4. UeuHRff.
v Uumiani. v soDoto 6. lannaria 19Z3.
Leto LUI.
Izhaja vsak dan popoldne, lsvaaatal nadalje in praznika.
•itserati : do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Up*avni§tvo ftSlov. Naroda1 in »Narodna tiskarna" Knaflova o lica st 5, pritlično. — Tel si on št- 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" Kaaflovi oltoa st, 3, U nadstropje
Tele on Ste v. 34. Dopisa sprafen? la pol jliaia ia isdostao Irankovano« Rokopisov so na vrača. ~€M
v Ju3oslaviii vse dni po Din V— v inozaimUu najadia dai Oin 1, nedelja Din 1*25
Poštnina pialaraa v gotovini.
„Slovenski Narod- velja:	V Jn^oSlaviji v Ljubljani     |       pr> po'.\\		T ineiftnaiTO
	Din 12(>—	Uin 144 —	Din 216 —
	.     60 -	. 72-	.    108- -
3      m         • •*•«•	.     20 —	36'—	. 54'-
	. lo-	. 12—	. 18-
Pri morebitnem poviianju se ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   $£šST po nakazn!d. Na 'amo pismena naročila brei poslatv« denarja s* ne moremo ozirati.
VOLILNI MANIFEST SLS
Slovenska ljudska stranka — oziroma udruženje različnih »ljudskih« strank: slovenske* hrvatske, bosanske, dalmatinske, bunjevške — je prva stopila na dan z volilnim manifestom.
Manifest se obrača samo na Slovence in na Hrvate. Ta stranka torej ne pozna ne Srbov, ne muslimanov. S tem je indirektno poudarila načelo, naj se stranke dele po veroispoveda-njih — torej neko načelo, ki je v modernih državah že davno zavrženo in ki je pri nas politično popolnoma nemogoče. Poleg velikih strank, slone-čih na splošnih pol. načelih se male stranke, zasnovane na verski podlagi — kakor so pri nas muslimanska in pa slovenska ljudska stranka — ne bodo mogle držati. Sedaj prevladujejo politična in gospodarska načela. Državo moramo ohraniti in urediti, uradnik hoče pošteno plačo, trgovec, obrtnik hoče, da dela, prebivalstvo trpi vsled slabe valute, zunanjo politiko je treba delati tako, da ohranimo mir in varnost države. Taka in mnogo druga politična in gospodarska vprašanja stoje v ospredja. Pri reševanju teh vprašanj lahko sodeluje vsakdo- naj bo katerikoli vere.
Stranka, osnovana na ozkih partikularističnih načelih, kakor je slovenska ljudska, se mora nasloniti na kakšno večjo stranko ali pa bo ostala majhna skupina brezplodnih godrnjačev.
Slovenska ljudska stranka ne odgovarja v svojem manifestu na glavna vprašanja, katera se na njo stavijo.
Volilni manifest mora predvsem vsebovati dve stvari: razložiti mora glavna načela stranke in povedati mora, kaj je doslej delala in naredila. Slovenska ljudska stranka ne ve o uspehih poročati ničesar. Govori samo, da se je »borila«. O tej »borbi« in o načinu borbe, bi se dalo povedati marsikaj. Ako ima poslanec vsake kvatre enkrat govor v skupščini ali ako naredi včasi kakšen robat medklic, ni to še nobena borba. Omenja, da je delala upite na ministre in intervencije . . . Intervencij ni mogla delati, ker ni imela pri kom. Recimo, da je kak Slovenec imel opravek pri ministru poljedelstva ali pa pri ministru za socialno politiko. Prvo ministrstvo je vodil Pucelj, drugo pa dr.
Žerjav. Ako bi dotičnik naprosil poslanca slovenske ljudske stranke, naj zanj posreduje pri Puclju ali Žerjavu, bi nemara minister poslancu odgovoril: »Ce kdo kaj od mene želi, naj pride sam. Na vaše posredovanje ne dam ničesar.« — Ali je mogel kakšen poslanec slovenske ljudske stranke posredovati pri kakšnem radikalnem ministra? Znano je- da so listi kakor »Straža«, »Slovenski gospodar«, »Slovenec«, »Domoljub« itd. dan za dnevom grdili vse ministre, zlasti pa Pašića, Ninčića. Markoviča, Ljubo Jovanoviča itd., kakor da bi bili največji lopovi. O Pašiću na primer so pisali dolge članke samih naj-ostudnejŠih psovk, Predstavljali so ga kot popolnega tepca in kot največjega lopova. Saj vendar ni mogoče, da bi človeka javno prav po ba-rabsko ozmerjal, potem pa prišel k njemu na skrivaj v sobo in ga nekaj prosil. Z intervencijami pri radikal-cih torej ni bilo nič. Pri Pribičeviću pa gotovo ni bilo nič boljše. Kar torej govori manifest o intervencijah, je debela laž, katero lahko vsakdo prime z roko. Nobeden poslancev slovenske ljudske stranke ni nikdar z uspehom interveniral, ker sploh ni imel pri kom intervenirati.
Z intervencijami in upiti torej ni bilo nič. Vsakemu, kdor trdi* da je interveniral pri kakšnem ministru in dosegel kakšen uspeh s svojo intervencijo — laže. Naj povedo naši bivši slovenski ministri, če so intervenirali pri njih poslanci ljudske stranke in kaj so dosegli.
Stranka bi morala v manifestu razložiti svoja načela. Toda to je ravno najbolestnejša točka. Manifest gre okrog načel, kakor mačka okrog vrele kaše. Stranka je enkrat sklenila, da je republikanska. Dotični sklep leži še vedno v njeni miznici in kjer kaže, ga agitator lahko privleče na dan-in ž njim nastopa pred ljudstvom. Toda v manifestu ni o tej točki ničesar! Manifest ne govori ničesar o naši zunanji politiki. In vendar je vprašanje zunanje politike prvovrstne važnosti. To je toliko bolj čudno, ker ima stranka jako veliko amaterjev za vprašanja zunanje politike, ki silno radi razlagajo svoje ne ravno originalne, pač pa zelo naivne nazore.
Istotako bi pričakovali, da bo poudarila svoje antimilitaristično na-
čelo. Toliko je še drugih načelnih in programatičnih točk, o katerih bi pričakovali, da bo manifest izpregovo-ril, toda na vse samo gluho molčanje.
Precej velik del manifesta je posvečen zabavljanju na Hrvate. Ce bi Hrvati ... pa bi mi« itd. Stranka meče torej odgovornost za svoje neuspehe na Hrvate. 7^er Hrvati nočejo isto, kar hoče SLS- zato ni mogla SLS doseči nobenih uspehov. To je res. Ce bi vsi Hrvati delali tako, kakor bi hotela SLS, pa če ti isto hoteli še radikalci in še demokrati . . . pa bi SLS dosegla vse. Krivi so torej Hrvati, radikalci, demokrati — sploh vsi, kateri hočejo drugače, kakor pa SLS! To je jrko lahek zagovor, samo da bo težko našel tako nerazsodne ljudi, da bi nanje učinkoval. Na ta način bi se lahko izgovarjal prav vsakdo.
Mn^go govori manifest o avtonomiji. Dejstvo je, da take avtonomije, kakor jo zahteva SLS, noče nobeden drug.   Samo bosanski musli-
mani- namreč dr. Spahova struja, se v tem oziru strinjajo z SLS. Hrvati hočejo federacijo, radikalci in socialisti samoupravo* komunisti sovjetski sistem, demokrati unitarizem itd. Za avtonomijo v klerikalnem smislu je torej 40 poslancev, a proti jih je doslej bilo čez 350. Pri sedanjih volitvah se to razmerje ne more znatno izpremeniti. Stranke, kakor klerikalna, so se postaviie na tako ozko plemensko in versko stališče, da ne morejo mkdar narasti v velike državne stranke. Potemtakem pa tudi ne bodo mogle nikdar izbojevati take avtonomije, kakor si jo žele. 40 poslancev bo pri vsakem glasovanju manj veljalo kakor pa 360!
Kdor torej čaka avtonomije po oni poti, po kateri hodi SLS, bo nanjo čakal, kakor na rajsko ptico .
Sedanji »manifest« slovenskega ljudstva najbrže še ne bo iztreznil. Toda iztreznenje bo prišlo gotovo, čim bo ljudstvo izpregledalo, kako brezplodna in brezkoristna je takšna politika.
Naloga letošnje mednarodne politike.
Preteklo leto smo imeli na dnevnem redu mednarodne politike pet glavnih problemov in sicer vprašanje sovjetske Rusije, konflikt v Orientu, reparacijsko vprašanje, temeljite notranje - politične izpremembe v Italiji, na Angleškem in Poljskem in sanacijo v Avstriji. Vsi ti problemi, ki so na videz malo sorodni, imajo v bistvu toliko skupnega, da je rešitev enega v veliki meri odvisna od položaja ostalih in nasprotno. Prvo in s političnega stališča najbolj akutno vprašanje sicer še ni definitivno rešeno, vendar pa je bilo opažati pri velesilah živahno zanimanje za ruske razmere in težnjo zbližati se, če že ne politično, pa vsaj gospodarsko s sovjeti in v zadnjem času se je celo vedno bolj pogosto ponavljala v tej ali oni obliki izražena misel, da je treba dati Rusiji odgovarjajoče mesto v krogu evropskih držav. V tem oziru je mednarodna politika lansko leto vsekakor vsaj idejno nekoliko napredovala. Orientski konflikt je preživljal različne faze, od skrajne napetosti, ki je grozila z izbruhom nove vojne, je prišel do mirnih diploma tičnih podajanj in stoji najbrž pred končno rešitvijo. Notranjepolitični dogodki v nekaterih državah, ki
so z mednarodnega stališča večinoma mestnega značaja, niso imeli posebno važnih posledic in v tem oziru Evropa od preteklega leta ni prevzela baš težkega nasledstva. Ravnotežje v Srednji Evropi je zahtevalo hočeš — nočeš finančno pomoč Avstriji in države, ki so preprečile njen gospodarski polom, so pač vedele, da s tem ščitijo obenem tudi svoj interes.
V dveh oziriti pa je stopila Evropa težko obremenjena v novo leto, ki bo moralo prinesti bistvene, ne samo idejne, marveč stvarne in praktične izpremembe. Nihče danes ne dvomi, da je vprašanje priznanja sovjetske Rusije popolnoma dozorelo, da ne trpi nobenega odlašanja več in da je ugodna rešitev tega skozi vsa štiri povojna leta perečega problema eminentne važnosti za evropsko ravnotežje. Oborožena intervencija* s katero je hotela anfanta prvotno prisiliti niski narod, da sprejme politično unravo, ki bi odgovarjala njenim zahtevam, je dala negativne rezultate. Popolno ignoriranje in gospodarska blokada tega bogatega rezervoirja različnih sirovin in obširnega trga za industrijske izdelke je prinesla obema sovražnima stranka-
ma žalostne in usodcpolne posledic?. Z ene strani je zahtevala neštevil-ne človeške žrtve v Rusiji, kjer je nastala katastrofalna lakota in epidemija ne morda radi slalega gospodarstva sedanjega državnega aparata, marveč v prvi vrsti kot neposredna posledica rezerviranega stališ ja, ki ga je zavzela Evropa napram Rusiji. Z druge strani pa je Evropa sama žela negativne plodove te svoje politike. Zastoj v veleindu-striji, ki je posebno občutno vplival na industrijske države, velika nezaposlenost, intenzivno mezdno gii anje in stavke delavstva, splošna draginja in nestalna, neprenehoma valoveča valuta, vedno večji prepad in ostrejša razredna borba, splošna politična napetost in nezadovoljnost, atentati in pogoste izpremembe v državnem krmilu, vse to so deloma posledice dosedanje trdovratnosti napram Rusiji. Če je Evropi kaj ležeče na tem, da se dejansko in ne samo na papirju zboljŠa položaj njenih narodov, bo morala kreniti letos na drugo pot. najti bo treba trezno podlago za rešitev ruskega vprašanja, ustvariti nekak modus vivendi med komunizmom in kapitalom, ki sta končno le dva merodajna faktorja v kulturnem razvoju človeštva in kot taka ne smeta vztrajati na dosedanjih skrajnih točkah sovraštva, ki lahko povzroči nedogledno bedo za celo človeštvo.
V tesni vezi s tem važnim problemom stoji vprašajne reparacij, ki so v bistvu le nadomestilo tega kar je uničila vojna. To vprašanje bi bilo mogoče ugodno in pravočasno rešiti le tedaj, če bi se posrečilo najti zaklad, iz katerega bi črpala sredstva za pokritje mednarodnih dolgov. Do ušes zadolžena Evropa išče ta zaklad v centralnih državah, ki so bile premagane, ker ga pa ne more najti, se jezi in pritiska na Nemčijo, kar je precej nevarno, kajti nemški narod lahko končno izgubi potrpežljivost in poseže po skrajnih sredstvih, da si omogoči eksistenco. Tudi v tem oziru bo treba nekoliko popustiti v dosedanji trdovratnosti in nadomestiti izgiMjeno narodno imetje iz glavnega vira, ki ni v izmučenem nemškem narodu, marveč v splošni marljivosti, intenzivnem delu in treznem gospodarstvu vsake po-samne države. Zelo zanimiva in pomembna je izprememba v naziranju
Fr. Ž.:
To povest bi bil moral prav za prav spisati Hanns Heinz Ewers, toda je dejal, da ne zna dovolj slovenski. Lahko mu je žal, Slovenci ga jako ljubijo, zlasti dame!
Slišal sem jo in sem jo deloma sam doživel, ko sem se vozil iz Zagreba v Ljubljano. Bilo je neki torek popoldne, mračilo se je in če se ne motim, je pršilo tudi. Gotovo je pršilo. Kajti se spominjam, ko je hotel dotični gospod —ne H. H. E., nego oni. ki bom o njem pripovedoval — na sevniški postaji stopiti v vagon, se je jako trudil, da zapre svoj dežnik. Ni se mu posrečilo drugače, nego da ga je uprl ob tla in da je rokam priskočil na pomoč še z nogo. Nato je poknilo in je bil dežnik zaprt in ne verjamem* da se je dal, kakršen je bil, še kdaj odpreti.
Gospod je rekel: »Hopla!« pognal se je v vagon, odbijalo ga je od er-e stene v drugo in ga je zaneslo skozi odprta vrata v moj oddel. Že je sedel na mehkem sedežu nasproti meni in iz košatega obraza so se mu smeiale prijazne oči. Očitno je bil hvaležen naklonjeni usodi,   ki ga. te
preko vseh nevarnosti tako udobno pripeljala na varni sedež.
Pokimal mi je. Na kolenih je držal obsežen karton in je čutil uljudno potrebo, da mi razodene, da je v kartonu grozdje. Opazil sem, da je bil karton brez dna, zato sem kolikor toliko dvomil o resničnosti njegove trditve. Blaten pa je bil od nog do glave. Mogoče mu je bilo prišlo kaj blata tudi notri v usta, v votli zob, ves čas je tleskal z jezikom »cv« in »ck« in si prizadeval, da iz zoba iztrebi, kar ni spadalo vanj.
Drugače je bil zelo prijazen. Povedal mi je, da prihaja naravnost iz vinske gorice, 445 m nad morsko gladino.
Višino sem mu verjel, da je bil v višjih položajih, se mu je v istini poznalo. Z morsko gladino pa je bilo pač tako, kakor z grozdjem. Morske gladine mu nisem mogel verjeti, predobro so mi znani ondotni kraji in vem da nimajo v Sevnici in še daleč na okrog ni za ščep morja na razpolago, ne njegove gladine. Tudi me je osupilo, ko sva privozila na-Zidani most, da me je vprašal, ali nisva na Jesenicah — na Jesenicah da točijo ugledno dalmatinsko srago. In je napravil zopet »ck«. Zdi se mi, mož ni bil vseskozi objektiven. To se mi zdi
potrebno pripomniti zaradi pravilne ocene njegovega pripovedovanja.
Od tega sopotnika sem torej izvedel na vožnji do Ljubljane sledečo zgodbo.
Rekel je — »cv« — da so stopili opoldne po kosilu iz hi?e, da si malo prezračilo glave. V birani da je vel'k ribnik, krčilarda da jih ie nosa d 71 v čoln in jih vozil po ribniku, zraven so peli »Morje adrijansko«, in zelenko vina so tudi imeli sabo, ako bi kateri omagal.
— Pa jim zbudi pozornost sredi precej globokega ribnika šop rastoče trave, toliko je je bilo, kolikor je velik krožnik. Začudili so se, kakšen je to spak, da sredi vode rase trava.
Tako je pripovedoval prijazni sopotnik, vmes je delal »cv« in »ck« in včasi mu je uspelo in je naredil tudi »cuvut«. Nikdar še nisem slišal slavca na lastna ušesa — te sreče do-sedaj nisem bil deležen. Pač pa sem bil pred leti čital slavčevo petje popisano v knjigi in mislim, tako nekakšno je cvrčal moj sopotnik na svoj votli zob. Bilo je precej lepo.
— Bohotni šop trave iznad vode da je bil zanimal družbo v čolnu. Kučigazda jih je veslal tja.tik do trave, da so jo. lahko dosegli. Jo primejo, jo vlečejo — ruša se.giblje. Se jo vlečejo — vdaje se, dviga se. Obe-
roč jo vlečejo kvišku — pod travo se prikaže človeška glava, za glavo rame, prsi, ves kmetski dedec in ima mrlakar tako težke škornje na nogah, da je pokonci stal v vodi, in je bil stal že toliko časa notri, da mu je trava pognala iz glave. Ctivut. —
Tako sodim, votli zob mojega sopotnika in pripovedovalca je bil posebno umetelno navrtan, mislim, da je imel z^orei luknjo in ob strani tudi, da je služil kakor piščal ali frula. Mislim, ako si bi mož nabavil še kake tri take zobe, pa bi ž njimi lahko dajal koncerte.
»Ctivtit« je naredil in naprej pripovedoval čudno dogodivščino z mrličem v vodi. Kučigazda da je bil spoznal deda s košenino na glavi in je dejal: »Holaj, to je stari mlinar! Oni dan se ga je bil preveč nažehtal, na-klestil je babo in sina, skledo s kašo je treščil na tla, potem ga je vzela noč. Ugibali so, da je šel med Hrvate mešetari t. Na, zdaj je pa tukaj!« In je zaklical: »Lojze! Lojze!«
»Ck «ln »cv«. Na pragu mlina da se je pojavil mladi mlinar, zdrav in krepak dečko. Ko je ugledal gospoda v čolnu, je za spoznanje premaknil klobuk.
—. »Lojze, očeta smo našli v vodi!« je vpil kučigazda in je veslal h kraju. Mrliča smo gorenjo polovico
potegnil v čoln, noge so mu visele v vodo.
— Lojze je prihajal počasi bliže, roke je držal na hrbtu. Pričakal nas je na bregu, usta je nabral za pljunek, toda pljunil ni. Ogledal si je očeta in mu je polagoma raslo zanimanje za rajnega roditelja. Sklonil se je čezenj in molče pričel pobirati rake. Držali so se rajnika izredno lepi raki, po trideset centimetrov so merili iu več.
— Izstopili so vsi iz čolna — »ck« in »cv« — in kučigazda je rekel: »Lojze, teh rakov menda vendar ne boš nazaj pometal v ribnik!«
»Nak!« je dejal Lojze, »Prodal jih bom.«
— In jih je nabral za polno čajno.
— Potem je skočil v čoln, pljunil v roke in z očetom odrinil od kraja.
»Hoj!« je dejal kučigazda, »kam pa, kam?«
»Ck« in »cv« — Je odgovoril Lojze: »Naj stari še lovi rake!« In ga je na škornje zopet postavil v vodo. —
»Ljubljana! Vsi izstopite!« je zaklical sprevodnik. Sopotnik se je »cv« in »ck« in »ctivut« — prijazno poslovil.
Tisti hip sem se domislil: Kaj, če mu je bil v zobu ostal konček onih rakov mlinar je vih? ...
nekaterih" odločujočih političnih faktorjev glede reparacij. Pred kratkim so šele prvič izpregovorili o tem, da bi bilo mogoče eventualno nekoliko znižati medsebojne dolgove in počakati s plačilom. Pozabili pa so povedati, kaj jih je pravzaprav prisililo, da so postali bolj skromni. Menda so krive državne blagajne, ki so tu kot tam precej prazne. Ta izpremem-ba je prva lastovka, ki lahko oznani, Če ne bo pozimi zmrznila, nova pomlad. Naj se le sklicujejo konference, naj le govore in se prepirajo diplomati, vse to je potrebno, da ljudje Spoznajo, kje pravzaprav tiči vzrok splošne nezadovoljnosti. Zdi se, da jo javnost posebno v onih državah, ki zavzemajo odločilna mesta, pre- j več pasivna, da se premalo udeležu- j je političnega življenja in ne vpliva *
v zadostni meri na vodilne kroge, posledica česar je* da mednarodna politika nemoteno hodi po stari poti.
Malo je sicer upanja, zato pa tim večja potreba, da letošnje leto spravi s sveta ta dva glavna motiva povojne disharmonije. Dokler bo na dnevnem redu reparacijsko vprašanje in rezerviranost napram Rusiji v dosedanji obliki, bo politična atmosfera v Evropi od dne do dne gostejša in lahko se dogodi, da se še tekom letošnjega leta radi kratkovidnosti gotovih ljudi razmere izpre-mene tako, da Rusija ne bo več potrebovala priznanja, Nemčija p* bo plačala na enkrat vso vojno odškodnino s krvavo socijalno revolucijo. Kaj je bolje smrt ali pametno, čeprav skromno življenje, na to vprašanje ni težko odgovoriti.
Po londonskem sestanku se je i pTve trenutke sodilo, da propade Po- j incarejevo siališče napram Nemčiji. Vihar je zabesnel proti njemu in z vseh strani Evrope pa tudi iz Ameri-*ke so prihajale na naslov Francije svarila, izražajoča veliko skrb, da bi ptegnilo francosko vztrajanje pri gnanih reparacijskih zahtevah izzvati novo vojno v Evropi. Poincare je ostal trden, dobil v zbornici in v senatu zaupnico, v francoski javnosti pa se je čisto in odkrito pojasnjevalo, kaj pravzaprav hoče Francija, in zavračale so se najrazličnejše izmišljotine in pretiranosti, izvirajoče, ponaj-več Iz temnih nemških namenov. »Berliner Tageblatt« je priobčeval brzojavke bivšega ruskega poslanika Izvolskega iz leta 1914. iz Bordeauxa na takratnega ruskega ministra Sa-sonova in kričal v svet na vse grlo, Sa je iz teh brzojavk za vsakogar razvidno, da je najglavnejši cilj Fran-jeije, da se uniči nemško cesarstvo in zdrobi moč Prusije. Potem pa je izvajal list, da kakršne so bile francoske želje takrat, take so še dandanašnji in z diktiranimi reparacijami se hoče Nemčijo ubiti. Pa ta glas vendar nI zalegel v Londonu niti z 'daleko toliko, kolikor so pričakovali V Berlinu.
Bonar Law $e je nagibal k Pari-m In iskal poti, ki bi končno zravnala reparacijsko vprašanje. Na pariškem Sestanki! se je takoj čnla obsežna angleška beseda in reklo se je že celo, da je Bonar Law intransigentnejši od Samega Poincarćja. Angleži imajo tudi svoje reparacijske zahteve, ki vplivajo na angleško nastopanje v nemško-francoskem sporu. Bonar Law je razdelil v Parizu med angleške poročevalce svoj reparacijski načrt in imel pri tem razgovor ž njimi. Povedal je, da je napačno mne-
K pariški konferenci.
5. januarja.
anglešk. finančnika Balwin in Monta-gu Norman v zadevi angleškega dolga Zjedinjenim državam. Angleški dolg napram Ameriki znaša 856 milijonov šterlingov; plačilna doba je določena na 25 let s 4 in pol odstotnimi obrestmi. To je veliko breme in obresti niso v pravem skladu z valuto, ko je šterling skoro dorastel dolarju. Anglija pa tudi naglasa, da je najela v Ameriki posojilo v glavnem za zaveznike. Iz Washingtona je prišlo nadalje poročilo, da je Francija naprosila 251etno podaljšanje roka za plačilo svojega dolga.
V Ameriki se vedno bolj naglasa potreba splošne gospodarske konference. V Washingtonu z napetostjo pričakujejo poročil iz Pariza in mislijo, da pride Amerika do rešifrie besede, ako se izjalovi pariški sestanek. Tudi se ne boje nikakega preloma med Francijo in Anglijo in ako v Parizu ne pride do dogovora med njima, ni pričakovati, da bi zavzel Bonar Law kako sovražno stališče proti Franciji. Tako bi ostal Poincare še nadalje na svojem torišču, pokazalo pa bi se najbrže, da je nastopil zadnji čas. da naj priskoči na pomoč Amerika in končno uredi našo zmešano Evropo, ker sicer hitimo naglo v katastrofo, katera bi občutno odmevala tudi onstran morja.
Ako pa se doseže te dni v Parizu sporazum, bodo ti dnevi za vso Evropo odrešilnega pomena. Leno in prav bi bilo, da bi Evropo rešila Evropa — uničevanja, tudi povojnega, z ene in druge strani, je že čez mero preveč.
Pred novo vojno v Libiji.
— Rim, 4. jan. (Izv.) Iz angleških listov, kakor tudi iz egiptovskih prina-
Dr. Ivo ŠoiH:
KAJ BO 2 NAŠIM JEZIKOM?
nje, kakor da Anglija lahko opusti 1 šaqo nekateri časopisi vesti o združitvi
reparacije. To ni res, marveč Anglija jih potrebuje, čeprav ne v isti meri, kakor druge države. Če je v državnem gospodarstvu doseženo ravnotežje, se je zgodilo to z veliko obremenitvijo davkoplačevalcev, vsled Česar dežela trpi na veliki brezposelnosti, kakršne bi ne bilo. ako bi ne bilo odtegnjenega toliko denarja davkoplačevalcem, kar onemogoča razvoj industrije. Istočasno sta se mudila v Ameriki dva najuglednejša
Cirenajikc s Tripolitanijo, kar je italijanska vlada zadnje dni sicer demantirala, pa se to znova potrjuje. Rodovi so se dobro oborožili in imajo na razpolago tudi mnogo nemškega vojnega materijala. Arabci so se koncentrirali pri Avedabiji in so pripravljeni odpraviti italijansko gospodstvo nad deželo. Govori se o italijanskem pohodu v Libijo in o novi vojni.
J. Zupančič:
Jetniki.
Podzemlje tajnega sodišča-giljotlne laske revolucije v Omsku. Majhna soba z edino odprtino »volčkom« v vratih, ki se tesno zapira, oken ni, zrak se boji strašne temnice. Smrdi po gnilobi, pod-fcane se plazijo po kotih, plezajo po stenah, skačejo po strohneli slami in iščejo, kaj bi požrle. Soba št. 1, »soba smrti«. Dvakrat na teden deluie peklenski stroj, moderna gUiotina, kollegija tajnega sodišča. Zbirajo se Uudie, ki jim le kri življenje, kri jim gleda iz oči, kri ftm stoji na obrazu, kri se je zapekla na ustih. Hijena je ovca pred temi ljudmi. Zbirajo se vsako sredo in soboto ponoči, ker selnca se boje te krvoločne zveri. Predsednik tajnega sodišča, šef sekret-no-operativnega oddelka in dva člana. V rokah teh zveri je življenje vseh, ki fh je vrgla usoda v ječo. In sodijo strašni sodniki. Jetnika je prepariral preiskovalni sodnik. Udaril ga je s težko pestjo po zobeh, nastavil mu je na čelo brau-ning in skoz krvave pene govori jetnik Svoje nrizranje.
»Oficir?« »Da.« »V kolčakovskl armadi služil?« »Da.« »V tajni protisovjet-ski organizaciji bil?« »Da.«
Končano Je. »Kollegiji predlagam smrtno obsodbo.«
»V sobo smrti.«
Pet Jih sedi v kotu strašne temnice: Petrov, Klimov, Makarenko, Ivanov, Ivaškevič. Vsi so že preparirani, vsem so poznajo sledovi težke pesti preisko-
valnega sodnika na obrazih. Vsem teži giavo ista misel; kot težki kamen je legla v glavo, pode jo proč, pa ne gre. Kdaj se bo zgodilo? Slutijo, čutijo, pa ne vedo. Peklenski stroj pije kri vsako soboto, vsako sredo. Čakajo. Minute so ure, ure dnevi, dnevi so leta.
Prisedel sem. Jezno me gledalo strašne oči, kot da jih teži nova priča strašnih poslednjih minut. Enajst je ura. Noč je zunaj, noč je v smrdeči temnici, noč je v dušah petih jetnikov. Zagovorili so. Besede se plazijo po mokrih stenah, padajo na gnila tla, zopet plezajo po steni, iščejo izhoda, da povedo srcem, ki hrepene po njih* da jih ne bo več, da so poslednje, pa izhoda ni iz strašne temnice.
Petrov — junker petrogradske Jnu-kerske šole. Komaj sedemnajst let. Obraz kerubina, jasne, nedolžne oči, iz njih strmi predsmrtni strah.
»Očeta sem imel in mater. Oče je bil Častnik. Na Angleškem smo živeli. V Londonu smo bili, v Brightonu, Manche-sru, Newcastlu. Lepo je bilo am, ljudje so bili tako dobri, tako prijazni. Prišli smo v Rusijo, oče je bil poklican v armado. Pred Štirinajstimi dnevi so pridrveli ponoči v hišo rdečearmejci. hoteli so aretirati očeta. Potegnil je revolver. »Sin, skrbi za mater in Tamaro, tebi jih izročam.« Zadnje njegove besede — krogla mu je predrla prsa. Mater je zadela kap, umrla ie drugi dan. Ostala sva Šestletna sestra in jaz. Mene so aretirali zato, ker sem dal legitimacije trem častnikom, ki so pobegnili iz ječe. Zdaj bom
Sodim, da bo zanamcem vsaj zanimivo, če ne tudi koristno, ako bodo videli nekoč, listajoč po sodobnih beležkah, kako smo mi v naših časih mislili o tem vprašanju. In upam, da spoštovano u-redništvo objavi moj članek tem bolj, ker sem se potrudil, da predočim poleg svojega tudi splošno »tozadevno« sedanje mnenje. Moje morda ni brez zanimivosti, ker si lastim nekaj, kar je tako redko celo pri najbolj treznih razpravah: da je res trezno in zato tudi trdno. Tako trdno, da se mi niti ne zdi potrebno povedati, ali smatram za srečo ali nesrečo, če bi se naš jezik le pretopil v srbo-hrvatskega. Kajti, čim sem dospel do prepričanja, da se ne more, je vse drugo razglabljanje, celo pa že nekako vnaprejšnje »rekriminiranje« odveč. Podpisovanje »deklaracij«, ki si jih kaj lahko še politik zatakne za klobuk, pa že celo.
Dejstvo je, da se Slovenci v tem vprašanju delimo na tri vrste: na tiste, ki pravijo, da nas »bodo« že v dvajsetih, najpozneje v petdesetih, prav gotovo pa v sto letih; na take, ki menijo, da si o-hranimo svoj jezik vse dotlej, dokler ga ne izgubimo po tistih naravnih zakonih, po katerih so ga izgubili že premnogi narodi brez nasilja in drugih umetnih sredstev pred nami; ter na tretje, ki o tem sploh ne razmišljajo ali pa so nehali razmišljati, ker pravijo, da v bodočnost nihče ne more videti ....
Obrnimo se najprej k drugim!
Torej »bodo« nas v dvajsetih, petdesetih, sto letih, saj doba ni glavno. Kdo nas bo? Na to more biti kajpak le eden odgovor: Srbi seveda! Hm, pred toliko močnejšimi Nemci in Italijani, ki so nam svoje blage raznarodovalne namene tudi popolnoma odkritosrčno pripovedovali, nismo niti med štirimi očmi priznavali te možnosti; in če smo se borili proti njej, smo se borili vedno z zavestjo, da je ta borba sama na sebi že zadostno sredstvo za obrambo. Da, za izdajalca bi bili enodušno proglasili vsakogar, ki bi se bil drznil trditi, da je ves naš napor zaman! Tu pa, ko gre za Srbe vseeno, ali jim priznamo, da so nas o-svobodili iz stoletnega robstva in naravnost smrtne nevarnosti za naš obstoj, ali pa smatramo celo, da so nas le Še huje podjarmili — tu se nam ni treba prav nič obotavljati, da ne bi pred njimi vrgli sablje v koruzo, oziroma, če jo še vihtimo, da jo vihtimo z besnostjo obu-pancev . . *
To je eno. Drugo je to, da se Je le treba vprašati: zakaj nas »bodo«, zakaj in — kako? To je, ali oni to tudi sami nameravajo? In sicer — ko ni dvoma, da je vsaj nekaj posameznikov takšnih med njimi — ali nameravajo to vsi skupaj; torej kot narod, imajoč to točko vsaj tajno, če ne celo javno naravnost v svojem programu? No. kdor jih le nekoliko pozna, nje in njih »mentaliteto«, mi bo pritrdil, da si je že težko misliti posebno pravega Srbijanca, ki bi v to smer deloval po nekem načrtu, se torej — ti nalogi naravnost posvetil. Da bi se pa ves srbski narod mogel prav tu, kjer ga recimo tako malo srbi, odreči svojemu včasih res da skoraj že fatalnemu, a vendar tako čudovito globokemu geslu: »Ima vremena!«, geslu, ki se ga je oklepal skozi veke celo napram turškemu robstvu — to niti najmanj ni verjetno. A naj navedem nekaj vtisov oziroma odgovorov, če sem narav-
ustreljen. Ne vem, kdaj, danes, jutri ali pojutrišnjem, pa mi ni težko. Smili se mi le Tamara, tako jo imam rad, tako bi objel še enkrat nedo!žnega otroka, pa ne morem, ne smem!«
Umolknil je. Solz ni, da bi orosile oči — vse so se izsušile.
Klimov — pehotni stotnik. Štirideset let. Obraz surov, v očeh gnev in preziranje.
»Ha, ha, krogla v glavo, konec življenja, smrt! Kaj pa je to posebnega? Nič! Ljudje se rode, žive in umirajo. Stara stvar. Nekateri v postelji, drugi na barikadah, tretji v valovih, četrti v plavžih in rudnikih, faz pa v grmovju, ha, ha, ha. Nobene razlike. Umirajo, ker so bili rojeni. Imel sem očeta — umrl je. Jabolko je padlo z drevesa, ker je dozorelo. Mati je še živa, ni Še dozorela, pa še živi. Šel sem, da uničim teror, preslab sem bil, pa me je uničil on. Proklel sem jo, ki me je rodila. Zdaj čakam. Pa zakaj ne rredo, prokleti psi, zakaj čakajo! Večerja Je pripravljena, ha, ha, ha!« Zaklel Je, pljunil in se obrnil proč.
Makarenko — poročnik artiljerije. Petintrideset let. Obraz, ki mnogo govori, pa ničesar ne pove. Oči blodeče, brez misli.
»Imel sem gnezdo, majhno, mehko gnezdo. Majhen ptiček je sedel v njem, moj Boris, moje zlatolaso dete. Mati, moia nežna Nina, mu je nosila črviče, redila ga je in gojila, mota dobra Nina. Pa je priletela črna, debeloglava ptica, zasadila je ostre kremplje v nežno telo mojega Borisa, požrla je moje dete. raz-
nost vprašal mnoge izmed njih, med njimi celo zelo visoke in bistre glave, kakor ima Človek priliko prav v Rogaški Slatini. Večinoma so me — debelo gledali.« A zašto bi mi to? Pa živite, dok vama Bog dade — nama ne smeta ni najmanje!« Šele pozneje in prav radi mojega vprašanja bi bil kdo začel razmišljati o tem in bi prišel morda celo do »spoznanja«, ki je tako značilno za nas same: da velike ribe požrejo majhne, ter ali nas ni le premalo, da bi se mogli obdržati. Dogodilo pa se je tudi, da se mi je kateri zasmejal, češ: vi ste res domišljavi ljudje! Čez deset milijonov nas je s Hrvati istega jezika, da nam bi bilo toliko do enajstega! Pa tudi ogorčene odgovore sem dobil: »Mi celo v verskih stvareh ne poznamo propagande in smo edina cerkev brez misijonov. Tekom vse zgodovine smo se borili le za to, kar je našega!«
Ali utegnil bi reči kdo: »Tchi seveda ne bodo pravili, posebno ako tako nespametno vprašuješ; mislijo pa si že!« Zoper to moram reči, da potuhnjenost ni svojstvo ponosnih narodov. Celo Italijani so kot okupanti v zasedenem o-zemlju nastopali presenetljivo odkritosrčna. Pač pa je nekaj, česar ne smemo prezreti: v mnogih Srbih, posebno bolj vojaškega mišljenja, tli vsaj globoko v srcu zavest, da so bili napram nam i oni samo — okupanti, osvojilci . . . Dogodilo se je celo, da je gruča oficirjev to jasno povedala, ko je finančni stražnik zahteval svoj odstotek od prostovoljnih prispevkov za neko dobrodelno zabavo. Seveda jih je bi-o lahko zavrniti: Zakaj si potem niste izbrali tudi te— oblike za svoj prihod? Morda bi bilo bolje za vse skupaj, ko bi bili najprej pobrali vse, potem šele razumno popuščali, kam li. da se zdaj pričkate z nami kot enaki z enakimi! To je moment pravim, ki ga tu ni prezreti: kdor čuti, da je prišel zasest, prav lahko napravi vtis, da smatra vse za svoje. Toda tuci to velja po mojem mnejnu le za — ponderabiiija, med katere pa jezik ne spada . . «
Skratka: Srbom kot narodu, ali Če hočete kot plemenu, niti na kraj pameti ne pride, da nam bi hoteli po sili jemati naš jezik. Če pa bi se zgodilo to po božji volji, se tega seveda ne bi branili, a je tudi malo težko zahtevati od njih.
Pa recimo, da bi to hoteli: kako se neki takšno napravi? S silo ali z zvijačo pač. No, vidimo li danes po štirih letih samo kake znake, ki bi upravičeno vzbujali kak tak sum? Ali res odpravljajo naš jezik kje tam, kjer so prave njegove korenine: v šoli ali že celo v družini? Pazno sem skozi leta zasledoval vsa slična očitanja i v razgovorih i v takozvanih opozicijonalnih časopisih, toda ob vsi osebni občutljivosti za to zadevo nisem moge! nikoli najti nič — resnega. V jezikovnem oziru namreč, in edino o tem govorim ves čas! Če bi bilo kje kaj, kar bi po tem dišalo, bi bili še to napravili mi sami, to je mi Slovenci, oziroma naši predstavniki. Recimo to, da mečejo zdaj po šolah ednice za desetice — stvar, radi katere se je nosilec spoštovanega imena v nas v moji navzočnosti du neverjetnosti razburil, ki pa se meni — vro in contra — zdi precej malenkostna, posebno, ko učencev ne u-čijo govoriti »dvadeset i jedan«, ampak še vedno !c »dvajset in eden« . . .
»Toda saj to je!« mi poreče ta gospod.* Saj ne trdim, da so samo Srbi krivi, ako izginemo — naši lastni odpadniki in izdajalci nas ponujajo za groš, in to bo nas končalo!« Ne gre tu za to, ali bi bili taki možje — ako kajpak ravnajo tako le iz navdušenja za stvar —■ radi tega že Izdajalci ali samo prav takšni prenapeteži kakor »ekstremisti« na drugi strani: ljudje, ki nekaj forsirajo, česar forsirati nima ne smisla ne pomena, ako baš ta gorečnost ni celo resnično žalosten dokaz, da nismo brez »rob-skih nagonov.« Pes pa je vsekakor, da med nami so ljudje, ki ne morejo dočakati ure, ko se uedinimo z brati na jugu tudi jezikovno. Dovoljujem si celo povedati, da sem našel posebno mnoge prav tam, kjer bi bila stvar lahko še najbolj fatalna: med učitelji. Toda glej
— tudi oni lepo učijo deco na našem jeziku, torej celo zavirajo morebitni naravni razvoj stopljenja: in že kar ne verjamem, da bi se našel le eden, ki bi
— z namenom, da doseže čim prej tako spojitev — v nič deval svoj jezik na korist srbohrvatskega. Doživel sem celo največjo ogorčenost moža s prav tako mišlienostjo, ko nas je poskusil njegov netaktni hrvatski kolega nekako o-malovaževati. ter mi je bilo to spet no : dokaz, da »kri ni voda«, h koncu koncev pa tudi, da našemu jeziku niti od te strani ne preti resna nevarnost. Seve, komur že učenje srbohrvaščine samo velja za »nevarnost«, kdor noče umetL da se bo pred vsem v znanstvu treba osloniti na močnc;'Šo skupino, ali kogar že celo bolj zaskeli, če zasliši pri sosednji mizi pogovor v srbohrvaščini nego v nemščini ah italijanščini — temu je težko pomagati, oziroma sploh ni ustvarjen za to državo! . . .
Pa je »umstvenih« razlogov še na kupe. Pri Qumplowiczu smo se učili teorijo o »žroči zemlji«, ki pravi v našem slučaju: na slovenskih tleh ra^te slovenščina in nič drugega! A contra rio celo Kočevje potrjuje to pravilo; zakaj ne samo avstrijska skrbna vlada, ampak še bolj okolnost, da je bila deželica dovolj velika za njeno, recimo avtohtono rast, ji je ohranila nemščino, pa bodo meje najbrže še precej Časa ostale takšne, kakršne so. Če so se kršile naše granice na severu, ni to spet nikak protivni dokaz, ker ima meja svoje zakone. Sicer pa sem v Špilju slišal še pred malo leti govoriti kmete na polju slovensko, a politično celo velik del slovensko govorečih Štajercev ni bil več naš, ter je bilo skrajni čas, da so nam jih rešili-Srbi.
In potem še naša slavna »višja kul-turnost«! Ali imajo prav tisti, ki jo tako naglašajo, tako malo vere v njo? Kolikokrat v zgodrvini se je še zgodilo, da je nižji požrl višjega? . . .
In naposled: pa Provansa, pa Bre-tonlja, pa razni italijanski dialekti — napram toskanščini že pravcati svoji jeziki! — ter uboga Furlanija in celo Lu-žiška Srbija! Kaj Je ohranilo njih govorice, da so preživele stoletja v skupnosti z nadvladuiočimi okolicami? Ali ne moč — njih lastnega organizma? Zagorac ob štajerski meji sploh nikdar nI imel drugačnih, nego hrvatske šole, pa še danes daleč noter čez Pregrado in skoraj do Krapine govori tako pristno rogaško štajerščino, da bi ga ne ločil, ako bi ne metal ednic za desetice
Toda, kakor človek ne sme samo čustvovati, ne sme niti misliti samo z razumom! Zakaj duša sestoji tudi iz srca, in srce je tisti ključ, ki odpre mr^-sikatera vrata, zaprta golemu intelek-
trgala je mojo Nino, zdaj kljuje mene, kljuje in požira. Oj, pomagajte, dobri ljudje, oj! Kljuje in požira, trga — ha, ha, požira . . .«
Zasmejal se je, razprostrl roke, pa jih je položil zopet na kolena.
Ivanov — esaul (stotnik) donskih kozakov. Sedemindvajset let. Energičen obraz, cči polne ognja, življenja, ki noče umreti.
»Sam sem ostal. Daleč tam nekje za Uraiom, za neskončnimi ruskimi ravninami, sem imel dom, imel sem očeta, mater, brate, prijatelje sem imel. Vsi so me zapustili; vsi so mi tuji, in nič mi ni zanje. Naj gredo svojo po. Čudno je življenje, ni vredno, da si človek ubija glavo nad niim. Večno hrepeni, večno upa, misli, išče, umrje — pa je konec vsega. Le nekaj me teži. Imel sem nevesto. Sedem let se nisva videla, sedem let sem nosil njen obraz v svoji duši, zdaj sem ga prinesel v to smrdečo temnico in tu ga bo strla koščena smrt. Lepo je imeti boga na zemlji. Lep je bil ta obraz, vreden, da bi živel zanj. Pa ni hotela usoda. Še enkrat bi ji pogledal v obraz, ki mi je bil vse na svetu, povedal bi ji, da odhajam, stisnil bi ji roko, da bi mi bila lažja pot — pa Je daleč ona in zaprta so vrata temnice. Da bi le kmalu prišli, da bi le kmalu presekali te težke misli!«
Povesil je glavo In nI več govoril.
Ivaškevič — upokojeni pehotni podpolkovnik. Petinštirideset let. Obraz moža. ki je pil življenje iz polne čaše in jo izpolnil do dna.
»Zanimivo, zelo zanimivo! Vse sem preživel, vse videl, kaj takega pa še nel Smrt je čudna stvar. Hodi za človekom celo življenje, plazi se kot tat, pa kar naenkrat ga zgrabi za vrat — in človeka ni. Pa sama ne ve, kako in kdaj ga bo zgrabila. Mi pa vemo. Danes ponoči, ali pa jutri pridejo. Poklicali nas bodo, povedali nam še enkrat, kako se pišemo, da ne pozabimo na onem svetu, zvezali nam bodo roke, posadili nas v avtomobil in peljali se bomo kot se vozita mlada k poroki v cerkev. Tam bo pripravljen grob, za vse samo ena jama, široka in globoka dovolj, da se ne bomo prepirali tam. Stopili bomo pred jamo, vedeli bomo, da za hrbtom stoji smrt Sprožila bo — meso In kosti v jamo, življenje pa ne vem, kam. To-!e bo pa res zanimivo, kam bo šlo neki življenje? V jamo ne gre, ker je življenje, v jami ga pa ni. Štirinaist dni že premišljujem, kako bo potem, ko bo sprožila smrt, pa sem vsak dan bolj radoveden. Zanimivo, res zanimivo!«
Živahne oči so begale semintia. Jetniki so sedeli molče, besede Ivaške-viča so bežale mimo njih.
Ob eni ponoči so prišli. Zaškrtal Je kliuč v težki ključavnici, boječe Je pogledala luč v strašno temnico.
»Petrov, Klimov, Makarenko, Ivanov, Ivaškevič!« Odšli so. Na hodniku so jim zvezali roke. Vsi so molčali. Ie pojoči glas Makarenka je ponavljal venomer:
»Oj. kljuje me, trga — ha, ha. Dozira a. ,«
Stran 3 --
tu. In tu je res čudno, da stresa tisti
histerični strah prav predstavitelje _
občutka, glasnike   instinkta, intuicije, recimo kar — srca! Zamisli se, človek božji, s srcem v to stvar in povej — kako naj preneha slovenščina? Zamisli se tja gori kam v Gorenjsko, v Tolminsko, v Pohorsko, v Gorjansko vas in povej, kako si predstavljaš, da bodo tam gori »divanili.« — kdaj in kako!? Da, saj je mogoče: mesta se res oprimejo vsega vraga, iz trotoarja dobivamo že desetletja, vsaj petletja sem celo samo »politične« namesto »kulturnih« Slovencev — toda, kako hočeš, da se ti spremeni tako globoko vse to,   kar je tako daleč proč od njih? Dokler pa bo taka »podeželska« mati v tem jeziku svojim otrokom pela uspavanke, jih v tem jeziku učila govoriti in moliti, dokler jim bo v tem jeziku dajala svoje ljubeče nauke na pot, predvsem pa, dokler bo rodila ne samo sebi naslednike na svoji grudi, ampak tudi svojemu narodu — kulturne delavce, bo živela tudi slovenščina!   V prvi vrsti velja to za naše slovstvo,   ki je od vseh panog kulture najožje zvezano z jezikom in nanj. Zato je razumljiva mržnja prav do beletrijc vseh tistih neučakancev, o katerih sem govoril preje. Toda ta mržnja je ne le nespametna, ker brezuspešna, ampak še popolnoma nekulturna, ter je je zmožen le ta, ki misli, da je jezik samo instrument za izražanje misli, a več da niti potrebno ni. Da, če se vam posreči odpraviti srce in prevreči najgloblji rek, da Človek ne živi samo od kruha, potem že: dotlej pa bo treba vedno še izražati subtilnosti,   in te   se dajo iz-
ražati samo v ■—« materinem jeziku! Saj bi bil Oton Župančič velik tudi kot Hoteniot, in kakor si je znal prikrojiti do čudovitosti slovenščino, bi si znal do porabnosti še kanibalšcino; toda tolik pesnik bi potem nikoli ne bil! Pa je prav dejstvo, da zna on naš jezik, kakor nihče drugi, dokaz, kako nespametno je trditi, da bi bil Župančič prav tako lahko hrvatski pesnik, če bi bil hodil v hrvatske — šole. Rodna koča, selo je tisto! Saj smo se naučili nemščine, da smo po vrsti prekašali nemške sošolce, toda pojdi in napiši nemško umetnino!
Torej samo radi literature mora ostati slovenščina? Ne, ker potem bi jaz sam rekel: vrag jo vzemi! Literatura je posledica, ne vzrok! Vzrok pa je — dejstvo, da bo naš jezik živel, dokler bomo živeli mi! Mislim, da so Maz-zinijcve besede: la morte delle Iingue e que!la dclle nazioni — smrt jezikov je smrt narodov; toda prepričan sem, da velja tudi narobe: smrt narodov je smrt jezikov. In tak edino bo konec našemu!
Ne smem biti indiskreten in nočem se sklicevati na avtoritete; toda ljubo mi je bilo, ko sem cul tudi iz ust najboljših mož: »Danes tristo let bo naš jezik živel, kakor zdaj živi!«
Ponavljam: morda je to škoda, toda tako je in tako bo! Zato je vsaka nervoznost na eni in drugi strani nepotrebna in le prelahko smešna! Zahvalimo rajši desetkrat na dan gospoda Eo-ga, da smo vsaj tu za mejami tako na varnem in — na toplem!...
Prof. Frid. Juvančič:
ftladžarska nevarnost.
Pri ustanovni slavnosti Društva madžarskih nacijonalistov. ki se je vršila pretekli teden v Budimpešti, !*e izpregovoril poglavar madžarskih fašistov Štefan Friedrich naslednje besede:
»Naša najnevarnejša sovražnica |e sto glava kača antanta. Vsi oni Madžari, ki jim je pošla potrpežljivost, vsi oni, ki nočejo več prenašati nadutosti zavezniških oficirjev, naj se zbero pod praporom fašistov, da se upro zatiralcem. Dan rešitve mora priti. Od Hamburga pa do Bagdada se bo odprla zemlja in slavili bomo grozno vstajenje.
Tudi jaz sem bil nekdaj Iskren pacifist. Toda danes pridigujem vojno, zahtevam krvavi obračun. Morebiti se Vam bo zdelo, da pretiravam, ko Vam pravim, da smo doživeli šele polovico svetovne vojne. V ljutih borbah, ki se imajo še vršiti, ne smemo pozabiti onih. ki so bili naši zavezniki. Našo desnico stavljamo na razpolago nemškemu narodu in svojim tu-ranskim bratom. Vojna še ni končana. Naša križarska vojna, boj na življenje in smrt, se mora dobojevati do konca!«
Friedrlchove beseefe so značilne za mentalnost madžarskega naroda. Madžarski velikaši s svojo prepotentno megalomanijo in madžarski Židi s svojo nenasitnostjo so v veliki meri zakrivili začetek svetovne konfla-gracije. Ko pa je prišel neizbežni polom, so se znašli naenkrat v taboru zatiranih narodov ter se čudili, da jih je pariška konferenca uvrstila med volkove in ne med jagnjeta. Po /dolgem prerekanju so podpisali Triatlonsko pogodbo, ki je pa nikoli niso resno smatrali za obvezno. To se je ookazalo pred vsem pri razoroževa-nju, ki so ga zavlačevali na vse mogoče načine. Imeli so konflikte z vse-mJ svojimi sosedi. Cehi, Romuni, Srbi in Avstrijci so si morali zapored z oboroženo silo pri njih iskati svojih pravic. Posebno so se branili izročiti Avstriji teritorij, ki ji je Šel do čoločb^h Trfanonske pogodbe. Prišlo je do vpadov oboroženih čet v avstrijske obmejne kraje, ki so vsled tega mnogo trpeli. Skoro istočasno s poročili o teh krvavih konfliktih pa so romala v Pariz zagotovila madžarske vlade, da »jamči za natančno m popolno izvršitev mirovne pogodbe že duh miroljubnosti in neomajnega zaupanja v Zvezo narodov, ki ie lasten Madžarom«.
Ko se je jeseni leta 1921 Madžarska potegovala za sprejem v Zvezo narodov, so zastopniki Male an-tatne. na čelu jim dr. Beneš, izjavili, da se bodo odločno unirali želji Madžarov že zaradi tega, ker ti svojih obveznosti iz mirovne pogodbe ne Iznolnjujejo in se tudi ne ozirajo na sklepe zavezniškega sveta. Tako se je poslaniška konferenca že 1. aprila 1921 izrazila, da bi ne mogla trpet!, da bi se ogrskega prestola zopet polastili ffabsburžani, ker bi to orro^alc temelje svetovnega miru. Vendar Madžar? niso nikoli prenehali imenovati Karla habsburškega svoiega kralja ter omenjati orisege, k? jo je govoril Karel o priliki svojega   kronanja za ogrskega kralja
dne 30. decembra 1916 v Budimpešti. Ta prisega vsebuje absolutno negacijo eksistence novih držav, ki so nastale deloma na teritoriju bivše ogrske države, in je zato, dokler se njena vsebina od kompetentnih madžarskih fatkorjev izrecno ne proglasi za neveljavno, za nasledstvene države toliko časa v državricpravnern oziru nevarna, dokler še živi kak potomec in dedič kralja, ki je nosil krono svetega Štefana. Besedilo te prisege, ki pred vsem naglasa integrite-j to ogrske države, ki stoji tudi r1 ~r.es še Madžarom nad vsemi pogodbami, se glasi:
»Mi Kari IV.. po milosti božji Apostolski kralj Ogrske in njenih pokrajin, prisegamo pri Bogu vsegamo-gočnem, pri blaženi devici Mariji in pri vseh svetnikih, da bomo božje cerkve, jurisdikcije Ogrske in njenih pokrajin ter vse prebivalce duhovnega in posvetnega stanu v njihovih pravicah, svoboščinah, privilegijih, postavah, v njihovih starih In priznanih običajih vzdrževali, vsakemu popolno pravico dali, pravo, ustavo, postavno neodvisnost in teritorijalno integriteto Ogrske in njenih pokrajin nedotakljivo hranili in postavam rajnega kralja Andreja ubogali, da ne bomo meja Ogrske in njenih pokrajin in kar k tem pokrajinam 1*> kateremkoli pravu spada, nikoli oddajali niti manjšali, marveč po možnosti večali in širili ter vse izpolnjevali-kar moremo po pravici storiti za sku" pni blagor, za slavo in poveličanje teh Naših pokrajin.«
Poznavajoč to svojo prisego, ki je Madžarom kljub pozneje sklenjenim pogodbam ostala tako sveta, kakor jim je sveta Štefanovo krona, se je Karel IV. dvakrat podal v pustolovščine, vedoč. da mu je ogrski prestol ostal v deželi nesporen. Le odločnemu odporu Male antante se je posrečilo preprečiti njegove nakane.
Ko je umrl zadnji habsburški vladar, je objavil uradni list budimpeštanske vlade naslednje vrstice: »Njegovo Veličanstvo Kari IV., Apostolski kralj Ogrske, je umrl 1. aprila 1922 v Funchalu«. Regent Horthv in predsednik ministrskega sveta grof Bethlen sta kraljici Žiti poslala oficijelne izraze sožalja. Isto grof Bethlen je potoval deset dni po smrti Karla IV. v Genovo, da doseže priznanje Otona II., najstarejšega* sina Karlovega kot ogrskega kralja. Da si se mu ni posrečilo pridobiti velesil za tak korak, je vendar nedvomno ,G*a smatrajo Karlovega sina Madžari za svojega pravega kralja.
Nesporen dokaz za imperialistične aspiracije Madžarov je tudi ogrski grb, o katerem se jc v zadnjem času mnogo govorilo. Ta drž. grb s krono svetega Štefana izkazuje vse, nekdaj Ogrski priklopljene teritorije ter je vidni simbol integritete nekdanje ogrske države.
-PAPIR
THE REX KO. LJUBLJANA
RAZDELITEV JULIJSKE KRAJINE.
NEPOPISNO OGORČENJE V GORICI,PROTESTIRA PROTI PULI.   — NA KI JE VSA V ZASTAVAH. — POREČVDUŠENE DEMONSTRACIJE V PULI.
— Gorica, 4. januarja (Izv.) Takoj ko se je včeraj dopoldne izvedelo iz Rima, kako se razdeli Julijska Krajina, se je polastilo vsega mestnega prebivalstva nepopisno ogorčenja. Trgovci so začeli zapirati trgovine in po vseh glavnih ulicah je hipoma kar mrgolelo občinstva, ki je na ves glas dajalo duška svoji veliki užalienosti, ker razdelitev goriške dežele pomeni za Gorico njeno gospodarsko smrt. Na prodaialnah so se pojavili hipoma napisi: » Zaprto radi meščanske smrti našega svetega mesta« in »Zaprto radi smrti našega mučeniškega mesta.t Meščanski odbor je nabil po mestu črno obrobljene lepake s tem besedilom: »Meščani svete Gorice! Jutri bo Gorica obsojena na smrt! Protestiramo naislovesaejše proti taki kritični odločitvi. Padi žalosti ostanejo danes naprej zaprti vsi javni prostori. Na hišah so razebešene Črne zastave ali pa mestn? s črnim ovojem. Tudi na občinski hiši visi mestna zastava črno ovita.
V veliki dvorani Ginnr ~tike se je vršH ob 16 velik shod. ra katerem je govoril goriški odvetnik dr. Pinausig. Izjavil je, da je zadela Gorico splošna ža-fost, katero sprejemalo z resnostjo, pripravljeni, da se bore za svoje mesto in njegove pravice do skrajnosti, dokler je ne dosežejo. Pimska vlada naj ve, da ono pretvezno mirovna penetracijo morejo izvršili samo goriški Italijani in nihče drugI. Odločitev sprejemajo po rimsko ali hočejo se tudi po rimsko boriti, dokler ne bo pravica triumfirala. Izvolil se jo odbor, ki se bo stalno pečal s potrebno agitacijo v korist mesta, ki ne sme biti Prikrajšano in oropano svoje bodočnosti.
Nato se je vršila velika povorka, o-koli 15.000 ljudi, iz vseh slojev prebivalstva moških in ženskih, ki Je Šla na pokopališče v Kapucinski ulici. Tam je zopet govoril dr. Phiauslg povdarjajoč, da 15.000 meščanov kleče kliče na pomoč svete duhove padlih junakov, da ne bodo brezuspešne vojne žrtve za goriško mesto. Povorka je šla na pokopališče in nazaj svečano mirno. V Gorjanovi trgovini je pograbil neki fašist, ki pa ni Goričan, tam visečo zastavo in jo zažgal Prihiteli so goriški fašisti in ga pošteno nabili. Nekdo je nosil po mestu napis: »Hočemo, da bo Gorica glavno mesto province.« Ka^abinerji so mu strgali papir in ga aretirali.
Kmalu po žalostnem naznanilu o razdelitvi Julijske Krajine je prišla tudi brzojavka ministrskega predsednika Mu-ssolinija, naslovljena na vodstvo goriške fašistovske organizacije. Glasi se: »Razdelitev Jamske Krajine je že določena po uradnem poročilu, katero potrdi ministrski svet ▼ četrtek. Računam na dlscipMno fašistov in vseh meščanov, ker je zelo potrebna v sedanjem delikatnom trenutku mednarodne politike. Sicer pa je usoda Gorice v celoti prirastla
Foincars o agresivnih načrtih GGiie na rcmls države.
— Pariz, 4. jan. (Izv.) Potom »United Press* se je Nemčiji posrečilo v Ameriki razširili obzirna poročila o predlogih nemške vlade za 30 letni mir med Francijo in Nemčijo. Te napol oficijelne vesti nemške vlade so v Ameriki vzbudile veliko zanimanje in delno csorčenje proti nespravljivi Franciji Poincarč je brzojavno napotil francoskega poslanika v VVashingtonu, da je podal ameriški vladi precizno stališče Francije glede   nemškega   predloga o
k srcu narodne vlade. Fašist! so imeli | miru- Francoski veleposlanik je dane* takoj nato sejo. v kateri so z veliko ža- j državnemu tajniku Hughesu uročil br-lostjo sprejeli na znanje Mussolinijevo »Javno noto svoje vlade. Francija_ epo-brzojavko in odgovorili takoj, da se po- | zarja Amcrn^ro okornost da bi b.!a po kore in da cbdrže disciplino.
Odposlani sta bili na in na kralja brzojavki v kate
ša žalost in potrtost vsega mesta radi 1 ,
vladne odločitve. i ™-u? *™va?' v rrv5 vrsti prof: P
Iz uradnega sporočita je razvidna ! sk' ?n Češkoslovaški, kakor tud; proti strupena ost, obrnjena proti Slovencem, j n~ka:erini n™    1™, 1 ker se naglasa, da bo sedanja podreditev !     m 1^ ?° eh načrtih ne bi bila veza-Gorice furlans'renu Vidmu brezpogojno ' na m bl ,ahko z vso asrrestvnostjo na-
I tem načrtu trdno vezana Francija varo-rimsko vlado ' vat' sJ<nz* 50 -oi pnpofcn mir, dočin jo terih se nagla- ! NemfcUl na drugi strani dana popotna m»e*~ ~*ai I svoboda gibanja, ki bi se naperilo proti
z a v.
dene Gorico, zvaliti od sebe   na Slo- t
vence in napraviti spore med Italijani I ~ Par?*' 3« ian-      Bj Po wasn!ii*<
in Slovenci v goriški pokraiini. Mogoče i tonskem poročilu Je državni tajnik H <-
pa se zgodi to, da se domači Italijani I enes uradno sporoča neuspeh zadnjega
in Slovenci še bolj strneio v skupno vr- I nemškega predloga,   glasom   kater n
sto proti resm'kulom.                         I rai h? se Franciia ,n druze države, ki so
zainterecirane na Reni, obvezale, da ne I bodo voiava'o re^om 30 let, no da bi bile za to pooblaščene pot^m rlc1 Nota državnega tajnika Hughesa Izjava Ija, da je bil nemški predlog uradno izročen Franci'*, ki ga Je odk!< nfla, ker francoska ustava ne dopušča podobnoga plebiscita.
— Poreč, 4. januarja. (Izv.) Ker je določena za glavno mesto istrske pro- j vince Pula, je nastalo tu velikansko vznemirjenje, kaitl treba vedeti, da ie Poreč 5e 61 let glavno mesto Istre. Vršil se je takoj velik protestni shod in odposlale so se brzojavke na Mussolini-ja in na kralja, ki naj bi uredila razdelitev dežele po volji ljudstva.
— Pula, 4. jan. (Izv.) Ko je prišlo semkaj poročilo iz Rima. da je Pula določena za glavno mesto istrske province, se je razvilo med vsem prebivalstvom ogromno veselje, ki je bilo v toliko večje še zaradi alarmantnih vesti zadnjih dni, da odpade puljskl arze-nal in zadene mesto strašna brezposel- j nost. Uprizorile so se takoj  velike  de- j
monstraelie in po ulicah se je razlegalo j T^tZ^^CZl""* lx7t£~*1J~ n»+,-A j« \r     * , ,, tdobavah in naročilih za :
petje in veselje,   V   stolnici so pnčeh   *    t   .    x-t> n   • «
v____s_tn___i -        •        * i      I. »  .\ ' imaio izvršiti na podlagi
zvoniti vsi zvonovi. Mestni svet ]e imel
takoj sejo. v kateri se je izrekla zado-
— Beograd, 5. jam^aria (Tzv.) V zunanjem ministrstvu je bila včeraj ožja konferenca treh ministrov. Imeli so dalj* ša posvetovanja zunanji minister dr. Ninčič, minister vojne in mornarice general Pe.W in finančni minister dr. Sto* iađmovlć. Lirti kratko poročajo, da Ja ta konferenca razoravljala o vojaških
armado, ki se S00 milionske-* ga kredita, odobrenega pred nekaj mesci
s      .   T »i* i od narodne skupščine.   Konferenca je
voljnost, da je Pula določena za glavno t x t      i     x        i_     ■ -t «. «
1.111 t___ i     j      * i     . . «   nagaša a nujnost raznih vojaških nabav.
mesto istrske province in se tako ni bati j za njeno bodočnost.
Zaveznica konferenca v Parizu.
RATTTOD ZAVEZNIKOV. — NTKAKIH POZITIVNIH USPEHOV. — CILJI FRANCIJE.
— Pariz. 4. januarja (Havas) Kon-ferenca jo končana. Poincare in Bonar Law sta d?.?a po krekera odmoru izjave, v k**?r?h g© r«c<*4ovUe£e diference v r»parec:jsk*»i prob?eain. Izjave bodo teksfaafao cbo:odan;cne. Angleška de-legacfia odpotuje jutri ziutraj iz Pariza, belgiiska Jutri zvečer. Francoski, italijanski, in belgijski delegr-ie so imeli po končani seji posebne razgovore.
— London, 4. jan. (Izv.) Reuter javlja iz Pariza: K^nforenca je prekinjena. Ugotovljeno je, da m diference ne morejo spnrfffl v soglasja Pred odhodom s konference j? angleški ministrski predsednik izrazii svoje iskreno pri-ja+eijs(vo napram francoskemu narodu, slične izraze je tudi podal francoski ministrski predsednik Poincare" napram britanskemu.
—■ P?r?z. =5. jamtmrH (Tzv.) Jutranji listi priobču ie jo obširna poročila o vče-raišnii, zgodovinsko zelo važni seji, na Vateri se je le začasno ugotovilo, da konferenca ni imela nozitivnih uspehov. Kbub temu Rsti naglasaio, da obstoia še vedno Bpatffe na sjjornzurn med Anglijo in Franciio in da absolutno ne pride do popolnega preloma med obema državama.
Včerajšnja s?ia je pričela ob 15. Prvi ie govoril italitaski delegat. londonski veter* >sfanik marki D*Tfa Torre-tfn. Predložil ie nekatere nredlogc. ki se v bistvu in v riaMa popolnoma strinjajo s francoskim stališčem in ki gredo v ne-katerlii točksh ie preko francoskih. Po Della Torretti jo odgovarjal Poincare na zadnia izvan?n*a Bonar Lawa. Za Pofn-carejem ?e anglešVa dolcgacija predložila podrobno poročilo k francoskim predlogom. Angleški dokument je bil nato izročen v proučenjc posebnemu odboru strokovnjakov, radi česar je bila seja predsednikov ob 14^30 za eno uro prekinjena.
Po enournem odmoru ob 17.30 se je seja nadal'cvala. Takoj se je doznalo, da je konferenca konstatirala nesoglasja med zavezniki.
Po končani sej! !o Bonar Law izrazil svoja iskrana prijateljska čustva napram francoskemu narodu in na lati na-
čin je Poincarć izrazil svoje prijateljske simpatije napram angleškemu narodu. Nato so se zavezniki razšli.
FRANCIJA ZASEDE RUHRSKO OZEMLJE.
— Pariz, 4. jan. (Izv.) Listi poročajo, da bo Francija obvestila zaveznike o sklepu, da zasede ruhrsko ozemlje
— Budimpešta, 5. januarja (Tzv.); Madžarski korespondenčni urad ob'av-: Ija: Madžarski tisk cnodošno in najos-! treje zavrača doslej še nepotrjeno vest: praškega »Češkega Slova,« da bi bila mala antanta storila pri poslaniškcm svetu in madžarski vladi demaršo radi nameravanih madžarskih zakonitih odredb. Smatrajo možnost napovedanega koraka za tembolj neverjetno, ker ima-, jo zavezniške sile brez vsega svoje kon-; trolnc komisije, ki bi gotovo takoj pre-
v slučaju, da Namčija 15. januarja ne plača takrat v plačilo zapadlega repa- j prečile tudi lo naimamše eventuelne o-racijskega otroka. Francija bo obenem j borožitve. Od male antante baje grn;ana pozvala zaveznike, da sodelujejo pri j določba zakonskega naxrta o zaščiti no-okupaciji Essena in Bochuma in dela j tranjega reda se nanaša na to. da se ruhrskega ozemlja. j lahko pozove delazmn-no moško prebi-
— London, 4. jan. (Izv.) Po »Daily j valstvo države v slučaja elementarnih Mali« izjavljajo britanski oficijelni kro- j nezgod in delavskih stavk k izvrševanju gi, da je povsem gotovo, da bo Nemčija j najnujnejSih del na prisilen način. Mad-odblfa francoske zahteve, ki Ji bodo • žarski listi dalje naglasaio, da so vse stavljene po 15. januarju v obliki uiti- ; Madžarsko kroginkrog obdajajoče dr-mata. Nemčija namerava ta rok prezre- j zave male antante oborožene do zob, ti in nato bo Francija zasedla dve tretji- j torej se morejo prav nič bati popolni ruhrskega ozemlja. Računajo, da bo- | noma razorožene Madžarske. Čo ?e ho-do za to potrebne tri divizije, da bodo \ Če ustvariti v krogih velike antante ne-mogle v Essenu in Bochumu vzdržati j zaupanje proti Madžarski, je treba to mir ter udušiti eventuelne izgrede. V j očitno smatrati, da se hoče Madžarsko ruhrsko ozemlje odpošlje Francija  tudi i postaviti v slabo luč, V opozicijonpfnih
zelo številne bataljone tankov.
Po Poincarćjevem načrtu ima Frarb-
krogih so ogorčeni, da bi se tuje sile začele vmešavati v notramc zadeve in so
cija nato namen izvršiti zaplembo dr- j odloxeT,i, da ne bodo zakonskega načrta
o zaščiti javnega reja aktivno pobijali v parlamentu.
žavnih gozdov in premogovnikov in uvesti poseben davek na premog in 26% na izvoz.
Koiiferenei v Lausanni ss odgodi?
TURŠKO VOJAŠKO GIBANJE V TRAKIJI. — London, 4. jan. (Izv.) Iz Aten prihajajo poročila o vojaškem gibanju Turkov proti morskim ožinam in v vzhodni Trakiji. kjer se baje pripravlja pohod na Carigrad. V Foreign Office sicer ne zanikajo teh vesti in jih tudi ne potrjujejo, prevladuje pa mnenje, da
In našo državo.
— Beo«rrad, 5. iannaria (Tzv.) Velik psmen pripisujejo politični in diplomatički krogi nrihodu našega atenskega" poslanika Živojlna Balugdžlca v Beograd. V prvi vrsti gre za definitivno u-reditev dobrih in prijateljskih odnosa-jev med Grško m našo kraljevino, predvsem za nredi+ev solunskega vprašanja« V drugem oziru pa je bivanje g. BaHg-d?5ča v?žno udi v poIKijnem oziru. Po-
potek pariške konference močno vpliva i »lanik Bahigdžić je tekom včerajšnjega
na konferenco v Lausanni in je pričakovati skorajšnjo odgodltve lausannsko konference, ki bi se nadaljevala kdaj pozneje.
-
— London, 4. Januarja. (IzvJ »EveT I idng Standard«? javlja iz Pariza, da bo j izid pariške konference močno vplival
na nadaljni razvoj erijentske   mirovne ! lugdžič je h?l popoldne sprejet od k
dneva imel dvedalfŠl konferenci z ministrskim predsednikom Pašićem. Pa!j-Ša konferenca pa je bila tudi vzunanjem ministrstvu.
Poleg Bslugdžlča sta prisostvovala tej konferenci tudi zunanji minister dr. Nmčfc in Ljuba Nešič. Poslanik Ba-
ra ija
konference v Lausanni. V angleških oficijelnih krogih so prepričani, da je od-goditev konference neposredno pričakovati. Turki še vedno vztrajajo na svojih zahtevah.
i
v avdijenci. Več zastoonikov tujih držav se je tekom včerajšnjega dneva informiralo pri zunanjem ministru o solunskem vprašanju.
YD
Stran 4.
>S L O V E N S K I   NAROD« dne 6 Januarja 1923
Srcv. 4
Politične vesti.
=* AH naj ba Jugoslavija enotna ali
zvezna država?   O   tem   problemu je razpravljal v seriji člankov vseučiliški profesor v Beogradu Ž. Peric, ki jih je priobčil v   švicarskem   Hstu »Neue Zflrch-r Zeitung«. Ponatis teh Člankov je izlet v posebni brošurici. Prof Peric jazpravlja v tej brcSuri o razmerju med Srbi, Hrvati in Slovenci,   o ustanovitvi Jugoslavije, pred vsem pa o vprašanju, feakSaa ustava je na*'prikladnejsa za državo, ki io tvorijo Srbi. Hrvati in Slovenci-   V svojih zanimivih razmotriva-»fih -fcffttja do teh-le zaključkov: »Trditev, da se Ju^sloveni s svojim ujedinjenje« dne 1. decembra 1918 uresničili svoja   tisočletje   sanje,   ne odgovarja dejstvom. V preteklosti Jugosloveni ni-*o imeli nikdar takšnih sanj,  zlasti ako nvažujemo, da so se po svojem prihodu iz Rusije v Južno Evropo razprši?! na vse strani in se naselili v raznih deželah, kjer so živeli v raznih državah in služi!! raznim gospodarjem. Ako so Ju-Sfosloveni prvotno, kar   pa ni gotovo, tvorili ea sam narod, vendar so se kas-ae*e vsl-d svojih selitev in vsled raz-IČne nsods, ki 99   jo   doživeli tekom stolefH. take diferencirali, da so se tekom doT«-:h s-tTletij razvili   takorekoč v tri različne narode. Zato je čista poeziia. ako kdo aafi Ju je, da so tri plemena tisočletja fmeTa sknpno narodno čust\To In skupne nacijonalne sanje. Takšne trditve se Iarko trporab1ja?o kot propagandna sredstva   za   enotno fu^oslovensko državo, vendar pa se v nobenem oziru se ujemajo   z   zgodovinskimi dejstvi. Brez   dvoma  so bili v 18. in 19. veku med Srbi, Hrvati in Slovenci možje, ki so glasno oznanjevali misel ujedinfenja vseh Jnfoskrvenov, toda to so bili po-samnp-n, in bila M velika zmota, ako bi fh hoteli istovr»tif? s sibskfinl, hrvafriri-wi\ in stovenskfeni ljudskimi masami... Z ozirom na to se naj Srb!,  Hrvati in Slovenci, katerih izvor je isti, pač združijo v eno državo, vendar pa se naj ta država odene v federativno obliko, da se   s   tem ščitijo   narodne posebnosti vseh treh plemen. Nato se naj času in •volucin prepusti skrb, da se iz njih iz-kuje ena sama narodnost. Ako bi hoteli ta končni rezultat doseči na umeten način potom centralizacije,   ki   bi vodila neizogibno k uoorabi nasilnih sredstev, bi morali poseči po protievolucijonistič-nih. namreč revolorijonističnih metodah in te metode bi bile nevarne   ne samo za notranji mir v novi državi, marveč tndi za zunanjeevropski mir. Oblika federacije, da se omejimo   tu   samo na fundamentalno glavno točko, bi obstojala v tem, da bi se ustvarilo   v novi strvereni jugoslovenski državi več malih polsuverenih držav,   namreč Srbiia, kakršna Je bila pred svetovno vojno (to le z mejami bnkareš^-e mirovne pogodbe z leta 1913) z Bačko, Baran*o in Banatom.   Slovenija. Hrvatska-Slavonija (Hrvati so v zgodovini  že imeli svojo več ah" manj suvereno drŽavo), Dab^n-elja, Bosna, ffercogovina in končno Čr-nagora, ki se je kot suverena država odeJezifa svetovne vojne . . .c — Pripominjamo, d*? ;e prof. PerKc. ki se sedaj zavzema za f-^Tatlvno ureditev naše dr?*ve. že pre 1 votno zagovaria! reor-S?**izaci5i AvsffO-OgTske na temeb'u šl-rekefa federalizma,   češ da bi bila ta federativna preureditev bivše habsburške atrmarnffe v interesu mini in reda
v -fm
oni.
sM pofftfirj stopala v novo leto s precej-?n*o resTgnacilo. Tako p?še »Dnevnik«. V pctra^fl sfroHPki preteki* leto nI prinos!^ wSB f»~v~*«* in ^sn^ga. Parfižanska bo !>» ia sr-^?na £f>spodarska kriza, H in *e KaCVfJatl tekom celega !eta, je šeoroo*?- ?fvife#ske s^!e in oslabila na-7cdn9 fto$. Ob keaeti I"ta Stoje mace »alab!?e?e "2? vznemirjene od mračnih venpekffv aaajgpodaiafeegra nrreda. Celo leH se bffaj *!*esar storjeno za olaj-?s*t»;--* 2—'*TC5e?«? ki tezi narod,
sa zr-$l**\]t crsjr'p** rn Trsič?nJe špeku-la*je. ??3*orot*#o, rlsVeJfin prfltiVa vlade *e T>e-sV-5?vala dr?.r:*'o in šnekulaoiio. Držsvni budtgef se ni zboUSaL kur z leva ss si i rigal ae gleda wa bojrate žitne in druse potiifcaj arideP-e. Kad vsem tem pa sts?i »r»^ rs n*>žre?*^a nrVnzen re*a*»r*r?i. Noo ia <?*n sion ta nrikazen pred b~'-padskim »arodom, krs"! njegov mir, ©mrioH-e ©barvna F;*«r*ve bodočnost is je pri-pravl^ena vsak tranntek nfgpfti na rr*3&^*:io ttle Bolgara, da «-sesa is Tz:**n Š5 to, T^er wn daie živlien-ske s?1e. Tekom eelega leta a« je bol-jfarsiri narod okte»*l ene rade za drugo, ki so ena za impp nropadTe. Naibolj ža-losfno"*9. le, da ob konen teta ni mogoče zav-W?ti F^beafa jasnih perspektiv, marveč nasnrof»»<i, eno se začenja s krvzv* in edlo^ne notranio borbo. In take Talasa b^l»arski narod na p**ag novrpra l?ta izs^M^e nade in mračne per*nek?ive wt zbol^lanje jvojaga položaja v prihodnjem let*.
c=r O B*V? e-? !M P?>V3B^22 ZOU^?t
nja neki ftWntan*ki aenisn^?: v trŽasTccni *P**#i» deOa Sem-t* Qoj^4i s pra^
sednikom albanskega ministrstva, s 27-letnim Ahmetom Zogu, o razmerah v Albaniji, o njenih gospodarskih potrebah in o njenih odnosa jih napram inozemstvu. Zogu je naglašal, da je Albanija trenotno v najboljšem razmerju z drugimi državami in da želi doseči lojalno prijateljstvo z vsemi narodi. Dopisnik mu je ponujal italijanske trgovske zveze in zlasti naglašal potrebo industrije v Albaniji, za katero naj bi skrbeli italijanski podjetniki. Zogu je odgovarjal prijazno in rekel celo. da sprejemajo z odprtimi rokami italijanska podjetja, ki bi prišla v Albanijo v svrho gospodarske in finančne povzdige dežele. Tako bi se pričela nova era na Balkanu. Takih dopisov so italijanski listi prinesli že obilo in so se za hip znova potolažili, da bo mogoče vendar le priti Italiji do tega, da si polagoma gospodarsko in politično podvrže Albanijo. Toda vedno slede takim upom dogodki, ki pokažejo, da Albanci pravzaprav nič ne marajo za Italijane in da se v Albaniji prav gotovo ne prične nikaka nova era za Balkan, kakor si jo domišljajo Italijani. V Albaniji počasi prevladuje naziranje, da bo za njo boljše, ako se naslanja bolj na balkanske sosede, kakor pa, ako bi silila tja čez morje po tujo pomoč. Albanski politiki so sicer prijazni z vsiljivimi italijanskimi dopisniki ln odpravijo jih gostoljubno, delajo pa nadalje svojo politiko . . .
= Zveze med Sofijo in Moskvo. V
istem času ko je bolgarsko uradno glasilo »Pobjeda« priobčilo izjavo, v kateri demantira poročila inozemskih listov o zvezi med bolgarsko vlado in Moskvo, kar kompromitira Bolgarijo, se je pojavil v sofijskem boljševiškem glasilu »No-vaja Rossija« Članek, ki zahteva, naj vlada zapleni in izroči sovjetski nrsiji rdečega križa, imetje in denar ruskega poslaništva donske vlade, rdečega križa stare organizacije i. t. d. kakor tudi onih milijonov levov, ki jih je vložil sovjet ruskih poslanikov v Parizu pri bolgarski vladi za izdrževanje ruske vojske v Bolgariji Dalje pravi boliševiško glasilo: umikanje Evrope pred sovjetsko Rusijo je zavezalo roke Bolgariji, ki Iz razumljivih razlogov ne more priznati sovje-tov prej, predno tega ne store velesile, vendar pa so nedvomno njene simpatije na strani kmetsko-dclavske Rusije, ki ji je po duhu najbolj sorodna izmed vseh evropskih držav. Vidimo, s kako odločnostjo gre Bolgarija na roko Rusiji kadar je politična situacija za to ugodna. Temelj bolgarsko-ruske družbe je že položen in ni dvoma, da bo šlo medsebojno zbližanje po določeni pravilni poti.
=  Mussolinljev   novoletni govor.
Pri sprejemanju čestitk je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini govor, v katerem je na posebno izrazit način povedal svoje misli za bodočnost Italije. On misli, da ogromna večina italijanskega naroda z bratsko simpatijo spremlja delovanje sedanje vlade, ki si je postavila nalogn, da premaga Številne ovire, ki izvirajo iz poruševanja, kateremu pa sledi novo vzpostavbonje. Vse liudstvo se počari uva»a v disciplino. On hoče, da bo disciplina v narodu enotna in bo stala nad vsemi strankami. Bilo je ita-ijansko budstvo, ki pa še ni postalo narod. Sele tekom bojev zadnjih 50 let in nadvse po zadnji voini je to luidstvo postalo narod. Zgodovinska naloga, ki nas čaka. je ta, da napravimo iz tega naroda državo, to je moralno ideio, ki se izrazi potom sistema individnaTizira-ne hierarhije, katere predstavniki, od najvišjega do najnižjega, bodo Čutili veselic da vrše svofo dolžnost. To delo se ne da JzvršUi v dveh mesecih pa tudi ne v dveh Iet*h. Ali v to smer koraka sedanja v!ada in vse njene odločbe so orijentirane proti tej potrebi, da se ustanovi enotna država, ki bo vsebovala vso zgodovino, vso bodočnost in vso silo ita-lijanskega naroda. Trda naloga. Musso-!:ni je prepričan, da delovanje sedanje vlade ne bo varalo ooravičenfh nad Italijanskega Sudstva, Mvssolmi pravi.: Ko so spartanske matere izrorale svojim sinovom vojne ščite, so rekle: Ali s tem ščitom ali na tem ščitu. Mussclinl poudarja, da je to njegov program: »S tem programom in samo s tem programom bomo zmaja!! in ustvarili močno, harmonično iw aspevaiočo Italiio, o kakršni smo saniftl? in kakršno hočemo dobiti.«
m Fsg?2fovska vlada z?da cerkve. Iz Rima poročajo, da je vlada sklenila dati a milijone lir za popravo onih cerkva, ki so bile poškodovane v vojni. Razen tega se izroči cerkvam v »osvobojenih pokrajinah« okoli 600 slik, ki se nahajajo sedaj v skladiščih ministrstva za javno šolstvo. Namenjene so. tudi eventualne podpore potrebnim župnijam in cerkvam.
m SnfoŠn? rf?«f z Iziisnnnske konference. »The Outlook« priobčuje dopis iz Lausanne, ki shira v splošnih potezah Kiirovno konferenco, To j$, pravi dopisnik, zborovanje apafične«fa kora, ki Igra haearĆB* igro, ne da bi pri tem trezne p^ernj^iavai Naj&zna s**,   , še tujstav-
lja na karto mir, ne govori se o tem, kaj je prav in kaj napačno. Lord Curzon je bil takoj v začetku prisiljen v mnogih ozirih popustiti. Delegacije sklepajo premirje, da pričakajo ugoden trenutek, ko bodo njihove države pripravljene za novo vojno. Grki skušajo pridobiti na svojo stran sosedne države, da bi jim bila omogočena osveta. Turki odklanjajo garancije, ki bi ščitile narodne manjšine. Rusi zahtevajo, da se zapro Angležem Dardanele, da jim ne bo mogoče začeti vojne, ki jo zamišljajo. Na konferenci ni opažati nobenega življenja. Scmtertja kdo zazeva ali se nasmehne, kadar lord Curzon izurjeno zavrne Izmet pašo, potem povzdigne svoj glas Cičerin, ki je presenečen zaradi čudnega ponašanja turške delegacije. Stari diplomatje so mirni in trezni kot da igrajo šah. Med posebnosti konference spadajo lord Curzon, ki je najbolj hladnokrven. Izmet paša, ki se še ni otresel strahu pred angleškim mmistrom. in Cičerin, ki mu živci semtertja odpovedo pokorščino, ki pa vendar v splošnem nastopa kot pravi aristokrat. Posebno pozornost vzbuja Venizelos, ta čudni prorok, ki je napravil svojemu narodu toliko škode kot noben ničvreden car. On misli, da je poklican od Boga, da osreči svoj narod in zaščiti krščanstvo pred Turki.
= Iz G?oIiii*jev2b spominov. Bivši italijanski ministrski predsednik Giolitti je spisal spomine iz svojega življenja. Iz teh spominov nas zanimajo njegova izvajania tik pred izbruhom svetovne vojne. Ko je grozila nevarnost vojne Avstrije s Srbijo in Črnogoro, je pisal Giolitti takratnemu italijanskemu zunanjemu ministru: Naš edini cilj bodi, da preprečimo izbruh evropske vojne. Ako pa izbruhne, ne smemo mi sprejemati odgovornosti za njo in se ne smemo zapi osti v vojno. Giolitti je obsojal brutalni čin, na kateri je Avstrija izzvala vojno proti Srbiji, nato pa je nasvetoval, naj Italija ostane nevtralna. Nacijonaiisti, takozvani intervencijonisti so ga zaradi tega strašno sovražili V obrambi takratne svoje politike navaja značilno dejstvo, da je podpiral Salandrovo ministrstvo do meseca aprila 1915, toda n!č nI vedel o londonskem pafcftfc ki je bil sklenjen v istem mesecu in v katerem se je Italija zavezala, da stopi na stran Rusije, Anglije in Francije proti vsem državam, ki so bile v boju proti antanti, torej ne le proti Avstriji, ampak tudi proti NemČiii. Pozneje se je Giolitti seveda prilagodil razvoju dogodkov in končno priznal, da spada ta vojna k največjim zgodovinskim dogodkom.
= Bo!j?eviki na Angleškem. »Mor-ning Post« je priobčila članek o delovanju in bodočih nalogah angleških komunistov. V marcu mesecu lanskega leta se je vršila v Londonu posebna konferenca komunistične stranke, na kateri je bila priznana potreba reforme komunistične organizacije v smislu navodil moskovske intcrnacijonale. V važnejših točkah teh navodil se nagTaŠa neobhodnost. da komunisti zasedejo vsa odgovorna mesta v proletarskih organizacijah. Diktatura proletarijata se mora pripravljati na tale način: V vseh organizaci;ah se morajo uvesti komunistične skupine, predvsem javne, včasih tudi tajne, kakor so pač razmere. Te morajo biti stalno v zvezi, voditi propagando in prilagoditi se vsem slojem delavskih mas. Sistematično morajo pripravljati stranko delavstva in nižje sloje za revolucijo, pri tem pa morajo strogo upoštevati psihologijo narodnih mas. Stranka priznava, da tekom dveh let svojega obstoja ni ničesar dosegla, ker se je posluževala stare tak-fiVe in izdajala deklaracije, ne da bi bila v stanu realizirati jih. Ona je sedaj reformirana tako, da bo njen izvrŠevalni odbor neposredno pod vodstvom moskovske internaciionale in ji bo pošiljal perb'odična poročila o svojem delovanju na Angi-škem.
= Nameravan atentat na bivšega cesarja VHfema, »Ne\v-York Herald« poroča iz Haaga, da je bila aretira.ua v bli-r":,'i grada Doorn žena holandskega policijskega ravnatelja, pri kateri so našli skrit revolver. Pri zaslišanju je izjavila, da je nameravala ustreliti bivšega cesarja Viliema.
= Pred obsodbo bolgarskih min?« strov. Bolgarski minister pravosodja Janev je predložil parlamentu načrt zakona za narodno sodišče, ki bo sodilo bivše ministre Daneva, Malinova in Ko-sturkova. Sodišče bo obstojalo iz treh vrhovnih svetnikov kot predsednikov in 30 narodnih sodnikov. Razprava se mora vršiti hitro in obsodba mora biti izrečena tekom enea^i meseca. Načrt zakona pride pred prihodnjo narodno skupščino,
=r Boljševik! m okupacija murskega ozemha. Iz Moskve poročajo, da je po ukrenih, ki jih je storil nemški poslanik v Rusiji grof Brockdorff-Pautzan, soviet narodmh komisarjev sklenil izjaviti zavezniškim vladam, da bodo v v slučaja okupacije rnhrskega ozemlja takoj aretirani in zaprti v koncentracijske tabore vsi iaor-mski državljani v Rn»ji in sicer: Francozi. Angleii Uftfi-lani,       Roouai » Polivki«
Poziv k varčnosti lit.
Novi naš finančni minister dr. Sto-jadinovič je ubral nova pota. Evropsko izobražen veščak gospodarske vede in prakse, je takoj ob nastopu svojega v resnici težavnega posla po raznih čaro-pisih razglasil svoje nazore, svoje metode, ki jih smatra za edir.o blage:., sne v zasebnem kakor tudi državnem gospodarstvu.
Po splošnem mnenju, ki je zavladalo v in izven naše države, je stepi! pravi, dasi mlad, mož na pravo mesto. 2e to dejstvo, že ta občutek sta soma po sebi prijetna in zelo tolažjlna. Kajti zdi se, da se je naša miada država baš v zadnjem času vendarle začela otresati svojih otroških bolezni, če nam je dovoljen ta prilični izraz, otresati teh neizogibnih prikazni, ki so tipixne in neizbežne za vsak mlad organizem v Človeškem, pa tudi državnem življenju.
Ni nam treba pri tej priliM in opazki na širše razlagati, v čem. kako in zakaj da so se do sedaj pojavljali vsi znaki otročjega bolchnnja. Kdor zasleduje več ali manj pazno naše politično in z njim zelo tesno zvezano gospodarsko življenje, je resničnost te trditve že davno ooa^:h %e davno tudi občutil t— na lastnem teTncu na insfni koži. In mb-če ni izvzet Vsi. prav vsi smo okusili grenki sad tega nekam kasnega spoznanja.
Grenko je bilo to spoznanje. Tn marsikatera p;1-ra beseda se je v dosedanji dobi iztrgala največjemu rodoHubu rav-notako kakor znanim profesijonistom v brc7danjem zabavljanju, znanim rogo-vilcžem s pre^olgl*mi jeziki in z — vsaj po navadi — kaj kratko pametjo. Toda snoznanje je po znanem pregovoru prvi korak k izboljšanju. Tn na pot prave presoje svojega poioznja, svojih slabosti — teh imamo žalibog celo čedo — smo zadnje čase krenili v marsikaterem oziru vsi mi, ki motrimo vse važne razmere in dogodke v naši državi edino le iz rodoljubne perspektive. Krenil pa je na to edino pravilno pot z vsemi nami zlasti tudi naš novi finančni minister Stojadinovič, ik je to hentano hidro in grdo pošast naše valutne mizerije ali zavoženosti prijel za oba roga, jej prav globoko pretipal vse obisti in o vseh njenih zlih lastnostih neustrašeno izdal na svoje strokovno znanje sezidano in odprto mnenje celi naši javnosti. Kot spretni publicist je poskrbel tudi za primerni poduk in resnično obvestitev tujega sveta, vsega za nas važnega inozemstva.
Dimidium facti habet qui bene coe-pit, polovico de-a opravi, kdor dobro začne, pravi pregovor. Ta rek velja zlasti za gospodarsko delo v tako kritičnih razmerah kakor so in kakor so gr°" žile pri nas. In ker nima parlamenta na razpolago, krenil je novi naš državni finančnik, kakor gori povedano, na svojo poklicno pot in v javnosti razložil svoje vodilne misdi.
Danes smo si izbrali za naslov jedno izmed teh njegovih gospodarskih načel, ki po svoji važnosti mogoče ni prvo, pa tudi ne zadnje: razumno in potrebno varčevanje v pravem gospodarstvu države in državljanov,
V vojski se je bil ves svet pokvaril. Povsod, ne samo pri nas! To vidiš z isto natančnostjo pri našem ljudstvu, to opaziš v Parizu ravno tako kakor v Berlinu, da niti ne govorimo o italijanskem povojnem — karnevalu. In kakor smo pri nas po veliki večini vsi navadni zemljani ali zemljaki izgubili tisti predvojni čut za vrednost in pomen d ^ narja, tako se je Četudi v manjši meri zgodilo to vsepovsod. VcČ če je denarja, manj je vreden in več se troši in zapravlja. To resnico nam danes vsakdo podpiše, ker jo vsakdo vidi in opazuje, dasi je težko pravilno presoditi pravo korenino tega gospodarskega zla. Eno je gotovo, namreč da so valutarne niti jako tanke, da sesajo daleč iz ene v drugo državo, da so podvržene različnim recimo temperaturam, odvisno pa tudi od kakovosti različnih rok, ki prijemajo za nje. To smo doživeli in videli mi ravnokar pri pokopanem Plavšiču. Gotovo je cn s predebelimi svojimi rokami napak prijel za ta valutni problem, ki se je pač v svoji občutljivosti takoj še bolj izrahljal. Saj to pogubno dejstvo lahko ozažamo vse te zadnje tedne, ko se naša valuta zopet pogreza, ko zopet lezemo v prej skoro neznane nižave.
Toda po Plavšiču je prišel sedaj Stojadinovič, ki ne operira v glavni vrsti z dolarji, pač pa — poživlja k varčnosti. Varčevati pa mora predvsem država sama. Odpraviti se morajo vsa nepotrebna mesta v državni upravi, v vseh oddelkih in vrstah državnega dela. Birokracija se mora. ostrici in omejiti na potrebno mero in število delavcev, uradnikov, njih štc\i?o pa se ima ravnati po vsakčasnji potrebi dobrega, temetjitera dc'a brez takozvanih fi.^u-rantov, keterih imamo vse novo za vsakim oglom naše potrpežljive Jugo-slavtis, Bjc:ez vsega dvorna jo to v^rča-*
vanje pri uraclništvu treba umevati, vpeljati kvalitativno in kvantitativno pravilno, kar šeie zajamči pravo regulacijo s primernim recimo Človeško-po-trebnim povišanjem piač, ki je bilo že stokrat obljubljeno, pa še sedaj ni izvršeno. Take obljube in poskusi varčevanja so seveda nerodni, če ne zlobni in le množe nezadovoljstvo in obup. —
Varčnost sama po sebi je oblika za pomnožitev tega, kar ima država, to se pravi v gotovem posredMem smislu po-mnoŽitev državnih dohodkov. In s to posredno metodo, pravi ?:ojadinovič. se morajo najti direktna pota neposredni načini za pomnožitev državnih dohodkov. Zategadelj se morajo naši davčni, še vedno različni sistemi izjednačiti, na novo urediti. Jednakomerno, pravično, v danih razmerah sploh mogoče in davčne močij državljanov ne presegajoče obdačevanje mora državi prinašati vse, kar je njenega. Pravičnost in strosa neiznosna disciplina morata državi služiti kot moraileni sredstvi za dosego tolikih prispevkov, kolikor jih potrebuje v davčnem oziru pravična država, brez vsake izjeme! —
Vse te naloge davčne preureditve čakajo prihodnji naš parlament. Brez vsakega odJoga pa je treba začeti in izvršiti devizno reformo« v kateri je treba izobčiti vse navidezne operacije in ukreniti vsak korak na podlagi pravilne in resnične relacije. To pa vkljub temu, da sprva nastopi ravno vsled tega iz-ravnanja potrebna valutna baiss-a. Vse navidez - operacije morajo prenehati. In če se poleže prvo, hipno nazburje-nje, če se izčisti to valutno omračje, se mora zlahka prikazati blagodejni vpliv te Čistilne sape, ki naj odnese vse umetnosti nezdravih špekulacij. Tudi izvozne carine se morajo znižati, da se našim r.^rarnim pridelkom ne zapre in ne zapira pot Čez mejo. Tak ukrep poživi našo valuto, ker mora narasti povpraševanje po dinarju. Prostosti preprotreb-ne v devizni in valutni kupčiji se seveda ne sme zlorabljati, kar velja zlasti za banke in denarne zavode, ki jim sedaj niso več postrižene peruti. —
V tem smislu oznanja dr. Stojadinovič svoj gospodarski program, čicrar izvedbo hoče pa tudi mora sam strogo nadzorovati. Priznati moramo, da so njegovi načrti v najhujšem nasprotju z dosedanjimi pri nas spoštovanimi načeli. Upajmo, da bodo tudi njegovi uspehi nastopili v najhujšem nasprotju s Plavšičevo taktiko v obče in zlasti z njeno posledico, namreč s povzročeno devalvacijo našega denarja. In če se to zgodi, bodemo po dolgem času lahko z veselim srcem zahvalili do sedaj trdo in neizprosno usodo, da nam je po tako klavrnih epizodah vendar enkrat privoščila in poslala valutnega našego mesijo. ~
★   * ★
— g Zagrebški trs. Zagreb 4. januaria. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiram: Pšenica 432.50—440, rumena umetno sušena koruza 292.50. v storžih 177.50, nova 225. ječmen za pivovarne 325, oves 300, pisani fižol 400. beli 375, pšenična moka št. »0« 650—675, »2« 625—650, »6« 600—625, za krmo 225—250, drobni otrobi 175—170, debeli 200—225. Mirna tendenca.
— g Beogradska blagovna borza 4. fan. Številke značijo ponudbo in iskanje. Stara koruza franko Beograd ponudba 305, začis-no suha koruza franko Beograd ponudba 242.50, nova sušena koruza Smederevo iskanje 255, ječmen franko Beograd ponudba 320, sijive 80/100 eruvirane franko Beograd punudba 700, prima šljive Klcnak 505, 480, otrobi franko Beograd iskanje 175. beli fižol franko Beograd ponudba 400. Drva franko Beograd 175, 180.
— g Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poroča, da je bilo njegovo denarno stanje dne 31. decembra 1922 sledeče: Blagajna Din. 61.195, čekovni urad Din. 48.7?0, Jadranska banka Din, 345.570, Ljubljanska kreditna banka Din. 334.065, Trgovska banka Din. 56.935, Slovenska banka Din. 107 tisoč 926, Obrtna banka Din. 272.652, Slavenska banka Din. 304.611, Zadružna gospodarska banka Din. 30J.494, Splošno kreditno društvo Din. 257.128. Ostanek je naložen, kakor predpisano, deloma v državnih papirjih (7odstotno investicijsko državno posojilo) deloma v nepremičninah.
— g špcktnacHa « 21rin«kfm! cenam?. Iz Maribora nam poročajo: 2e del j časa opazuje, da v sc'm«kfh poročilih navedene cene za živino nikakor ne odgovarjalo dejanskim cenam živini, krkor se jo prodaja tudi v neposredni bližini mesta. To nesoglasje je postalo tem bolj kričeče sedij. ko že več mesecev cene živini padajo tudi drugod, v Mariboru specijelno pa, od knr je izostal izvoz radi kužnih bolezni. VaS do-dopfsnfk se je informiral pri živinorejcih v oke!L i Maribora in je zvedel, da plač:: V mesarji živino po 6 kron |p je živini ?a katero navala sc-msko poročilo v rubriki: krave za klobasajje dne 2S. novembra ceno K 9 do K 12. zadnje sejmsko poročilo z dne 27. decrmbra pa že K 12 do K 14. Za mnlzne krave in 71 fclsvn? Lrarc ponujala mesarji zunaj Pft K S do K 9, v ladnfem poročilu pa se Btvtf« rana K i7 d:. K 23 Pz>r za klavna krave K 2Q do iv 21; za rejeuc vole ponuja-io UHaaj K U dc £      sadnje »ejnisko puro-
Čilo pa izkazuje za to vrsto ceno K 28 do K 33. Da so prvo označene cene resnične, potrjuje med drugimi vzgled Poljčane, kjer so za  božič klali ozir. prodajali najboljšo živino po K 23, dočim izkazuje mariborsko tržno poročilo za tako meso K 56, torej ravno polovico več; pri tem pa je upoštevati, da se v Mariboru prvovrstno meso na drobno sploh ne prodaja in če ga nekateri cesarji svojim boljšim odjemalcem proda-do. zahtevajo zanj še vse višje cene, katere pa se v tržnih poročilih zamolče. Res je, da so s sejmom v Maribora združeni gotovi stroški za pot, seimske pristojbine itd. ampak vsi ti stroški nikakor ne odgovarjajo velikanski razliki med cenami zunaj mesta in onimi na sejmu. Na vsak način tukaj nekaj ne more biti v redu. Ker ne moremo dvomiti v resnične napovedbe uradno izdanih seimskih poročil, nam preostaja domneva, da more biti na mariborskem sejmu aekdo, kl iz Spekulativnih razlogov diktira cene, katere pa kakor rečeno, niti z daleka ne odgovarjajo resničnim cenam živini izven mesta. In sicer mora biti nekdo, kateremu ni za to, da dobi živinorejec na sejmu višjo ceno nego mu jo ponuja mesar doma, ampak pri tej kupčiji zaslužijo posredovalci in prekupčevalci.   Na mestni magistrat v Mariboru stavimo   Javno   vprašanje: Kdo nreluje cene na živinjskih sejmih ali sploh kdo urejuje, ali se to prepušča špekulantom, in kdo kontrolira seimske cene?   Zakai in kdo dovoljuje, da se v mnogih slučajih živina prodala še dražje nego se navaja najvišja cena v sejmskem poročilu. Nam je znani), da večja mesta n. pr. Gradec za vsak sejem pravočasno prcsk.Je   splošne tržne cene in da po teh cenah uravnajo svoj sejem primerno lokalnim razmeram, tako, da se cene za vsako vrsto živine fiksirajo in sc kupi kontroliralo, ako se po njih ravnajo, to je naloga sejmskega upravitelja ozir. ako se sejm nahaja kakor v Mariboru pri klavnici, je to dolžnost klavniškega ravnatelja.
— g Znižani železniški tarifi na Angleškem. Z novim letom so se znižali želez-i»!ški tarifi na Angleškem za 25?o, tako da znaša zvišanje tarifov od vojnega časa da-i^e samo še 50%.
— g AvstrljFko-fugosl^venska komisija xa poravnavo blagovnih dolgov. Z Dunaja purogajo, da se tekom tega tedna snide na Dunaju šestčlenska komisija v svrho poravnave med Avstrijo In Jugoslavijo visečih spornfh vprašani, ki se nanašajo na stare pogodbe za nabavljeno blago. Komisiji bo predsedoval ameriški poslanik na Dunaju \Vashburn.
— g Moratorij za Reko. Začasna reška vlada je z dekretom z dne 2. t. m. ehsto-Ječl moratorij podaljšala do 28. svečana t. 1.
— g Nezaposlenost v Italiji. V Italiji je bilo začetkom dec. nezaposlenih 354.238 oseb. Tekom jednega meseca le naraslo število nezaposlenih za 33.227. Nezaposlenost narašča in dela Mussolinlju velike skrbi
— g Trgovina z zlatim In srebrnim denarjem na Madžarskem svobodna. Iz Budimpešte poročajo, da je izšla naredba, po kateri je trgovina s srebrnim in zlatim denarjem svobodna in je pridržana devizni centrali samo trgovina z napoleondori. Mitro po razglašeni naredbi je nastala silna hausse glede zlata in srebra. Za 14 karatno zlato se plača 1.180.000 za kg.
— C Avstrijsko gospodarstvo. Koncem minulega leta je bilo v prometu bankovcev svstro-ogrske banke 3.85 biljonov kron. Narastek od zadnjega poročila znaša 146.48 c-jlijard kron. Nezaposlenost v Avstriji stalno narašča. Sredi decembra so našteli nezaposlenih 110.000. Meseca oktobra jih je Mlo 50.000, od katerih je dobivalo podpore ."9.CP0. Mesec dni kasneje je štev!.c nezaposlenih naraslo že na 93.000 in malo kasneje na 110.000.
— S Zagrebački zbor. Osim pred-prljava, koje su več pri zaključku I. velikog sajma uzoraka predane, stizavaju u velikom broju obvezatne prijave za IT. sajam uzoraka. Interesenti se ali u-pozoruju, da prijave nisu obvezatne, več Ih se je prikupljalo samo zato, da bivši izlagači dobiju prednost. Stoga u-pozeravaju se gg. izlagači I. velikog sajma uzoraka, koji su predprijavu ispunili, da odmah ispune oficijelnu prijavnicu, da imadu osigurana mjesta. Osobito domaće industrijske tvrtke neka se požure sa svojim prijavama, jer uprava Z. Z. otklanja sve prigovore, ako radi zakašnjele prijave ne bi dobili odgovarajuća mjesta.
— Z Avstrijska gospodarska akcija ogrožena. Avenol, delegat Društva narodov na Dunaju, je izjavil ob novem letu, da se je bati, da si Avstrija, ako bo nadaljevala svojo malomarnost, sama skvari sanačno delo. Zelo je razočaran v?!ed dosedanjega nastopanja avstrijskih faktorjev napram ponuđeni gospodarski akciji in pravi, da ga je razočaralo zlasti vprašanje znižanja uradništva, ki se je rešilo povsem nepovoljno. Nevzdržno je to, da stoje cene nad svetovno pariteto. Avenol nasvetuje energične korake in točno izvrševanje vseh sanačnih navodil, ker ako pojde naprej v sedanjem tempu, se lahko izjalovi vse sanačno delo.
Kultura.
j navedeno Sem Benellijevo delo, ki je eno F hojoče koncerte (S. Januarja, 5. februarja,
se dobi o oseh trgoufnafi s na-ptr}em ali se pa naroča direktno o tonami
iv.Bonač sin, Čopova cesta 16
Cena Din        a pofto Din
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota, 6. januarja: Ob 3. popoldne: Peter-čkove poslednje sanje.  Izven. — Ob pol 8. zvečer: Idijot Izven, Nedelja, 7. januarja: Ob 3. popoldne: Peter-Čkove poslednje sanje. Izven. — Ob 8. zvečer: Živi mrtvec. Izven. Ponedeljek, 8. januarja: Liliom, Red B. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda, 10. januarja: »Čudež sv. Antona« in
»Crna dama Iz sonetov«. Izven. Četrtek, 11. januarja: »Idijot«, Začetek ob
pol 8. zvečer. Red A. Petek, 12. januarja: »Liliom« Red E. Sobota,  13. januarja:    »Svatba Krečlnske-ga«. Delavska predstava.   Po znižanih cena. Izven. Nedelja, 13. januarja: Ob 3. popoldne. »Pe-terčkove poslednje sanje«.   Izven. — Ob 8. zvečer: »Čudež sv. Antona« In »Crna dama iz sonetov«. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: »Liliom«. Red C.
OPERA.
Petek, 5. januarja: Mefistofeles. Red E. Sobota, 6. januarja: Carmen. Izven. Nedelja, 7. Januarja: Mefistofeles. Izven. Ponedeliek. 8. januarja: Zaprto. Torek, 9. januarja: »Sevilski brivec« R. A. Sreda, 10. januarja: »Mefistofeles«. Red D. Cdrtek, 11. januarja:   »Prodana nevesta«, j
Vojnška predstava. Izven. Petek. 12. januarja: »Triptvchon«. Red C. Sobota, 13. januarja: »Jenufa«. Red B. Nedelja, 14. januarja: »Sevilski brivoc«. Izv. Ponedeljek. 15. januarja: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V soboto, dne 6. jan.: »Charlevjeva teta«.
• « •
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Nedelja 7. jan. ob 3. pop. »Mrak«. Gostovanje J. n. a. d. »Jadrana« iz LJubljane.
• • •
— Marljonetno gledališče v LfubHa-
nl (Mestni dom). V soboto 6. januarja 1923 ob 15. in IS. uri: »Doktor Faust«. V nedeljo 7. januarja 1923: zaprto.
— Uradniški abonenti Narodnega gledališča v Ljubljani se opozarjajo, da poteče obrok plačevanja abonmanov dne 5. januarja 1923. Naprošajo se, da navedeni obrok takoj poravnaio.
— t Operni pevec Peplk Drvofa. Iz Prage je došla vest, da je dne 4. Januarja umrl v ondotni bolnišnici g. Josip Drvota. operni pevec našega Narodnega gledališča. Pogreb bo v soboto. Pc-pik Drvota je bil rojen leta 1S74. v Sla-
njegovih najboljših. Prevod je lep In gladek, založništvo je pa poskrbelo za elegantno zunanjo opremo; za to delo, ki ga bodo igrali baje še letos tudi na ljubljanskem odru, prav toplo priporočamo.
— »Srpsk! Književni Glasnik« z dne 1. januarja 1923 prinaša tole vsebino: Musta-fa Madžar (Ivo Andrlč). — Dve pesmi (Vladimir Nazor). — Jeseni moja (Dragutin Domjanlć). — Iz slovenačke lirike (Oton Zupančič). — Koje je umetnička vrednost crnačke plastike (Bogdan Popovič). — Jedan fragment Iz kurtizanskog Rima 16. veka (Isidora Sekulić). — Iz »Prolegomena za jednu teoriju estetike« (Branko Lazarevič)
— Iz stranih književnosti (Jožef Konrad).
— Književni pregled. — Naučni pregled. — Umetnički pregled. — Ekonomski pregled.
— Politički pregled. — Ocene i prikaznL — Beležke.
Glasbeni vesfnik.
— Strkof-Troštov koncert. Zveza godbenikov v Ljubljani priredi v ponedeljek že drugI rvoj koncert. Ako pomislimo, da prvi koncert pod taktirko Matačiča ni dal godbenikom niti za pošteno večerjo po njih duševnem napornem delu, se moramo naravnost čuditi, da ti godbeniki pristopajo k zopetnem koncertu, katerega materiialni uspeh bo morda ravno tako piškav, ali pa še bolj. Redek bo tek trgovec, ki bo še enkrat poskušal kupčijo, ki mu prvikrat ni n!č nesla. TičatI mora tedai v vsakem teh godbenikov, v njihovem dirigentu, še kal dragega, kot samo čisto naravna želja po plačilu za svoj trud. Malokateri človek, pa naj-sibo vaščan ali tričetrt-i.iteligent ljubljanski bo videl v pevcu, zlasti pa v godbeniku kaj drugega, kot človeka, ki skrbi za niegovo zabavo in ki je zato primerno ali neprimerno plačan, če ne mesečno, pa Iz izkupička vsakokratnih priredi cev. V redu pa je seveda, da ti kupčki niso preveliki, saj je to le »muzikant«, malodane nekoliko boljši kot cigan. Glasbenik, in na! bo ta najrevnejši delavec, v našem narodu še davno ne vživa nnl ugled, kakor je to po drugod v navadi.
I Najprim:iivne:ši manuelni delavec si danda-S nes zamore zaslužiti za kosilo, večerjo In še J kaj, glasbenik na gre mnogokrat lačen spat. j In tile godbeniki prirede v ponedeljek svoj i drug? koncert, to pa zatr, ker so sami po-; nosni kulturni delavci, ker le vsak posamezni izmed njih nesebične'ši In čirteršl v svo-| jem srcu, kakor katerikoli, ki se noč in dan I peha za svoiim dobičkom.   Vsak koncert ! je rekel bi, boj za pripoznanje, spoštcvnnje j umetnosti. In vsak sodelujoč je zvest pijo-! nir n;en. Idealizem in kar je podobnega, je j v naših materijalnih časih težka neumnost. » vendar pa to neumnost godbeniku odtehta I zavest, da stoji nad običajno maso, da se I zdi si? ga te mase, a Je v resnici n?en gospod. On diktira, in če je to. kar diktira, resnično, silno in prepričevalno, mera se njegovemu delu ukloniti tudi oni. ki ga skuša sicer zaničevati. Pevec, godbenik je posro-dov?te!j. izvrševatelj komponrstovih gl^-
ponista, dasiravno bi tudi on brez skladatelja ne bil nič. Vsak komponist se zlasti prvega dobro zaveda. V zavesti svojega glasbenega svečeniškega dela godbenik na'de pogum za vstrajno svoje delovanje. Zato naj se »Zveza godbenikov« nikdar ne straši morebitnih materijalnih neuspehov. Konč-
Ijani. Priljubila se mu je tako, da je z radostjo prevzel ponudbo, da vstopi kot prvi operni pevec v zvezo prav takrat na novo ustanovljenega Narodnega gledališča. Nastopil je prvič leta 1918. v vlogi Janka v »Prodani nevesti«  ter si
ki danes pobirajo 20 in več procentne davke od resnih konertnih prireditev, a športne, telovadne prireditve in tekme, ki služijo koristi velikih firm, puste neobdačene popustili, ko bodo dvorane za koncerte cenejše kot za pustne balove, ko bodo stroški za luč in kurjavo manjši kot so za oštarije in ka-
maboma pridobil s svojim lepim glasom t varne, ko bodo razne banke in morda celo simpatije vsega občinstva. Lani je obolel na jetrih in ledvicah. Iskal je leka na jugu, a ga ni našel. Težko bolan se je vrnil v Ljubljano. Meseca avgusta je odšel v Prago, da poišče v ondotni bolnišnici uspešne zdravniške pomoči. Toda zanj ni bilo več rešitve. Včeraj je po težkem trpljenju umrl. Simpatičnemu umetniku, ki je našemu občinstvu pre-skrbel mnogo umetniškega užitka, bomo v Ljubljani ohranili trajen spomin.
— Marija Stuart. Preteklo sezono se je večkrat igrala na našem dramskem odru Schillerjeva Žalolgra Marije Stuart v Ccg-narjevem prevodu, ki g?, je priredil za oder fn jezikovno predelal dramaturg g. Oton Zupančič. V kr. zalogi šolskih knjig In učil je ta Cegnarjev prevod po g. Zupančiču popolnoma nanovo predelan izšel z Htera-ričnim uvodom g. profesorja Lckarja. Ta knjiga ne dosega samo zadnje sploh Jako okusno opremljene izdaje Zupančičevih del, ampak jih celo presega; zlasti dlčlio to kmlgo tri krasno izdelane slike Schillerja Marije Stuart In kraljice Elizabete. Kr. zaloga šolskih knjig in učil je s to izdajo vstvarila našim založnikom pravi vzorec za podobne Izdaje naših pisateljev. Zupančiča našemu čitateljstvu nI treba več priporočati. Jezik je vseskozi dovršen, tako da bode ta knjiga veselje našega občinstva in dika vsake domače knjižnice in bo dob, ro došla za darila. Cena jt pri obsegu nad 14 pol zmerna.
— Sera Beneflf: Okretna Sala. (Cena deTTa beffe). Poslovenil Alojzij Gradnik, LJubljana 1922. Natisnila in založita Uči-teVska tiskarna v Ljubljani. Str. 153, cena 22 Din. — Sem BenellJ je eden prvih pesnikov moderne Italije. Pri nas Je bfl doslej poznan po svoji prekrasni žalolgrl »Ljubezen treh kraljev«, ki so Jo igrali pred let! z velikim uspehom tudi na ljubljanskem odru. Znani naš pesnik In prevajalec dr. Alojzij Gradnik je storil gotovo prav zasluženo
država, dale zadostne subvencije tudi za umetniško izobrazbo naroda. Seveda je ta ča« pri izvestnj mentaliteti vseh teh faktorjev še daleč, a brez upa ni uspeha. Zato pogumno k drugemu, tretjemu in vsem prihodnjim koncertom. —č.
— Vstopnica za koncert Pevske zveze In s!nJon:čni koncert Zveze godbenikov. Koncertna poslovalnica Glasbene Matice v Ljubljani uljudno naznanja cenjenemu občinstvu, da sc bodo prodajale vstopnice za koncert Pevske zveze v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure v Matični knjigarni na Kongresnem trgu št. 9 in pa popoldne od 3. dalje pred dvorano hotela Unlcn, kjer se vrši koncert. Ravnotako se bodo prodajale vstopnice za sinfonični koncert Zveze godbenikov za Slovenijo, ki se vrši v ponedeljek, dne 8.jamiarja ob 8. url zvečer v uni-cnski dvorani, v nedeljo dopoldne v Matič-Ki knjigarni, potem v ponedeljek cel dan v Matični knjigarni in od 7. ure zvečer dalje pri koncertni blagajni. Sedežev za oba koncerta je še dovolj na razpolago.
— Slovenska Filharmonija — oživPena? (Zveza godbenikov za Slovenijo.) Grajalo se je že mnogokrat javno, da imamo v Ljubljani premalo sinfoničnih koncertov kljub stalnemu opernemu orkestru, ki je zadostno velik in Izvežban za prirejanje takih kencetov. Septembra meseca se je ustanovna Zveza godbenikov za Slovenijo, ki smatra za svoj glavni kulturni cilj vpeljati s časom sinfonfčne abonement-koncer-te ter matineje po znižanih cenah, da razširi zanimanje za sinfonično glasbo tudi med revnejše sloje. Komaj mesec dni po ustanovitvi je Zveza priredila svoj prvi koncert (10. novembra 1922), ki ie imel, kakor znano, velik moralen, a fnf slab gmoten uspeh. Cisti dobiček je bil tako malenkosten, da razdeljen na 45 sodelujočih članov, niti od daleka nI predstavljal primerne odškodnine za njihov veliki trud.
5. marca itd.), katerega se bo otresla le takrat, kadar ji bode zasigurana zadostna tuja denarna pomoč. Odbor Zveze se je podrobno informiral o delovanju in uspelrih »Zagrebačke Filharmonije« ter |« izvedel, da je ista popolnoma oproščena vsakega občinskega davka za svoje sinfonične koncerte, da Ima za iste dvorano, kurjavo in razsvetljavo brezplačno na razpolags {q da jo zagrebška publika prav izdatno podpira. To je z ozirom na velike režijske stroške prav velikega pomena. Ucnti In pričakovati bi bilo, da bodo š'l Zvezi tudi ljubljanski merodajni krogi na roko, po- ; sebno. ker je take in enake pomoči skoro 1 potrebnejša kaker pa Zagrebačka Filhar- j moniia. Primerno in hvalevredno bi bilo j posebno za naše denarne zavode, da bi pri- j skočili Zvezi z Izdatnimi podporami na po- ) moč. Le na ta način bi bilo Zvezi omogočeno premagati vse težkoče ter si s časom nabaviti, kulturni stopnji naše bele Ljubljane primeren In dostojen arhiv, vsebujoč dela modernih slovanskih mojstrov. Vsi drugi premožnejši, glasbo ljubeči krogi pa bi lahko Zvezo izdatno podprli s pristopom kot ustanovni člani Zveze (enkratni prispevek 250 D) ali pa kot podporni člani (s četrtletnim prispevkom 15 D). Vse tozadevne prijave naj se blagovoli dopo-slatf na Zvezo godbenikov za Slovenko, Ljubljana, Kraljevo operno gledališče Dana je prilika, da današnja JngosI o venska Ljubljana dokaže, da ima več smisla za to kulturno institucijo, kakor ga je pa imela stara avstrijska Ljubljana za Slovensko Filharmonijo.
Gospodje, še eno nrlogo Ii:iam. Nj, V. Albert I., naš kralj, hoteč pr Kazati svoje prijateljstvo do Vaše zemlje, nag I je poveril, predali Vam dve stvari. To sta dve uri, izgotovljeni iz jekla ene^a topa, ki je braril oni zgodovinski kos Belgije, ki : je estal v veliki vojni nedotaknjen cd sov* ražnika. Kralj je izrazil željo, da na] se uri Izročita dvema na; boljšima juge slovenskima i tekmovalcema.
Federacija be'ejjskih glmnastov me Je i pooblastila,   izročiti   Vam   ti  dve  vazi kot darilo za mednarodno tekmo. Izbrali srna 1 kristal, gospodje, ker v njem vidimo simbol, < kakšna naj bo in ostane telovadba: čista.
Gospod    predsednik Jugoslovenskega I saveza, občutim posebno radnst izroč.ii Vam zadnji dokaz simpatije, ki jo imamo za Val
savez. Predam Vam v rrke veliko med:.'\
Soko!s!v9.
PRVI JUGOSLOVANSKI VSESOKOL-SK1 ZLET V LJUBLJANL
(Konec.)
Javna to'ovađba.
Nedelja, 13. avgusta — Začetek telovadbe je bil cb 3. pop. Že ob 1. uri se je pomikala cela Ljubljana proti zletišču. Pri pogledu na to neizmerno množ'co, smo se vprašal!, kdo Je pač še mogel ostati doma. Število gledalcev računamo na 50 do 60 tisoč. Srečno naključje je posadilo Belgijce tik ob kraljevo tribuno.
Ob 3. vstopita kralj Aleksander in kraljica Marija v ložo. Začne se telovadba.
Z dveh strani prikorakajo jugoslavenski Sokoli v strnjenih šestnajsteroredih na telovadišče. Kmalu so kriti in ravnani, lehti v odročenju, ki jTh priroče na mali.
Vihsrnl »Zdravo* v pozdrav kralju in I kraljici in 3500 telovadcev prične vaditi pro-
S katero Fcderacrja be' glmras^v oficijelna pripozna JngoslovensJd Sokolski Savez za svojega pobrafma.
Gospodje, Selim Vaši federaciji vse naj* boljše!
Njenim  propara Gorjem  In   stanm po* bomikrm dr. Ravniharju In Munrku, kate* ! rima naj pridnižTm printelja vseh telovadcev, simpatičnega tovariša Vanička, ?elim zdravje in srečno in plodonosno nadaljcva* nje  v sveti nalogi. V*em kličem: Bratje in ^es^re, zdravo! Zdravo, LJubljana! Zdravo, JtigoslavIJal Sfprosta Ravnihar se Je govorniku gin-jen r^hvaHl.
Govorila sfn še: M. Brown za An^l^o in Jonescu za Rmnunijo. Sledila le r*1' ' ' -tev   d-^'1   za   mednarodno    tekmo. <">"1-.t
O'.-- Sokolska si je Izbrala darilo kralja Aleksandra, krasno zlato uro z d lamami —• pravi umotvor. Lamle (za Belgil 0 Je d^Ml darilo Jujr. Sok. Saveza, lepo pisalno garnituro iz domačega rdečega marmorja.
(Prevedel: J. Jeras.), •    ♦ *
— Sokol I. Ples Sokola T. se vr5l v ps*1
tek 5. t. m. v Filharmoniji V bino k do-: mači plesni zabavi vse članstvo ln društvene prijatelje. Vstopnina 10 D. Za okrep-čila pri odmoru bo skrbljeno.
— Dramatični odsek Sokola na V.čn. I vprlzori v nedeljo 7. t. m. NuSIčevo »Pro-
tekci'o«. Predprocla'a vstopnic pri br. Je-
lovniku v P.ožni dolini  in br. Uranu na
nem pri Pragi. Prvotno se je učil obrtni- l benih zamlslov. On jim da"e življenje, on jih
štva. Ker pa je bil izboren pevec in imel i fekorekoč nanovo ustvarja. Brez njega bi j
krasen tenor, ie na prigovarjanje svojih j biI° 7? 1f%}°JS^^Tl ^rtV°;. na 1
..... .    .« x t pozabljeno. Od dobre aH slabe volje godbe-
znancev m prijateljev  vstopil  v   šolo j ^ je usoda s1asbencj:a uniotvora odvisTla.
operetnega zbora v Narodnem d vadlu v j Godbenik zamore najslabšemu delu pripo-
Pragi, kjer je kmalu zavzel v z";oru eno j m^>či do razmeroma visokega priznanja, v :
najodličnejših mest. Kasneje je deloval i »lil pa je tudi največji umotvor ugonobiti,
na operetnem gledališču v Smichovu kot i Treba ga za to upoštevati celo više ko kom- j operetni tenor. Iz Smichova je odšel v Plzenj, kjer se je popolnoma posvetil onerl. Po uspešnih njegovih nastopih v Plznji so ga angažovali kot prvega opernega tenorja na gledališču v Kralj. Vinohradih. Tu je ostal do vojne. Med
vojno je Drvota bival delj časa v Ljub- 1 no Pride vendar le čas, ko bodo tudi oni,
GUncah. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— Dramatični odsek Sokola v Mostah priredi v soboto 6. t. m. dramo »Krivoprf* sežnik«, v nedeljo dne 7. t. m. pa znano veseloigro *V Ljubljano jo d?.jmo.<.
_ Sokol Koroška Pela - Javorn'k hna redni ob^nl zbnr v nedeljo 14. januarja ob 14. uri v telova inicf.
— Sokolsko gledališče v Rndov-j jjrcl uprizori na praznik, dne 6. L m. ob I sedmih zvečer in v nedeljo, dne 7. t. m.,
ob treh popoldne Sket-Špicarjcvo »Mw klovo Zolo«. .
— Soko! Kamnik - Preserfe Ima 6J januarja 1923 ob 14. svoj redni letni obč-j ni zbor prt br. starosti v   Preserju, n&
I katerega va bi odbor.
Odlični slavist Emil Haumant.
V LJUBI JAM.
Znani zastopnik   slovanskih fcM j zfkov na pariški Sorbonni bo preda-, val v nedeljo, 7. t m. ob na! tukajšnjem vseučilišču o Napoleonu 1 in Južnih Slovenih. Dasi se je ugle-*' j dni znanstvenik osobito bavil v svo-( '. jih delih z Rusijo, je vendar dal za--1 padnemu svetu dokaj knjižic in bro-j šur tudi o jugoslovenstvu. Omenim ; naj sp:s L a S e r b i e, kjer govori o I majki Jugovićev,   o Srbu v notranji j deželi, o srbskem ali hrvatskem kme-I tu v jadranskih pokrajinah. »Predavanje erospoda Haumanta nam je na
Starosta Ravnihar pozdravi v r-Voijko j dojemljiv način odprlo pot v nrepro-
s*e vale predpisane tudi za mednarodno tekmo. Izvedene sc vePčasfno.
Takoj na to nastopijo v ?s*em Številu Sokoliće. Nastop k prostim vaiam te malo slabši, izvedba prostih vaj zelo d~bra.
Za prvi vsesokolstd zlet la prireditev veličastna In mi. s pol stoletja obstoja, želimo iz vsega srca oni dnn, na katerem bomo mogli pokazat! tako stopnjo dovršenosti.
Jugoslovenski Sckoli: Zdravo! Zdravo I
fTvo Češke Sokole! Nastopijo hkrati na 10 bradljah, ki so postavljene v obliki križa. Nastop ie precizen. Sledi 2000 čeških Sokolić s težkimi prostimi vajami. Vročina je neznosna,; nekoliko Sokolić se onesvesti. Naston;jo še češki Sokoli s prostimi vajami. Mumikov >Nsorej« zaključi telovadbo.
Oncijeml pozdrav.
Ob določeni uri se zbero naši telovadci, čisti kot da so pri?li iz škatlrce. Z zveznim praporom na čelu in pozdravljani z neore-stanim -»Zdravo!« smo šli v »Casino«, kjer nas čaka rout.
Hotel bi napisati v vseh detailih o tem dogodku, k? bo ostal v večnem spomina v vseh onih. ki so bili zraven, toda prostor Je odmerjen. Povem nai samo, da }c bil to, v velikem, sprejem v Turinu v letu 1911.
Trenutek tovorov ie tu.
Potem so govorili: dr. Scheiner, staro- j magljivo hrabrost v svoji ven, je iz-
sta čeških Sckolov in francoski in luksen-biirški delegat. Za njimi je drbil besedo belgijski delegat, ki je govoril tole: Gospod predsednik! Gospe in gospodje! Moji dragi tovariši Sokoli! Govori Vam telovadec. Ko smo sprejeli vaše prisrčno povabilo, smo občutili dolžnost in veselje, da se mu j odzovemo. In gospodje, evo nas!
Predvsem mi dovolite, ko govorim zu- \ na] mej Bekije, da se spomnim na one. ki jih ni več, da počastim spomin onih, ki jim ni bilo dano praznovati danes prvi zvezni praznik mlade Jugoslavije.
Globoko se priklonim pri spominu na one, ki so mrtvi za oravico In pravičnost Zveza belgijski gimnrs*ov. ki Praznuje 50 letnico obstoja, je posebno srečna, da je reprezentirana, naj se tako izrazim, pri krstu vaše zveze.
Mi vsi bi žele!!, da bi bil ta vstop v življenje pozdravljen in proslavljen pa našem častitljivem predsedniku Cupćrusu, ki je naš oče že 50 let. Visoka starost mu ni dovolila oditi na Lako dMgo pot.
Prosim Vas. dnme m gospodje, "da sprejmete njegovo glrb^ko obžalovanje, da ni mogel slediti svoji tako hk^eni želji. Moii dragi tovariši Sokoli! V imenu belgijske telovadne zveze, v Imenu njenega predsednika, ki je tudi pred-sedn'k mednarodne telovadne zveze. Vam prinašam bratski pozdrav belgijskih Rim-nastov, pozdrav male države novi državi, ki sta vezani po žalosti, ki spada sedaj v zgodovino. »
Belgijska   zveza   želi   Vaši ustanovi
zvalo učinkovito ovacijo»« je poroca-| la o tem nastopu F p i e t V I e 1. fo-j bruarja 1915.
Istega leta je zagledal beli dan sestavek »Izvori srbske slobode P#j Zapiskih protopopa Matije Ncnado-, vica«, naslednjega leta »Kru°džor-dže, njegova vojska, njegovi protiv-niki,« 1917. pa narodopisni problem »Poslovanjenje Dalmacije««. Za ista leto   naj   navedem   še Haumantov
sek za nakup notnega materijala, o tem za enkrat nI moglo biti sovora. Zveze se je delanje, da nam je prevel sedaj $e zgoraj ' ob jej priliki polotil pesimizem glede na
da bi pa od tega preostal 5e kakšen zne- I krepkega in veličastnega razvoia. Ona npa,
da bodo ostali prisrčni odnošajl, ki družijo naši zemlji, takšni kot so danes za medsebojno dobro* ^ —
uvod v knjigi d rja. Gregorja JakŠića j »Evropa in srbska vstaja« (1804 do 1834). O. profesor je sodeloval pri j raznih listih kot Annales de 0 6-o k r a p h i e.   La Patrie serbe, R e v u e h i s t o r i q u e, L a V i e itd Spomnimo   se njegovih člankov: V [ deželi junakov, Pičskrba srbske de-'] ce, Dinarske   dežele in srbski tip. Balkanska vprašanja, Stojan Nova-kovic, Gaston Gravier, Jujroslovcn-! sko vprašanje. Vse to so b:ii prav za ; prav govori, izrečeni pred različnim I občinstvom.   Finega mi je bilo dano ! poslušati predlani na Sorbonni: O ; jugoslovenski ustavi.  Ker je nafveČ j obče vrl v srbskih krogih, }e N! od početka za centralizem, kasneje sc , je približal bolj hrvatsko-siovenske-; mu nazfranfu.
G. Haumant je 71vnren «rf„ , liudcn in Pr;,'p"^n. le £al  da Je nekoliko nagluh. Pričakovati |e. da se bo čimveč poslušalcev udeležilo rje-prove^ra predavanja in da ne uo gvo-, rana na pol prazna, kakor je bila ob : prihodu Abela Hfirmaiita.     A. D. ±
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 6. januarja 1922.
St v. 4
(Caj napoveduje italijanski pisec Slovencem?
(La Morta viva.)*
Ni Ljubljana tisti živi mrtvec, ne tista siva dušeča Ljubljana, kjer se solnce pokaže kakor neke vrste čudež poredkoma v letu, kjer je jesen s svojo bolestno otožnostjo kakor večnost,   ki bi hotela razprostreti v neskončnost   neutešno   sanjavo duševno razpoloženje, ki pa vendar najde svojemu Šibkemu, otožnemu razpoloženju   krepkega nasprotnika v žilavosti; žilavost, ki hoče delati in proizvajati.   Slovenski narod je oni živi mtrvec, ki živi in hoče živeti, boreč svoj zadnji boj z zgodovino, ki se napenja, da ga uniči z zemljepisno lego, njegovo mačeho, ki ga je tako nesrečno poslala v svet kot steber mosta med   vzhodom in zapadom, med Latince in med najčistejše Slovane.
Resnično, preko Slovenije predaja Evropa v Orient, zgodovinsko kakor tudi zemljepisno narodnostno, toda preko Slovenije se latinska ju-fcna Evropa ponemčuje in izgublja svoj bleščeči značaj.
Toda kljub temu je v zlivanju teh značajev, v mešanici duševnih svojevrstnosti ohranil slovenski narod svojo dušo nedotaknjeno, v kateri se zrcalijo otožno siva barva neba, zastrtega v večnost kakor s plaščem, ki pritiska k tlom, sanjavest gozdov, ki se v megli temnijo, medtem ko je njihovo listje jesensko ru-deče in črne gore, pokrite s temnimi gozdovi, ki zapirajo nebo kot bi hotele nagromaditi nepremostljiv nasip čustvu, plavajočemu pod tem nebom, v teh gozdovih in med temi gorami.
Ali je rešitev tej duši? To je tisto strašno vprašanje? drama negotovosti, ki stopa pred ta narod. Spor ne pride do poravnave, niti do poostritve, dokler se ta drama ne dovrši, ampak ostane neizpremenjena na razpotju med zgodovinskim in narodnostnim sporom kot kontrast, ki se razvija brez konca, ne da bi našel odločitve, ki pač pomeni: umreti.
Priznati je treba, da so igralci v tej drami, ljudje in zgodovina, neizprosno dosledni —
Tukaj nastane naravnost nepremostljiva razlika: ljudje, ki jih je zgodovina tako združila, da jim ni pustila drugega upa nego tega na golo življenje, ti ljudje, strmeči v velik kaos srbske in zato evropsko - balkanske politike, nezmožni se uveljaviti kot resnična država, osredotoča-jo vse svoje duševne moči v gojitvi slovstva, znanosti in umetnosti.
Zdelo bi se skoraj presenetljivo časovno nasprotje, da Slovenija, ki je izginila iz spomina evropskim politikom, ki je ostala samo v trojnem imenu Velike Srbije, ko se pripravlja, da izgine mogoče,   da se popolnoma posrbi,   ustvarja svojo lastno kulturo, za katero se zanimajo ne le j duševni delavci, ampak tudi ves narod, ki čita razmeroma tri do štiri- j krat več od drugih   zapadnih naro- j dov.
To smrtno grgranje postaja nekaj veličastnega; ljubezen za lastno kulturo, skoro domišljava, privede do misli, seveda v manjši obliki, na znan Horacijev verz o premaganih in obenem zmagovitih Grkih, ko je Grčija razlivala svojo duševno luč na brutalno poganstvo cesarskega Rima. * *
Kulturni boj postaja tako vedno bolj kritičen. V Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu se proglaša vsaka plemenska kultura za nadrejeno drugi. Kje je merilo za ocenitev teh treh kultur? Lažje bo določiti karakteristično razliko vseh treh kultur, ki izhajajo iz treh različnih duševnosti. Srbija, vplivana od bizantinske pre-stolice, se nagiba k Orientu; Hrvatska, ki spaja italijanski tok, ki prihaja od Dalmacije z orientalskim in občuti šibek vpliv zapada, ima toplejši in živahnejši značaj, ki se kaže v zunanjosti; je torej bolj čuten; Slovenija pa spajajoč svoje bistveno Slovenstvo z nemškim pritokom, kojega stik je občutila in še danes živo občuti, kaže do skrajnosti občutljivo in patetično dušo, ki se skuša ustaliti; dušo, ki niha med bistveno, slovanskim orientalskim romanticiz-mom in nemškim načinom in ki ni niti tako vroča, da bi razvnela kri,
• Ta Članek' Je objavil Italijanski publicist Carlo Curcio v napolitanskem dnevniku »n Martino«. Mudil se Je več časa v Ljubljani nt v našem Primirju ter si ogledal tudi Zagreb. Ne priobčujemo ga radi tega, ker je pisan nam prijazno, ampak ker očituje, da je C. C. pogledal globoko in z izrednim razumevanjem v naše kulturne in politične razmere. Zaslutil je doigravajočo s« dramo slovenskega naroda m v tej slutnji napoveduje, da se bo ta drama končala preje ali aleja — tragično,
, i niti tako mrzla, da bi jo oledenela in 1   ni tako dramatično razgaljena kot je ruska duša, niti tako sramežljivo pokrita kakor nemška.
Oblikujoče umetnosti očitujejo jasno to razdvojenost slovenske duše. Danes, ko je prešlo slovensko slikarstvo vse evropske vplive, posebno pa francoske in italijanske se trudi z nadčloveškim naporom, da se najde, to se pravi, da postane bistveno slovensko. Po realizmu koncem preteklega stoletja in po impresionizmu začetkom novega polaga slikarstvo svoj problem v štiri različne umetnike^ v Jakopiča, katerega se lahko vpošteva kot voditelja slikarskega izražanja in ki v plastično barvni sili svojih del odkriva romantično žilo* ki ga navdušuje; v Vav-potiča, ki v bolj dekorativnem in stilističnem načinu svojih del izraža čutno bistvenost linije; v bratih Kralj — oba slikarja in kiparja — pri katerih dramatičnost sloga in linije kaže pot združitve med Meštrovićem in med Francom Stuckom.
Iz tega pa ne moremo sklepati, da manjka originalnega narodnega izražanja; Meštrović, da ponovimo to, že slavno ime izgubi tukaj svojo orjaško silo in Stuck pridobi otožen pajčolan tople žalosti; ker slovenska umetnost ve, ne da bi poznala imena tujih umetnikov, da se rodi izpod sivega neba, pa ne tako temnega, da bi zasenčilo luč, ve, da govori jezik, ki noče zmešnjav in dvomov.
To je torej dedščina, prava imovina tega kosa zemlje, ki si jo priza-I deva zgodovina uničiti: jezik, razli-! čen onemu v slovnici in onemu v de-\ lih pesnikov, v izražanju slikarjev in kiparjev, v poletu duha stavbenikov.
Nove sile pesnikov, ki vsi pozdravljajo v Cankarju svojega rodnega očeta, v Prešernu svojega narodnega očaka, kritikov, zgodovinarjev in vseh prosvetnih delavcev vob-če kažejo na zadnjo postojanko, ki jo bo treba braniti do zadnjega pred razrušitvijo in smrtjo.
Malo jih je mogoče vedelo, da je obstojal in da obstoja svet sam zase, majhen, toda originalen, različen in samosvoj, ki se krčevito opri-jemlje teh gora, kjer se zdi megla, vstajajoča iz močvirja, da se druži s tihoskromnim nebom kakor senčnik, ki pokriva luč, ne tako svetlo, da bi zablestela daleč naokoli, toda zadostno, da obsveti močno ustvarjajo-čo dušo.
Bilo bi drzno govoriti o bodočnosti tega malega naroda; boljše bi bilo govoriti o njegovem slovstvu in poeziji, ki plava med verskim misticizmom (Tolstega obožujejo) in med orientalsko barvnostjo (Tagore je priljubljen); trebalo bi govoriti o glasbi, ki se tudi krepko razvija — bodoče leto bomo imeli najbrže tudi v Italiji koncerte s slovensko glasbo po inicijativi glasbenika Kumarja; o filozofiji z2popadeni na skoro izrecno ruski način v neki verski in mistično humanitarni nejasnosti. (Komunizem je zelo razvit ne kot politična smer, amoak kot čustvo) .
In tedaj? Rešitev? Vendar se ne moremo oddaljiti od bistva svojega predir-eta: razdvojenost je prevelika, da bi bilo upati na združitev, preveč neodločena njegova gotova smrt, pred življenjem, ki se razliva in hoče biti v tem zemeljskem krogu polno hotenja in zdrave sile.
Pred tako močno voljo se bo mogoče zgodovina obotavljala z izvršitvijo svojega zločina. Čakala bo začudena predno bo napadla in zrušila ta mali narod, idealističen in nepopustljiv, kadar mu gre za svoje tradicije in duševne dedščine.
In z zgodovino bodo morali ljudje obrniti svoj pogled na ta narod, pozabili bodo za trenutek na politiko ter ga bodo občudovali, ker slava duha je slava vsega sveta.
Darila.
— Uprava našega lista Je prejela za: »Ciril Metodovo družbo«. Podružnica druž. sv. Cirila in Metoda v Ormožu pošilia Din. 500.—, rodbina Premrov iz Martinjaka daruje Din. 100 mesto venca na krsto pok. g. polkovniku Jos. Milavcti. N. N. Din. 30, gdč A. M. Din. 25, in g. F. Šibenik, Adria izdatki Din. 100 kot novoletno darilo. Skupno Din. 755.
»Kolo jugoslov. sester«. Rodbina N. Novakovič daruje Din. 100 da počasti spomin blagopokojne gospe Franje Ferlinc
»Podporno društvo slepih« Arhitekt g. Josip Costaperaria daruje Din. 100, gdč. A. M. Din. 25, in g. F. Šibenik »Adria izdelki« kot novoletno darilo Din. 100. Skupno 225. Din.
»Jugoslovensko Matico« Arhitekt g. J. . Costaperaria daruie Din. 100, gdč. A. M. Din. 25, in g. F. Šibenik »Adria izdelki« Din. 580, za prodan vanilni sladkor in pecivni prašek. Supno 705 Din.
»Uboge akademike na ljublj. gradu« A. VL daruje kot novoletno darilo Din. 25. Srčna hvala!
Mednarodna organizacija dela in nje poslovanje.
V Ženevi je izšla koncem preteklega leta v srbskem jeziku pisana brošura pod zgorajšnjim naslovom (Cena 1 D 50) da seznani jugoslovansko javnost s to velevažno mednarodno institucijo in njenim dosedanjim udejstvovan-jem.
Bogate delavske organizacije v različnih industrijskih državah, ki so mero-dajno vplivale ne samo na razvoj notranje temveč celo na vodstvo zunanje politike, so izneslc koncem 19. stoletja idejo mednarodnega delavskega zakonodavstva. Ideja o zaščiti delavstva, ako se izvede samo v eni ali posameznih državah — v drugih ne, lahko oslabi konkurenčno moč dotičnih držav napram drugim, ki proizvajajo ceneje, ker še niso z zaščitnimi merami in troški zanje obremenjene.
Ustrezajoč zahtevi delavskih sindikatov in društev se je 1. 1900 ob podpori Milerana osnovalo v Parizu »Mednarodno udruženje za zakonito zaščito delavcev.« ki je stalo v ozkih stikih s svojimi Člani v celem stvetu in vršilo u-spešno iniciativo v tem vprašanju.
Svetovna vojna, ki je imela v po-sledku potrebo no povečanju proizvoda, a ob enem tudi potrebo povišanja napora delavskih sil. je postala za rešitev celega vprašanja odločilnega pomena. XTTI. del Versaflskega miru, znan pod imenom »Zakonodavstvo dela« ftavata principe in precizira v členu 427 visoki pomen stalnega v to svrho vstvarjenega ortr^nizma (Mednarodna organizacija dela\ ki je pridružen organizmu društva Narodov. Povdaria se, da o popolni enakosti ne more biti govora, a da se gotova načela vendar morajo izvesti in upoštevati povsodi in ta načela so:
L delo se ne sme smatrati kot prosto trgovsko blago:
2. prizna se pravica Bdrazerrja v vse zakonite svrhe tako delodajalcem kakor delojemalcem:
3. dovolma mezda delavcem za do-stomo živbenie po prilikah različnih krajev in časov.
4. 8 urni delavnik oz^oma 48 urni tedenski delavni čas, kjer še ni uveden:
5. 24 urni odmor vsak teden, po možnosti v nedeljo:
6. prepoved otroškega dela in omejitev dela nedoraslih, da se moreio nadalje izučevati in telesno razviiati:
7. za rr»eške in ženske za enako delo enake plače:
8. pravično postonanie z delavci kot zakonitimi prebivalci dotične dežele.
9. organizacija nadzorstvene službe za izvrševanje zakonov o zaščiti delavcev.
Da se izvedejo ta nač-!a v vseh državah, ki so članice Društva Narodov, se je vspostavila z verzai^kim mirom mednarodna organizacija dela. Ta organizacija je udmžem'e vseh držav Članic Društva Narodov in nasfopa kot tako v glavnem po dveh organih.
1. letni konferenci, na ktero pošlie vsaka država članica po 4 predstavnike, dva vladna zastopnika ter po enega zastopnika delodajalcev in delojemalcev dotične dežele. Vsak odposlanec ima samostojen glas. Sklepa se o konvencijah in priporočilih. Za vel;aven sklep je potrebna dvetretinjska večina. Vsi projekti konvencij se morajo predložiti zakonodajnim organom dotičnih držav v 12., nadalie 18. mesecih. Ako parlament ali drugi pristojen organ konvencijo spreime, jo ima vlada ratificirati. Vsaka ratifikacija se registruje v tainištvu Društva Narodov, s čimur postane za vse države podpisnice za dobo 10 let mednarodno obvezna. — Priporočila pa imaio zgolj namen, da države članice predlože svoiim zakonodajnim organom zakonske predloge z vsebino, kakor je označena v priporočilu (rekomandaciji)
2. po mednarodnem biroju dela, kojega glavna naloga je, da pripravlja delo konference in nadzira izvrševanje njenih sklepov v različnih državah.
Biro dela ima tri odseke a) diplo-matičnega, ki vodi korespondenco z različnimi vladami b) proučevalni odsek ki zbira statistične podatke o industriji in o delavskem zaVonodavstvu v posameznih državah, c) odsek za obvestila in izvestja. ki vzdržuje zvezo z delavskimi nacionalnimi in internacionalnimi organizacijami.
Bilanca dela v letih 1919 — 1922: Prva konferenca dela se je sestala v Washingthonu I. 1919 s programom, ki je veljal v prvi vrsti industrijskim delavcem ter je sprejela šest projektov konvencii, m. dr. o nezaposlenosti, o nočnem delu žensk, o njih zaposlovanju pred in po porodu. Pazim tega se je izglasovalo na konferenci tudi šest prino-ročil (rekomandacij) m. dr. o zaščiti žen in otrok pred zastrupljanjem (s svincem in belikom), o uspostavitvi javne higienske službe, o zabrani vporabe belega fosforia, o krizah dela, o osemurnem delavniku« 1
Konferenca v Ženevi 1. 1920 se je bavila izključno samo s vprašanji mornarjev in delavcev ribolovne industrije, ona v 2enevi 1. 1921 pa je imela bolj obči značaj, vsekako pa je sklenila v korist poljskih delavcev tri projekte konvencij a) o svobodnem udruževanju in shajanju b) o pravici njih zavarovanja proti nezgodam pri delu c) o zabrani zaposlenja otrok pod 14. leti za Časa Šolskega pouka a izven šolskega časa samo zaposlenje pri lož jih delih, ki ne o-virajo napredka v pouku.
Največji pomen ima poslovan *e bi-ro-ja dela pač za delavske organizn.c::e vseh držav, ker jim dajo pri boju za uzakonjenje navedenih načel največjo moralno oporo. Najintenzivneiše se u-deistvuie oddelek za informacije, ki izdaja celo vrsto periodičnih publikacij, preskrbuje prevode zakonov različnih držav o zaščiti delavcev ter jih stavi na razpolago drugim, obdržtije ankete o razmerah v sovjetski Rusiji in drugod. Mednarodna organizacija dela ima vse predpogoje, da se razvije v bodoče v institucijo, ki je ne bodo mogle pogrešati ne države ne delavska društva celega sveta. Publikaciia je pisana pregledno in poučno in se toplo priporoča.    Dr. R. K.
Anekdote.
Skrbi vladarjev.
Avstrijski cesar Ferdinand (1S35 do 184S) se je kaj malo brigal za državne posle. Nekoč je bilo ministrsko posvetovanje, predsednik se je trudi! in razlagal na dolgo in na široko, cesar pa sedel ob odprtem oknu in gleda: ven na cesto. Ko je minister malo prenehal, se cesar obrne in mu reče: »Pomisli.e, v zadnjih dveh urah se je pePalo skozi dvorec 425 kočij in 180 omnibusov!«
Še bolj se je pa odrezal njegov prednik Franc I. (1792 do 1835.) Na zborovanja dunajskega kongresa je skliceval Metter-nich komisije za proučevanje novih mej. Razlagal je pred veliko karto, cesar Je ime! pa kot predsednik komisije še poseben atlant pred seboj. Ko vsi kar moč pozorno poslušajo, zapre cesar naenkrat at-lant in zakliče: »Imam jo!« Ves vesel vsled pozornosti cesarjeve hiti Metternich k njemu, misleč, da ima kakšno novo idejo, misel ali rešitev uganke; cesar odnre atlant in pokaže na muho, ki jo je bil vjel s tem, da je zaprl atlant. Ves čas je samo muho gledal in čakal na ugodno priliko.
Nov kandidat.
Sedaj bodo zopet volitve in pokazali se bodo razni kandidatje. Na Angleškem je kandidiral v parlament tudi lord Eentinck. Drznil se je vprašati nekega volivca zelo vroče krvi, če sme upati na njegov glas. »Raiši glasujem za vraga kakor za Vas!«, je bil prijazni odgovor. »Potem Vas pa prosim, če bi ta Vaš prijatelj pri volitvah propadel, da mi vsaj v tem slučaju prihraniti svoj glas,« reče Bentinck mirno.
Sok ratova želja.
Neki pek je tožil Sokratu, da je zelo nesrečen, kar po vrsti so se mu obesile tri žene na drevo na vrtu. »Dragi prijatelj,« pravi Sokrat, »ali bi mogel presaditi tisto drevo na moj vrst?« Mislil je na svojo Ksantipo, če bi se morda hotela obesiti.
Najkrajša telegrama.
Viktor Hugo je brzojavil založniku romana »Les Misčrables«, če ga dobro prodaja, pa ni dobil nobenih besed, temveč je telegrafiral samo vprašaj — ? —Založnik mu je telegrafiral nazaj — ! —. To se pravi: Prodaja gre dobro.
Rubinstein in igralka.
K slavnemu komponistu Rubinsteinu pride mlada dama in ga prosi, če mu sme zaigrati na glasovir. Njegova sodba bo zanjo merodajna, ali bo nadaljevala svoje muzikalne študije ali ne. Po končanem igranju ga vprašujoč pogleda: »Omožite sel« reče Rubinstein.
Voltaire in pesnik.
Nekaj podobnega se je pripetilo mlademu pesniku, ki je vprašal Voltaira za sodbo o svojih pesmih. Bolj ko je bral, bolj se je Voltaire hitel odkrivati. Pesniku je bilo vroče, mislil je, da je Voltaire znorel; nazadnje ga vpraša, kaj to odkrivanje pomeni. »Vselej se odkrijem, kadar srečam kakega starega znanca,« odgovori Voltaire.
Suvorov in sluga.
Neki ruski knez se je povspel po milosti vladarja od hlapca do visokih časti, dal je pa tudi vsem čutiti, da je knez. General Suvorov, eden najslavnejših ruskih vojskovodij, ga nI mogel trpeti. Imel je pa Suvorov slugo PetruŠko, ki je zelo rad pil. Ko pride Petruška enkrat v generalovo sobo, je navzoč tudi oni knez. Tedaj reče Suvorov: »Vidiš, Petruška, kako si neumen, iz tebe ne bo nikoli nič, preveč piješ. Poglej, ta-le gospod tukaj je bil tudi enkrat hlapec; ker pa ni pil, je sedaj knez«.
L!oyd George fn srn rage tke.
Voditellica angleških sufragetk — žensk, ki zahtevajo zase vse politične pravice moških — je gospa Pankhurst, talentirana sicer, a zbadljiva in strupena, prav nič prikupliiva. Dosedanji vodilni angleški državnik Lloyd George je govoril na nekem shodu o ženskem vprašanju in je omenil, naj bi se ženske malo bolj brigale za gospodinjstvo in malo manj za politiko. Navzoča je bila rudi Pankhurstova; nič ji niso ugajale ministrove besede in zavpila je: »Ekscelenca, če bi bili Vi moj mož, bi Vas takoj zastrupila!« — Lloyd George jo pa ostro pogleda in reče: »Ne bilo bi me treba zastrupiti, gospa; če *bl bil jaz Vaš mož, bi se sam zastrupil.«
Marc Twi!n In advokat
V neki družbi reče advokat, držeč roke v žepu, o Marcu Twainu: »Prvič vidim 1
humorista, ki je res humorističen.« — Marc T\vain odvrne: »Prvič vidim adv^ kata, ki ima roke v lastnih žepih.«
Takih anekdot kakor so tele, je zbral profesor Šarabon za celo knjižico, broječo HO strani. Nas:opa;o vsi stanovi: diplo-matje, kmetje, advokati, rokodelci, umetniki, profesorji, dijaki itd. itd. Namen anekdote je, da nam v pnr potezah pokaže značaj človeka. Kdor l:ubi zanimivo in kratko-č?.sno ter obenem poučno branje, bo dobil vsesa dosti v tej mali in priročni knji/iei. Stane samo 10 dinarjev, dobi se v Narodni knjigarni in drugod.
Pravni vestni
— Iz državnega sveta. Uradne agende državnega sveta so za leto 1923. tako razdeljene: Prvi oddelek, pređssđrik i*tHwJIo M a r k o v i č ima šest članov. V de' >kro^ tega oddelka spada končno razmotrivanie prizivov proti sodbam upravnega s dišča v Zagrebu, dal'e sporni predmeti, zadevajoči zakone o občinah, monopolih in o kontroli sa:aoupravnih edinic. Druci oddelek dr. Tugomir A 1 a u p o v i č ima reše\ sporne predmete finančnega značaja. Tre' i oddelek predsednik 2ivan Ž I va n o v ! č ima reševati in presojati c sodbah upravnega sodišča v Sarajevo, predloge in administrativne sklepe ministrstva javnih d saobračaja, narodnega zdravja, poljedelj-stva, kakor tudi vse pritožbe glede isti resorov. Četrti oddelek Joca Stanković predsednik ima presojevati sodbe upravnega sodišča v Celju, predloge in pritožbe na administrativne sklepe ministrstva vo;-ne in mornarce, trgovine in industrije agrarne reforme, socijalne politike !n mtn!-strstva za izenačenie zakonov. Peti oddelek, predsednik R. F i 1 i p o v i č, ima presojati sodbe upravnih sodišč v Beogradu in Skoplju ter predloge in pritožbe proti sklepom ministrskega predsedstva, ministrskega sveta, ministrstva zunanjih zadev pošte in telegrafa. Šesti oddelek, predsednik Miloš Pa u novic presoja sodbe sodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, predloge in pritožbe proti administrativnim sklepom ministrstva pravde  in financ.
— Zbirka zakonov VIII. snopTč. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zakon o ministrski odgovornosti. Zakon o iz-premembah v zakonu o obci upravi. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cer. i Din. 5.—, po pošti 50 para več. — Prakpr so izšli v VITI. snopiču Zbirke zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadrga v Ljubliani, zgoraj našteti zakoni, od katerih je zlasti zakon o volilnih imenikih baš sedaj zelo aktualen za naša županstva.
DOPISI.
— Velike zmede glede stanarine v Mariboru. Pišejo nam: Novi pravilnik je prinesel tudi v Mariboru še večje zmede kakor se je pričakovalo. Hišni posestniki so, držeč se svoje organizacije, takoj povišali stanarino ne od leta 1914, ampak na podlagi zadnje že itak navadno večkrat povišane stanarine kar za 300 procentov ter so tudi takoj začeli terjati najemnike. Državni nameščenci so se, kakor smo že poročali, takoj uprli in odklonili vsako povišanje. Njihovemu vzgledu slede tudi drugi najemniki. V torek ves dan so se zglašale stranke v pisarni Mar. Stan., kjer uraduie tudi organizacija najemnikov. V četrtek večer se vrši v Nar. domu velik protestni shod društva državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru v zvezi z Mariborsko organizacijo železničarjev, na katerem se bo razpravljalo o stališču teh slojev napram nameravanemu zvišanju najemnin. Govorila bosta zastopnika državnih uslužbencev in železničarjev.
— Maribor v dobi afer. Pišejo nam: Po dališem odmoru se je v Mariboru zopet pojavila doba raznih političnih in zanimivih osebnih afer, ki so deloma že, deloma pa še pridejo pred sodišče. Spor v občinskem svetu je rodil kar celo vrsto takih afer med pristaši SLS in socijalnimi dem >-krati. Občinski svetnik Bahun toži poslanca Žebota dr. Leskovarja in morda še ko i drugega; nasprotno je tudi občinski sv. -nik dr. Leskovar primoran g. Bahunu pred sodiščem ponuditi priliko, da javnost Izve o usodi tistih 40 prešičev, ki že skozi dve leti »krulilo« po Mariboru. Naivečja afera se bo najbrže izcimila iz tožbe bivše trž. nadzor. Hinterlechnerja proti mestni občini, katero zastopa ravno Isti dr. Leskovar, ki je vodil svoj čas disciplinarno preiskavo proti Hinterlechnerju. Pri tei priliki se razgrne celo mestno gospodarstvo Še izza dobe vladnih komisarjev. Posebno zanimiva pa bo zgodovina disciplinarne preiskave v tej zadevi. Zanimiva je tudi afera Pire — dr. Sernec v zadevi notarja AŠiča.
— Maribor v dveh taborih. Pišejo
nam: Še zadnje dni starega leta so v Mariboru ugibali, kako se bodo grupirale stranke za prihodnje volitve. Novi stanovanjski pravilnik je vsa ugibanja hitro in radikalno razrešil. Razdelil je ves Maribor v dva tabora; tu maloštevilni hišni posestniki, tam ogromna večina najemnikov. Oba tabora imata svojo organizacijo, obeh se oklepaio vse narodnosti. Ob porodu organizacije najemnikov se je mislilo, da Nemci ne b -do hoteli pristopiti k organizaciji. An1-pak pokazalo se je, da »sila kola lomi . V sredo dopoldne je bil velik naval na organizacijo najemnikov, in med interesenti, ki so se priglasili za vstop v društvo, je bilo več Nemcev kot Slovencev. Pokazalo se je, da ie gospodarski in socialni moment silneiši kot narodni in politični. Vprašanje je le, koliko časa bo to razmerje trajalo?
tScv. 4.
SLOVENSKI NAROD" dne 6. jamica 19:3.
stran 7.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1923.
— Kriza v klerikalni stranki. V
vsem našern življenju čutimo posledice vojne. Najobčutnejše so posledice vojne v gospodarskem življenju, a tudi v političnem življenju se kažejo vsak dan vidnejše. V vseh strankah se pojavlja razkroj. V vsaki politični organizaciji, in naj je bila do preje na znotraj še tako enotna in konsolidirana, se kažejo klice razkroja in razkola. Pojavljajo se neprestano nove stranke, nove politične organizacije, tako pri nas, kakor pri Hrvatih in Srbih. Najenotnejša in najmočnejša stranka   med Srbi je bila radikalna stranka. Njeni voditelji so sodili, da jo bodo lahko obvarovali vseh notranjih kriz, a so se tudi motili. Tudi nje se je lotil bacil razkroja in kakor vse druge politične stranke se tudi ona mora   boriti s težko notranjo krizo, ki jo povzroča Pro-tić s svojimi pristaši. Pri nas na Slovenskem je bila najmočnejša in na znotraj najbolj konsolidirana klerikalna stranka. Prvi razkol v njenih vrstah se je pojavil že leta 1917., ko je prišlo do borbe med Susteršičevo in Krek-Koroščevo strujo. Ko je ob prevratu triumfirala Koroščeva struja in potolkla Susteršičevo skupino, se je zdelo, da je njena enotnost zajamčena za dolgo vrsto let. Toda takoj po prevratu je nastopila med klerikalci nova struja* ki jo je poklical v življenje dr. Gosar s svojimi bolj-ševiškimi idejami. Sprva   je klerikalno vodstvo skrbno negovalo to novo cvetko.   Ko pa se je zavedlo nevarnosti, ki grozi klerikalni stranki od te strani, se je odločilo za ener" gične odredbe. Strankino vodstvo je sicer   zadušilo   boljševiško glasilo »Novi Čas«,   ni   pa moglo ukrotiti Gosarjeve struje, ki se je med tem že globoko ujedla v telo klerikalne stranke. V zadnjem času se je ta nova struja že tako okrepila, da ji oči-vidno pripada že odločilna beseda v klerikalnih   vrstah. Konservativno krilo sedaj še sicer molči in škripaje z zobmi prenaša   jarem katoliških boljševikov. Toda razmere postajajo vedno bolj neznosne in čisto gotovo je, da pride preje ali sleje do razcepa v doslej na zunaj še enotni stranki. Med tem se je vrnil iz prognan-stva dr. Susteršič, kateremu sta doslej zabranjevala povratek v domovino dr. Korošec   in dr. Brejc Dr. Šusteršič namerava znova poseči v politično življenje. Ze pri teh volitvah v narodno skupščino nastopi s svojo kandidatsko listo. Vsa znamenja kažejo,   da bo   ta Šusteršičev nastop dal signal za razhod in ločitev klerikalnih   staro- in novostru-jarjev. V tem domnevanju nas utrjuje to-Ie dejstvo: Vodstvo klerikalne stranke je nedavno sklicalo svoje zaupnike z Gorenjske, da se posvetujejo o kandidatih za volitve v narodno   skupščino.    Načelstvo je Dredlagalo, naj se določi dr. Janka Brejca za kandidata Gorenjske. To kandidaturo je v daljšem govoru podprl strankin tajnik dr. Kulovec in pozival zaupnike k striktni strankarski disciplini.  Toda niti priporočilo strankinega vodstva, niti govor strankinega tajnika Kulovca ni pomagal, zaupniki so skoraj soglasno odklonili dr. Brejčevo kandidaturo in izjavili, da si izbero kandidata po svojem svobodnem prevdarku, češ da si od nikogar ne dado usiljevati moža. kakor je dr. Brejc, za svojega zastopnika v parlamentu. — Ta dogodek nam kaže, da je nastala akutna kriza tudi v klerikalni stranki. Tudi v klerikalni stranki se kažejo isti pojavi, ki jih je opažati v vseh ostalih strankah: razkol in razdor   na vseh koncih in krajih. Kakor vse druge stranke, tako bo tudi klerikalna morala preboleti to krizo. Stranka, ki je preje   samozavestno napovedovala razpad in konec drugim strankam, bo sedaj morala sama napeti vse sile, ako se bo hotela uspešno obvarovati grozečega razpada   in pogina. Ali ii ne bo nedostajalo sil za borbo na dve fronti — proti dr. Gosarju in dr. Šnsteršiču?
— Naš novi roman začne izhajati v kratkem. Naslov mu /<? »Klic na p^moč! Spisal ga je Anglež A. E. XV. Mason. Ta pisatelj je eden najboljših živečih angleških romanopiscev. Hodi čisto svoja pota in ima za čitatelja neko izredno privlačno silo. Roman, ki bo izhajal v našem listu, bi sp lahko imenoval detektivski, dasi nima ničesar skupneza z detektivskimi romani. Godi se deloma v kra-snrm frnnroskem kopališču Aix-les-Fftns, deloma v Ženevi, napetost se pri^rre v nrvem poglavju in ne za-prsti rjiatrVn do zadn*e strani* Delo jp -rit* r^ctnjnvsko, mtt krirr^e. ampak v k7juh te*"*' izredno zanimivo in globoko zamišljeno.
— Francosko predavanje gosp. Emila Haumanta, ki ga priredi francoski Institut v Ljubljani, se bo vršilo v nedeljo 7. t. m. ob tričetrt na 11. dopoldne v veliki dvorani vseučilišča. Gospod predavatelj* ki je kakor znano profesor ruskega jezika na pariški univerzi in eden izmed najuglednejših francoskih slavistov sploh, bo govoril o »Napoleonu in Jugoslaviju. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, se vabijo tem potom vsi prijatelji francoskega jezika, da se udeleže vele zanimive ga predavanja.
— Odlikovanja v finančni sb«žbi. Odlikovani so: Dr. Karel Šavnik, de^gat ministrstva financ v Ljubliani, z redom Sv. Save III. vrste; Fran B o n a č. namestnik delegata ministrstva financ v Ljubliani, in pokoini Anton Petrovčič, rač. ravnateli v Ljubljani, z redom Sv. Save IV. vrste; Ivan S k u § e k. Makso L i 11 e g. Anton Burger in Ivan K n o p, viš:i davčni upravitelj, z redom Sv. Save V. vrste.
— Odlikovanje. Okrajni glavar v Slo-venjgradcu dr. Marko Ipavic je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda.
— Iz politične službe. Provizorni vladni koncipist Adolf Morič pri oddelku za notranje zadeve v Ljubljani je imenovan za okrajnega komisarja na dosedanjem službenem mestu.
— Notarska vest. Notarski namestnik Fran Mastnak v Ljutomeru je imenovan za notarja v Trebnjem.
— Iz zdravniške službe. Dr. Franjo Smrdu je imenovan za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Maren-berg.
— Za podžupana v Maribora je bil izvoljen v včerajšnji občinsk seji socijalnode-mokratski kandidat D r o z o v i č in sicer z glasovi soc. demokratov ln klerikalcev.
— Premestitvi. Fran Medic, upravitelj državnega zdravilišča v Topolščici, je premeščen k upravieljsvu držav, zavodov za oskrbo umobolnih ter pride-Ijen zavodu za umobolne na Studencu kot upravitelj. — Kazimir Mulaček, ad-junkt v zavodu za oskrbo umobolnih na Studencu, je premeščen k državnemu zdravilišču v Topolščici in postavljen za upravitelja tega zavoda,
— Infamiia. S tem naslovom nas je danes nakuril šenklavški »Weltblatt«, kakor smo zadnje čase čuli imenovati naše rimsko-junaško glasilo »Slovenec«. In celi dve koloni svojega tiskovnega žolča je zlilo na nas to vse razjarjeno in vsled dr. Šusteršičevega »vstajenja« naravnost onemoglo revše! Nismo mislili in nismo pričakovali, da bo to gotovo zelo zanimivo svidenje nekdanjih političnih pobratimov vrglo »Slovenca« in njegove peresnike naravnost — na bolniško postelj, da ne rabimo hujšega izraza. Zanimiva pa je pri vsej tej tragediji povrnivšega se izgubljenega sina zlasti obširna in zelo bogata samotolaž-ba, kateri si piše sedaj dan na dan raz-blinjeni in od bolestne razjarjenosti na-šopirjeni klerikalni — puranček. Še bolj zanimiva in značilna pa je hitrica, s katero »Slovenčevi« pohojenci ravno v tej svoji krizi obkladajo nas z najpristnejŠi-mi štefeškimi priimki. Kadar se ti godi slaba, je pač najboljše, da udariš po drugem in se tako spraviš iz — zadrege, katero sedaj »Slovenec« hiti očitati nam.
Saj vendar, stoječ v primernem ozadju, ed;i?o le motrimo in zasledujemo to »svidenje« s primerno in hvaležno pazljivostjo. Vetrnjač, kameleon, lažnivec itd., ki ni vreden, da bi čevlje odvezal našemu vladiki. To in še drugega dosti beremo v tej šenklavški filipiki zoper poročila našega lista. No, gospoda slavna, če ni druge rešitve za nas, nego da odvežemo Vašemu vladiki dr. Jegliču njegove čevlie, potem se kar hitro pomirite. Mislimo namreč, da je dr. Šu-steršič tega po »Slovencu« rešilnega opravka veliko bolj vešč in boli vajen nego mi. Bati se nam je sedaj le ene same možnosti, da se namreč pri tem odvezavanju čevljev ne zg^di kaka še huiša nesreča, da se namreč ne odvežeio tudi drugi deli škofovske — obutve in obleke, kar bi celotni položai ob Liiib-Ijanici gotovo le še bolj zmedlo in nre-ce'šjno sedanjo smešnost le še pohuj-šalo.
— Koroški Nemci v Parizu. Kakor nam poročajo iz Pariza, je neki Bede, duhovnik krške škofije, Nemec sedaj, prišel v Pariz in nabiral denar za francoske šole na Koroškem (V.). Njegova misija je bila skoraj oficijelna. Nabral je že veb'ko svoto denaria. Nazadnje pa so pariški kropi, ki so v zve^i z Ju posloveni, razkrinkali tega duhovnika, ki je v resnici vršil avstrijsko in habsburško propagando, in tako je bil slednji prisiHen, kar čez noč izginiti iz Francije. Korošk' Nemci silno sovraži io Francoze, kar ph pa nič ne moti. da N si ne želeli francoskega I denaria, katerega pa bi seveda v pr- j vi vrsti norabili v ponemčevanie slo- i venske dece, 1
— Vojaška proslava pravoslavnega badnjaka v Mariboru se vrši, kakor običajno, tudi letos. Slavnostni sprevod prične ob 13. z vojašnice kralja Aleksandra v vojno realko in nazaj. Sprevoda se bo lahko udeležilo tudi civilno prebivalstvo na konjih in vozovih.
— Prevoz v Judenburgu ustreljenih Slovenskih vojakov. K včerajšnji notici pod tem naslovom sporočamo, da se napovedani sestanek zaradi nepričakovanih ovir ne vrši danes, temveč šele v sredo, dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata. Prosimo številne udeležbe. Pripravljalni odbor.
— Nova tiskarna. Trgovsko - industrijska d. d. »Merkur« si je zgradila v Simon Gregorčičevi ulici (nasproti palače deželne vlade) novo tiskarno ter začela z obratom dne 1. januara 1923. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke.
— Važno za delodajalce in nj*h uslužbence. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega opozorila: Ker je minister za socijalno politiko statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril.se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je dozdaj znašal v celokupnem iznosu (za deloda'alca in delojemalca) 5/S\ na podstavi § 197. teea statuta počenši z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6% zavarovanega zaslužka (mezde). Od tega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico, to je 3%, drugo polovico pa ima pravico odtegniti od plače (zaslužka) delojemalca. Z istim dnem se uvede na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 7. decembra 1922 prispevek za Borzo rada v višini 5% celokupnega bolniško - zavarovalnega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaO.
ta prispevek plačata po polovici delodajalec in deloiemalec, tako da odpade na delodajalca 2%%, druga polovica se pa lahko odtegne od zaslužka delojemalca. — Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode se na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 20. novembra 1922 št. 8507, počenši z dnem 1. januarja 1923 zniža od dosedanjih 8% na 6% zavarovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od napominanega dneva dalje za vsakih 100 D zavarovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglašeni obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno Iz uvrstitvenega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil, oziroma ga bo 5e dobil. — O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še posebej obveščeni. Kakor znano, se deli zavarovalni zaslužek po zakonu o zavarovanju delavcev v 17 mezdnih razredov, na podlagi katerih se izračunavajo in predpisujejo v plačilo vsi zgoraj napominjani prispevki. Vsi prispevki se bodo predpisovali detajlirano na skupnem plačilnem nalogu. Vsled silnega navala dela in pomanjkanja osobja se je predpis prispevkov za minule mesece zapoznil, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogov; ker se je sedaj osobje pomnožilo, bo mogoče, da bodo prispevki za dobo do konca leta 1922. predpisani in plačilni nalogi zanje do na'pozneie 31. januarja 1923. vsem delodajalcem dostavljeni Po dovršeni reorganizaciji Okrožnega urada bo urad izdajal plačilne naloge, iz katerih bodo razvidni prispevki za vsakega delojemalca posebej.
— Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezni je umrl g. Anton C o s t a, računski ravnatelj v pokoju. Pokojnik je dolga leta služboval v Dalmaciji, kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil znan v najširših krogih. Bil je mož poštenjak, narodnjak in napr«*'3 njak starega kova. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi rodbini iskreno sožalje. — V Laškem je umrl g. Ferdinand Golo-g r a n c , stavbenik in upravni svetnik Združenih pivo varen Žalec - Laško. Pokojnik je igral ugledno vlogo v življenju celjskih Slovencev. V časih, ko so bili v Celju in okolici slovenski obrtniki bele vrane, je bil Gologranc med prvimi, ki se je z vsem notranjim prepričanem pridružil slovenski stranki ter se z vso vnemo udeleževal politične in gospodarske borbe, ki so jo celiski Slovenci vodili proti Nemcem in nemčurjem. Posebno delaven je bil na gospodarskem pol-u, kjer si je pridobil velike zasluge. Pokoj njegovi duši in njegovi rodbini naše so-
žalje!
— Avtomobili za vel7ke   župane. Da
prideio veliki župani v živahne:še stike z
ljudstvom, je minister notranjih zadev izdal ukaz, s katerim se vsem velikim županom stavijo državni avtomobili na razpolago.
— CePski občanski svet Včeraj se je vršila izredna se:a mestnega občmskega sveta v Celju. Bila je proračunska seia. Proračun je izkazoval 3,021.085 D potrebščin in 1.Oin.jro p kritja, priman:kljaja torej 2.010.285 D. Deficit je velik zbog raznih potrebnih investicij. Ker je pa davčno breme že tako veliko, je bilo treba misliti na redukcijo izdatkov in tako so se črtale številne postavke. To je posebno naglasa! referent dr. Božič. Odsek predlaga delno skrčenje uradniškega aparata. Postavka za popravo mestnih trgov, ulic in kanalov se je morala znižati za 640.000 D, tako je mogoče misliti samo na najnujnejša popravka. Občino obremenuje'o posebno mestne hiše, ki jih je treba neprestano popravljati, zato naj se prodajo vsi cb'ekti, ki nimajo za mesto posebnega pomena. Vprašan:e elektrarne bo spomladi pereče radi elektrifikacije celjske okolice. V kritje je potreba, da se pridrže vse dosedan;e davščine. Nove nai bi bjle: davek na vstopnice pri veselicah, užitninski davek na žganje, povišanle do-klad na pridobnino in rentnfno za 43%. pr>-višanje užitnine na vino 2.50 D in na pivo za 70 par. Seja se ie n-to nadaljevala z obsežno debato o proročisatt
— Mestni za^vljamica ima tomeseč-no dražbo ma:a 1922 zastavlenih predmetov 11. t m. ob 3. uri popoldne.
— V obupanosti. V objavo so nam poslali: »Društvo javnih nameščencev v Celju je v svoji seji dne 2. januarja 1923 sklenilo soglasno pozvati vse javne nameščence, da izstopijo in odlože, dokler se njihovo gmotno stanje ne uredi, iz vseh kulturnih in političnih društev. Odbor pričakuje od slehernega javnega nameščenca najstrožjo disciplino in striktno izvajanje sklepa.« — Boli nas ta ukrep, toda obsojati ga ne moremo, ker vemo, da govori iz njega obup vzpričo neizrecne bede, v kateri žive javni nameščencL
— Kokoschineggcve hiše plačane. Finančno okrajno glavarstvo v Mariboru je dobilo od ministrstva do vol "en je. da lahko izplača kupnino za Kokoschineggove hi^e, ki so bile kupljene za mariborsko oblast.
— Lokalna železnica Ljubljana - Vrhnika Je imela gbsom poročila upravnega sveta v letu 1921. K 2.125.936.21 skupnih dohodkov, torej K 8^9.395.75 več nego leta 1920. Vsled izrednih velikih in neizogibnih izdatkov man:ka vsak prebitek n se divi-dendni kuponi za leta 1919, 1920 in 1921 ne bodo vnovčili.
— Nov sanatorij v Mariboru. Prima rij dr. Mirko Černič in ginelog dr. Benjamin Ipavic sta ustanovila v Mariboru sanatorij »Petrovo seloc ki se v kratkem otvori.
— 116 let star. V vasi Kurbeže v Črni gori je umrl te dni Bogdan Djuraševć, star 116 let. Zapustil ie šest sinov in 6 hčera, 4S vnukov in številne pravnuke.
— Gradbeno gibanje t Mariboru. Pišejo nam: Novi stanovanjski pravilnik je v Mariboru prinesel saj nek*j dobrega. Pretirane cene posebno za obrtne lokale so vzbudile zanimanje, da so začeli na lastno zgradbo misliti tudi oni sloji, ki se dosedaj niso ogrevali za nobeno gradbeno akcijo. V poslovnici Mar-Stan se je zadnji čas zgla-silo mnogo interesentov iz krogov trgovcev in upokojencev, ki reflektiralo na zgradbo lastnih stanovanj zunaj mesta in na prezidavo kleti in doslej neizrabljenih objektov za obratne lokale. V to svrho se snuje akcijska družba v prvi vrsti iz domačih stavbenikov katerim se pridružijo tudi ljubljanska gradbena podjetja, ki Imajo v Mariboru že svoje fllijalke ali ki jih nameravajo v kratkem ustanoviti. Čim se ta proekt realizira, pridejo na svoj račun vsi oni. ki se dos^Jaj v Mariboru niso mogli naseliti.
— Hišni posestniki v Celja so sklenili, da zvišajo z mesecem januarjem najemnino za stanovanja 12 krat, za lokale pa 20 krat od najemnine, ki se je plačevala leta 1914.
— Čudno postopanje. Pišejo nam: Ivanu Zupancu, hlapcu pri tvrdki Lavrenčič na Dunajski cesti je stanovanjski urad v maju lanskega leta dovolil stanovati v hiši, kjer se nahaja tudi tvrdka njegovega gospodarja. Ker pa mož radi svoje preprostosti ni zahteval pismenega dovoljenja, ga je v sredo doletelo neprijetno presenečenje. Prišla je komisija ki je Zupanca z vsem njegovim skromnim imetjem, z ženo in dvema majhnima otrokoma dobesedno vrgla na cesto tako, da je revež prvo noč prezebal na prostem, nato pa se je naselil v neki staji, kjer ponavadi prenočujejo konji. Tako postopanje z ljudmi ne dela oblastem baš najboljše reklame.
— Neugodno vreme na Francoskem In Angleškem. Zadnje dneve dežuje na Francoskem neprestano tako, da so po številnih krajih narasle reke in potoki In so nastale škodo prinašajoče povodnji. Tudi morje Je silno razburkano in iz Londona poročajo, da angl. vremenska opozovališča naznanjajo zelo neugodne atmosferične razmere in ie pričakovati na morju in na kopnem še nadaljnih nalivov. Brodovi prihajajo poškodovani z velijo zamudo.
— Trezna Silvestrova noč. V Pragi se Je v Silvestrov! noči ob raznih urah po ulicah sicer pojavilo nekaj pijancev in nekoliko bolj veselih ljudi, toda sicer ie vse
ponočno življenje na Silvestrovo poteklo povsem mirno in trezno. 5 posebnim veseljem se je ugotovilo, da ni bilo nikjer mladine, ki je včasih to noč razsajala in razbijala ne v čast sebi in mestu. Časi so se izpremenili. V jako velikem številu so odhajali ljudje v soboto športsko opravljeni na kolodvor, zlasti ie mladina izletela na razne strani. Ponoči je bil mir In red in izvršila se je samo jedna aretacija.
— Elektrika usmrtila deklico. Pri elektrarni na Fali je močan vihar te dni prekucnil lesene stebre za luč pri delavskih hišah. Hčerka želczničnria VVeberja se je 31. p. m. napotila k sosednim otrokom, ter se med potjo dotaknila na tleh ležeče žice s polnim električnim tokom. Bila je takoj mrtva. Mati, ki je prihitela hoteč otroka rešiti bi bila sama skom postala žrtev električnega toka, da je niso previdni delavci rešili smrti. Otroka so z desko odstranili od električne žice.
— Dvo?ni roparski umor pri Beogradu. Nedaleč od Beograda v selu Varajevu se je izvršil ponoči od 2. do 3. januarja strahovit zločin. Nepoznani razbo:n"ki so vlomili v kočo 751etnega starčka Milana Stevančevi-ča. Odnesli so iz hiše 3000 dinarjev, zvezali so starčka in njegovega sina Aleksandra ter oba odtirali iz hiše nekako 600 metrov daleč, kjer so ju prislonili na neko ograio in ustrelili. Po krvavem činu so razbojniki, ki so bili oblečeni v vofaSke sukn;e in črno maskirani, pobegnili. Oblasti jih zasledujejo.
— Straža ustrelila majorja. Pretekli petek se je dogodil v Pančevu tragičen slučaj. Ko se zvečer vračal ma'nr Golko Jo-vanovlč, nalemnik glavne trafike, po poti mimo vojaškega skladišča domov, ga je ustavil stražar in zahteval, naj gre po sredi ceste. Maior je lz*avil, di ne gre po sredi ceste, ker radi velikega b!"ta težko hodi, nakar ga je vojak sunil s kopitom pnške v rebra. Major je vojaku zapretil, da ga radi surovega postopanja na^nnni povel?n'Vu straže. To je bilo pov^d, da je voiak v dlv-i '*ezi izprosil pnško in ga radel ▼ prs*. Te*ko ranen maior se te še privVrel do doma. kjer »e izdihnil Umor ie vzbudil r Pančevu silno ogorčenje.
— VeKk prijatelj tuiJh sukenj v zaporu.
Delomrzeči, vedno postopajoči France Oto-repec, je stara, na policij dobro zabeležena tatinska tvrdka iz\ršujcča svoj tatinski poklic največ po tujih stanovanjih. Po hišah lovi razne znance in če slučajna znancev ne na.de.pa vzame suknjo za »spomin«. Njegova zgodovina je prav zanimiva, zlasti je zanimivo, kakšne ekstravagance je uganjal Francelj tekom osmih dni v Ljubljani. Dne 18. dec. 1. 1. se je pripeljal tz Beograda, kjer mu je postalo menda prevroče, v Ljubljano. Prihodnjega dne 19. dec, je že delal «ohiske» po hišah ter si je takoj prvi dan skušal prilastiti v gostilni »Pri Novem svetu« lonec masla. Pri mastnem poslu je bil zasačen ter so ga zašili na tri dni. Pne 22. dec. je prišel iz zapora ter je še tekom istega dne izmaknil eno suknjo. In tako je šlo vsak dan naprej ... France je Iskal po hišah prliatel:e, oziroma teh sukne, kaiti zeblo ga je vedno, zlasti pa v žepe. Kupčija ie bujno cvete'a in praznike je dobro preživel Na Sv. Štefana dan jc imel hudega «mačka», zato je drugi dan počival. 2S. dec. pa je šel zopet na iov. Očividno pa na tepežen dan ni Imel srečo, kajti povsod je spodletelo. Za svoj delokrog si je izbral šentjakobski okraj. V gostilni pri »Lozarju« je lovil nekega Zonna-na in sicer dvakrat tekom ene ure. Ker pa domačemu hI. pcu mož ni bil po godu, mu je resno svetoval nai pobere šila in kopita, če ne bo pomnil kdaj se praznine tepežni dan. Otorepec se je na to odstranil s pri-pomnjo: »Ldje ste prismode!« in si ogledal takoj vis-n-vls hišo, kier stanuje trgovec Ber^ant. Ta še pravočasno opozorjen ga je postavil iz hiše na zrak. Zviti Otorepec je na to odšel na Sv. Jakoba nr.bre-'ie, kjer so ga s huronskim krikom ženske pregnale Iz nekega stanovanja. Trikrat pre-varjenega se je končno usmilil stražnik in ga vzel v zaščito. Na policiji so mu voSčili srečno in veselo novo leto In mu obenem nakazali brezplačno stanovanje.
— PrJporoči se kavarna »TAPRAN« Turjaški trg 6. Dnevno koncert salonskega orkestra vstopnina pmsta. Cene običaine.
— Mariborski koledar 1923„ I. letn'k. Konzorcij narodnih trgovcev in obrtnikov v Mariboru je izdal žepni koledar, ki ga je uredil dr. Reisrnan. Vsebina n.'di poleg pregleda poštnih in brzojavnih pristojbin in voznega reda tudi lepo urejen seznam državnih in zasebnih uradov, zdravnikov, odvetnikov, industrijskih in trgovskih podjetij Maribora in bližme okolice.
— Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnnnščina? Vse to si lahko pri!irani-te in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanred-nega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza - preparati za negovanje lepote: Elza - obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 D), Elza - pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 din.) Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem In poštnino 35 Din. in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza voda za usta, Elza kolon-ska voda itd.; adresa: Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Eelzatrg št 238, Hrvatsko.
— Danes zvečer gremo v hotel Tivoli. Godba Dravske divizije, krasno petje in ples. Zveza nastavljencev de^ narnih zavodov in velepodjetij.
— Promenadni koncert godbe Dravske div. oblasti v »Zvezdi« v nedeljo, 7. t. m. ob 11. uri dop. pod vodstvom kapelnika dr. Jos. Č e r i n a. Vsporcd: 1.) Parma: Mladi vojaki, marš. 2.) Rendla: Srpski zvuci. 3.) Thomas: Ouverture k operi Raymond. 4.) VVagner: Slike iz muz. drame Parsifal. 5.) Muhvič: Srb. Slovenec in Hrvat
— Koncert v hotelu Tivoli v soboto dne 6. januarja in nedeljo 7. jan. 1923 od 16. do 20 ure. Domače jeterne in krvave klobase. Godba dravske divizije.    Vstopnina prosta.
Se priporoča Vek. D o 1 n i č a r.
Izredna purana.
— »Gosposvetskl Zvon«. Obratno ravnateljstvu Južne železnice je nabralo med svo;im uradništvom in uslužbenstvom v Luibljani ob priliki smrti matere g. dr. A. Faturja znesek 400 K v prid »Gosposvet-skemu Zvonu«. — Šentjakobski gledališki oder je podaril od igre »Noč na Hmeljnlku« svoj čisti dobiček v znesku 500 K »Gospo-svetskemu Zvonu«. — Za »Gosposvetskl Zvon« je darovala lekarna »Trebnje« 1130 kron (zbirka požrtvovalnih akademikov). »Lludski  oder«  v  Ljubljani  je  daroval za
»Gosposvetski Zvon« svoj čisti dobiček od igre »Revček Andr^jček« znesek 2537 kron 60 vin. — Jnsfp Kenda, notar v Cerknici, je poslal za »Gosposvetskj Zvon« znesek 200 kron. katere je plačal vsled poravnave Josip Znidaršič iz Grahovega 34 v kazenski zadevi Kra7čevih Iz Grahovega 33. — Iskrena hvala! Posnemajte!
Julijska krajina.
—    ItaKjansko-sIovenski  javni nrpist
»Osservatore Trlestino« priobčuje odlok z dne 25. pr. m., ki določa: 1.) V drugorodnili občinah Juliske kraine bo moralo biti ime ulic, trgov, javnih krajev na splošno, občinskih zavodov, ustanov in podjetij napisano v italijanščini na I mestu in v istem obsegu k? ga Ima sledeči nrpis, v drugem jeziku. 2) Enaka odredba velja za postavljene Izveske ali napije, da označijo sedež občinskih uradov in prdreienfh mest. 3.) V svrho istovestnosti bodo morale drugor»d-ne občine uporabljati izkjnčno Italijanske ali dvojezične uradne pečate, pri katerih ima italijansko besedilo, popolnoma enako dragemu, prednost. To ve!;a tudi za listine In spise, ki so v celoti sestavljeni v jeziku občine. Za p^š'ne clnš^ve bo moral vsak občinski urad uporabljati poseben pečat se-I stavljen v ftalijaščini ali pa dvojezičen n? J gorenji načJn.
Spominjajte se i Družbe sv. Cirila in Uda!
Stran 8.
SLOVENSKI NAROD- dne G. Januarja 1925
štev. 4.
Zasebni nameščenci, za Vaš mar ere!
»Organizator« z dne 20. decembra 1922 opozarja pod gornjim naslovom zavarovance Pokojninskega zavoda na proglas, katerega so »Združeni zasebni nameščenci« za Slovenijo in Dalmacijo Z dne 12. decembra 1922 objavili po časopisih v Sloveniji in Dalmaciji. Ta proglas Združenih zasebnih nameščencev je podpisalo s polnimi imeni 24 tovarišev, ki so predstavniki in funkcijonarii raznih strokovnih organizacij zasebnih nameščencev.
Ljudje okoli »Organizatorja« skušajo v svojem glasilu podpisance predstaviti kot eksponente političnih strank, dočim se sami predstavljajo volilcem pokojninskega zavoda pod firmo »Strokovna in nadstrankarska listac.
Mi ugotavljamo:
1. Da se to »Strokovno in nadstran-
fersko listo* ni upal nihče od zasebnih nameščencev podpisati s svojim polnim Imenom.
2. Da se je to listo podpisalo s splošnima firmama »Klub privatnih nameščencev Delavske zbemice v Ljubljani« Sn »Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani«.
Ugotavljamo nadalje, da tvorijo "*Klub privatnih nameščencev delavske ibornice« ne od nameščencev izvoljene, temveč celo proti njilicvi volji od vladnega zastopnika kot eksponenta politične stranke imenovane osebe. Ti proteži-franci razumevajo svoje naloge kot člani Delavske zbornice na ta način, da rušijo Stanovske organizacije zasebnih nameščencev.
Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije pa še danes sploh ne obstoji. Vkljub vsemu trudapolnemu prizadevanju se »organizatorjem« te zveze še ni posrečilo pridobiti za ustanovitev potrebnega Števila. Ta namišljena zveza poudarja na zunaj strokovno In nad-^sirankarsko stališče, v resnici pa hoče biti pomagalka v izvrševanju namenov gotove politične stranke.
To našo trditev potrjuje članek »Volitve v pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani«, objavljen v »Organizatorju« z dne 5. oktobra 1922. V tem Žlanku pravijo »organizatorji« izrecno v drugem odstavku: »V zmislu svojega programa opušča zveza (društev privatnih nameščencev Slovenije) za enkrat vse delo v raznih panogah splošno gospodarskega in političnega udejstvova-nja«. V četrtem odstavku istega članka pa nadaljuje: »S tem se je Zveza depolitizirala in prepoveduje do npda?jnega aktivno In favno splošno politično delo eksponentom svojih organizacij.«
S tem »organizatorji« sami jasno povedo, da »za enkrat« Javno ne bodo nastopili kot politiki, pač pa bodo tem boli tajno delovali na to, da se njihova nclitfčna misija posreči pri socijalnih institucijah.
Takšno je torej njihovo nadstran-karstvo!
Nasproti trditvi »Organizatorja«, da 2» »Združenimi zasebnimi nameščenci« ce stoji nobena strokovna organizacija, ugotavljamo, da so tovariši, ki so podpisali proglas »Združenih zasebnih nameščencev«, predstavniki raznih strokovnih organizacij, katerim se je pridružilo po veČini tudi članstvo onih organizacij, katere šteje »Zveza« za svoje. Celo funkcionarji teh poslednjih so spregledali nakane »organizatorjev« okoli »Zveze« ter so se pridružili poštenemu stremljenju »Združenih zasebnih nameščencev«.
Akcljr.ld odbor »^drcžsnfh zasebnih nameščencev«.
— Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »P e k o« so najboljši in na'cenejšf. Zahtevajte jih povsod. Glavna »aloga na drobno in debelo LJubljana. Bres it 20. 1
Turistika in sport.
— Otvoritev koč« na Vel Planini. Jugo-
slovenski zimsko športni savez vabi vse smučarje, da se udeleže otvoritve prve zimske športne postojanke v naših alpah t J. koča na Vel. Planini, katero otvorimo v soboto 6. t m. Odhod iz Ljubljane v petek popoldne.
— Vremensko poročilo: JugoslovenskI zimsko športni savez je prejel sledeča poročila: Iz Kranjske gore in Bohinja javljajo, da jc vreme južno vendar cblačno ter pričakujejo v kratkem snega. Kolikor je bilo snega v dolini je izginil v legah nad 1000 metrov pa leži približno en meter visoko sneg. Na Vek Planini kjer Je koča že otvorjena pa leži za smučarje izboren sneg. Osobito čez praznike je pričakovati prvovrstno smuko.
— Opozorilo smučarjem! Ker se v?.led
pomanjkanja snega množe izleti v planine, svari Jugoslovenski zimskosporini savez športne klube, da opozarjajo svoje članstvo, da se udeležuje teh izletov le pod nadzorstvom izkušenih vodnikov in krmarjev, katerim se je absolutno pokoravati. Kakor nudi zima v planinah nepopisne lepote, so nevarnosti za onega, ki zime v planinah ne pozna, ogromne ter je treba biti absolutno oprezen. Izkušeni smučar In vsi oni smučarji, ki pa bodo krmarili pod pravim nadzorstvom, bodo zamogli uživati vse krasote v planinah brez nevarnosti. Za eno opozarjamo vse smučarje, da v planinah absolutno ne poškodujejo pastirskih koč ali drugih planšarskih naprav, da si ne osovražijo tamkašnlega prebivalstva, — Jugo«lov. zimsko športni savez.
vesn.
— Druiivo «Soča» -vabi vse član« in
prijatelje na predavanje, ki se vrsi v petek, dne 5. jan. 1923 ob pol 9. zvečer v salonu pri »LEVU«. Predava g. dr. L C. Oblak o Ivanu Cankarju, apostolu soodreieno domovine.
— Dramska sekcija /ugoslovensker* naprednega akademskega društva »Jadran« v Ljubljani gostuje v nedeljo dne 7. t. m. v Narodnem gledališču v Mariboru s Petar Petrovičevo dramo v 3 dej. »Mrak«.
— Zbor dobrovoijcev. Na dnn 2. februarja t. 1. sklicujem redni občni zbor Oblasnoga Saveza dobrovoljaca v Ljubljani. Podrobnejše bodo člani pravočasno cbvcfčeni.
— Vsa invsl'dc, vojn« vdove Jat sirote, včlanjene pri Splošni organizaciji vojnih invalidov, vdov ih sirot, Poverjeništvo za Ljubljano in okolico, obveščamo tem potom, da se vrši dne 21. januarja t. L ob pol 9. dopoldne v prostorih gostinle pri Zlatorogu 3. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Volitev predsednika občnega zbora, poročilo funkcijonarjev, absolutorij. volitev novega odbora ter raznoterosti.
— Društvo delovodij In Industrijskih urađnikGv za Ljubljano ima svoj 24. občni zbor v soboto 6. t. m. ob 9. dopoldne v Rokodelskem domu, Komer.skega ulica 12. Zvečer ob 8. je v zgornji dvorani družabni večer. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
-— »Oospejno društvo krSČans&e ljubezni sv. Vincencija P>a v lanskega« !ma redno mesečno sejo ▼ ponedeljek dne S. t m. ob pol 18. zvečer v Jožef imun.
— Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani sklicuje za dne 10. januarja 1923 ob 20. zvečer v veliko dvorano Uniona javen shod vseh najemnikov, podnajemnikov in brezstanoval-cev. z dnevnim redom: Stanovanjski pravilnik in stališče vseh najemnikov napram njemu. Najemniki vsi na shod!
Peizvedbe.
*** Izgubila se je srebrna ura - zapestnica v sredo dne 3. t. m. zvečer ob 7. do pol 8. ure na poti od Miklošičeve ceste, mimo sodnjje, po Cigaletovi ulici, Pražakovl cest? do Dunajske ceste. Ker Je ura drag spomin, se pošten najditelj naproSa, da jo odda proti nagradi na upravništvo lista.
— Izgubila se je ženska ura i jermen-čkom od Mestnega doma do Frančiškanske ulice. Pošten najditelj se prosi, da }o vrne proti nagradi v Učiteljsk knjigarni v Pran-BHIjtaaJd ullcf.
— Izgulvla se fe 31. decembra v operi Dopoldne pri predstavi »Gorenjski Slav-ček« svilena modra ovratna rutica (Kra-genschutzer). Najditeljse prosi, da isto odda v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8, proti nagradi.
BoljŠeviški parlament.
V moskovskem Velikem gledališču je bilo otvorjeno 28. decembra X. vserusko zborovanje sovjetov. O notranji in zunanji politiki je poročal Kamenev, ki je naglašal, da  je  glavna naloga  zborovanja združiti vse sovjetske republike v močno, centralizirano državo, kar bi pomenilo konec meščanske vojne.  Glede zunanje politike je omenil, da je čas ko je morala Rusija sklepati nepovoljne pogodbe, že minil. Sedaj ona sklepa samo take pogodbe,  ki odgovarjajo njenim državnim in gospodarskim interesom. Kot primer lahko služi rapaliska pogodba. Rusija je odklonila   pogodbo z Italije, ker ta ni hotela priznati sovjetske vlade. Konferenca v Genovi in   Haagu ni dala nobenih rezultatov, kajti cena, ki so jo zahtevale velesile za priznanje, je bila malo pretirana. Radi tega poraza pa Rusija ni ostala osamljena, kar potrjuje rapaliska pogodba. Lausanska konferenca je dvoboj med Angleško in federacijo sovjetskih republik, dvoboj, ki se vrši na rač,un turškega naroda. Turški narod je prišel v položaj, radi katerega i« bil prisiljen sprejeti mirovne pogoje,  ki so  uničili  plodove njegove zmage. Sovjetska Rusija, ki je ostala prijateljica Turčije tudi v najtežjih trenutkih njene borbe z zapadnim Imperijalizmom, bo ščitila  v   Lausannl   suverenost   Turčije v vseh ozirih, kjer turška vlada tega ne bo mogla storiti.    Sovjetski crnomorski program    popolnoma    nasprotuje programu Miljukova, ki je hotel skupno z Angleško zasesti Carigrad. Naš program zahteva popolno svobodo v Črnem morju in Dardane-lah v svrho gospodarskega razvoja Rusije In izročitev Dardane! in Carigrada v turške roke. Zdi se, da je Turčija pripravljena v mnogih ozirih popustiti zapadnim imperijalistom,   Rusija pa tega   ne bo storila, kajti ona se dobro zaveda, da zahteva Cur-zona glede svobodne vožnje skozi Darda-nele za zavezniške bojne ladje pomeni razširjenje sfere bodoče vojne. Mi zahtevamo, da bo Črno morje izolirano od vsake možnosti nove vojne. K temu cilju vodi samo ena pot: Svobodno črnomorsko obrežje za trgovino in zaprte Dardanele za bojne ladje. Trockij je nastopil z govorom, ki je trajal tri ure. Ostro je napadal Združene države. Ameriški meščani, je dejal Trockij, so te hranili s krvjo In zlatom Evrope In greli roke nad evropskim požarom. Toda pride Čas, ko tudi njim odbije sadnia ura. Ce izbruhne socijalna revolucila v Evropi, se bo razširila tudi na Ameriko. Rusija bo z veseljem pošiljala živež v v«e revoluci-jonarne dežele. Ameriška industrija je podobna babilonskemu stolpu, ki se bo zrušil, kakor hitro Amerika izgubi svoje trge. Amerika }e izsesala bogastvo celega sveta in sedaj ne ve. kam bi Ž njim, Evropa pa propada. V evropski revoiucij! bo zmagal komunizem. Če pa se revolucija v Evropi zadrži Še deset let odpade ona kot kulturna sila In tedaj bi se morala revolucija začeti v Ameriki. Svetovna revolucija se začne najbrž že v letu 1923. in požar iz zapadne Evrope bo  objel  tudi Ameriko. Ameriško buržuazijo bo  zadelo  maščevanje evropskega proletarijata.   Govoreč o poskusih ameriške In evropske buržuazije uničiti komunizem ie Trockij dejal: Naše meje so strelni jarki, ki jih ne more zavzeti nobena protirevolucija.
Razne stvari.
% $eneacIjona?e« samomor. V Pragi se Se ustrelil ravnatelj Eskomptne banke Robert Blum. Samomor Je vzbudil veliko senzacijo v Pragi, zlasti, ker sta se pred enim tednom tudi usmrtila dva bančna uradnika. Blum je bil ravnatelj deviznega oddelka.
* Plesni rekord. Predsednik londonske »Družbe plesalcev« J. B. Cooper-Reade le izdal seznam o svojih plesih v letu zimske sezene 1921. Plesal je v tej sezoni 11.000 plesov z 820 raznimi plesalkami. Plesom je prisostvovalo 230.000 oseb. Bil je sodnik na 28 plesnih turnirjih, priboril si je en plesni turnir, kakor 132 posamnih nagrad in 164 diplom. Med plesom le napravil progo 10.000 kilometrov na parketu plesnih dvoran. — Dobro bi bilo vedeti, koliko podplatov je raztrgal?
• Vraže vlomilcev. Pred kratkim je bilo poročano, da ie neki mož enajst let upotreb-ljeval krsto za blagajno in ta čudna blagajna je bila bolj varna, kot najtežji tresor modernega časa, kajti vlomilci so se krste bolj bali kot hudič križa. Splošno so vlomilci vsi polni vraž. Skrbno se ocibliejo hiše, kjer je kdo umrl. Kar je črnega pomeni vlomilcu nesrečo. Črna mačka, ki je za druge sreča, mu je osovražena. Ravnotako sovraži slepega psa. Angleški novinar Crlstopher Beck na-
' vaja razne interesantne vraže, ki so udomačene med vlomilci. Gotovi dnevi in letni časi so vlomilcu nepriljubljeni. Razni ujetniki ki so bili pri »poslu* zasačeni, so pripovedoval!, da so bili radi tega zasačeni, ker so proti svoji navadi vlomili 13. v mesecu. Tudi razna znamenja imajo za njih velik pomen. Ce se je ustavila ura, zapusti vlomilec takoj prostor, kjer je skušal vlomili. Tudi noža se ne sme ukratsti kar pomeni nesrečo.
* Američki konzul, ki pozna ljudL V angleškem pristanišču Liwerpoolu se je pojavil nekoč pred ameriškim konzulom 15 letni deček. Prosil je za prosto vožnjo v Ameriko, Češ da je Amerikanec, da je odšel od doma. hoteč dobiti sreče po svetu ali sedai se mu je stožilo po domovini. Konzularni tajnik je dečka nahrulil, da laže, da nikdar še ni bil v Ameriki in da hoče samo brezplačno priti v Ameriko. Deček je začel bridko jokati, na kar se je obrnil k njemu sam generalni konzul. Ta ga ie izprašcval dol-Časn gledal dečku v oči, potem pa ga vprašal: »Povej mi v katerem vrtu si v Salemu, kjer si doma, kakor praviš, s svojimi tovariš« krade! najlepša jabolka?« Konzul je bil namreč sslemski rojak. Deček je vesrlo odgovoril: »Na vrtu starega Folsona« in rdečica mu je znlila obraz. Konzul se nato s srčnim nasmehom obrne do tajnika in ukaže da naj le napravi za dečka potni list. ker je v resnici doma Iz Salema, kjer je tudi on, konzul v svoiih otroških letih kradel jabolka na istem vrtu pri starem Folsonu, kakor ta dečko. »Srečno pot dečko moj. pozdravi ml domovino«!
* Volkovi pred vrati Rima. V tekočem mesecu je bilo po raznih krailh Italije izred-dno mnogo mraza. Meteorologfčne postaje pravijo, da je v sto letih naiveč desetkrat v Italiji tak mraz. kakor je bil v letošnjem decembru. Posledica tega mrzlega vremena se je opažala pri volkovih, ki so zapuščali samote In gozdove ter se približali mestom in zlasti so Imeli v bllžnii okolici Rima ovčarji par velikih bitk z volkovi.
* Eksplozije v ameriških premogovnikih. Zadnje čase je bilo v ameriških premogovnikih zelo obilo nesreč. Pri šestih eksplozijah je poginilo 185 ljudi in nad 150 je bilo težko ranjenih. Nezgode se pripisujejo večr aktivnosti v rudokopih, drugi vzrok pa bi bil tudi izprememba osebia po stavki In premestitev premogarjev v druge rudnike, kjer se še ne vedo izogibati tamkajšnjim nevarnostim pa tudi tuintam primanjkuje discipline, ki ie bistveno potrebna za uspešen boj proti nezgodam.
* Iz spominov   glavarja razbojnikov.
Carmlne Donatello Crocco ki je več kot pred 60 leti bil kot glavar raibolnlkov trepet in strah vse južne Italije, je sedaj objavil svoje življenske spomine, ki jih ie spisal v zaporu na otoku Elba. kjer je že nad 62 let zaprt na doživljensko prosto ječo. Glavar «apašev» ki je danes star 92 let, je začel svojo karijero kot vojak v službi kralja Sicilije. Pri pregledovanju čet Je stopil z vrste k kralju Ferdinandu ter ga prosil če sme obiskati svojih deset nepreskrbljenih malih bratov in je pri tem prošnji pristavil, če ne se bo kralju »slabo« godilo, nakar Je bil aretiran. Usmrtil pa je dva stražnika in zašel z begom na pot zločinov. Bil je ponovno prijet pa je zopet pobegnil in se postavil na čelo bande 45 roparjev, s katero le ta-korekoč obvladal južno itall'o. Zasedel je 25 vasi, potolkel čete, ki so bile poslane proti nJemu, dvigal davke in imenoval župane In uradnike. Končno se je moral udati premici 12.000 vojakov in pobegnil v cerkveno državo, kjer so ga ujeli in obsodili na doživljensko ječo.
* Hipnoza In fašisti. Kakor poročajo Iz Ankone je Imel tam pred kratkim Italijanski psihijater dr. Watry znanstveno predavanje, na katerem je tudi hipnotiziral nekaj oseb, ki so potem kot poslanci imeli političen govor vsak nasprotnega po svojem političnem prepričanju. Ko je bila diskusija navišku, je nenadoma udrlo nekaj fašistov na oder In so pretepli zdravnika kakor svoje lastne tovariše, ki so v ostrem tonu obsojali nasilstva fašistov. Sest težko ranjenih z dr. Vvatrvjem vred so morali prepeljati v bolnico.
DELAVSKI IZGREDI V MORAVSKI OSTRAVL
— Moravska Ostrava, 3. januarja. (Iz.) Danes dopoldne je prišlo do velikih izgredov, ki so bili povzročeni od brezposelnih delavcev. Brezposelni so se zbrali pred občinsko hišo, zahtevajoč da se ugodi njihovim zahtevam. Priredili so demonstracije, tekom katerih je prišlo do izgredov. Položaj je bil zelo kritičen, tako da je moralo nastopiti zelo ojačeno orožništvo z nasajenimi bajoneti.
NAJNOVEJŠA POROČILA. Atentat na finančnega ministra dr. Rastna.
VZROK — RAŠINOVA FINANČNA POLITIKA.
— Praga, 5. jan. (Izv.) Danes zjutraj je bil izvržen atentat na finančnega ministra dr. Rašina. Minister je bil težko run j a: v kolk.
— Praga, 5. jan. (C. T. K.) Danes zjutraj ob 8.45 je bil izvršen atentat na finačncera ministra dr. Ra-šina v momentu, ko je hotel stopiti iz svojega stanovanja v Žitni ulici v avtomobil. Enaindvajsetletni zavarovalni uradnik Josip S ou p a 1 iz Nemškega Broda je nanj oddal dva rcvol-verska strela, od katerih je eden finančnega minisra zadel zadaj v kolk. Težkoranjcnc^a dr. Rašina so takoj odpeljali v podoiski sanatorij prof .dr. Jehličke. Sottpal ne pripada nobeni politični stranki in tudi ni legionar. Na mestu takoj od straže prijeti atentator jc na policiji pri prvem zaslišanja izpovedal, da mu jo daia glavni povod za atentat dr. Ra-šinova finančna politika. Omenil je dalje, da je hotel dr. Rasina ustreliti že pred dvema dnevoma, a £a je pri tem ovirala neka v momentu mimo-idoča dama.
* 41
s
Finančni minister 'dr. Rasin vži-va v svetovni finančni politiki največji up;!ed; njegove reforme v državnih financah vzbujajo vsepovsod največjo pozornost. S krepko roko je dr. Ra^in postavil trdne temelje državnim financam Češkoslovaške republike, uvedel v državno računovodstvo povsem nove in moderne metode, njegov! ck^pozeji so povsod napravili najdobekejši vtis, v svojem resortu je uvedel najvzornejvi red, na drugi strani pa je dr. Rašin neizprosen napram vsem špekulantom. Stroge kazni in sodbe je dr. Rasta pred dnevi izrekel proti nekaterim bankam, ki so hotele izpodkopati tečaj češkoslovaški kroni z nepošteno špekulacijo. Tako so bile obsojene: Češkoslovaška eskomptna banica na 15 milijonov čK, banka *Union« na 5 milijonov, Komercijalna na 2 in bankir 5elig na 1 milijon čK radi protizakonitega trgovanja z devizami.
UKAZ 2UPMKOM, DA MOLIJO ZA USPEH MUSSOLINIJEVE VLADE.
— Rim, 4. jan. (Izv.) »Oiornale di Roma« naznanja: Cdcde na duhovne vaje, ki jih imajo vršiti župniki od Č:>sa do Časa, se je izvedelo, da je bilo naročeno, naj se Župnikom zaukaže, da imajo, ko se vrnejo domov, med mnšo in ob drugih pn!Tkah v cerkvi moliti k' Bogu za uspeh Mtissolinljeve vlade.
DIREKTNI ZELrTZNIŠKI PPOMET MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO.
— Beograd, 5. Januarja. (Izv.) V ministrstvu snobračala le sestavljena posebna komisija, ki Ima prijeti pogajanja z Nemčijo za vzpostavitev direktnega železniškega prometa med obema drŽavama.
LJENIN NEVARNO OPd.rTL. -— Berlin, 4. januarja. (Tzv.) Dr. Klem-perer, ki je ponovno zdravil L?enina, ie prejel brzojavni poziv, da nemudoma odpotuje v Moskvo. Zadnji čas se je Ljeninovo stanje znatno poslabšalo ter so mu zdravniki svetovali, da opusti vsako delo.
Borzna poročila.
— Zagreb, 5. januarja. (IzvJ Danes borza ni poslovala.
— Curih, 5. januarja. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.60, Berlin 0.066 \. Dunaj 0.0075, Praga 15.34, Budimpešta 0.21 */%. Milan 26.80, Pariz 37.05, London 24.52. New-vork 5.2S, Bukarcfita 3.—-, Sofija 3.50.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Od zov orni urednik:
VALENTIN KOPITAR.
Naf boljše
šivalne stroje
19 Zetsa plsmeaa garaac!]a!
za rodbino In obrt po ugodnih cenah In obrokih
priporoča ttrrdka
ION. V0K,
LJUBLJANA, Sodna al. 7. — BO T 0MB STO, OUral trf.
Lesne industrije!
Eksportna tvrdka z dobrimi ino* zemskimi zvezami i$čo trajno sti* ke z zmožnim producentom vsa*
kovrstnega lesa. Ponudbe  pod  »Ia  blago/l85 na upravo »Slovenskega Narodac.
Prijatelji vrtnarstva
SE VABIJO K PRISTOPU
v društvo »Vrtnarska šola"
00 50.000 kron nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi ali zamenja svoje stanovanje proti mojemu, obstoječemu iz 2 sob, predsobe, kuhinje, podstrešja in kleti. Voda in električna razsvets
1 java v stanovanju. Nahaja se v skoraj novi hiši, v sredini mesta. Reflektiram na primerno stanovanje v stari ali novi hiši, z najmanj 3 so* hami in vsemi pritiklinami, tudi v sredini mesta. — Dopisi na upravo »Slov. Narodaf pod »DOBRA NA* ____. GRADA/180«.
želim psa
volčje  pasme, kateri  je dober hišni čuvaj in po možnosti dreiir*n. — Po* nudbo z ravedbo cene in r?«™*.^ r»n »SIot. Kar.« pod VOLK'193.
Ha prodaj imam lepega psa
volčje pasme, starega 5—6 me* •ccev. — Vpraša se v trifiki Gajšek, Roflaška Slatina. 194
En milijon kron posojila
rabim   proti   15 %   obrestim in intabulaciji na dobro idoče pod* jetje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Intabulacija/192«.
Proda se
dve hrastovi spalnici, več omar za obleko, umivalniki, postelje in nočne omarice iz mehkega lesa.
Vse novo izdelano. X ZUPANČIČ, mizar. Vrhnika. ^ v196
Piačiina natakarica
želi službo v boljšo restavracijo ali gostilno v Ljubljani ali tudi izven. — Ponudbe pod »Plačilna na* takarica/187« ca upravo »Slov. Nar.«.
Proda se skero nova hiša
s hlevom in posestvom na Go* renjskem radi selitve.  — Cena 75.000 dinarjev.  — Natančnejša pojasnila se dobi pri:
CIRIL GASPERIN, trgovec Smokuč, p. Žirovnica, Gorenjsko.
jetnike knjige na ur. o.--.
Proda se tudi podij za okno ter starinska elektilčna roječa svetilka. Naslov K. B.? Dunajska cesta 10, med 5. in 6. popoldne. iss
Lesnega strokovnjaka,
trgovsko izobraženega, uglednega, in* teligentnega, agilnega in zanesljivega z večletno prakso v mehkem in trdem lesu, zmožnega slovenskega, hrvat* skega, nemškega in po možnosti tudi italijanskega jezika, kateri je stal v zvezi z večjimi tvrdkami naše drža* ve in bi ce ugodno rabil za nakup različnega lesa, rotrebuje večja ek6« portna lesna tvrdka. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, spričevalom irv referencami pod »Kav* cija/184  na  upravo »Slov. Naroda«.
Službe išče mizar,
samostojen, s prakso v najfinejših delih  z  zasiguranjem st^p;-vanja. — Ponudbe pod »SAMOSTO JEN/195« na upravo »Slov. Naroda*.
Osebo, moški ali ženska,
katera bi podučevala 151etno deklico trgovskega kn jigovodslva, sprejme FR. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Koresponfcni
(koresponđentinla)
starejša dobra moč, z znanjrm slovenščine in nemščine, po možnosti ita ija..-ščtne, se sprejme. Pomdbe s prepisi spričeval o cfoaedaniem službovanju na Trsan A Gorjano, Kranj. W.
Ali poinatt I
Feller-jev Elza Fluid?
Ako ne — zakaj se z  njim ne
spoznate? Ako ja — zakaj ga ne upeljate
v vaši poslovnici? VI vendar telite, da pomnožite
število vaših odjemalcev I Priliko zato In dober zaslužek nudijo vam
FELLERJEVi ELZA-PREPARATI!
Klavirje
ecJaSj]* in popravlja solidno in toina
ter gre tudi na deželo.
Feliks Povše
Prostovoljna jini
©o
oo
Zamenja se stanovanje,
obstoječe iz treh sob in kuhinje z enakim. — Ogleda se lahko vsaki dan od 11. do 12. dopoldne §Y: JO^Sf^L NASJPjt. 37 priti., Jevo.
Trgovska sotnidnioa,
dobro izvežbana v špeceriji, ga* Ianteriji ter manufakturi, išče mesta v boljši trgovini kot pro*
dajalka ali blagajničarka. Ponudbe  na  upravo »Slov. Naroda« pod »SOTRUDNICA/164«.
Felerjev Elzafluld, moČneiš' ]n botiši kakor francosko žganje ; Elza Ulljno-mlečno   milo, (najfinejše
milo lepote); Elza-pomada za leooto obraza, Elza-pomada za rast las, Elza-kolonska voda, Eiza-voda za usta, Elza-lilijno mleko, Elza-Sumski miris za sobo, Elza-turistovski oblil   (obliž *a kurja
očesa) Elza-mentolni črtniki itd. Cana In popust? za »redorodajalce poprašati pri:   EUGEN V. FEt-LER, leka.nar,   Stublca   Donja, Elzatrg
št. 238, Hrvatsko. Sedanja cena za Elzafluld na preprodajalce : Brutto 5 kc : 24 dvojnallh In 4 spec. steklen. 195 Din. Brutto 10 kg : 48 dvojnatih In 8 špec steklen. 374 Din. Na gornje cene se računa za sedaj 5 - / o doplatka.
Velika soba,
Njiva
11 oralov velika, v Spod. Šiški med državno cesto in železnico, se da skupno ali v delih v najem. Pcizve se pogoje v pisarni dr. P. Luckmann, Ljubljana, Gradišče 4. 183
Hote
vzameva v najem
aH dobro Idočo gostilno* bodisi ▼ mestu ali trgu za takoj aH pozneje. Ponudbe pod .Kavcija 199* na upravo Slov. Naroda. 199
13 m dolga, s strogo separatnim vho* dom, v sredini mesta, ugodna za pi* samo, se zamenja z družinskim sta* novanjem iz 2 sob,   ali  pa se odda
dotičnemu. H posodi 30.000 Din. Ponudbe pod šifro »Pisarna; 117« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Pisarniški uradnik (ofioial)
vešč slovenske in nemške kores« pondence išče pisarniške službe v popoldanskih ali večernih urah. Sprejme tudi delo na dom. — Gre tudi kot nadzirateij h kaki tvrdki ali podjetju. — Ponudbe pod »OFICIAL/182« na upravo »Slovenskega Naroda«.
jVtotori na vrtilni tok:
Zmožnost 280/320 Volt, 50 period, 1440 tur. 12, 2. 3. 4. 5*8. 6*9, 11. 11 5, 14, 17-5, 29 PH: 380/220 Volt, 50 period, 960 tur. 15, 26, 43. 52, 6*9, 8*6, 14, 29, 35 PH; 260/150 Voit. 50 period, 1440 tur, 1-2, 2. 3, 4. 58, 6*9, 115, 17 5, 29, 35 PH; 220130 Volt, 50 period, 1440 tur, 12, 1*5, 2, 3, 4. 5*8,6-9, 115, 175 PH; 190/110 Volt, 50 period, 1440 tur, 1-2. 2, 3, 4, 5*8, 6 9, 11*5, 17 5, 23, 29 PH
EnakofmenskI motorji oz!r. dinami:
300 In 210 Volt, 1100 do 1800 tur; z.nožnost 1*3, 1*8, 21, 3, 4, 4*6, 6, 9, 10 5, 24 PH; 440 in 220 Volt, 1100 do 1SO0 tur; zmožnost l. 1*5, 2 1, 26, 3, 4, 4 6, 6. 6*7, 9, 10 5, 14*8 PH
Iselatorjl za telefonske naprave, nanrave za visoko in nizko napetost
Isolatorske opore vseh velikosti dobavlja s skladišča Grax po najugod nej?ih plačilnih pogojih
R. Zamponi & Co.,
G raz i Fischmarkt 3, Fernsprecher 4357 Maschinen- und Metall-Industrie.
ki se vrši v torek dne 9. t. m ob 9 uri (na dvorišču) Kava S p. Šiška. Prodaja se bedeče: pohištvo, vozovi, stroji, servisi
Samostojna
rn a itd,
in Izvežbana
kuhari sobarica
se sprejme proti dobremu plačilu. Ponudbe pod
otrok/191* na upravništvo lista.
.Ljubezen
do 191
PIJ
traže svetska tvornica čelika. U obzir dolaze samo prve sile iz gvoždjarske ili tehničke struke, koje znadu u govoru i pismu Srpsko-Hrvatski i Njemački i koje su več uvedene. — Detajlirane ponude sa životopisom, Fotografijom, zahtevom plače i naznakom u kojim krajevima Jugoslavije su več uvedeni. Ponude moli se slati pod „Čelik-  na anončnl zavod Ivo Sušnik, Maribor,
Slovenska nlic* 15.
Knjigovodja ali knjigovodkinja
se sprejme pri večjem iudustrijskem podjetju v Ljubljani. Pogoji: Popolno znanje dvostavnega knjigovodstva in slovenskega ter nemškega jezika, večletna praksa. Prednost imajo izurjeni stenografi ali steno^iafinje. Začetnice so izključene. — Istotam se sprejme perfektna strojepiska, ki je zmožna slovenske in nemške stenografije ter popolnoma obvlada slovenski in nemški jezik. Prednost imajo tiste, ki so sposobne srbohrvaškega in italijanskega jezika. — Poizve se pri ravnateljsivu drž. dvorazr. trgovske šole, Kongresni trg 2, vsak delavnik od 9. do 10. dopoldne.
TI7KARNA „MCRKUR"
trg .- ind. d. d.
LJUBLJANA, Simon Grosorcičeua ulica
(nasproti palače pokrajinske vlade)
TIskarna aa nahaja v novo zgrajeni lastni hlsl. Je najmoderneje urejena ter opremljena a po-popolnoma novimi stroji. Tiska In izdaja Trgovski list". Priporoča se za tisk vsakovrstnih tiskovin: časopisov, knjig, brošur, trgovskih In uradnih tiskovin,   cenikov, lepakov, posetnic,  kuvert, itd.
Va dela se izvršujejo   kar najhitreje
in po najnižji ceni. POSTREŽBA TOČNA IN   SOLIDNAI g
3OTP3E5r5!!BigrS52SrS
ČaSUa tega delikatnega likerja je nepopisen užitek'
p>?Sporočamo T COGNAC OALMATIA KEDiciNAL In druge Izbrane likerje, žganSa, ekstrakte in strupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA
DESTILACIJA
V. M0RPURG0, SPLIT
Zastopnik: Ado!? Kor d in, Ljubljana, Beethovnova 9.
Važno za trgovce z asa Jeni In čevlji!
„ H EVEAX"
iflfamieao ne premoči ji va niii za Čevlje,
nsutrpoa za Tsakega9 slasti pa za lovcoy
turiste in drage športnike. Glavna zaloga za Slovenijo. JULIJA ST0B, trgovina s čevlji, L]nU]ana9 Prešernova ulica
Uprava   Narodnega   gledališča   v Ljubljani
namenja žalostno vest. da je njen velcraslnžn. flan, operni pevec gospod
mota
dne 4. fannarja 1923 v Prag! umrl.
Odličnemu umetniku in požrtvova'nema sotrudnlku, ki Je takoj po prevratu posveti! vse svo;'c izredne zmožnosti novo vstajajoči stov enski operi ter ji ostal zvtsi do konca svojih dni, bodi ohranjen hvaležen in trajen spomin.
V LJUBLJANA, dne 5. januarja 1923.
Prodam posestvo
z gospodarskim poslopjem v bli* šini Ljubiane, približno 4000 m3 zemlje, pripravne tudi za stavbi*
šča, po ugodni ceni. NasloT pove uprava »SI. Nar.« 135
Proizvaja in razpošilja se na drobno fn debelo; Čevlja gornja dela v vaeh modelih«
Specijalna ,trgovina ročno izdelanih osobito trpežnih čevljev za lovca delavce In luxus nudi po vsekakor konkurenčnih cenah razpoSiljalnica .Garancija'
Jos. Gage!, Ljubljana, Sv. Petra c. 7-
Zahtevajte ceniki
Proizvaja in razpošilja se na drobno In debelo t Čevlja gornja dela v vaah modelih.
Delniška družba združenih plvovaren Laško In Žalec naznanja žalostno vest, da je umrl dne 5. januarja 1923 njen zasluženi upravni svetnik, gospod
•m
*.->.y-
Tj?*
Blagega pokojnika ohranimo v najlepšem spominu!
Laško, 5. januarja 1923.
h-
-
-
■J
			
			
			
-M	Igor— ^.z^&g^čts*. r.^-jp*^p		^ it ti HT11 "u    fTi i m *                          . i_       li _j.TtT '
t
K«stnl pogrebni zavod t LJubiJanL
Naš dobri soprog in oče, gospoa
Anion Cosfa
rac. ravnatelj v p«
fe danes dne 5. januarja 1923 ro dolgi mučni bolezni, previden s to.azili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb dragega pokojnika se vrSi v soboto, 6. januarja 1003 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosil Gradište st 14 na pokopaliSCe k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 5. januarja 1923.
Amalija Costa, soproga. — Tonček, sin.
Zahvala.
■
V dnevih neizmerne žalosti vsled nenadomestne Izc^ibe našegp predobrega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
rac. ravnatelja
došlo nam Je od vseh strani toliko globokega sočutja, da se moremo le tem potom najsrčneje zahvaliti.
Zahvalo je izreči predvsem častiti duhovščini z g. župnikom Finžgarjem za častno spremstvo, g. delegatu minisrr. financ Dr. Karol Šavniku, dvornemu svetniku Bonaču in vsem ostalim uradnikom delegacije in drugih resorov, predsed Glasbene Matice Dr. Ravniharju, ravn. Hubadu in Glasbeni Matici za v srce segajoče petje, Sokolu II. za godbo in častno spremstvo, vojaški godbi za žalostinko pii prihodu sprevoda k Sv. Križu, ter vsem drugim številnim udeležnikom, ki so spremili pokojnega na zadnji poti in končno vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Ljubljana, 5. januarja 1023.
Žalugcčl ostali.
.4-.. ^v-- •*
+
Vsem prijateljem našega gledališča javljamo tužno vest, da nas je za večno zapustil naš nepozabni
Pepik Drvota
Zapustil nas je nepozabni drug, odličen pevec in dober prijatelj. Naj sladko sanja svoj večni sen v domači češki zemlji! Ljubljana, 5. januarja 1923.
Mnfflijt glei igral«? lIoNjana.
e«5-*#-
Pot.Hm Srcem nfiznnnjamo \*sem sorodnikom, prijateljem la znancem tužno vest, da je preminula naša iskreno ljubljena
ASblna Novak.
Pogreb nepozabne pokojnice se j« vršil dne 3. jan. na pokopališče na Viču. Vič, dne 3. jan. 1923.
_ Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vtem, ki so spremili aseo n*d vs« ljubljeno
Albino
na zadnji pol! fn JI Izkazali zadnjo čast, izrekamo ntjftplo ran vato, Posebej se zahvaljujemo aa darovane prekrasne vence ter za dokaze iskrenega sočutja. Še enkrat najlepša hvala 1 VI6, dne 4. januarja 1923.
Žalcjoči ostali,
CU
17
Prosto stanovanje,
trgo¥. lokali, skladiiia itd.
takoj la razpolago kupcu velike skoraj nove stavbe. Hiša se nahaja ea. 500 korakov od ljubljanske električne cestne železnice. Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod .Selitev 10934« na upravo Slovenskega Naroda. 10934
1
SMa*'š8nik fei spremeni! službo.
NASTOP  TAKOJ.  — Ponudbe na upravo   »Slov.    Naroda«   pod »Skla* diščnik/109«.
Dua dijaka
Zalega pohištva - Isstna tapetniška dalasrJca
04 navedne do nalflnelša opreme- — Cene dnevne. BRATA SElfERa Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej)
(Voligatter), žagne naprave * stroj« za obdelovanje Sesa vsake vrste,   najnovejše  kotiStn ledje, dobavi  takoj  po najnižjih  cenah  t jugoslovanskega sklidlšca
—   173LKZBW£B£2, XUL —
Breitenteerstraase 56. 10506
sredajeiolca se sprejme na hrano in stansvanje ▼ bližini obrtne iole. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 95
NemeMovano
sobo
Uče soliden gospod. Ponudbe pod .Miro* poštno ležeče Ljubljana 1. 97
Službo hišne išče
gospodična, katera zna šivati in
bi tudi pomagala kuhati. Naslov pove uprava »SI. Nar.« 121
GOSLI
podučuje poklicni godbenik. Ponudbe pod »VESTEN/72« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
C
prejme se takoj
Gozdni in lesni manipulant,
vešč samostojnega vodstva gozd? nih industrij, lesne trgovine, z znanjem več jezikov in knjigo* vodstva, želi s 15. januarjem pre* meniti mesto pri večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Samostojen/77«.
Boljša
k mirni stranki kot sostanovalec
soliden gospod. Naalov pove uprava »51. Nar.«. 100
Išosr! posojilo 7(19 Din
proti dobrim obrestim in sigur* nemu jamstvu za pol leta.
Ponudbe pod »Posojflo,'°S« na upravo »Slovenskega Naroda«.
veijl
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti.
Poskusite enkrat z ilustrovanim katalogom tvrdke H- Suttner, ( metnik Henri Malre), Ljubljana št. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalne znamke .IKO* iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, narn\zno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrlžne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, nažiga Pe in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
ML SUTTNER, |imetnik Henri Maire), Llubljana št, 3.
POUK V UUDSCOSOLSKIH PREDMETIH TER NEMŠČINI
(rudi začetnikom) daje izprašana
učiteljica. Poizve se v trgovini T. EGER, Sv. Petra cesta 2.
Pri
revzsme se
dobro vpeljana trgovina z meša< nim blagom zunaj mesta a!i na
dez*H s stanovanjem vred. Ponudbo p^d »Trgovina '41« na upra? vo »Slovenskega Naroda«.
3bs faVri
59 000 Da posojila
sa več let proti dobrim cbreatim na nove Mavbe ali dobrim tr?. podjetjem v Ljub liani  proti  prvi intabulsctfi. PonuJbe pod .Srafito novo leto 11563* na mpr. Slov. Naroda. 11662
Radi opustita kolunkeso oMa razprodamo
OEds množino Mmim in Roun-šbesa Masa ter Izdelanih in pollztfe-Ionih uozov, D zalogi so: oljnate osi, navadne osi, uzmeti (peresa), pašno !n oglato železo, tanetnliko Maso, zaprauljenikl, luksuzni vozouL
Prodala ss orSl osafcl dan o looarsl KerliC, LJubljana, Spodnja SISaa.
Proda se zidana hiša,
krita z opeko, pol orala, »veta, pri* ">rtma za vsako malo obrt. Pet minut oddaljena od kol. Brežice ob glavni cesti; ima tudi 20 sad= nih dreves. Cena 180 tisoč kron. Naslov pove uprava »Slov. Nar.« 112
Pisarniška ms8,
pthsjulveMffnfa raemrmrredne de^ttfrz šole m trgovskega tečaj m s triletno prakso, vešča slovenskega, nemškega,
deloma hrvatskega jezika, perfektna strojepiska, v knjigovodstvu deloma izurjena, Hče primerne službe. Želi oskrbo ▼ hiši. Gre tudi na Hrvatsko
ali ▼ Dalmacijo. Ponudbe   pod   »Pisarniška moč'119« na  upravo  »Slovenskega Naroda«.
gospa,
katera govori slovensko, hrvat« sko m nemško, vajena kuhanja in vsega gospodinjstva, išče me=
sta gospodinje. Cenj.   ponudbo   pod   »Vcstna/84« na upravo »Slov. Naroda«
Lesene sode
dobro ohranjene, od petroleja, strojnega olja in strojne masti, kupi družba »ZORA«. Dunajska
cesta, št. 33 (pri Balkanu). Ponudbam je navesti ra^polo^-ji* va množina sodov in skrajna cena.
Proda se mlinska onrava
s
radi izpremembe obrata z vsem inventarjem   za   dnevno kaprici* teto od 1 vagona žita. — Stroji večinoma   novi  in  moderni, ter
dobro ohranjeni. Za   natančnejše   informacije   se je obrniti   na   upravo   »Slov. Naroda« pod »Mlinska  uprava/88«.
Kdo pirgMe delavce in oslitfhence?
frlro rada drž. kom., ljubljanski od= sek, predlaga strokovnjake vseh strok, inženjerje, agronome, knjigovodje, pra vitel fe posestev, učitelje raznih jesikov in glasbe, šoferje itd. ter na vadne delavce. — Ljubljana, hotel »Soča« 14. — Sef odseka: Dr. E. Bori* sovsMozorov. 24
V četrtek dne IS. januarja 1923 ob 10. uri dopodne se vrši na licu mesta v Mariboru, Mlinska ulica št. 15
pr©sft©ys-"!m Ic!:i?r:3 dražba.
Proda se hiša z vrtom. V hiši se izvršuje stara gostilni carska
obrt — peprej znana Šoštaričeva gostilna.
Najnižja ponudba znaša 2 milijona jug. kron. — Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe položiti 10 % varščine, — Hiša se proda tudi pred dražbo, ako kupec to želi.
Natančnejše podatke glede dražbenih pogojev, obsežnosti objekta itd., dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru.
Potrebni su nam za što skoriji nastup: 1. KORESPONDENT, vest stenodaktHograf, koji potpuno vlada još nemačkim, eventualno francuskim jezikom i pozna knjigovodstvo; 2. KNJIGOVODJA« BILANCTST sa dužom trnovačko=>bankovnom praksom; 3. SPEDI* TER*CARINTK sa kvalifikacijama ovlaštenog carinskog posred* nika; 4. PRAKTIKANT za REVIZORA sa svršenom stručnom ili trgovačkom školom, a prednost imaju oni, koji su već radili kod koje veće zadruge ili saveza zadruga.
Refektiramo samo na prvorazredne mladje sile sa teorijskom i praktičnom snremom. Ofcrte neka nam se podnesu najkasnije do 15. januara 1923. godine sa prilogom prepisa ili originala sveđočba, sa naznakom referenca, sa uslovima i danom nastupa. Služba je privremena za prvih šest meseci, a iza toga če se konačno regu* sati položaj i stalne prinacTežnosti, a sve to po odredbama pravilnika o najem službenem osoblju.
Savez Nabavljanih zadruga državnih službenika
U BEOGRADU, Karndjordjeva ulica broj 14.
Prodajalka
(stanujoča v Ljubljani), perfektna samostojna moč z večletno pra? cso, dobra računarica, se sprejme takoj ali pozneje. — Prednost imajo  gospodične, izurjene tudi
kot blagajničarke Predstaviti se je pri F. ČUDEN, Pre* iernova ulica 1. 19
pnss ursfc
sveže blago
povsem zrela
dobavi se povsod
L hrv. Inifiici salame» suš^^? mesa In masti
M. Gsvrllovfč
sinov!, d. d-Petrinja.
Glavno zastoostvo za Slovenijo
S*. BUNC IN DSiUG
Celje — Maribor — Lju&ljans
l^^-:u,
ker jamči za vloge mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru.
Mestna hranilnica je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotin-ski denar sodišča: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Istotako tudi morebitne pologe okrajna glavarstva. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko prebivalstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvorr toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času po preobratu narastle od 38 na
•   75,0G0.@e@ Umu
Od 1. januarja 1923 dalje bode obrestovala hranilne vloge po 5%, večje in stal-nejše pa po dogovoru tudi višje.
: Dii 10.11-
Podružnice:
Bled, Cavtat, Celje, Dnbrovnlh, Heroeejnoviv Jelša, Jesenice,- Sorcnla, Kotor' Kranj, Ljubljana,  Maribor,  Metković, Prevalio,   Sarajevo, Split, Šibenik,
Tržio, Zagreb«
Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: Jadranska.
Afiliirani zavodi:
Jadranska bsakai Trst, Opatija, Wien, Zadar.
frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City.
•anka Tagoslavo do Cbile, VaJparaiso, AntefogasU, Punta Arena«, Puerto Natales,
Porvenir.
M m g
1
H720 vse pisarniške potrebščine,
blagajniške knjige, glavne knjige, saldokonti, štrace,  amerikanske journale,  kontokorente, pisarniški in strojepisni papir, pivni papir, pivne vage, registrator] e, vložne mape, koverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige. Indigo* in Karbonpapir. — Sapirogratrole, hektografični HitL Crnilo najboljših tu- in inozemskih tvrdk. Sprejmo se v tisk vse tiskovine 4 in knjižice
Ivan M. trgovina s
• e
/
7084
MA
štev. 4
»SLOVENSKI   NAROD« dne 6. januarja 1323.
SI an   11
Proda se takoj heša
VRTOM IN TRGOVSKIM KALOM v Ljubljani v bližini taje   in   električne železnice.
pravna za kako obrt ali trgo* o. — Naslov pove uprava »Slov.
. -oda«. 162
Dve nefneblovani sobi
v sredini mesta
ISCE ZDRAVNIK. — Plača po*
stranska stvar. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »DOKTOR/131«.
-:
i
PRODA SE
m
15]
5
Stanovanje brez brane
IŠČETA DVA DIJAKA. Naslov pove uprava »SL Nar.« 163
Spretna šivilja
GRE ŠIVAT NA DOM.
Ponudbe pod »Spretna šivilja/167«
na upravo »Slovenskega Naroda«.
obsegu 576 ha, Seleče v okrasih Radeče-Krško, oddaljeno ca 13
km od železniške postale.
Posestvo obstoji iz povečini 25 do 35 letnih iglastih gozdnih  nasadov  in  mu  pripada  dvoje gozdarsko-
oskrbniških in dvoje gospodarskih poslopij. Le resnim reflektantom  daje  pojasnila Ta}nSšUro Združenih paplmle. d. d. v Ljubtjanl, Stritarjeva ulica 2.
1
1
i
j
m i i j
m
m
m m m
mm mm
IS
mm
£i t<Mi
Delovodja Eiektrornonter
um
nad 30 let starosti, iz-vežban v vseh kovinastih strokah, prf parnih stro-
s pristno večletno prakso za vse elektrotehnične struje  pii krožnem toka
jih, stabilnih In lokomo-   nizke in visoke napetosti, tivah,   pri   sesalkah  in   Starost od 30 do 50 let šahtnih napravah.       Nastop   eventuelno takoj.
Ponudbe s spričevali In natančnimi zahtevami na
prago&Bp floiL JaRil::: Krme!!, Dolenjko.
?r*ma rešenju Gospodina; Ministra Pravde od 1. jami* .ra 1923 god. — S Br. 35, Odsek za sekvestre izložiće na dan :. februara ove godine prodaji putem ofertalne licitacije celo? :upnu pokretnu i nepokretnu imovinu fabrike šećera u Beo* jradu na Čukarici.
Prodaja obuhvata* celokupnu fabriku šećera na Čukarici a celokupnim njenim pripadnostima, zgradbama i postro* enjima, zemljištima i pokretnošću — onako i onoliko koliko sa i kako se sada nalazi na licu mesta.
Imovina se sastoji prema popisu iz 1919 god-
1. iz zemljišta u veličini 173 hekt.;
2. gradjevina, zgrada i kanala za plavljenje repe;
3. mašinskih postrojenja;
4. ručnog magacina;
5. raznog materijala;
6. željezničke pruge normalnog koloseka* od glavne pruge !o fabrike. - .
Ofcrti pismeni primaće se u Odseku za sekvestre Mini* tarstva Pravde Knjeginje Ljubice ul. br. 14. III. sprat, ozna* "enog dana za vreme kancelarijskog rada do 17., časova, koja :e izvršiti otvaranje podnetih oferata u prisustvu oferanata :Ii njihovih zastupnika.
Oferti imaju biti zapečaćeni I snabdeveni propisanom ^aksenom markom, i na zavoju, pored adrese, da stavi: >Oferat za fabriku šećera u Beogradu na Čukarici«. Početna je cena za licitaciju 20.000.000 dinara. ^ Svaki ponudjač dužan je položiti pre ili na dan licitacije "cauciju od 10 % od početne cene u gotovom novcu ali držav* mm ili državom garantovanim hartijama od vrednosti, a komisiji za izvršenje prodaje pri predaji oferata podneti originalnu priznanicu o položenoj kauciji.
Kaucija se polaže kod V. sekcije Odseka za sekvestar Ministrstva Pravdo —- Odelenju za rukovanje neprijatelj* -kom imovinom. , ,
Po odobrenoj prodaji kupac odmah polaze ooiovmu
cupovne cene, a drugu polovinu u roku od godinu dana.
_ _ - « . •     1 •       J_'____ - m mm mj     1-,.n/irt     i /»     jA 1
iedne od prvoklasnih banaka domac fazan da u ofertu označi, u kojim rokovima misli drugu polovinu kupovne cene isplatiti i na koji nacm do isplate, siisli tu sumu da obezbedi.
Na^metači ne mogu biti Iicac izuzeta po čl. 40. Uredbe o imovini neprijateljskih podanika, zato je svaki pomidjac prilikom predaje oferata dužan podneti dokaze o podobnosti može licitirati. .
Prodaja važi kad je odobri Gospodin Ministar Pravde.
Detaljniji uslovi, mogu se videti svakog radnog dana za ^reme kancelarijsko u Odseku za sekvestre Knjeginje Ljubi* «5 ul. br. 14. (HL sprat), a popis imovine kao i sama imovina koja se prodaje na licu mesta.
H kancelarije Ministarstva pravde — Odseka za Sekvestre S Br. 35, 1. januara
1922. Beograd.
V trgovini fel se rada izučila
MOĆNA 15LETNA DEKLICA. Ponudbe s pogoji pod »Pridna/166« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Na stanovanje in hrano
SPREJMEM DVA GOSPODA.
Kje, pove uprava »SI. Nar.« 169 Sprejme se starejša, dobro verzirana
Odda se lepo stanovanje
s   posebnih   vhodom   v sredini
mesta bo-jšemu gospodu. Naslov pove upr. »Slov. Nar.c 165
Mlovano mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam takoi. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 145
Mefeiovano sobo za takoj,
Če mogoče s hrano, išče gospod. Naslov pove uprava »Si. Nar.« 139
Za kapitaliste in filateliste!
Na predaj je izvanredno velike
in lepa zbirka znamk. Naslov pove upr. »SI. Nar.«. 153
Vrtnarski vajenec
SE SPREJME s celo oskrbo. Trgovski vrtnar FRAN SUSNIK.
Kranj, Stara pošta. 152
Proda se
STAVBNA PARCELA (860 m2) v mestu. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 150
Prodam
lepe,   čistokrvne   plemenske pi*
smonoše (golobe). Poizve se: Ilovica 53, EGGER.
Snmja sprejme v «e!o
žensko in moško perilo, najraje za trgovino. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda*. 176
PoirefeBjeia služkinjo,
ki lahko nastopi takoj. Plača in
hrana dobra. — Oglasiti so je: Mestni trg it. 6/1. M. P. 143
PRODA SE SKORO NOVA
oprava jedllufoe
v angleškem slo^u pri dr. BIN* TERJU v Kamniku,  Sutna št. 5.
Ha Dunaj potujoče
prosi obrtnik za malo uslugo proti dobremu plačilu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 134
Takoj se proda
ENODRUŽINSKA HIŠA. Cena 120.000 Din. — Poizve se v Rožni dolini št. 106 pri »Marjaku«,   i33
Kupujem
STAR ČASOPISNI PAPIR.
PAUSCHIN,  trgovec, Ljubljana,
\Volfova ulica 6. 168
Šivilja
za šivanje oblek in perila se priporoča. — Naslov pove uprava »SIo» venskega Naroda«. 149
Preda se harmonika,
še skoraj popolnoma nova. Ogleda se lahko: Študentovska ul. 11, pritličje. 147
la hrano se sprejme
VEČ GOSPODOV. Poizve se: Kolizej 13/40, pritličje.
140
Sprejo se takoj
poštena, prvovrstna, snažna in dobra kuharica. — Naslov pove uprav* »Slov. Naroda«. 137
Proda se
osem mesecev star pes hčrv.hfivdU ncc. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 136
'"f! BjBJ Izvanredno poprav« = en* S
L u K D n 0 tt IL i m
promptno sa stanice Zagreb i L:ubijana
\Vo!f 1908
I 903
r-17
1012 190S 1920 1921
Lanz
1^12
1912 1917 1 IS
19'2 1912
H? Woli 10 20 n 1914
15 25 20 32 24/40 30 50 40/nO 54 75
1^0 1913 1912 19 9 1908 1916
H?
r>2 ^o
70100 b5/1 0 iro 150 130'150 150 200 •35 A40
19! 6
10/20 !l 15 25 |j 1921 20/30 p 19u 22/3s i 1909 26.42 h 1913 34/49 I 1921 38/57 i! 1910
Ku
malo hišo ali vilo v gozd* natem kraju. — Ponudbe z natančnim popisom in ceno na naslov: Gornik, Libcliče pri Dra> vogradu. 11731
i v v
S S G B 01
za   popoldne   približno   14 letno
deklico k enoletnemu otroku. Naslov pove uprava »Slov. Nar.« 118
S!
prgpejo se
BLAGA.TNIČARKA. TOCAJ INT NATAKARSKI VAJENEC v re* sta vrači j i na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Sprejme se
3ft   pospravljanje   sob pošteno, znažno,   dobro   vzgojeno dekle, staro do 20 let.   —   Naslov pove j uprava »Slov. Naroda«. 13S
IVV I IV •
IdLiG teh HlOIIJtlj pridno   in   pošteno,   z znanjem
nemščine, proti dobri plači. Naslov pove uprava »Slov. Nar.« 114
Vrlike prazna zaL,
kupuj o v vsa Vi množini tvrdka EMIL LAJOVIC & DRUG, d. d.
Ljub! jana*Mosi.e. 11
VrSaćl i <nmohcdnI lekomibi svih vpiičira. — Lokomcbi ko-!l »v! 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Pivoiaz-redno geru-ra mo popravljani, savjesno Iskušin*. — Loženje svak:m gorivom.
Zagreb, Pantovlak 5.
Kupim raliliani Iarmcnlk
za vodno žaco v dobrem stanju. Stojan BOSANIC, Bihać, Bosna.
Šofer in mehanik
z devetletno pra<«o in dobrimi srjrJ»
ecval! išče službe po novem letu. VEKOSLAV   CUJEC,   Danica. Bosanski Brod. Bosna. 11746
Prazna seiio
-j vsoimo
^A^ati« s finim glasom in KON* CERTNE CITRE iz palisandrovine, •"T s'-'oro novo veliko cinkasto KO* PALNO BANJO. — Naslov pove upravi »Slov. Naroda«. 146
Poznanja M\
mladenič s premoženjem poldrug milijon kron z gospico, katera ima trgo* vino ali dobro eto ječe posestvo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Trgovina ali posestvo/124«.
Proda se posestvo
z dobro idočo gostilno ob g!avni 160 j cesti; tudi nekaj gozda, po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
148
Prodam I
m
(Fec.rhammer), skoro popolnoma
nov, prav po ugodni ceni. MIHAEL   KAVČIČ, ' kovač, Koseze pri Ljubljani. 132
POZORI POZOR!
ALTESSEštev. 3
CENA DINARJEV 23.50 pri IV. BONACU, Šelenburgova ulica 5. 171
>■ upirfniniija.
Pogoj znanje slovenskega, nemškega,
Luksuene čevlje,
SALONSKE, PLESNE IN PRO* MENADNE,  vam  najfineje po
vsši meri izdela JANKO KOS, čevljar, Rožna do* lina 178 pri Ljubljani. 142
B'apajničarka,
starejša moč, izurjena v gostilni* ški stroki, vestna in pridna, se sprejme takoj za večje podjetje. Hrana in stanovanje v hiši. — Plača po dogovoru. — Pismene po* nudbe pod »Blagajničarka/144« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Knjigovodja,
in domačo hrano ali samo sobo ▼ mestu išče zakonski par brez CLrok. — Ponudbe pod »Separatni vhod/127« na upravo »Slov. Naroda*.
nam
masivne, orehove in fesenove po ceni na prodaj. Erman in Arhar9 SL Vid nad L ub ja;io 4. S i
Vila na nr^daj.
Ima p?t sob, klet. verando, balkon, postransko poslepfe, sodni vrt in vrt za zzlsnjavo. — Krasna l?da. — Od ptulske gimnazije samo pet minut oddr.liena. Stanovanje na rarprlago. VICAVA PRI PTUJU ST. 10.
11247
Vzgojiteljica se sprejme
k dvema dečkoma v starosti 7 in S let. Prednost   ima   ućKcljiea,   vendar so sprejme tudi vrtnarica. — Ponudbe na ANTONIJA CUCEK, Ptuj. 5
Stavbna parcela
v bližini Tivolija, kjer sc velika
zida, se ugodno proda. Ponudbe pod »Ugodnost/47« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Oglje,
suho*    bukovo,   vsaka množina^ se kup*. LUDVIK ILERSIC, Ljubljana, na FriŠkovcu. 125
Wrm oseba
Poštena in delavna zakonska dvojica brez otrok
iso8 b^Hš? m&sto kof fillnik
v slučaju tudi obenem službo pis. sluge.  — Dopisi pod »Hišnik/61 na upravo »Slovenskega Naroda«.
„ • .starejša moc z dolgoletno prakso, event. italijanskega jcziKa, strojepisja .   ,   .   . ,  & . , ______f.._               Jt              ,| kateri je nepretrgoma sluzooval
samo pri večjih podjetjih, speci*
jalist v lesni stroki in tudi v pa*
papirni stroki, želi prevzeti mesto
kot  poslovodja  ali knjigovodja.
Ponudbe je vposlati pod »Knjigovođa
ja 1000 151« na upr. Slov. Naroda«.
in stenografije. — Ponudbe z naved* bo referenc na naslov »VELETRGO* VINA«, poštni predal 27. 170
Jurist
s prvim državnim izpitom, pepol* noma vešč slovenskega in nem* škega jezika, išče primerno služ* bo v kaki pisarni ali kot domači učitelj. — Ponudbe pod »Jurist/59« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Dr. ini Miroslsu Kosal
Kmetska posestvo hpisi
v okolici Brežic, najraje v Sromelj« skih goricah ali pa ob Krki proti Ko* stanjevici. Vsega naj bo okoli 10 jo* hov ali tudi več. Biti mora tudi gozd 7% domačo porabo. Od Brežic sme biti oddaljeno 5 do 10 km. — Ponud* be pod »Lep kraj/101« na upravo »Slovenskega Naroda«.
oblastveno poverjeni stavbni fn2"r mestni stavbenik
mm, Ena a \i
Stavbno eodietje in tehnika pisarna za betonske, železobetonske In vodne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoka stavbe.
:r in
Išče se obratovodja
za stroino mizarsko delavnico stolov in izvežban DELAVEC, najboljše mi* zar ra izdelovanje patosa (Schiffbo* denbretter) za mesto Niš v Srbiji. — Plača postranska stvar; Reflektira sc Ic na zanesljive dobre moči. — Proda sc POLNOJARMENIK 65 cm preme* ra, popolnoma nov in motor z navad nim kolesom. — Ponudbe in informa* cije je poslati na: »JODRA«, Velenje Štajersko. 1341
Milica w p!ho tn pnuolo
bi bf'a pripra?vljena oćdatl zastopstvom rrorlajo svoiih Izdelkov. Ponudbe na Barneris Canrnico Oresre & Vitale, Pon-zone. Novara (Hal i j-i) 34
svils, moda! naMff pr^d-passiM? sp^^l^fa krila
• v *
v fini
iijiiii m
pri
A. &i»5revic nas!. K. Sass
iJBviJAKA, Blestel frg 19.
Mng po naj
Petrclej
Bescia in trošarino prosti
bencin Plinovo oljo I. raf. stroino oljo Binarno ol|o CiHndrovo oljo Tovot mast Rolomaz 01 e za nsnfarle ParsfiĐske svsie Olfe za transforaiatorjo Modra qa:ica
od naših skladišč v Mariboru, Celju in Ptuju.
E. Mahorkcry
družba z o. z. za razpeČ3vanje mineraloljnih  in kemikalnih izdelkov.   —    Centrala Maribor, telefon št. 153. 11737
išče eno veliko ali dve mali sobi s kuhinjo ali brez. Plača najem*
nino za leto naprej. Naslov pove uprava »Slov Nar.«. 79
Rad! ssisfvs naprodaj
dva skoraj nova moderna lustra
za jedilnico in spalnico. Beethovnova ulica 16, parter, vrata 1.
60
Praktikantinja (praktikant)
začetnica, z znr.njem slovenske hfI nemške   stenografije   in stroje*; pisja,  se takoj sprejme. Lastno* ročne    pismene    ponudbo pod »Praktikantinja/11702« na upravo »S?ov. Naroda« do 5. januarja.
—  — .i ■ i.■     i- . . . ■       i       i .      i     .     ■       i     i ii i mM
D5/a nnkn stroja
za glavnike (švicarskega izvora). še popolnoma dobraf z vsem po* trebnim orodjem za glavničarje,
se prodasta. Vpraša se pri £ M. TRETTLER, Slo-
venjgradec, št. 62.
Pružahnih ali družabnico
sprejmem k dobro idoči trgovini v zelo prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Potrebni kapital 40.000 Din z lastno so-
udeležbo ali brez. Ponudbe pod »TAKOJ«, poštno ležeče, Begunje pri Lescah. 87
Samostojnega vrtnarja
se išče v stalno službo v večjem trgu Slovenije za. oskrbo sočivne* ga vrta, več sadnih nasadov in
parka. — Nastop 1. februarja. Rcflektanti naj pošljejo opis dose* danjega delovanja in p-epis ^prič^val s svoi'mi zahtevami glede plaće pod »VRTNAR/11695« na upravo »Slov. Naroda«.
"  " Mirt sin
Liubijr.na, Oos?osvctska c. t
šivalni stroji
izborna konstrukcija n elegantna izvršitev iz t' varne  v LIncu Ustanovil na 1. 18oT
VezEire pca-uie brezotefo
Possmeznl deil Voles hi šivalnih s'rojev.
P!5=?!^f stroji .Adier4
CcniUi zastonj in franko«
KQ!3Sa fz pršili t^^-^l
9flrkopp, Sfyrsa, W*$r idiU Začasno znižane cene.
i
____
Stran VI
SLOVENSKI   N A R O tU  dne 6. januarja 1923.
štev. i.
Telefon 247.
Najboljši
Telefon 247.
znamke „Natroid"
konceptni, barvasti, rotacijski in pergamentni papir, vsakovrstne merkantilne kuverte nudi po najnižjih dnevnih cenah tvorniška zaloga
Ljubljana L^mprCf ** 10«
Družba „Ilirija" Ljubljana, Kralja Petra trg 8        Telcf 202
Prodaja buboulh dru
na debelo in drobno, žaganje drv. dostava na dom. 10144
Sprejme se
strojnik
k Dieselmotorju v elektrarno Vojnović * Cie., Vič-GHnce 6. 11647
■
i i
!
TOVORNI AUTOMOBI
NOVI IN RABLJENI PO NAJUGODNEJŠIH CtZUte2
O. ZUZE
LJUBLJANA, SODNA UL. 11
TELEF. 461
innimiBiiiiiiiiiiiiEiiiiDiiiiKiiiiiiisiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiii
i
logosiavansKi Kreditni mi v Mm
re^i s trovana  zadraga z omejeno zavezo
--naznanja svojim vlagateljem,--
da bo obrestoval s 1. fanasrfem 1923
m m m
m
F:
g!
I
p
I
{S
P
po 6% proH 3 mesečni odpsosđ!, p •S o teksSc&i račuEsi po do^ossrn. L~
Hi
m m m
i si
151
Pozor, trgovci!
Za sestavo bilanc, ureditev trgov, skih knj'g in računov ter druga podobna
dela se priroroča perfekten knjieovodfn-blančnik. Gre tudi na deželo. Ponudbe
i od .Bilančnik 9652* na upravo S'ov. Naroda. 9652
Velika Izbira otroških  vozičkov,  dvokoies in šivalnih stoje« poceni.
f. IITJEl. UHLJIM. STARI TRG 28
Sprejemajo se t ticics cer-avu z> entčiliranii z ognjem in ponikljanje
dvakalesa, c*tzms- roziCki. : r>[ni in razni stroji
„TRIBUNA"
Tovarna dvokoies in otroških voziC'ov
Ljojljana, Karfovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1.
Peter !@mko
I. jugoslovanska barvanja, krznarstva in strojarstvo
Ljubljana, Križevneska ulica 7
Bana lisičje kože, katere izdeluje v naj-, modernejše .garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Zaloga pohištva
izdelava vseh vrst blazin, žimnic, pere-snic, divanov, otoman in vsa spadajoča tapetniška dela po najug dnejš h cenah. V zalegi imam tudi mursko travo. Peter Koba', zaloga pohištva in tapetniška de avnica, Kranj. 10784
mm
m
EŠ3
po
JV.4 .
5f5
z
o
brez odpovedi.
Ne prenagli se!
z nakupom ako si nisi  ogledal  zalogo pri:
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7
Tovarniške zaloge najboljših šivalnih strojev „GRITZNER" za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago. NA   VELIKO   IN MALO!
as
L
sicie
in kole vseh vrst divjacln kupuje
L. P@Tf iersnarstvo =
LJubljana. Gradilce, štev. 7.
Zalega, izdelovanje in barvan;e hci :hovic.
B F
•:'3?eva!ec g!aso«r;ev W:lIova 12.
zvršnjem npfia^evanja ter popravila jjla-soviriev in harmonijev sneci.eloo strokovno, točon in ceno
Razno perilo
za desne, gospođe ia deco
priporoča tvrdka
9.2 E. Sttrne ■2?Si
Dr. Pečnik oid nra za jetične izven orka in petka vsak dan v St. Jurju ob južni   žeieznici  pri Ceiju.   Čitajte njegove 3 knjige o jetiki! 7927
Te od* Kom, Ljubljane
Poljanska cesta stev. 8. Krovec stavbni, galanterijski m okrasni klepar
Instalacija vodovodov. Kapra« strelovodov. Kapaliike in klosetne naprav.
Izdelovanje posod iz rloče* ine za fir-než, barvo, lak in med vsake velikosti kaKor  tudi posod (škatle) za konserve.
Najstarejša slovenska
plesKsriKn in Iteli
delavnica
Lfabljana, DohoriSess! nl*za št. ZS.
S2 priparoča za osa o to stroko s^ada]o£a titela.
SvRHDtfte: Parocna eprzma.
Opreme za BO?oio]eBtte.
n
rilo ia aams m cm
priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
tvornica M. fllššovec
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Raznovrstni) perilo vedno v zalegi. Prilično za božična darila.
dam
nn7i
IVAN BRiCELJ, Dunajska c. 19,
se priporroča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1001
Prava turška električno prazena in mleta
j s SftBBi silili svojo bogato iz-i! biro Uitaiii in legi. nek vrst
blodni salon
Liubljana,
—   Židovska ulica 3. —
2
zajamčeno popolnima čisia in odlikovana z z'ato kolajno, se dobi v=ak dan sve?* nnjctne;e   ^amo pri tvrdki Jovo
R. Jovanovać, Tu.la (Bosna). Raz-: oš ljnmo v po tni.i zavitkiri od 5 ksz
naprej po povzetju. ^.C4S
m    m   m    ■        • v«
lil lilli
trezni in zanesliivi. dobro izvežbani Ctudi z dežele)   dobij"> za   skalno proti
kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vpraša se v Ljubljani, Emonska ce*t i
st. 8 — 1 v psarri. 10991
nrbetne
iz slavonskega hrasta la bukove
dobavljam v vsaki  množini naiceneje.
Jos.     Puh. Ljubl;an?,
GracSaška ulica 22.    Tele?. 513.
Uradno dovolfena-. te 20 !et ob store ča naistarefsa Ifn^lfansUa
iosre9ovalnica belilih služb
G. F
Gosposka ulica 4, 1. nadstropje levo.
Reflel.ii a se samo na d^bra izpričevaia ali pridne začetnice.
Pri zunanjih  naročilih   znamka  za odgcvor
1011
sta no v zalogi  • ri  Martinu Mali,
sedlarju in ličarju avtomobilov v Doti-Jalah. Vsako rrvo in tret'o sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (5t. Peterki most). Sprtjemajo se popravila in v z?meno. 1L654
Prva specijalna trgovlm z rokavicami in parfumi
it udi:
vsakovrstne zimske rokavice iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in
tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse-barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene no«ra?iee.
KejfinpjSi pristni francoski parfumi.
Najboljše  vrste   kolinske vode.
O. BraČkO, Ljubljana. Dunrjska   cesta  štev. 12
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
;^5T S   V- s "
tovarnar v Sto^a pošta Đomž^Be
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo« Zaloga v Ceiju Gosposka ul. 4
n lane, oosDOds in oiroHg
po znlžoniii csnah pr!
A. Šlnkovis mil K. Soss
LJOELJANA, Slastni trg 19.
;2
Žalni klobuki vedno v zalogi.
K
m NEMA PC0VALNlKAfK0JI 31 PROSIO H VIDAKOV1ĆEV ČELIČNI K^PAK.NIT) IMA 5UNCA, KOjL BJ P^OD^LO KC02 ViDAKCVIČEVE ^r^^ft^^ 5PBCSAINC ZA5T0RE
0 RVA /JG05LAV£NSKA
— TVORNICA ZALUZIJA,^
^^OLtTA.D^VcNIM I ČEHĆNIM ^ iCAPAKA i 5UNCAMU1 ZASTORA H
Id trn
BRACA VIDAKOVIC
3
\
ZAGREB \
<uOa «o \, \
5^
K
K
■ ■
v
U
■
X
ar a
K
K
Z malo perl-pisavo za privatnike in privatno uporabo
Generalno zaslupstvo
BSica 1C Tcleion 5 — 05
I DelniSka glavnica:
1 H 68,080.000'-Podružnica:
BawsK!ti, Ririm, Raket SsvRiiraiet.
OUSKH BHUR
„ *, ! I \ '    « Ke/.ervni zakadi:
M izsili 11M |oHrcgHco,cco.coo--| y
ŠELEHBURGOUH ULICH ŠTEV. 1. Izvriuie vse bančne posle naitoineie in najkulantfie]e<
I
T--1—ii—ffur.riju '...JIPJUHJPlI.L.iU. " S
TELE7G3I st. 146. 453.
Brirart!: TilMIM.
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne««