sprejme no!»enega mandata za državni zbor. Enako želi tudi gosp. dež. glavar, naj bi so pri volitvi na-nj ne oziralo.
Izvoljena sta državna poslanca grof StrassoUlo z 18 in Anton črne z 17 glasovi : —
V deželni odbor so pu izvoljeni dr. Pa jer, dr. Doperis, dr. Lavrič in Ant. Gorjup, za njihove namestnike Dottori, Oandussi, dr. Žigon in Doljak.
ki so črez 8 let še bili v osmem razredu. Za ljubljansko — glavno gimnazijo naše dežele bom priobčil te razmere skoz mnogo let do 1870, za novomeško pa le za tri zadnja šolska leta.
Kranjska gimnazija:			
Leto t šolrev	Število dijakov konec		Leto IV šolcev
	I I raz.	IV vseh| °/0	
1863 1864 1865 1866	45 27 33 37	27 I 60 16 59 12 . 36 12 ! 32	1866 1867 1868 1869
Ljubljanska gimnazija:
1863	120	76	63	1866
1864	125	74	59	1867
1865	115	67	58	1868
1866	101	64	63	1869
No	voraeška gimnazija :			
1863	42	23	54	1866
1864	34	17	50	1867
1865	43	22	51	1868
1866	31	18	58	1869
Ljubljanska gimnazija
	Učenci			
Vstopno	spre- 1	VIII		Leto
leto	jeti v	šolci	k. 1.	VIII šol.
	I raz.	vsi	7o	
1850	95	27	28.4	1857
1851	64	35	54.6	1858
1852	81	32	39.5	1859
1853	85	29	34.1	1860
1854	113	36	31.9	1861
1855	125	43	34.4	1862
1856	127	55	43.3	1863 •
1857	137	43	31.3	1864
1858	143	41	28.5	1865
1859	148	47	38.5	1866
1860	156	56	35.9	1867
1861	154	40	26	1868
1862	127	46	36.2	1869
1863	135	49	36.3	1870
Novomeška gimnazija:
1860 1861 1862
71
63 49
19 18 19
26.7 28.5 38.6
1867 1868 1869
Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere.
LiH  sl*tistique ost a uiti  It  i c i e u c o raisouneu de faite.
Nižo gimnazijo v K ran j i bi v tem oziru primerjali le z nižimi razredi ljubljanske pa novomeško gimnazije. Sledeči pregledi naj za nekaj let (1863 —1866) kažejo dotične številno razmero vseh treh gimnazij.
Mali pregledi /a pregibanje dijakov po nizih štirih razredih se prva leta dosto slagajo, zadnji pa dotične razmere le v Ljubljani in Novemmostu si enake ostanejo, v Kranj i pa se na posebno slabo obrnejo. Vzroke naj si čast. čitatelj sam išče. Meni štovilne ra/.inere le pričajo, da bo naša gim iazija v Kranjilo životarila, dokler se v realno višo no prestroji.
Kako škodljiva je slovenski mladini napačna urav nava naših srednjih Sol, se še očitnejše vidi, čo pri Bierjaino število v prvi razred sprejetih dijakov ?. onimi,
Te neugodne razmere bi bile še mnogo slabejše, ko bi mogel odločiti ponavljavce raznih razredov in le tiste osraošolce primerjati k prvorazrednikom, ki so v resnici v prvem razredu skupaj bili. Tako jo nas (xy-lonovih) prvorazrednih součencev prišlo le eno četrtino v osmi razred ; na poti smo jih v raznih razredih toliko dobili, da smo v osmi šoli po glavah šteli še nekaj čroz eno tretjino prvorazrodnikov. Za druga leta mi to ni mogoče storiti, ker spis sestavljam le po objavljenih virih; imeti bi moral uradne zapisnike in v njih leto za letom prvošolcem slediti do osmega razreda. Naletel bi jih mnogo, ki so posled dobro napredovali in šo sedaj čvrsto delajo na njim odločenih mestih ; prva leta pa so zastajali in celo posamezne razrede ponavljali, ker jih je nemška kultura preveč dušila. Ni se jim čuditi, da se sedaj v javnem življenji na vso moč potegujejo za djansko nhveljavo narodnega jezika v šolah; kajti spominjajo se, da tuje — nemške učilnice bile so njim prave mučilnice. Tem krepkeje se bodo*potegovali za obveljata narodnega jezika v šolah, ko bodo na mnogoletni številni lestvici videli, da malo malo črez eno tretjino v I prvi razred sprejetih učencev pride v osmega : Za 14letno dobo znaša posrednje število okoli 35.6«» u. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Z  bojišča so  zaznamovati   nove   bitvo in nove zmago P rus o v proti Francozom.   Že 29. prete-
eenega meseca je trčila Mac-Mahonova armada, ktera se je ob belgijski meji i.a vzhod vlekla in se hotela zediniti z Bazaine-ova, s Prus] vkup, in je bil manjše vrste boj pri vasi Nouart. Precej ta boj ni bil srečen za Francoze. Tako; drugi dnu, 30. avgusta, je bila velika b i t \ a p r i B e a u m o i, t - u Frusovska in belgijska poročila pripovedujejo, tla je Mac-Mahon tepeu. Bolj na tanko o tej bitvi ne poročajo še zdaj ; še toga no povedo, ali je bil Mae-Mihon z vso svojo armado v hoji, ali ne. Pruski kralj telegrafira, da je Francozov izguba velika. Nemcev pa „primorao" uienj. Vjetib je "JOGO Francozov in od Prusov dobljenih 12 francoskih kanonov. — Belgijski viri poročajo da je bila 31. avgusta tretja bitva na višinah pri Vaux-u. Tudi ta ni za Mae-Mahona srečno iztekla, ker se je umeknil proti trdnjavi Sedati. Vendar to. da pruski viri molče, in da večina nemške vojske ga ni mogla čez belgijsko mejo vreči, kaže. da pruska zmaga ni tako sijajno. Sicer pa se bode v nekoliko dneh stauje razjasnilo.
V francoski zbornici je tožil poslanec Keller kako surovo in nečloveško se Nemci vojskujejo pri obleganji Strasburga. Pravil je: BPrusi streljajo na mesto ne pa nn obzidje. Četrt mesta so požgali in vojne jetnike francoske rabijo za kopanje grabnov. Ljudje v Strasburgu hočejo rajše umreti, kukor podati se. Keller pravi, da ho Strasburg vselej francoski. — General Palikao hvali hrabre Strasburžane. Pravi, da so Prusi izgubili že 200.000 vojakov, da jih vojska vsak dan stane 10 milijonov frankov. — Druga strašna ostrost Nemcev se kaže v razglasu pruskem, ki so ga v Argouih izdali 28. pr. m., in v kterem zažugajo, da vsak francoski vojni jetnik kteri ne bo mogel s k a-z a t i , da je pri armadi, bode , ako sicerninič hudega storil, obsojen na 10 let ječe, ktera bo na Nemškem presedel. — Taka jo nemška kultura V Pristavljeno bodi, da je ta razglas znan iz Berlina, noj 1   iz Pariza, torej zanesljiv.
Pariz ima zdaj več časa orožiti in za hrambo pripravljati se, ker jc Mac-Mahon s svojim maršem na sever in z zadnjimi bitvami Pruse na potu zadržal Poklicanih je iz provincij še 100.000 mož mobilne garde na hrambo Pariza. Ob enem se za Lolr-o na južnem Francoskem sestavlja nova armada. — Vlada misli ostati v Parizu, dokler ostane cesarica.
Na meji neutralne Belgije je postavljena bel gijska  vojska,  ki ima namen  razorožiti in prijeti tiste izmed vojujočih vojsk, ki bodo mejo prestopili. Zadnj bitve Mac-Mahoua s saškim  princem  in Steinmetzem so bile le kake dve uri od meje.   Tudi Napoleon se klati nekje pri belgijski meji in vodi svojega sina seboj Iz D u n a j a se  „Politiki" telegrafira :   „Povesti o ministerski krizi   so   čisto izmišljene.   Cesar po pol no ni a odobrava namere ministerstva. ki gredo na to, poruzumljeino med narodi  oživeti. Ministerska kriza bo le , ako  bode državni zbor jako ustavoveren Lasser proti vladi dela na Tirolskem, za to jc sem na odgovor poklican."   Ta  telegram  ima dvojno važnost prvič važno je to. kar pove ; drugič je važen ker je — v češkem listu, ki gotovo ni  prenagel v dobrem zau panii na Dunaj.
Na C a aken je zdaj osoda razvoja naših notranjih homatij. Upanje, da se stvari na bolje obrno, ni še popolnoma izginilo. Vlada kaže nekoliko dobre volje in odbor za spravo med (!ehi iu Nemci je v prvi seji imol ta izid, da so se dobro razumeli ter sklenili najprvo narodna nasprotja zravnati. — Češki dežoln zbor je po želji čeških poslancev /n tako dolgo nehal zborovati, dokler odsok adrese ne izdela in dokler cesar na to adreso no odgovori. - Po tem tacem bode moral najbrž državni zbor odriniti se za nekoliko časa.
G a 1 i š k i  deželni  /.bor   je   volil   poslance v državni zbor.
jemo iz gotovega vira, na prodaj. Ker se nahajajo v tem rudniku bogate žile živega srebra in svinca, ker je vse v najboljšem stanu in bi  pri dobrem gospoda-
renji dohajale obilno obresti, obračamo pozornost naših kapitalistov na Knapovše, s željo, da bi ta rudnik, če bi bilo mogoče ostal v domačih rokah, in bi ne prišla vsa boljša posestva na tuice. —
: (Tabor.*) 18. t. ni. bodo v ZopraOah biuo Vrbe tih Uožeške ceste na Koroškem slovensk tabor. Vabilo prinesemo prihodnjič. ik denes nam ;e doilo prekasno.
* (Uradno). Za okrajna komisarja v Celji sta imenovana, dosedanji magistratni vodja mariborski g. Komac in pa dr. Pavel Wagner, oba velika nasprotnika Slovencev —- nov dokaz, kakošna je v dejanji vlade „resna volja" biti pravična Slovvoncem.
* (Brencelj v koledarjevi obleki) je 80 strani obširen, z mnogimi ilustracijami okinčnu, rav-
Založil ga je g. pisatelj Jakob.
nokar prišel na svetlo. Alešovec v Ljubljani.
* (Ptujska čitalnica)  naredi v nedeljo 11
septembra t. 1. veselico z glediščno igro : pTat v mlinu ali Slovenec in Nemec" v treh djanjih s petjem. Po igri ples.   K tej veselici  odbor  uljudno  vabi vse ude,
dijake i:i vi::.:' rodoljube.
Dunajska borsa 2. septembra.
BnptnJ ilr/. dolg v bankovcih .	.   . 56	a.	5G	kr
6% nietalike* obresti v maji iu	nov. —		■M	
Kijutm drž. dolg v srebru    . .	.   . 66	■	_	
1800 dri. posojilo    . .	.   . 90	n	76	n
Akcije narod, banke ....		tf	_	
Kreditne akcija.....		r*	__	
		n	_	
		yi		
		n	98	m
Kaj lacega pa se ni bilo!
Pozor! Varujte ge|
Pribrenčal je
Kazne stvari.
* (Knapovše), rudnik na Kranjskem, le 1 uro od nove železniške  postajo   v Medvodah,  je kakor ču-
V koledarjev! otololti.
Obleka  je sešita iz 80 strani in jako pisana ker ima na sebi zelo lepo narisanih Še Čez 20 podob „Čemu tako draga obleka ?■ ho morda kdo prašal
Draga?  Nikdar ne, temveč najcenejša roba je. kar se je dobi enako lepe iu krasne v „Sloveniji", kajti — čujte 1 ! — mrčes s kožo in kocinami, in obleko za Vas zato, ker ste Vi in ker se že nekaj Časa poznamo velja — prosim posluh! —
le 30 krajcarjev ali tri desetine,
(s poštnino vred 36 kr.)
tedaj še manj ko bokal dobrega vina. In vendar se boste smejali vsaj za deset groŠev !
Tedaj le po njem, dokler ga je še kaj! Nemčurji in liberal u h i so so ga zelo lotili in v kratkem utegne biti po njem.
Gg.: Klerr in Giontini v Ljubljani, in pa „Brencelj" sam (Jakob Alesevec, rrednik), kteri mu je oče, se bodo v kratkem jokali po njem.
NB.   „Brencelj v la i njivi obleki", sta rej i
brat gori omenjenega mrčesa, izhaja na mesec po dvakrat in velja veliko manj, kakor je vreden, nam-
reč le 2 gld. 40 kr. na leto, ali 1 gld. 20 kr.
na pol leta. Letošnjih številk se še nekaj dobi.
A to  naprej povemo:  „Glihalo" se ne bo niči   Proklete grabijo! (1)
Oznanilo.
Deželna vlada v Trstu je z odlokom dne 4. novembra 1. 1869, št. 10751, dovolila en semenj *» sivino, les in resno drugo robo na Nabreiini,
kjer je tik velika železniška postaja s taistim imenom;
in sicer na
145. dan meseca septembra,
to je tekoče leto na četrtek pred kvaternim tednom.
Podpisani uljuduo vabi vse trgovce in kupčevalce, naj blagovolijo obiskati ta semenj , s posebno opombo, da se letos no bo nobenega davka (štanta) od različnega blaga plačevalo.
Županstvo na N a b r e 2 i n i 24. junija 1870. (1) Anton Oaharija, župan.
Prva javna viša
Trgovinska šola
na Dunaji, Praterstrasse 32. (T" Tisti učenci, ki to šolo dovrše , imajo prednost, da smejo v armado stopiti kot enoletni prostovoljci, brer. da hi se morali podvreči prostovoljski
izkušnji.
Vpisati se more od 26. septembra dalje. Učenje  so začne z začetkom oktobra. Druzega oktobra se začne pripravljavni kurs za praktično službo
pri železnici in telegrafstvu.
Letna poročila se dobo od  direkcijo in po vsaki knjgotržnici.
Kart Porges,
(2) direktor.
m
Brez medicin in brez dijete "TU
so zdravijo, oziroma zlnjšujejo vse nervozne bolečino s pomočjo
£ I «i v n«»- t li v r ti p tk u t i v ii i li aparatov,
edinih, ki res zbujajo galvanični tok v telesu (nosijo se veduo na telesu) in čijih intensivnost zadostuje, vodo razdeljevati.
Poroki smo, da ti aparati store svojo dolžnost in prosimo, naj se no stavijo v eno vrsto z navadnimi reumatičnimi verigami in enakimi priporočbami, ki so vsemu velikemu kričanju kljubu brezuspešne iu nerabljive in na kterih  se ne da dokazati najmanj elektricitete.
Naši aparati, edini rabljivi te vrste, gotovo takoj odpravijo glavo- in zobobol. najtrdovrat-«Nft nejse kašljanje v eni noči, reumatizmu s, želodčni krč. bolečine v telesu, vratu, hrbtu in prsih, bo-■>;«    denje protinsko in druge bolečine v kratkem času.
Galvano - therapeutićni aparati se izdelujejo v treh velikostih, za otroke po 3 tolarje, za odrnščenc po 5 tolarjev, in posebno močni za odpravljanje trdovratnih bolečin po 7'/« tolarjev. Pošiljamo jih takoj, ako se nam dopošlje zaznamovana svota. Dopise prosimo frankovane.
Adolf Goldetein & Comp. v Berolinu, KUrstenatrasse 22. |2|
Izdatelj in vrednik Anton Tomil*
Lastniki: Dr. Joeu Voinjab Iu dragi
Tiskar Eduard Janalć