-j' 0 1 0 Št. 33 (15.761)1 /Pnmrslm ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ČEDAD • Ul, Rlstorl 28 • Tel. 0432/731190_ J 3 H'.".. - -n/> . fn POŠTNINAPIACANAvooiovn ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ;; . OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAM - BAZOVICA 1500 LIR ETrSS- SOBOTA, 8. FEBRUARJA 1997 Dileme ob dnevu kulture Dušan Kalc Danes je praznik slovenske kulture. Po vsem slovenskem (kulturnem) prostoru. Tudi v zamejskem, obubožanem in zapostavljenem - kot vselej (upravičeno ali ne) radi tarnamo -vsekakor pa Se nikoli tako odmaknjenem od osrednjih emonskih (emonocentrič-nih?) tokov, ki nam ob Širokogrudnem podeljevanju Prešernovih priznanj ne privoščijo več niti drobtinice. Naj se ob tem sprijaznimo s tezo, ki je v načelu lahko pravilna, da je pač treba nagraditi resnično umetniško kvaliteto, ne pa neko teritorialno, Se tako ogroženo pripadnost? V tem primeru bi morali danes v zamejstvu prej žalovati kot praznovati, ker bi lahko sklepali, da so naSe mršave muze že povsem shirale. Kaj pa če se pod izgovorom kakovosti bolj preprosto skriva običajna lobiiska (kulturna, seveda) miselnost in iz nje izvirajoča neobčutljivost za neke periferne robove slovenstva, ki v ijih vendarle ko kulturno i bogastvo? V tem primeru bi se morali danes upravičeno hudovati. Vendar pojdimo velikodušno mimo! Prvič, ker današnje praznovanje 8. februarja slučajno sovpada s Kraškim pustom in bi zato ne bilo slabo, če bi se enkrat toliko raje od srca nasmejali tujim in tudi svojim hibam in pomanjkljivostim (in se potem nad. njimi resno zamislili), kot da stalno tarnamo nad nesrečami, ki se jih je zadnje čase, resnici na ljubo, nagrmadilo kar precej na naSa zamejska pleča. Drugič pa, ker Prešernova priznanja navsezadnje niso tako pomembna zadeva spričo cele kopice drugih vprašanj, ki terjajo odgovore. Eno najbolj pomenljivih med njimi v tem trenutku je vprašanje, kako naj odgovarjamo mladim, ki hočejo vedeti za krivde in krivce današnje (tudi kulturne) krize in hamletovsko trdijo, da je nekaj gnilega v deželi zamejski. Taksna vprašanja spravljajo tudi mene v hamletovske dvome in nemajhno pravza-Jaz ali iig urednik Primorskega dnevnika? To sicer lahko storim, a moj odgovor bo »moja resnica«, kot je odgovor Borisa Pahorja pač »Pahorjeva resnica« in kot so ogledala Aceta Mermolje, v katerih mladi lahko najdejo nešteto odgovorov, »Acetova resnica«. Mladi, Zeljni »objektivne resnice«, si jo morajo zato pač izoblikovati sami. informacij, vendar vlogi izpraševalca in odgovarjajočega bi se morali nekako zamenjati. O tem, kar je bilo, boao najobjektivneje odgovarjali zgodovinarji. O tem, kako naprej, pa bi morali pravzaprav odgovarjati mladi sami, kajti prihodnost je predvsem njihova. LJUBLJANA / TRADICIONALNO SREČANJE Pri Kučanu predstavniki treh slovenskih manjšin Sprejem za Slovence iz Italije, Avstrije in Madžarske LJUBLJANA- Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj na tradicionalnih vsakoletnih pogovorih ob slovenskem kulturnem prazniku ločeno na delovnih pogovorih sprejel predstavnike zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Po pogovorih, ki so se jih udeležili predstavniki vseh organizacij zamejskih Slovencev, je predsednik Kučan izjavil, da “za manjšine ta čas v Evropi ni zelo prijaznih in zelo enostavnih pogovorov, da pa Slovenija lahko največ naredi, če doma poskrbi za vzorno visoko raven zaščite manjšin ter njihovga posebnega položaja-in njihovih pravic”. Zamejski Slovenci morajo nujno “nadaljevati ustvarjalni dialog o svoji organiziranosti, o tem kako priti do skupnega zastopstva, ki bo uveljavilo njihovo subjektiviteto in jim omogočilo, da bodo partner v pogovorih tako z državami, v katerih živijo kot tudi z matično državo, ” je Se poudaril slovenski predsednik, ki je podobne misli nato razvil v zdravici na kosilu, ki ga je priredil za predstavnike treh manjšin. Na 3. strani Osrednja Prešernova proslava LJUBLJANA - Na predvečer Dneva slovenske kulture je bila sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja Prešernova proslava, na kateri je bil glavni govornik lanski Prešernov nagrajenec Vojko Vidmar. Na 3. strani r SLOVENIJA / PO NEUSPEHU PRVEGA POSKUSA n Drnovšek v dmgo LJUBLJANA - Po presenetljivem nikovo Slovensko ljudsko stranko, izidu četrtkovega glasovanja v Ce taksen poskus ne bo uspel, pa bo Državnem zboru, kjer ni prejel potb- premier sestavil vlado, podobno pr-ne večine v podporo svoji vladi, je vemu predlogu, premier Janez Drnovšek včeraj na- Po mnenju predsednika SKD Loj-povedal, da bo čimprej oziroma v zeta Peterleta pa je Drnovšek "izgu-ustavno predvidenem roku opravil bil legitimiteto za ministrskega drug poskus za oblikovanje vlade, predsednika". Po njegovem mnenju Prednostno si bo prizadeval za se- naj bi za mandatarja poiskali dostavo SirSe koalicije in kot najbolj veka, ki bi imel zaupanje obeh stra-zainteresirano stranko za obliko- ni in bi vodil tehnično vlado, vanje taksne vlade omenil Podob- Na 15. strani BONN / SREČANJE KANCLERJA KOHLA Z ROMANOM PRODIJEM Odjuga v nemško-italijanskih odnosih »Nemčija ni proti pristopu Italije v prvi krog za evro,« seveda ob spoštovanju Maastrichta BONN - Na včerajšnjem srečanju na vrhu v Bonnu je nemški kancler Kohl zagotovil italijanskemu pre-mieru Prodiju, da nikakor ne namerava predčasno izključiti Italije iz skupine prvih držav, ki bodo pristopile v Evropski monetarni sistem. Italija pa namerava spoštovati vsa določila maastrichtskega sporazuma, je izjavil Prodi, saj bi izpad iz »kluba prvih« imel katastrofalne posledice za italijansko gospodarstvo. Kohl je pripisal »skan- dalističnim časopisom« informacije, po katerih naj bi Nemčija že izključila Italijo iz prvega kroga za skupno monetarno enoto evro (čeprav je vest objavil najprej resni angleški dnevnik Financial Times...). Kohl je zavrnil tudi kritike italijanske desnice, ker se je predvčerajšnjim srečal s tajnikom DSL D’Alemo: »V Nemčiji nikogar ne moti, da se je Prodi srečal z liderjem nemških socialdemokratov...« je pristavil. Na 2. strani OB KONCU SEZONE TRST - BRIŠČIKI 5/A • BAZOVICA - ul. Kosovel 19-Tel. 327277 BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER Sedaj tudi v Trstu Ul, Milano 25, V nadstropje Tel, 040/369015-368979 Izid današnje številke Primorskega dnevnika so omogočili uslužbenci podjetja DZP-PRAE, ki so se za kritje tiskarskih stroškov odpovedali eni dnevnici. Tri desetletja Kraškega pusta na Opčinah OPČINE - Morda ni naključje, da slavi Kraški pust svojo 30-letnico prav na Dan slovenske kulture. V teh treh desetletjih je namreč prireditev na Opčinah odigrala tudi kulturno vlogo: ohranjanja starega običaja, povezovalca med različnimi vasmi in ljudmi, ki so ob pustu zaživeli, spodbujevalca ustvarjalnosti, ki je bila sicer živahno pustno obarvana, a vsekakor polna ustvarjalnih domislic. Kraški bik, ogromen polž, domači burkež, ki so jih vozovi popeljali po openskih ulicah, niso nastali sami od sebe. Zahtevali so na stotine ur dela. Ob njih se je ob varilcu in lepilu varilo in se v prijetno družabno enoto lepilo vaško pustno življenje. Sodelovanje na kraskem pustu je bil dogodek, ki je združil in Se združuje vaščane. Tako je bilo pred tridestimi leti, tako ostaja Se danes. Le ena ali dve generaciji pustnih delavcev sta medtem zamenjali mesta ob vozovih in na njih. Danes bodo na Opčinah obnovili tridesetletni običaj s starimi in novimi protagonisti. Vsaka sodelujoča vas bo naskakovala zmago, saj je zmaga tudi (najslajsi) del tradicije kraškega pusta. Ob jubilejnem prazniku pa zmaga le ni najpomembnejša. Pomembnejše je sedanje in prejšnje sodelovanje vseh tistih ti-sočev ljudi, ki so skozi tri desetletja krojili (kulturno) podobo nase največje pustne manifestacije. Na 6. strani Dnevi slovenske kulture na šolah TRST - Na Številnih slovenskih Šolah v Italiji danes ne bo pouka.Počastile bodo Dan slovenske kulture. Ze včeraj so bile na nekaterih zavodih Prešernove proslave, na katerih so se poklonili pesniku iz Vrbe in sploh slovenski kulturi. Dijaki poklicnega zavoda Jožefa Stefana iz Trsta so na proslavi v Marijinem domu pri Sv. Ivanu uprizorili Cankarjevo Pohujšanje v dolini Sen-florjanski, recitirali so nekaj pesmi, ki so jih sami napisali ter zaigrali in zapeli nekaj narodnozabavnih in rockerskih pesmi. Na 7. strani Danes v Primorskem dnevniku Fini še ni pomirjen Včerajšnje srečanje med Berlusconijem in Finijem ni razčistilo vseh spornih problemov v Polu svoboščin. Stran 2 Ekvador ima tri predsednike Od prejšnje noči ima Ekvador tri predsednike, in sicer: Bucarama, ki ga je parlament odstavil in izvolil novega, Alarcona Rivero, ter Rosalio Arteaga, ki je kot podpredsednica prevzela predsedniško funkcijo. Stran 9 Lautarji na znamkah Ob letošnjem pustu je slovenska posta izdala znamki z laufarji, ki sodijo med najbolj svojstvene predstavnike pustovanja na Slovenskem. Stran 10 Pravljice iz Trsta v Gorico Po nadvse uspelih nizih v Trstu bo odslej tržaško gledališče La Contrada organizirala predstave za najmlajše tudi v Gorici, tokrat v sodelovanju z združenjem UGG. Stran 10 Še vrste pred okenci ACI V Gorici nepotrebna birokracija, jeza občanov in težave uradnikov. Stran 13 BONN / SREČANJE NA VRHU O VSTOPU V EVROPSKI MONETARNI SISTEM Kohl Prodiju: Nemčija ne spletkari proti Italiji Za italijanskega premierja bi izključitev iz »kluba prvih« bila prava katastrofa BONN - Prodija je v Bonnu pričakalo lepo vreme, in to ne samo z meteorološkega vidika. Nemški kancler Helmut Kohl je zagotovil italijanskemu premieru Romanu Prodiju popolno neosnovanost govoric zadnjih dni, po katerih naj bi Nemčija nasprotovala italijanskemu pristopu v Evropski monetarni sistem ze v prvem krogu: »To so samo informacije skandalistiCnih Časopisov,« je dejal Kohl na zaključni tiskovni konferenci. Prodi pa je nemškemu partnerju zelo jasno zagotovil, da Italija namerava vpreči vse svoje sile, da vstopi »klub prvih«, saj bi bila za Italijo »prava katastrofa«, ko bi padla na maastrichtskem izpitu, ker bi to spet pospešilo inflacijo in privedlo Italijo na rob gospodarske in finančne krize, iz katere se mora izvleci z lastnimi močmi in z resno ekonomsko politiko. »Na nas je, da to dosežemo,« je dejal Prodi na tiskovni konferenci, »raCune pa bomo polagali prihodnje leto.« Prodi je še povedal, da sta z nemškim sogovornikom preverila vrsto vprašanj, med katerimi je veC tematik skupnih kljub različni gospodarski moCi dveh držav, v prvi vrsti brezposelnosti in reforme soci-alnga skrbstva. Ravno včeraj je nemški ekonomist Rolf Peffenko-ven napovedal, da tudi Nemčiji grozi izključitev iz »kluba prvih«: zaradi naraščanja brezposelnosti (po zadnjih podatkih je v Nemčiji veC kot 4 milijone 600 tisoč brezposelnih) in zaradi izplačevanja socialnih podpor, bo razmerje med deficitom in bruto proizvodom doseglo 3, 3%, kar je za 0, 3% nad mejo, ki jo postavlja maa-strchtski sporazum. Prodijevo tezo, po kateri ni primemo predčasno določati držav, ki bodo pristopile v prvem krogu k skupni denarni enoti evro, je potrdil tudi Kohl, ki je na tiskovni konferenci napovedal tudi, da bo Italija prihodnje leto lahko zadostila pogojem, ki jih postavlja maastrichtski dogovor. Predvsem pa je javno še enkrat demantiral, da bi Nemčija kakorkoli spletkarila proti vstopu Italije v sistema evra, pristavil pa je, da bo treba brezpogojno spoštovati vsa določila evropskega dogovora. Tudi zunanji minister Lamberto Dini je zavrnil kot neosnovana podtiko-vanja in časopisne informacije o predčasni izključitvi Italije iz »kluba prvih« in potrdil skupni interes obeh držav za močno združeno Evropo z močno in stabilno skupno valuto. To dokazuje po Dinijevem mnenju tudi nova in v prejšnjih letih nepoznana strogost italijanske vlade glede zmanjšanja državnega deficita. Glede predvčerajšnjega srečanja s tajnikom DSL Massimom D’Alemo, ki je vzbudil kritične komentarje italijanske desnice, pa je Kohl na tiskovni konferenci pojasnil, da je šlo le za vljudnostni obisk predstavnika pomembne italijanske stranke in pripomnil, da ni predvčerajšnje srečanje Prodija z zastopnikom nemških socialdemokratov Rudolfom Scharpin-gom vzbudilo nobene polemike v Nemčiji. Romano Prodi in Helmut Kohl med včerajšnjim srečanjem v Bonnu (telefoto AP) Evro med problemi sedmerice razvitih BERLIN - Ni ga med vprašanji na dnevnem redu, kljub temu pa bo nastajajoča skupna evropska deviza evro eno od problematičnih vprašanj na srečanju sedmih zahodnih najbolj razvitih držav G7 ( ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada) v Berlinu. Italijo bosta zastopala minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi in guverner Banke Italije Antonio Fazio. Gostitelj, nemški finančni minister Theo VVaigel je objavil dnevni red, na katerem so tekoči problemi kot preučitev gospodarskega stanja v svetu na osnovi podatkov mednarodnega denarnega sklada in paritet med glavnimi devizami. Toda evro, ki je bil že včeraj v ospredju pogovorov med nemškim kanclerjem Helutom Kohlom in italijanskim premierom Romanom Prodijem, bo nedvomno prisoten, Čeprav bolj z vidika zunanjim opazovalcev kot pa z zornega kota odnosov v Evropski uniji. Sedmerica razvitih mora namreč oceniti, kako bo uvedba skupne evropske devize (ki bo imela za sabo najbogatejši trg potrošnikov - okoli 370 milijonov ljudi) lahko vplivala na druga gospodarska območja, še zlasti na območje dolarja in na območje yena. Ni skrivnost, da so ZDA zaskrbljene, ker se bojijo, da bi evro lahko naCel moč dolarja. V analizi gospodarske konjunkture bo sedmerica lahko samo ugotovila, da je del evropskih držav v težavah (Nemčija, Francija in Italija), del je v razvojni fazi (Velika Britanija in Španija), kot doživljajo razvojno fazo ZDA, ki lahko računajo na zelo prožno tržišče delovne sile. DVODOMNA KOMISIJA Baražni ogenj NZ na prvi seji predsedstva Ofenziva je bil bolj usmerjena proti Berlusconiju kot pa D'Alemi RIM - Predsedstvo dvodomne komisije za reforme se je včeraj sestalo na svoji prvi seji, da bi se pogovorilo o metodi dela in Massimo D’Ale-ma se je moral spoprijeti s prvimi težavami. Veliko problemov sta v razpravi načela predvsem predstavnika Nacionalnega zavezništva, ki sta oporekala zlasti zamisli o uvedbi štirih odborov, ki naj bi preučili glavne štiri sklope vprašanj. Po seji je Massimo D’Alema povedal novinarjem, da bo dvodomna komisija začela z delom prihodnji teden. Zasedala bo v torek, sredo in Četrtek in bo načela vsa splošna vprašanja. Po zamisli D’Aleme bi morala komisija posvetiti ves februar predstavitvi predlogov o reformi ustave in splošni razpravi, marec in april naj bi bila namenjena avdicijam družbenih dejavnikov (zlasti bodo prisluhnili deželam), v maju in juniju pa naj bi komisija začela zadnji del svoje naloge z izoblikovanjem predlogov o reformi. D’Alema je tudi zajamčil, da bodo dela komisije javna in da jim bodo novinarji lahko sledili po monotorjih poslanske zbornice. Poiskati pa bodo tudi način za sprotno obveščanje o delu resorskih pododborov. D’Alema je predlagal štiri pododbore: država, vlada in njene pristojnosti, jamstva (pravosodje in ustavno sodišče) in dvodomnost. Slednjemu je zlasti oporekalo Nacionalno zavezništvo, Ces da bi že samo oblikovanje podobora pomenilo opredehtev za parlament z dvema domoma. »Bili smo zelo dejavni, ker nočemo potrditi predlogov, ne da bi jih prej poglobili,« je povedal načelnik skupine NZ Domenico Nania. Toda vprašanje je, ali so bili predlogi DAleme dejanska tarCa NZ. Marsikdo je imel drugačen vtis. »Nacionalno zavezništvo je razvilo na seji predsedstva pravi baražni ogenj,« je dejal predstavnik Zelenih Maurizio Pieroni, »toda dejanska tarCa ofenzive ni bil D’Alema, ampak Silvio Berlusconi. Vse kaže, da NZ ne bo zamudila nobene priložnosti za metanje polen pod noge Forza Ita-lia, da Berlusconijevi stranki prepreči dogovor z levo sredino o reformah.« Včerajšnje seje se niso udeležili predstavniki Severne lige, ki so napovedali, da bodo zapustili dvodomno komisijo, ker predsednik zbornice Luciano Vio-lante ni sprejel njihovega predloga za uvedbo referenduma o secesiji. Ker je predsednik senata Nicola Mancino predlog zakona sprejel, je predsedstvo sklenilo, da bo z lastno politično pobudo skušalo prepričati predstavnike Lige, naj ne zapustijo komisije. Predlog za spremembo veljavnih določil o referendumih pa je napovedala tudi predstavnica SKP Ersilia Salva-to, ki meni. da je treba ovrednotiti ta pristop k neposredni demokraciji in ga zaščititi pred zlorabljanjem sedanjih referendumskih navdušencev. NOVICE POLITIKA / PO DOGODKIH V DVODOMNI KOMISIJI ZA REFORMO USTAVE Narašča prodaja avtomobilov VERONA - »Po zaslugi vladne pobude bodo v Italiji letos prodali od 200 do 250 tisoč veC av-tmobilov,« je včeraj v Veroni napovedal pooblaščeni upravitelj in generalni direktor avtomobilskega oddelka Fiat Roberto Testore. Po njegovem bo Fiatovih avtomobilov kakih 45 odstotkov, ker je to normalni delež Fiata. Do konca leta naj bi torej v Italiji registrirali od 1, 9 milijona do dveh milijonov novih avtomobilov, kar je »fiziološka« raven za Italijo. Na vprašanje, ali se boji, da se bo tudi v Italiji ponovil francoski primer, ko so prodaje dramatično nazadovale ob koncu vladnih spodbud (izredni prispevek za uničenje starega avtomobila), tako da so morali prispevek podaljšati, si Testore ne dela skrbi. Po njegovem se bo vse le vrnilo v prvotno stanje. Nove davčne poenostavitve RIM - Z objavo v Uradnem listu so včeraj stopile v veljavo davčne poenostavitve, ki jih predvideva finančni zakon. Poenostavitve se nanašajo tako na računovodske knjige gospodarskih operaterjev (trgovcev) kot svobodnih poklicev, skladiščne liste, knjiženje amortiziranih dobrin... Prav tako niso veC obvezna davčna potrdila in listki za gondole, taksiste, reCne brode, za bančno hrambo vrednostnih papirjev, za avtošole, za brivce in krojače v bolnišnicah in vojašnicah ter za številne individualne obrtniške dejavnosti, ki ne zahtevajo sodelavcev in dodatnih zaposlenih, kot so lahko dimnikarji, izdelovalci vrvi in suhe robe ter razni krošnjarji. Prav tako ne bo treba izstavljati potrdil potujoči prodajalcem pijač in drugih dobrin. Beriusconi ni uspel pomiriti Arijo, ki zahteva razčiščenje kopice vprašanj Tudi Demokratična stranka levice skuša miriti tajnika SKP Fausta Bertinottija RIM - Dve uri in pol pogovora nista zadostovali Silviu Berlusconiju in Gianfrancu Finiju, da bi razčistila nesoglasja, do katerih je prišlo, potem ko se je voditelj Forza Italia odločil, da glasuje za Massima D’Alemo v dvodomni komisiji. »Treba bo pojasniti še marsikaj,« je po pogovoru s sopotnilvom dejal Gianfranco Fini. Berlusconi in Fini sta se skupaj s sodelavcema Giannijem Letto in Giuseppejem Tattarello sešla na Berlusconijevem domu. Obed, ki ga je z običajno spretnostjo in prefinjenostjo pripravil Berlusconijev kuhar Mario, tokrat ni prispeval k zelo tvornemu vzdušju in k preseganju nasprotij. »Soglašamo s tem, da je treba ohraniti pri življenju Kartel svoboščin. Osebno pa menim, da je treba razčistiti še marsikaj, preden bo cilj rešitve Kartela dosežen,« je povedal novinarjem Fini. Poudaril je, da je bila dvodo- mna komisija za reforme glavna tema pogovora in da je Nacionalno zavezništvo prepričano, da mora dvodomna komisija zarisati predsedniško republiko. Berlusconi je pred začetkom pogovora s Fini jem in Tattarello novinarjem izjavil, da se Forza Italia ne namerava skrivaj vtihotapiti v sedanjo večino in da se ne namerava odpovedati zavezništvu s sedanjimi sopotniki. Prav tako je menil, da ni znak popuščanja vladnemu zavezništvu pripravljenost, da bi sprejeli anticipiranje finančnega zakona, pod pogojem, da vlada oklesti pokojnine in zdravstvo. Tudi glasovanju za D’Alemo je Berlusconi dal dokaj reduktiven doseg. »V bistvu smo podprli D’Alemo, da bi lahko imel v dvodomni komisiji širše zaledje in da bi lažje uresničil cilje, ki jih je večkrat poudaril. Seveda pa bomo preverjali, ali dejstva ustrezajo sprejetim obvezam,« je povedal Berlusconi. Nekaj podobnega je oCitno povedal tudi Gianfrancu Finiju, toda predsednika Nacionalnega zavezništva ni povsem prepričal. Kot niso v bistvu prispevali pozivi manjših strank Kartela k iskanju dialoga in k pomiritvi. Kartel se sooča z dvema nevamostima: da vztraja kot doslej na barikadah ali da zdrkne v brezno skr-pucanega dogovora o reformi, je bila diagnoza tajnika CDU Rocca Buttiglioneja po včerajšnjih poskusih preseganja nasprotij. Skoraj vzporedno je tudi v vladnem zavezništvu Demokratična stranka levice začela z akcijo, da bi pomirila in prepričala voditelja Stranke komunistične prenove Fausta Bertinottija, ki je v Četrtek spet zagrozil z izstopom iz koalicije in z vladko krizo, ko bi vlada nameravala oklestiti socialno državo. »Uspešen začetek dela dvodomne komisije ne sme povzročati dvomov. Politična ve- čina se s tem ne spreminja, ostaja tista, ki so jo izbrali volilci 21. aprila,« je povedal predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi. Zagotovil je tudi, da bo finančni zakon izraz programskih izbir Oljke in dialoga s SKP, pa tudi za morebitno reformo pokojnin bo treba upoštevati rokovnik, ki ga določa zakon. Zato nobenih preverjanj in sprememb pred prihodnjim letom, je zagotovil Salvi. Bolj bodeč, a prav tako pomirjujoč je bil predsednik poslancev demokratične levice Fabio Mussi. »V kakšnem jeziku naj povem, da morebitna drugačna večina v dvodomni komisiji ne bo nadomestila politične večine, ki podpira Prodijevo vlado, da bo Bertinotti to razumel,« je poudaril Mussi. Dodal je, da vlade ne ogroža dogovarjanje v dvodomni komisiji, ampak »šibki in nihajoči odnos med Oljko in SKP«. LJUBLJANA / LOČENI POGOVORI S PREDSTAVNIKI SLOVENCEV IZ ITALIJE, AVSTRIJE IN MADŽARSKE Predsednik Kučan sprejel zastopnike slovenskih manjšin LJUBLJANA- Slovenski predsednik Milan Kučan je vCe-raj na tradicionalnih vsakoletnih pogovorih ob slovenskem kulturnem prazniku loCeno na delovnih pogovorih sprejel predstavnike zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Po pogovorih, ki so se jih udeležili predstavniki vseh organizacij zamejskih Slovencev, je predsednik KuCan izjavil, da “za manjšine ta Cas v Evropi ni zelo prijaznih in zelo enostavnih pogovorov, da pa Slovenija lahko največ naredi, če doma poskrbi za vzorno visoko raven zaščite manjšin ter njihovga posebnega položaja in njihovih pravic”. Po oceni slovenskega predsednika so bili včerajšnji pogovori s predstavniki slovenskih manjšin priložnost “za skupni razmislek o razmerah, v katerih živijo manjšine in v katerih se ohranja slovenska identiteta”. “Položaj manjšin je v najneposrednejši zvezi z uspešnostjo slovenske države, da s sosedi vzpostavlja Cimboljše odnose in da v temelje teh odnosov vgradi tudi Cimvišje, evropske standarde manjšinske zaščite in zaščite manjšinskih pravic, ” je menil predsednik Kučan in dodal, da je skrajni Cas, da Slovenija domisli svojo prihodnost, oblikuje svojo strategijo in vi- zijo, s katero se bo slovenstvo preživelo v tretje tisočletje. Ob tem je opozoril, da je način uresničevanja odgovornosti slovenske države določen s slovensko ustavo in resolucijo, ki jo je lani sprejel državni zbor, “ki pa je žal daleč od svoje uresničitve”. Zamejski Slovenci morajo nujno “nadaljevati ustvarjalni dialog o svoji organiziranosti, o tem kako priti do skupnega zastopstva, ki bo uveljavilo njihovo subjektiviteto in jim omogočilo, da bodo partner v pogovorih tako z državami, v katerih živijo kot tudi z matično državo, ” je še poudaril slovenski predsednik. (STA) Zaščita manjšin merilo demokratičnosti LJUBLJANA - Po pogovorih s predstavniki slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je predsednik Kučan v zdravici na kosilu za udeležence pogovorov in vabljene goste poudaril pomeN kulturnega praznika tudi za manjšine: »Kulturni praznik je tisto dejstvo našega življenja, ki nas je zbral na tem srečanju, a vsi naši današnji pogovori pritrjujejo spoznanju, da kultura ni srečni prostor narodovega bivanja, ki živi mimo in neodvisno od vsakanjega življenja, njegovih prijaznih in manj prijaznih vsebin. Šolanje v materinščini, nastop pevskega zbora, izid nove knjige, redno izhajanje Časnika je kultura narodne skupnosti. Vendar te kulture ni, Ce ni stvarne, tudi gmotne podlage zanjo. Matica in države, v katerih živite, so tiste, ki so prve odgovorne, da narodnostna kultura takšno podlago ima. Zal se ne morejo pretirano hvaliti, ne one ne mi, kako vestno izpolnjujemo to svojo odgovornost.« Predsednik KuCan je nato nadaljeval: »Vi boste morda celo upravičeno rekli, da sploh ni otipljivega razloga za kakšna pretirana upanja, da vam tudi vaša lastna, manjšinska gospodarska moč daje osno- vo, iz katere morete Črpati ne le sredstva za svojo manjšinsko dejavnost, marveč tudi samozavest, da niste le posebnost in folklorni relikt v tujem nacionalnem morju ali na obrobju večjih narodnih teles, marveč ste skupnost, entiteta, z lastnimi gospodarskimi viri, skupnost, ki govori jezik delodajalcev in delojemalcev, odprta za izzive trga in prav zato tudi notranje trdna in moCna. Zadnja leta vam v tem pogledu sreča še posebej ni bila naklonjena. Kajti resnica je, da pomoči manjšini nikoli ne more biti preveč, možnosti, ki jih imajo na voljo državni proračuni, pa so razmeroma omejeni. Toda to ni poglavitni razlog za skrb in nezadovoljstvo. Temeljni razlog je v ra- . zumevanju odnosa večinskega naroda in države do manjšin, ki jih je zgodovina Evrope prisodila skorajda sleherni državi na stari celini; razumevanje tega odnosa ne kot zgolj strpnosti, ampak zavestne odgovornosti; s posebno zaščito in posebnimi pravicami kot merilom demokratičnosti države in družbe in demokratične drže večine. Od tam naprej so vse drugo pragmatična vprašanja. To prvo je ključno. To je prva in temeljna tema slehernega pogovora manjšine. Tu- di v Sloveniji in tudi v državah, kjer živijo slovenske manjšine. Spoštovanja vredna posebnost v vaših notranjih odnosih, spoštovane rojakinje, spoštovani rojaki, je tudi politična različnost. Zunanji pritiski in neprijazne okoliščine, v katerih živite, vas niso nikoli pripravili do tega, da bi vsi mislili enako.To je sreča in pravo bogastvo, kajti kjer mislijo isto, le redkokdo misli. To smo Slovenci že skusili pa tudi zgleda tudi pozabili, kajti enoumje ostane to, kar je neglede na njegovo ideološko in politično barvo. Toliko bolj pomembno je zato, da v notranjem dialogu o prihodnosti, ki se je vendarle zaCel, tudi pod pritiskom neprijaznih razmer, poiščete tisto, kar je skupno in je temeljno za vaše slovenstvo. In to temeljno naj bo tisto, kar vas bo enotno zastopalo v dialogu z državo, v kateri živite, in v dialogu z državo matičnega naroda. Ne podcenjujem zapletenosti poti do takšnega enotnega ali skupnega zastopstva posamezne manjšine. Se veC, domaCe izkušnje me nenehno opozarjajo, da je do skupnega dogovora o temeljnih nacionalnih interesih in ciljih nacionalne politike vCasih dolga, dolga in tudi negoto- va pot. Eno pa je gotovo, prerekanja o preteklosti in medsebojno izstavljanje računov zanjo ni prava pot do teh ciljev. Narod, ki si da veliko opraviti s preteklostjo pre-rad pozabi na prihodnost. Preteklost je že pomembna, saj sicer ne bi vedeli ne kdo smo in ne od kod v tem sodobnem svetu, s kakšno moralno legitimacijo se v njem predstavljamo in terjamo zase v njem svoje mesto, a v našem življenju ji je treba dati razumno mesto. Na koncu je predsednik KuCan še poudaril, da Cas “globalizacije Evrope in sveta gotovo ni in ne bo lahek za posameznike, ne za narode in ne za manjšine, Ce želijo ohraniti svojo identiteto”. “Pogosteje in globlje moramo razmišljati tudi o skupni evropski prihodnosti in še ob pravem Času najti svoj prostor v njej za vse nas, ki smo Slovenci po rodu in kulturi, zavezani slovenstvu in zanj odgovorni. Ta naš prostor ne bo le gospodarski, tehnološki in politični. To bo zmeraj in predvsem prostor slovenske kulture, tiste iz Ljubljane in Maribora, s Koroške, Trsta, Porabja in Benečije, iz vseh slovenskih mest, vasi in zaselkov, pa tudi iz oddaljenih dežel, Južne in Severne Amerike in Avstralije”. OSREDNJA PROSLAVA V CANKARJEVEM DOMU / SLAVNOSTNI GOVORNIK LANSKI PREŠERNOV NAGRAJENEC VOJKO VIDMAR Pritožnost za droben razmislek o človeku... LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je bila sinoči tradicionalna proslava dneva slovenske kulture ob udeležbi najvišjih državnih predstavnikov in številnih gostov, tudi iz zamejstva. Na njej so podelili vsakoletne Prešernove nagrade - kot smo včeraj poročali, sta jih letos dobila slikar Emerik Bernard in pesnik Niko Grafenauer - ter nagrade Prešernovega sklada, slavnostni govornik pa je bil lanski Prešernov nagrajenec Vojko Vidmar. Njegov govor objavljamo v daljšem izvlečku. Cenjeni gospe in gospodje, sedim ob ognju in v mislih zrem v podobo nase kulturne stvarnosti. Sprašujem se, koliko izmed nas si je danes dovolilo ukrasti nekaj trenutkov za misel, droben razmislek o človeku, v imenu katerega se vsako leto zberemo na tej jubilejno-Casovni koordinati in proslavljamo naš kulturni praznik. Zame je omenjeni globoko spoštovani gospod eden zelo redkih Slovencev' naše preteklosti in sedanjosti, ki je resnično obvladal slovenski jezik in z briljantno pesniško spretnostjo in s svojim genijem dokazal, da sta tudi nas jezik in duh resnično bogata. Zapisalo se mi je - proslavljamo. Za mano je obdobje, ko je to besedo ilustriral eminentni koncert eminentnega orkestra ob prisotnosti eminentnih oseb nase vsakokratne sedanjosti. Kultura je neločljivo povezana z duhovnostjo človeškega bitja, a nevarno ogrožena v nori in absurdni dirki za ciljem, ki se oddaljuje, bolj ko se mu približujemo. Dirka za dosego sreCe in zadovoljstva na osnovi materialnih dobrin, dimka v organizaciji in pod taktirko nasilnega diktata, tako imenovanega napredka, civilizacije, ali kakorkoh že imenujemo to norost. Pa vendar se bo dan, ko bomo udejanili svojo minljivost, priCel prav tako s sonCnim vzhodom in končal z mogočnim čudežem prirode - sončnim zahodom. Človeško bitje. Droben delček narave, ki mu niti njegov duh niti noben Bog ne bosta omogočila biti večji kakor je. Genialnost narave. Osupljiva je ugotovitev, kako prizadevni in domiselni smo v odklanjanju privilegija biti del te genialnosti, a žal se tega najbolj zavedajo pripadniki civilizaciji odmaknjenih narodov. Nerazumljivo jim je, da smo modrosti preteklosti in sožitje z naravo tako zlahka zamenjati za stvari, ki nam nikakor nočejo zagotoviti pričakovanega zadovoljstva. V zavisti zaradi njihove tuzemske harmonije smo jim »prijazno« naklonili pridevek - primitivni. Seveda je nerealno pričakovati, da bomo na robu Evrope, v obupu jugovzhodne norišnice, ki je žal samo majhen delček v predolgi vrsti sramot človeške zgodovine, doživeti trenutek navdiha in izskočiti z vlaka, ki ga pravzaprav Sele lovimo. Temelj naSe kulture je duša vsakega izmed nas. Tista duša, ki skrita očem za vrati naših bilvaliSč zadovoljna ati nezadovoljna odraža življenje in zavzema stališče do vsega, tudi do kutlu-re. Pri tem nam bistveno ne morejo pomagati niti kralj Matjaž, niti Cankar, ne Prešeren. Odgovornost je pred nami in naši vse manj številni otroci bodo naši sodniki. Betonski spomeniki v vlogi njihovih bivališč in vsakovrstne brezosebne dobrine jih bodo slej ko prej razočarati in pustiti nezadovoljne prav tako kot nas. Kultura je tudi način življenja, v katerem vsakdanji pozdrav, razmišljanje o sočloveku, spoštovanje stroke in starosti niso neznanke. Je način, v katerem se na vseh področjih življenja in dela spoštujejo zakonitosti in pravila igre, ki vladajo že od pradavnine in brez katerih ne bi obstajati. Je tudi odločnost in volja zmanjšati število da-našnih hlapcev Jernejev tako, da bi vsak izmed njih vedel, kje in na kakšen naCin najti svojo pravico - pred svojim posthumnim obdobjem. Je tudi odgovornost za brezsramne izjave, ki so skregane z najosnovnejšo logiko in moralo, ob katerih je včasih resnično težko ostati kulturen. Kultura je marsikaj, kar vsi pogrešamo v našem življenju. Naša draga »draga« država je dejavnik, ki v največji meri odloča, ati bomo država kulturnih posameznikov ati pa kulturna država. Ne verjamem v kulturni potencial ljudi, ki si s poštenim delom ne morejo zagotoviti dostojnega ževljenja. Ne verjamem v kulturni potencial tistih, ki nimajo možnosti vnovčiti svojega znanja. Ne verjamem v kulturni potencial profesionalnega plesalca, ki svoje izjemno zahtevno in težaško delo opravlja za 60 ati 70 tisočakov, kar mu omogoča zgolj teste-ninsko preživetje s preobilnostjo telesa kot posledico, ki neizogibno postane tarča profesionalne kritike. Ne verjamem v kulturni potencial človeka, ki ga na začetku šolske poti oropajo možnosti, da bi skozi svet umetnosti dostojno, kot človeško bitje uspel preživeti brezglavo dirko. Ne verjamem v kulturni potencial človeka, ki v materialnem preobilju ne najde sreče. Ne verjamem v ljudi, ki v blodnjaku svojega nezadovoljstva sejejo zla po okolici. Država ima instrumente in ima moč. Obstoj ineresa, volje, potrebne modrosti pa bomo preverjati v skupni prihodnosti. Umetnost zaradi umetnosti. Pojav, ki ni od danes, a je hkrati zelo današnji. Organizatorji in producenti jo cenijo, ker je praviloma mnogo cenejša in bolj enostavna kot profesionalna umetnost. V statičnih prikazih pomembno prispeva k navidezno obsežni umetniški ponudbi. Z njo se ukvarjajo tisti, ki nimajo potrpljenja ali sposobnosti za dolgoletne umetniške študije na profesionalnih šolah in si želijo bližnjic do nastopanja. Zelo primerna je tudi za ljudi, ki jim umetnost prestavlja predvsem sredstvo za lastno uveljavljanje. Smiselna pa je le tista umetnost, ki najde stik s človekovim naravnim bistvom. Tudi v Sloveniji smo ljudje in imamo svojega duha, le nekaj malega nujnih umetniških meril se nam je porazgubilo. Zadovoljstvo - sreča. Groteskni smo v izmišljanju načinov za dosego teh ciljev in vztrajni v nerazumevanju, da je iskana sreča morda v ljudeh, ki vsak dan hitijo mimo nas, le da jim v vroči- ci naše zagnanosti pozabimo podariti nasmešek, droben znak, ki bi jim dal vedeti, da smo opazili, da obstajajo. Kultura je tudi zavest, da resnično ljubezen v kakršnikoli obliki potrebuje in zavestno ali podzavestno išče vsako človeško bitje Poznam starca - modreca. Prav taksen je, o kakršnih govorijo pravljice. Kadar ga srečam, me vedno znova opomni - za človeka gre. Da za človeka, prav vsakega izmed nas. Čarobnost spokojnosti našega notranjega miru, sreče in ljubezni je nenadomestljiva. Prepričan sem, da obstaja sto drobnih načinov s katerimi si lahko polepšamo vsakodnevnost svoje kratkotrajnosti na tem svetu. Plamen svečke, nasmeh, pogled na delček narave... Resnično fascinantna je misel, kako zanemarljivo malo nas v tem hipu biva na našem planetu v primerjavi s številom tistih, ki so bonus takšnega privilegija že izkoristih. Svet je vendar tako čudežno lep in enkraten. Človek pa ga je s svojim genijem samo Se dodatno obogatil s čudežem glasbe, plesa in drugih umetnosti. Ne zamujajmo! Praznik - beseda prijetnih občutkov in dobrega razpoloženja. Bodi nam dana modrost odkriti in uživati darove, s katerimi smo bili obdajreni, predno smo uzrli svetlobo sveta. Naj nam žlahtnost naših vin, ki jo vse uspreš-neje izvabljamo iz naših trt, služi kot primer. In če bo naše prihodnje srečanje za trohico bolj zadovoljno, bom mislil, da moje nocojšnje besedičenje ni bilo samo trpljenje tistih, ki odklanjajo govorance. Hazenašice od Sv. Jakoba Mladinska društva, ki so bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, so skrbela za kulturne prireditve, veliko pozornosti pa so namenjala tudi športnemu delovanju. Skoraj vsako društvo je imelo odsek hazene, ki je bil značilen ženski šport. Ekipo Mladinskega društva Prosveta od Sv. Jakoba so leta 1925 sestavljale hazenašice Pavlovič, sestre Pina, Marija in Nina Blazina, Ivančič in Cerkvenik. Fotografija, dar Neve Blaži-ne-Volk je last OZE (Pripravila etnološka skupina pri NSK) V......................... .................................. J PISMA UREDNIŠTVU Se o pokroviteljstvu predstave Pappen stoiy Spoštovano uredništvo, ki sta bila objavljana v preteklih dneh. Zal se openskega večera iz bolezenskih razlogov nisem udeležila, vendar pa mislim, da je pomen (zgodovinski, literarni, etični pomen) SAG-ovcev izreden. Pismo Igorja Gabrovca me je zato toliko bolj presunilo. Po letih sem več ah manj Igorjeva vrstnica, začenjam pa doumevati, da mladost oz. starost nista zapisani v rojstnem datumu. Stališča skupine mladih, ki jo je s podpisom zastopal Gabrovec, se mi nikakor ne zdijo sprejemljiva, še manj pa mlademu duhu primerna. Iz (v glavnem) teh razlogov: 1. Dejstvo, da je bila uprizoritev Pappen story pred 20 leti prepovedana, bi moralo že samo po sebi biti zadosten razlog za brezpogojno pokroviteljstvo tistih, ki smo tedaj prihajali na svet; 2. Imena Kobal, Kodrič, Kravos, Verč so, prav tako sama po sebi, poroštvo za kvaliteto in pokončnost. Dvomim, da bi denimo človek, ki si je upal podpisati Afriko, zvračal odgovornost za uprizoritev 20 let starega teksta na kako mladinsko komisijo; 3. Tudi ko bi SAG-ovci na odru zganjali pornografijo, si vbrizgali dozo heroina, priredili poroko med istospolnima partnerjema.... bi morala mladinska komisija (kdo pa drug?) podpreti njihov projekt. Se to niso nikjer na svetu (predvsem pa med dajse-tletniki ne) tabu teme. Naj bo morda zamejska »pappen story« izjema? Z odličnim spoštovanjem Matejka Grgič Igor Gabrovec odgovarja Kobalu Spoštovani Boris Kobal z velikim razočaranjem sem še enkrat slišal potrjeno tezo, po kateri ste ti in tvoja skupina zahtevali, da se naša skupina sicer mladih SKGZ-jevih šmrkovcev brezkompromisno podredi vašemu umetniškemu geniju in pa ugledu in slovesu, ki ga nedvomno zasluženo uživate. Verjemi, če hočeš, ampak jaz nisem želel te polemike. V njo sem bil prisiljen, ker ste nas vi, prvi, na vašem večeru »ožigosali«. Moja je hotela biti torej le obramba resnice, ki se ne more in noče podrejati nikomur in ničemu. Se vedno torej menim, da bi mi tekst igre »Pappen story« lahko pokazali in šele nato bi se lahko opravičeno zgražali nad morebitnim (malove-rjetnim) odklonom vaše ponudbe. Ampak to ni najhujše. Vse se da pozabiti in razumeti. Veš, kaj je najhujše, dragi Boris? Da skušaš diskreditirat mene osebno in trud in čas, ki ga vlagam prostovoljno v skupno stvar. Da me skušaš diskreditirati z navajanjem abstraktnih ocen anonimnih, nedefiniranih sovrstnikov. To so metode nekdanjih režimov, za katere smo mislili, da so pozabljene... Ni res, da nisem ničesar povedal in čeprav se ti bo zdelo čudno, tudi v SKGZ-ju delujejo predvsem mladi, ki si želijo iskrenih odgovorov od starejših voditeljev. To pa ne zato, da bi jim postavljali vislice temveč, da se storjenih napak ne bi več ponavljalo. V ta namen smo organizirali dva diskusijska večera, ki sta bila kljub nepopolnosti, vendarle le prvi korak. Po tej poti mislimo nadaljevati in nikoli si nisem delal utvar, da bo lahko. Moja kratka izkušnja pa me je naučila vsaj to, da karkoli narediš ali poveš, se bo vedno našel kdo, ki te bo nasul s kritikami in očitki. To sem sprejel s pravili igre. Polemika na časopisnih straneh je, kar se mene tiče, s tem samoobrambnim (ponovno!) pismom zaključena. Mladinska komisija SKGZ pa bo v bližnji prihodnosti organizirala večer, na katerem bo govor o komediji, satiri in kritiki, o njihovem pomenu in o posledicah, ko kjerkoli v svetu utihnijo. Na tem večeru boš iskreno dobrodošel. Brez zamere Igor Gabrovec ■ ZBOR/10 Spazio informativo a cura della Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Trieste TRIESTE ECONOMICA TRGOVINSKA ZBORNICA IN POKRAJINA STA PODPISALI PROGRAMSKI DOGOVOR O NEKATERIH SKUPNIH POBUDAH ZA RAZVOJ TRŽAŠKEGA PODROČJA Novo sodelovanje s Pokrajino Trgovinska zbornica in Tržaška pokrajina sta pred kratkim podpisali programski dogovor, ki v skladu z zakonoma 580/93 in 142/1990 in ob upoštevanju dejstva, da sta obe ustanovi pristojni za isti teritorij, na novih osnovah predvideva tesno sodelovanje, ki naj bi s specifičnimi načrti pripomoglo h gospodarskemu in družbenemu razvoju tržaškega področja. Dejansko sta si Zbornica in Pokrajina zadali za cilj, da ustvarita »sistem« svojih profesionalnih, strukturalnih in finančnih virov, da bi na ta način na najboljši način zadovoljili zahteve, ki jih postavljajo krajevni uporabniki, pa naj bodo to podjetniki ali posamezniki. Pokrajina Trst bo Trgovinski zbornici poverila nalogo, da analizira programe in skupne pobude ter ugotovi možnosti za prispevke in sofinanciranje teh projektov s strani Evropske unije. Poleg tega bosta obe ustanovi čim prej odprli »okence za podjetja«, da bi olajšali in pospešili birokratske obveznosti podjetij v vseh sektorjih, spodbudili nastajanje novih podjetniških dejavnosti in da bi gospodarstvenikom zagotavljali konkretno pomoč z realnimi storitvami. Drugo področje sodelovanja zadeva turizem in kulturo. Obe ustanovi si bosta tako prizadevali, da bi prišlo do skupnih pobud (ob koordinaciji Tržaške turistične promocijske ustanove), s katerimi naj bi -predvsem s kulturnega vidika - ovrednotili turizem glede na to, da so imele zadnje kulturne pobude v Trstu precejšen gospodarski učinek. Glede na posebnost tržaškega teritorija in na potrebo, da se s posebnimi pobudami zaščiti kmetijstvo, nameravata Pokrajina in Zbornica poglobiti sodelovanje tudi na tem področju in strniti strokovne, strukturne in finačne vire, ki jih imata na razpolago. Da bi dosegli te cilje, bosta Pokrajina in Tržaška trgovinska zbornica organizirali občasna srečanja, da bi ugotovili, katere strategije so potrebne, omogočili boljše skupno izkoriščanje operativnih moči in tudi ugotavljali ter primerjali rezultate, ki sta jih z določenimi akcijami že dosegli. Tri štipendije za prevajalce in tolmače Tržaška zbornica je za akademsko leto 1996/97 razpisala natečaj za dodelitev treh štipendij v višini 2.250.000 lir za nove diplomirance na Visoki šoli za moderne jezike za prevajalce in tolmače pri Tržaški univerzi. Na razpis se lahko prijavijo novi diplomiranci, ki so italijanski državljani in so oddali ter zagovarjali diplomsko nalogo s socio-go-spodarskega področja v slovenskem, hrvaškem, srbskem ali ruskem jeziku in pri tem dosegli oceno 105/110 ali več. Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba poslati s priporočenim pismom s povratnico (A.R.) najkasneje do 30. junija 1998 na Tržaško trgovinsko zbornico (Borzni trg 14), v njih pa je treba navesti tudi ime in priimek, rojstni kraj, naslov in telefonsko številko. Prošnji je treba priložiti curriculum vitae, potrdilo o diplomi z ocenami posameznih izpitov, kopijo diplomske naloge, ki je bila vložena na Univerzi v Trstu, z izjavo, da ustreza originalu. Poleg tega lahko vsak kandidat prošnji priloži še drugo znanstveno dokumentacijo, ki bi po njegovem mnenju lahko vplivala na dodelitev štipendije. Besedilo natečaja je kandidatom na razpolago v tajništvu Visoke šole za moderne jezike za prevajalce in tolmače in na Trgovinski zbornici (soba 113). Uživajmo v Trstu Pred kratkim je bila javnosti predstavljena 1. izdaja brošure »Uživajmo v Trstu«, ki prinaša informacije o kmetijskih prehrambenih podjetjih v tržaški pokrajini. Brošuro je pripravil istoimenski odbor, ki so ga ustanovili v okviru Tržaške trgovinske zbornice. Publikacija na 34 barvnih straneh opisuje glavne turistične atrakcije našega področja, istočasno pa predstavlja tudi najpomembnejša podjetja s tržaškega kmetijskega prehrambenega sektorja. Z brošuro (tiskali so jo v 5000 izvodih) so hoteli izdajatelji javnost seznaniti s tržaškimi prehrambenimi izdelki; zato jo bodo razdeljevali na številnih sejemskih prireditvah, na katerih bosta Tržaška trgovinska zbornica in odbor »Trieste da gu-stare - Uživajmo v Trstu« letos sodelovala. SKGZ / POKRAJINSKI ODBOR TRGOVINSKA ZBORNICA NOVICE Avtonomija, dnevnik in NTKB Kmalu posvet o avtonomiji Trsta PredsinoCnjim je zasedal tržaški pokrajinski odbor SKGZ, ki se je ob dobri udeležbi in živahni razpravi spoprijel s tremi aktualnimi temami: s pobudami za avtonomijo Trsta, z »lastninjenjem« Primorskega dnevnika in z Novo tržaško kreditno banko. Se pred temi vprašanji so vzeli na znanje pozitivni premik glede izvajanja zakona o Krasu in dodelitev prvih sredstev - 7, 5 milijard lir za obdobje 5 let. Temu prvemu koraku mora seveda slediti praktično izvajanje novega zakona in za uveljavitev novih pristojnosti, so ugotovili na seji. Glede avtonomije Trsta sta v razpravi dva predloga: predlog tržaškega župana Illyja, ki ga podpira zavezništvo Oljke, in zamisel desnega kartela, ki ga zastopa predvsem posl. Camber. V razpravi je prišel do izraza interes za pobudo, obenem pa tudi zaskrbljenost, da ne bi v okviru večje avtonomije Trsta prizadeli samostojnosti in pristojnosti slovenskih občin: kot primer veljajo urbanistične izbire, pri katerih ne bi smeli nikakor prevladati interesi mestnega območja. Pozorno bo treba premisliti tudi druge možne posledice nove ureditve, kot je nova ločitev slovenske manjšine, ki danes s težavo uveljavlja svojo enotnost znotraj meja dežele. Obenem pa se z avtonomijo odpirajo večje možnosti povezovanja z matičnim zaledjem, so ugotovili. Vsekakor bo treba slediti razvoju procesa avtonomije Trsta zelo pozorno in bo zato pokrajinski odbor priredil posvet o tej temi. Glede stanja Primorskega dnevnika so podali informacijo o najnovejšem razvoju, t.j. o ustanavljanju zadruge, ki bo prevzela edini zamejski dnevnik. Pobudo so ocenili kot pozitivno, domenili so se za srečanja z organizacijami - članicami Zveze na pokrajinski ravni, kjer bodo orisali načrt zadruge in ga podprli, in povabili na čim večji pristop k novi zadrugi, ki bo upravljala Primorski dnevnik. Pokrajinski odbor SKGZ je namenil posebno pozornost vprašanju Nove tržaške kreditne banke. Predsednik odbora Branko Jazbec je informiral člane o nedavnem srečanju z vodstvom NTKB, ki je stopilo do vseh osrednjih manjšinskih organizacij in jim orisalo svoje namene in strategijo »posebne pozornosti« do slovenske narodnostne skupnosti. Ocenjevali jih bomo po dejanjih, je bilo rečeno na seji, obenem pa so pozitivno ocenili dejstvo, da je nastop padovanske-ga zavoda zagotovil ohranitev 180 delovnih mest. Če pa nova banka želi ohraniti navezanost slovenskih strank, bodo morali pokazati odprtost do posameznikov in predvsem večjo razpoložljivost do kreditiranja slovenskega podjetništva: čas bo pač pokazal, kako se bo razvil odnos nove banke do manjšine, je bilo rečeno. Podaljšali rok za prošnje za bencin po znižani ceni Prošnje vlagamo v Ul. Valdirivo Prvotno je bilo predvideno, da danes zapade rok za predstavitev prošenj za deželni bencin po znižani ceni, vendar so se pri Trgovinski zbornici odločili, da rok podaljšajo. Treba povedati, da prošnje tokrat predložijo samo tisti, ki doslej niso nikoli zaprosili za bencin po znižani ceni za določeno vozilo in torej ne razpolagajo z elektronsko kartico. Ostali, ki že imajo kartico, bodo podobno prošnjo izpolnili kasneje, na način in v roku, ki ga bo Trgovinska zbornica sporočila. Zainteresirani obrazec za prošnjo lahko dvignejo na sedežu Trgovinske zbornice (Borzni trg) ali pa pri Posebni ustanovi za bencin po znižani ceni v Ul. Valdirivo 2/b. S prihodnjim tednom prošenj ne bodo mogli več predstaviti na hipodromu na Montebellu, kjer bodo uradi odprti še danes, temveč v Ul. Valdirivo. Urnik v Ul. Valdirivo je. naslednji: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 15.30. Do bencina po znižani ceni imajo pravico vsi tisti, ki prebivajo v deželi in so lastniki, solastniki ali uporabniki vozila, vpisanega v javni avtomobilski register. Interesenti morajo vplačati 10 tisoč lir, predstaviti pa morajo dokument o bivališču in državljanstvu (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list, propustnica ali ana-grafsko potrdilo), dokument o lastništvu vozila (prometna knjižica ali enakovredno potrdilo) ah pa dokument, ki potrjuje uporabo ter odrezek o plačanem zavarovanju. Ob predstavitvi prošnje bodo v uradu izdali potrdilo, ki ga bo treba hraniti za dvig elektronske kartice. Prihaja komet Hale Bopp S torkom bomo lahko videli komet Hale Bopp, in sicer dve uri pred sončnim vzhodom, v Rimski cesti pri ozvezdju Laboda. Opazimo ga lahko tudi s prostim očesom, bolje pa je seveda z daljnogledom. Marca pa ga bomo lahko gledali tudi po sončnem zatonu. lil :: 1 ■ Manifestacija za neodvisnost Trsta Ob 50-letnici podpisa mirovnega sporazuma v Parizu bp odbor za proslave priredil v ponedeljek, 10. trn. ob 10.30 javno srečanje v dvorani Caprin na Gradu sv. Justa. Ob 15. mi bo tudi zborovanje na meji tržaškega ozemlja pri bivšem mejnem prehodu v Sti-vanu, ob glavnem vhodu v Papirnico. K omenjenima pobudama sta pristopih Severna hga Trst ter kidipen-denhshčno gibanje svobodnega Severa. Srečanje na Kontovelu Studijski in raziskovalni center Niccolo Tommaseo peiredi v ponedeljek, 10. t.m. ob 20. uri v društveni gostilni na Kontovelu (tel. 225168, avtobus 42 s Trga Oberdan) srečanje na temo gastronomske kulture v Trstu. Na večera, ki sodi v okvir »srečanj z avtorjem«, bo govoril gastronom in pisatelj Cesare Fonda, posegli pa bodo še Tito Cuccaro (tržaška enogastronomska skupina), Fabio Amodeo (založniška hiša lint) ter Edi Kante (konzorcij kraških vin). Častni gost bo »Etna Horo« (Federico Mullner in Giuseppe Signorelh). Večer bo koordiniral Edoardo Kanzian, vstop je prost. Izkaznice za upokojence S ponedeljkom, 10. t.m., bodo na sedežih zveze sindikata upokojencev CGIL na Trgu Stare mitnice 15 (Mitnica - Center mesta) in v Ul. Stock 9 (Rojan, Greta, Barkovlje) pričeh z razdeljevanjem izkaznic za letošnje leto. Sprememba na progah 34 in 48 V ponedeljek, 10. t.m., bodo zaradi cestnih del premaknili končni postaji avtobusov na progah 34 in 48, ki sta na Trgu Stare mitnice. Kot sporoča mestni prevozni konzorcij ACT, bosta postaji ob višini osrednje gredice na istem trgu, kjer se že ustavljata avtobusa na progah 40 in 41. Moral je v zapor Verjetno se je srečanja s silami javnega reda pazljivo izogibal, naposled pa se je 47-letni Valentino Bonaz-za moral sprijaznih z dejstvom, da je treba dolgove le poravnati: plačah je namreč moral 800 tisoč lir globe, a to še ni bilo najhujše, čaka ga tudi skoraj osem mesecev zapora. Bonazzo so prijeli karabinjerji po nalogu državnega pravdništva: avgusta lani je namreč omogočil prestop meje nekaterim tujim državljanom. Tega ni počel iz človekoljubnih namenov, temveč so mu morali odšteh lepe denarce. PREDNAROČNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROČNINE 1997 Primorski dnevnik Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: ^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ^ raznašalcih Primorskega dnevnika Sobota, 8. februaija 1997 30. KRAŠKI PUST OPČINE / TRIDESETLETNICA Danes boj za jubilejno lovoriko kraškega pusta V sprevodu bo sodelovalo osem vozov in devet skupin mask Na Opčinah bodo danes slavnostno proslavili jubilejni 30. kraški pust. Na naši najvecji pustni prireditvi (in po miljskem pustu drugi najvecji v naši pokrajini, kot je na predstavitvi podčrtal predsednik Odbora kraškega pusta Rudi VVilhelm) se bo zgodaj popoldne na Pikelcu zbralo osem sodelujočih alegoričnih vozov in gostujoča skupina iz Staran-cana, ob njih pa še devet skupin mask, ki bodo ob 14. uri krenili po Narodni cesti proti središču Opčin in nato po Proseški cesti do Brdine, ki je že postala sinonim za pustno središče. Vozovi se bodo zvrstili pred množico radovednežev in veseljakov v sledečem vrstnem redu: 1. Opčine z vozom Itak plačamo mi, 2. Salež-Zgo-nik (Izumus - zadnja iznajdba), 3. Praprot (Ne stuojmo ga s’rt uen z bakala), 4. Bazovica (Kapetan Prodi), 5. Kriz (Ma kam graju naša kuža?), 6. Doberdob (Vakarena), 7. Sempolaj (Carramba ke bidon) in 8. Medja vas-Stivan (Braveheart). Jubilejni pustni sprevod bodo popestrile pustne skupine s skupno veC kot sto maskami. Za pustno lovoriko se bodopote-govale skupine Boljunec, OPČINE Proseška ulica 35 Tel. (040)211629 Veliki voz je leta 1989 skoraj potonil v morju ljudi, ki so preplavili openske ulice Jabadabadu, Cerovlje-Mavhinje, skupina CEO, Mitja Cuk, CEM in skupina Milkovič, Costalunga 1, Združene vasi, Groca-na, Skupina x in Costalunga 2. Zmagovalce v obeh ka- tegorijah, vozov in skupin mask, bo določila neoporečna žirija, ki jo bodo sestavljali župani (ali podžupani) občin tržaške pokrajine, rezultate pa bodo razglasili takoj po koncu sprevoda na Brdini. PIZZERIA - GOSTILNA »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZIERINO sne ob torkih zaprto Pekarna - Slaščičarna Cok dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha Opčine Narodna ul. 57 - Tel. 213645 BUFFET-PIZZERIA »da RINO« KOSILA-VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE Narodna ul. 65 Tel. 213821 ob nedeljah zaprto BARVE FURLAN & MILIC BARVE - STENSKE TAPETE - TOPLI PODI Opčine - Ul. Nazionale 160 - Tel. (040) 212168 NUOVA TecnnutensiH N. Tretjak s C. železnina - orodje - stroji za poljedelstvo - nadomestni deli OPČINE - Proseška ulica 7 - Tel. fax: 212397 darilni predmeti bomboniere ŽENSKA MODNA KONFEKCIJA e mode ZENSKA KONFEKCIJA NAJBOLJŠIH ZNAMK OPČINE Ul. della Vena 3 6.3.8. V/iviapa f\. ^rizpie ^ Q. Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124 PROFUMERIA 90 Na Opčinah - Narodna ul. 118 - Tel. 040/212061 vam nudi proizvode znanih znamk VELIKA IZBIRA BIŽUTERIJE - SHISEIDO - CLARINS - CACHAREL - AZZARO - G. VERSACE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC FANCLI, KROFI, STRAUBE, MULJETNIKI DAIMEV PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV OPČINE - UL PEONIE, 3 Tel. (040)211336-213592-Fax(040)214802 Vaša Draguljarna ob vsaki priložnosti... tudi pustni. molalan W---——- Od leta 1949 Vaša draguljarna Opčine (Trst) - Narodna uliea, 28 - Tel. 040/211465 MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA V TEKU JE _______ SEZONSKA RAZPRODAJA OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 ZKBM2 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA cTogfti e/b/mzčO' ba/z/v/ Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio, 2 Tel: (040) 21491 Podružnice: TRST - Trg Liberta, 5 NABREŽINA-Trg Sv. Roka, 106 SESUAN, 44 BAZOVICA - ul. Gruden, 23 NA OPČINAH SMO ODPRTI TUDI OB NEDELJAH OD 10.00 DO 12.00 URE, PROSEK 160-Tel. 225220 MILJE / SPREVOD BARKO VL J E / PROBLEMI TAMKAJŠNJEGA POKOPALIŠČA Strahovi in urice na mijskem pustu Otroci iz Ricmanj obiskali domačine Kako je z obljubami občinske službe? Na seznamu javnih del Barkovlje niso omenjene Kot smo pred kratkim poročali, je bila v začetku januarja v barkovljanski župnijski dvorani javna razprava o problemih Ribe na suhem Gojenci in vzgojitelji Vzgojnozaposlitvenega središča Sklada M.Cuka na Colu so se za današnjo pustno prireditev povezali z ustanovo »Časa Milkovich« in sedežem CEM (pomoč prizadetim) ter bodo skupno z njimi pripravili skupino z naslovom »Ribe na suhem« (I pešci fuori d’acqua). S to skupino bodo sodelovali tudi jutri kot povabljenci na pustni prireditvi v Miljah, na pustni torek pa v pustnem sprevodu v Tržiču. N.L. tamkajšnjega pokopališča. Srečanja se je ob prisotnosti nekaterih rajonskih svetovalcev udeležilo veliko ljudi, na njem pa je glavno besedo imel dr. Rovelli, vodja občinske službe za pokopališča, ki je uvodoma orisal težko stanje in predlagal posege za premostitev težav. Povedal je, da je srž problema v kanalizaciji, saj v spodnjem delu pokopališča voda ne odteka, tako da je v bistvu stalno poplavljeno. S tem v zvezi se je javno obvezal, da bi v približno 30 dneh opravili ustrezne tehnične analize in preverbe. Poleg tega je dejal, da namerava (»v letu 1997«) rešiti tudi nekatera druga vprašanja (od železnih vhodnih vrat do kapele), v zgornjem delu pa naj bi zgradili 300 grobnih votlin (geometer Černuta naj bi bil preveril to možnost v roku 7 dni) in nekaj družinskih grobišč, ki bi jih predali v koncesijo, pomislil pa je tudi na poslopje za shranjevanje žar. Napovedal je tudi, da se bo spet srečal z Barkovljani po končanih preverbah. Pred kratkim pa smo dobili v roke uradni občinski načrt javnih del (ital. “piano delle opere”) za triletje 1997-1999. V njem je zapisan proračun vseh javnib del, ki jih namerava Občina v prihodnje uresničiti. V poglavju, kjer je govor o rajonskih pokopališčih, so našteta dela (z ustreznimi zneski vred), ki jih bodo opravili na pokopališčih v Skednju, Treb- čah, Križu, Bazovici, na Proseku, Opčinah in Kon-tovelu, o Barkovljah pa ne duha ne sluha. Ze res, da gre lahko za pozabo, a je to vendarle uradni proračun. Vprašali smo tako za mnenje rajonskega svetovalca Aleksandra Furlana. Dejal je, da so s predsednikom rajonskega sveta Fabianijem na čelu zadevo preverili in dodal, »da nameravamo v tem smislu ukrepati. Dr. Rovelli se mora Barkovljanom opravičiti ali jim vsaj razložiti, kaj se je zgodilo. Potrebna je vsekakor razjasnitev, saj se morajo dela nadaljevati.« V tem smislu bodo prve dni marca spet sklicali javno sejo, na katero bodo povabili dr. Rovellija. Aljoša Gašperlin Pustne prireditve se vrstijo kot na tekočem traku. V pustni prestolnici Miljah so včeraj dopoldne zagospodarili najmlajši: zbrali so se pred občinsko telovadnico in nato v veselem in pisanem sprevodu krenili do trga pred občinsko palaCo. Vzdušje v sprevodu je bilo - tako so povedali - strahotno in tiktakajoče. Strahotno, ker so se med otrocad prikradli tudi beli rjuhasti strahovi iz ricmanjskega slovenskega otroškega vrtca, ki so izkoristili pustni Cas, da so prišli na obisk k miljskim vrstnikom. Otroci miljske-ga vrtca so jih sprejeli s švicarsko točnostjo, saj je vsak imel pri sebi lepo tiktakajočo urico, ki so jo bili izdelali pod veščim nadzorom učiteljic v vrtcu. Pust je tako povezal otroke dveh sosednih občin, ki so prebili dopoldan v veselem pustnem razpoloženju. Medtem ko bo danes na Opčinah »razsajal« jubilejni 30. kras ki pust, bo treba na miljskega počakati še en dan. Začel se bo ob 13. uri, zmagovalec pa bo znan po dobrih petih urah. Kot na kraškem pustu bo tudi na miljskem naskakovalo zmago osem vozov prav tolikih miljskih pustnih skupin, ki se bodo predstavili občinstvu v sledečem vrstnem redu: Trottola z vozom E ti de cossa te fa rac-colta?, Bulli e Pupe (Tutta colpa della... mela), Bora (Figli di Ness), Ongia (Gio-chi olimpici), Mandrioi (Gatti senza frontiere), Lampo (Japandemonium), Bellezze naturali (Bellezze in fiore) in Brivido (Dance). Zaradi pustnega sprevoda bo tudi letos središče Milj zaprto za promet. Pustna temperatura raste iz dneva v dan tudi v mestu in v posameznih tržaških predelih. To velja predvsem za Skedenj, kjer je tekla zibelka tržaškega pusta, in za Sv. Ivan, kjer vsako leto prirejajo številne pustne manifestacije za otroke in odrasle. Lepaki po mestu vabijo na torkov sprevod po središčnih mestnih ulicah od Goldonijevega trga do Trga Unita. Zamisel je - v primerjavi s 30-letno tradicijo kraškega pusta - povsem nova. Letos bo na vrsti šesta izvedba, kljub veliki reklami in tudi prisotnosti ljudi, pa mestni pust še ni dobil svoje prave podobe, saj gre bolj za nekakšen zbor pustnih šem in večjih ali manjših skupin, kot pa za koordinirano manifestacijo s kvalitetno izdelanimi in dovtipnimi pustnimi vozovi. IZVIRNA PROSLAVA DNEVA SLOVANSKE KULTURE Ustvarjalnost dijakov J. Stefana Včeraj je bila v svetoivanskem Marijinem domu lepa predstava v sklopu proslav dneva slovenske kulture. Za njeno zamisel in izvedbo so poskrbeli dijaki Gledališkega krožka našega zavoda. Pod mentorstvom prof. Matejke Peterlin Maver, ki je predstavo tudi režirala, so uprizorih Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ki so jo obogatili še s pevskimi in glasbenimi točkami, obenem pa priredih še fotografsko razstavo. Za slovesno in praznično vzdušje je uvodoma poskrbel šolski ansambel, ki ga sestavljajo Jure Kekič, Goran Koren, Peter Nad-lišek in Manuel Kos in ki je zaigral Prešernovo Zdravljico. Sledila je predstavitev umetniške besede naših dijakov. Tako je Igor Gherdol prebral tri pesmi iz svoje zbirke Poesie bizzarre - Igrive pesmi, ki je izšla decembra lani. S kratkim izborom svojih pesmi so se predstavili še Silva Dougan, Riccado Baldassarri, Roberto Jakomin in Jure Kekič, ki so se s svojo ustvarjalnostjo izkazali že na lanski zaključni prireditvi. Lahko smo ponosni, da je med našimi mladimi »vzklil ta pesniški svet, ki mu je blizu jezik srca, pa naj bo slovenski ali italijanski, jezik kulture in dialoga vseh«. S tremi razposajenimi polkami je prisotne v veselo pustno razpoloženje popeljal šolski trio Jožef Stefan, in sicer Andrej Budin, Borut Vidau in Dimitrij Prašek Najpomembnejši trenutek prireditve pa je bila gotovo uprizoritev Cankarjeve igre Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ki je sicer dokaj zahtevno delo, vendar so se ga naši dijaki lotih z veliko zavzetostjo. Njihov trud je bil poplačan, saj so svojo nalogo dostojno izpeljali. Pohvaliti je treba vse nastopajoče, posebno pa so izstopah liki Konkordata, župana in seve- da protagonista, umetnika Petra. Med posameznimi dejanji so se zvrstili posamezni glasbeni in pevski vložki, ki so še dodatno popestrili celoto. Tu bi posebej omenili izvirno uglasbitev dveh Kosovelovih pesmi iz zbirke Integrali, za katero je poskrbel ansambel Kekič, Koren, Nadlišek in Kos. ■ V sklepnem delu prireditve se je na odru še enkrat predstavil trio Jožef Stefan, predstavo pa je sklenil ansambel Kekič, Koren, Nadlišek in Kos z dvema skladbama, od katerih je ena postala na naSem zavodu Ze tradicija - to je Himna Jožefa Stefana. Za konec naj še omenimo vse izvajalce, in sicer gledališko skupino (Barbara Uršič, Silva Dougan, Martina Colombin, Sara Cre-vatin, Kristina Furlan, Barbara Vremec, David Agostini, Riccar-do Baldassarri, Jure Kekič, Matej Munih, Roberto Jakomin, Boris Sossi, Sandy Segulin, Daniel Mondo in VValter Stoch), pevsko skupino (Barbara Vremec, Kateri-na PersinoviC, Kristina Furlan in Mojca Kovačič) ter že omenjena šolska ansambla. Predvsem pa gre iskrena zahvala prof. Matejki Peterlin Maver, ki že dve leti požrtvovalno in uspešno vodi naš Gledališki krožek in ki ima velike zasluge za letošnjo nadvse uspelo predstavo. Za zaključek lahko trdimo, da so naši dijaki, v nasprotju s splošnim mnenjem, še kako dovzetni tudi za kulturno udejstvovanje, saj so se spet izkazah, ravno tako kot lani, posebno še zato, ker so se spopadli s tako zahtevnim dramskim delom, kakršno je Cankarjevo. Dokazali so, da so izvirni v besedi in glasbi in da so na umetnostnem področju ustvarjalni, kar dokazuje uspela petkova prireditev. Mara Žerjal Nova avtomobila Volvo S70 in V70. I £ Vabimo Vas, da si ju ogledate od blizu. VOLVO Kakovost in varnost Danes, 8. in jutri, 9. februarja pri: Love - Cars s.r.l. Str. della Rpsandfa 50 (Industrijska cona) TRST Telefon 040-281365-830308 8 Sobota, 8. februarja 1997 TRST ŠOLSTVO / PETICIJA Kotinarski starši za ohranitev šol Peticijo je podpisalo 2.044 ljudi Združenje staršev na Katinari je že večkrat izrazilo svojo zaskrbljenost ob novicah o domnevni selitvi osnovne šole Frana Milčinskega in oddelka nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda na Me-laro. Soli bi bili tako prisiljeni, da zapustita svoj zgodovinski (nedavno smo slavili dvestoletnico šole na Katinari) in naravni prostor. To bi hudo oškodovalo celotno slovensko narodno skupnost s Katinare, iz Lonjerja, Rovt, Rocola, obe šoli in njune uCence. Nepopravljivo bi se trgale vezi, ki jih medsebojno tkejo šola, cerkev, krajevna društva in vse družbeno življenje slovenske skupnosti tega kraja. Da bi svojo zaskrbljenost vidneje izrazili, smo dali pobudo za ljudsko peticijo, katere besedilo navajamo posebej. Pobuda je stekla brez posebnih oblik promocije in je bila namenjena družinam uCencev, pripadnikom krajevne skupnosti, učiteljem in drugim, ki jih stvar neposredno zanima. V treh tednih med oktobrom in novembrom smo zbrali 2.044 podpisov. Zavzetost, ki so jo pri tem posamezniki pokazali, in uspeh pobude potrjujeta, da je vprašanje zelo občuteno in.da so ljudje zelo navezani na šolo. Peticijo s podpisi naslovljeno županu občine Trst smo izročili med obiskom, ki so ga na obeh šolah imeli gospod podžupan in nekateri občinski upravitelji preteklega 27. novembra. Starši, ki so obisk priredih, učitelji šole in učitelji podružnice Glasbene Matice, ki so se z učenci predstavili s krajšim glasbenim sporedom, šolska vodstva in elani šolskih svetov, ki so se srečanja udeležih, smo želeli, da bi z obiskom upravitelji spoznali povezanost s krajevno skupnostjo in življenjskost šol. Ob tej priložnosti smo izročili tudi daljše besedilo Združenja staršev kot prispevek k poglobitvi vprašanj t.i. racionalizacije šolske mreže. Zaupamo, da bo ljudska peticija prispevala k temu, da bosta šoli ostali na Katinari in da se bo preprečila škoda v krajih, ki so že močno občutili negativne posledice znatnih gradbenih posegov (z gradnjo bolnice, hitre ceste in velikih naselitvenih struktur). Združenje staršev na Katinari MILJE / SEKCIJSKI KONGRES Vloga in delo SSk v prenovljenem občinskem svetu Na predlog svetovalca SSK odobrili prispevek za slovensko šolo Pred kratkim se je odvijal kongres Miljske sekcije Slovenske skupnosti. Ob res lepi udeležbi elanov sekcije je o delu v bivšem občinskem svetu in na terenu poročal dosedanji sve-tovlec in sekcijski tajnik Marko Savron. Obnovil je razne predloge, ki jih je sprejela prejšnja uprava, in orisal napore za ohranitev večine, ki se je na zadnjih volitvah razbila in s tem izgubila upravljanje občine. Pokrajinski tajnik Močnik je poročal o splošnem stanju in o političnih perspektivah pokrajinskega kongresa, ki bo v soboto, 15. februarja na tržaški Pomorski postaji s pričetkom ob 16.uri. Zatem je edini slovenski svetova- Peticija slovenskih staršev Podpisani starsi otrok, ki obiskujejo Solo Frana Milčinskega in srednjo šolo Sv. Cima in Metoda na Katinari, Solniki, člani krajevnih društev in ustanov in dmgi podpisniki te peticije z zaskrbljenostjo sledimo racionalizaciji šolske mreže na Tržaškem. Ob tem ugotavljamo, da tržaška občinska uprava namerava preseliti omenjeni šoli s Katinare v prostore nižje srednje šole Rismondo na Melari. Podp temu sprotujemo zaradi naslednjih razlogov: 1. sola je skupaj s cerkvijo, društvi, organizacijami srce kraja in krajevne skupnosti, ki se v njih srečuje. Katinara je stičišče širšega območja Lonjerja, Katinare, Rovt, ki so bili v zadnjih letih že močno prizadeti zaradi gradenj hitre ceste, bolnice in stanovanjskih blokov. Premestitev šole bi na nepopravljiv način prizadeta tu živečo slovensko skupnost in z njo celo tržaško st\'amost; 2. tržaška občina ni v preteklosti v zadostni meri skrbela za vzdrževanje slovenskih poslopij, zanemarjeni sta bili tudi obe stavbi slovenskih šol na Katinari in vrtca v Lonjerju, prav tako tudi ni bilo v občini investicij v nove šolske gradnje za slovenske otroke. Zato zahtevamo, da ostaneta šoli v svojih stavbah: da se takoj opravijo vsa dela za sanacijo stavb, zlasti strehe in učilnice šole F. Klilčinske- se v ŠOLSTVO / ZAVOD ZDRU2NEGA SVETA n Vlada podpira devinsko šolo Obisk podtajnice zunanjega ministrstva Patrizie Toie Italijanska vlada pozorno sledi kulturnim in didaktičnim dejavnostim devinskega Zavoda združenega sveta Jadranskega morja, je med včerajšnjim obiskom na sedežu mednarodne šole izjavila podtajnica zunanjega ministrstva senatorka Patrizia Toia. Predstavnica vlade si je v spremstvu predsednika zavoda Corrada Bel-cija in ravnatelja Davida Sutcliffa ogledala šolske prostore in izrazila prepričanje, da bi morali povečati finančne prispevke šoli ter koordinirati delovanje posameznih vlad in ustanove Unesco v prid tovrstnim zavodom. »Zamisel Zavodov združenega sveta predstavlja zanimivo izkušnjo, saj dijaki iz različnih drav prebijejo v skupnem sožitju zadnji dve leti srednje šole. Petnajstletno delovanje zavoda v Devinu je bilo zelo koristno za naše mednarodne odnose na kulturnem področju,« je poudarila. »Za mlade je zelo pomembno, da se naučijo živeti v strpnem okolju, za katero so značilni bogati kulturni odnosi,« je nadaljevala in zagotovila podporo vlade nadaljnji rasti devinske šole. Predsednik Belci je označil mednarodno šolo kot »majhne jadranske Združene narode«. Solo namreč obiskuje 200 dijakov iz 69 držav. Italija je tudi podpisala konvencijo z Malto, da bi bil tudi dijakom s sredozemskega otoka omogočen študij na tej šoli, podobno konvencijo pa naj bi v kratkem podpisala tudi s Srbijo. Obiska podtajnice Toie sta se udeležila tudi nekdanji minister za znanstvene raziskave Luigi Granelli in tržaški senator Fulvio Camerini. lec v tej mandatni dobi, Danilo Savronje, obrazložil trenutno stanje v miljski občini: podrobno je orisal pred kratkim vloženo resolucijo za odkup s strani občinske uprave bivše financarske vojašnice v Zavljah, ki jo bodo namenili socialnemu centru in zasebnim dejavnostim. Svetovajec Savron je poročal tudi o pomembni odločitvi župana, ki je na predlog slovenskega svetovalca in proti mnenju odbora odobril strošek 3 milijonov lir v breme občine za poimenovanje slovenske šole. Sergij Mahnič spet dolinski tajnik SSk Novi 13-elanski vodstveni odbor dolinske sekcije SSk, v katerem so zastopani skoraj vsi kraji v občini in je bil izvoljen na nedavnem kongresu, se je pred dnevi prvič sestal in soglasno potrdil Sergija Mahniča za tajnika v nastopajočem obdobju. Mahnič se je zahvalil za izkazano zaupanje in nakazal glavne smernice pri bodoCem delovanju, ki nujno zahteva ustrezno sodelovanje vseh odbornikov. Na zadnjem sekcij-skem kongresu se je odbor deloma prenovil z vstopom nekaterih novih mlajših moCi, ki so nekako nasledile zaslužne starejše odbornike. Novi odbor se je tako posebej zahvalil dolgoletnima elanoma Mariju Zaharju in Sreckotu Vodopivcu za vse njuno požrtvovalno delo v korist sekcije ter ožje in širše narodnostne skupnosti. FOJBE Parovel zahteva preiskavo oPitittu V zvezi s preiskavo o fojbah, ki jo vodi rimski javni tožilec Giuseppe Pi-titto, je Paolo Parovel zahteval poseg Višjega sodnega sveta. S svojim korakom je seznanil tudi sodnika za predhodne preiskave pri tržaškem sodišču. Parovel se je navezal na nedavno odločitev Giuseppa Pititta, ki je zahteval, da trem hrvaškim državljanom sodijo zaradi genocida ali pa zaradi večkratnega umora z obtežilnimi okoliščinami. Ze marca lani je Parovel vložil zahtevo, da disciplinsko in sodno ugotovijo razna kazniva dejanja, kot je na primer širjenje in objavljanje tajnih vesti, lažnega pričevanja in podobno, ter prijavo o širjenju lažnih vesti, pretiravanj, ki vznemirjajo javni red, motenju odnosov s tujimi vladami, kršenju zakona o rasni, etnični ali drugi diskriminaciji. Parovel je posebno kritičen do izjav rimskega državnega tožilca, ki jih instrumentalno izkoriščata politika in Časopisje, a sama obtožnica naj bi slonela tudi na pričevanjih, kot je npr. »slišal sem« in podobno, ter na potvarjanju zgodovinskih dejstev. CGEL opozarja na težave CGIL v javnih službah opozarja na težave, ki jih imajo pri Tržaški bolniš-niski ustanovi zaradi zamud pri imenovanju glavnega ravnatelja. Kaže, da se deželni odbor nagiba k imenovanju dr. To-solinija kot možnega naslednika dr. Bineta, ki je odstopil. O tem bi se bila morala izreci univerza, trdi CGIL, kar se do danes žal še ni zgodilo. RADIO TRST A / KOSOVELU Danes začetek ciklusa »Svetal atom v vesoljstvu« Na »Radiu Trst A« so ob sedemdeseti obletnici smrti enega najveejih evropskih ekspresionisticno-konstmk-tivistiCnih pesnikov Srečka Kosovela pripravili tudi devet oddaj s skupnim naslovom »Svetal atom v vesoljstvu«. Besedilo in zvoCno podobo ciklusa oddaj, ki bodo na sporedu od danes dalje devet sobot zapored ob 18. uri, ponovitve pa ob nedeljah ob 14.10, je pripravila muzikologinja Marija GombaC. Ciklus so v režiji »OM produkcije« glasovno manjšinsko skupnostjo in njeno šolo uredijo na Katinari prostori za slovensko šolsko središče, tudi z novimi gradnjami in preureditvijo montažnega poslopja, ki stoji na vrtu srednje šole, da bosta šoli imeli ob sedanjih učilnicah tudi druge potrebne strukture za svoje dejavnosti. izoblikovali Maja Blagovie, Vladimir Jurc, Aleš Valič in Stojan Colja. Oddaje »Svetal atom v vesoljstvu« vseskozi prepleta glasba. Srečko Kosovel je namreč v samem vrhu tistih slovenskih pesnikov, katerih pesmi so bile največkrat prenesene med notno Cr-tovje. Kakšen magnet je v Kosovelovih verzih, da so skladatelji tako izdatno šegah po njih? Kaj je govoril Človeku? Zakaj ga Kraševci obožujejo? Ker je govoril neposredno in nenarejeno? Del odgovora boste lahko našli tudi v oddajah »Svetal atom v vesoljstvu«. V njih so zajeti delčki Kosovelove poetike, ne samo skozi optiko njegovih pesmi, temveč predvsem skozi razmišljanja v dnevniku, v esejih, ocenah in pismih. Oddaje so posvečene vsem poslušalcem, ki Čutijo privlačnost sveta uglasbene besede, zato so tudi obdelane tako, da bodo nudile pozornemu sluhu bogato zvočno doživetje. MIELA / JUTRI ZVEČER Glasba »za drugačen pust« Nastopil bo Daniele Sepe s skupino Art Ensemble ofSoccavo Drugi iz kratkega glasbenega niza »za drugačen pust« bo jutri zveCer v gledališču Miela na sporedu koncert neapeljskega glasbenika Danieleja Sepeja in skupine Art Ensemble of Soccavo (na sliki). Tudi drevišnji koncert, ki se bo začel ob 21. uri, prireja zadruga Bonaventura v sodelovanju z gledališčem La Contrada in prireditelji beneškega pusta. Daniele Sepe pripada tistim sodobnim glasbenikom, ki iščejo navdih v ljudski glasbi, nato pa ljudske motive prepletajo z novejši, npr. z jazzom. Kot je že večkrat izjavil, je osnova vsakega sodobnega glasbenega recepta ljudska glasba. V skladbah, ki jih izvaja Daniele Sepe (igra številne instrumente, od klasičnih do ljudskih), seveda prihajajo do izraza neapeljski motivi, vendar daleC od načina, ki je značilen za Renza Arbo-reja in njegov orkester. Vsekakor je v njej prisoten odmev oz. utrip ljudske glasbe, kajti nikakor ne gre za filološko obdelavo, temveč za podajanje občutkov in spominov. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 8. februarja 1997 PREŠERNOV DAN Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 7.08 in zatone ob 17.47. Jutri, NEDELJA, 9. februarja 1997 APOLONIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1038 mb narašča, veter 13 km na uro vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: France-sca lurissevich, Marta Brollo, Diego Rosato. UMRLI SO: 66-letni Mario Reganzin, 88-letna Albina Pregare, 88-letna Bea-trice de Struppi, 90-letna Roma Crispini, 87-letna Marina Stanissa, 85-letni Arrigo Fonda, 81-letna Eli-sabetta Angeli, 86-letna Alma Lazzari, 82-letni Amelio Lattanzio, 89-letni Salvatore Rosa, 73-letna Nedda Coloni, 88-letna Ita-lia Nicolini, 74-letni Goj-mir Budal. OKLICI: solnik Andrea de Carli in socialna asistentka Barbara Boris, karabinjer Antonino Drago-netti in gospodinja Nico-letta Derossi, agent javne varnosti Ennio Mastroma-rino in uradnica Manuela Tittonel, odvetniški pripravnik Paolo Spaccini Mordax De Dachsenfeld in funkcionarka Martina Vi-dulich, uradnik Diego Mo-setti in uradnica Ilaria Sar-torato, mestni redar Lio-nello Schillani in univerzitetna študentka Luana Pittaro, geometer Giancar-lo Vellani in uradnica Tiziana Zlatich, agent javne varnosti Antonio Russo in prodajalka Maria Luisa Russo, uradnik Alessandro Linussi in frizerka Florin-da Campion, trgovski agent Giuliano Paiero in univerzitetna študentka Paola Matussi, uradnik Maurizio Parovel in uradnica Cinzia Danielut, pleskar Giulio Fornarelli in študentka Barbara Mastro-simone. LEKARNE Od PONEDELJKA, 3, do SOBOTE, 8. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj, Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ~ , t | KI) FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC jS-flP UStovaNJE V OGREVANEM ŠOTORU PRI GLEDALIŠČU F. PREŠEREN DANES, 8. 2. PUSTNI ŽUR: od 20.30 do 4. ure POP DESIGN; JUTRI, 9. 2., od 14.30 do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - DJ Oskar; od 20.30 do 1. ure LATINSKOAMERIŠKA GLASBA DJ Enzo Zippo from Boavista; v PONEDELJEK, 10. 2., od 20.30 do 1. ure TRADICIONALNI BOLJUNSKI PUST z VESELIMI GODCI; v TOREK, 11.2. VIŠEK PUSTNE ZABAVE od 20.30 do 4. ure z ansamblom CAUFORNIA. VSAK VEČER BO IZŽREBANO ENOTEDENSKO BIVANJE ZA 2 OSEBI V ZNANEM TURISTIČNEM KRAJU! KINO ARISTON - 16.30, 18.25 (vstopnica stane 7.000 lir), 20.20, 22.15 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Allen, i. Julia Roberts. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.40, 19.50, 22.00 »II coraggio della veritd«, i. Denzel Washington, Meg Ryan. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Dragonheart«, i. Dennis Quaid. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15, 0.15 »Michael«, r. Nora Eph-ron, i. John Travolta, An-die MacDovvell, William Hurt. NAZIONALE 2 - 15.45, 19.55, 20.10, 22.25 »L’amore ha due facce«, i. Barbra Streisand, Jeff Bridges. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15, 0.15 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Bette Midler. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »Nirvana«, r. Christopher Lambert, Diego Abatan-tuono. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Killer p er caso«, i. Ezio Greggio. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.00 »II gobbo di Notre Dame«, risani film, prod. Walt Di-sney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna PRIREDITVE SSG gostuje danes, 8. februarja, ob 20. uri v NOVI GORICI s predstavo MEIN KAMPE. Jutri, 9. februarja, ob 19.30, v CELJU s Kobalovo komedijo AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 10. februarja, v Peterlinovo dvorano na osrednjo PREŠERNOVO PROSLA- VO, na kateri bodo podelili priznanja Mladi oder in objavili rezultate 25. literarnega natečaja Mladike. Kot gost bo nastopil pianist Marko Sancin. Slavnostni govornik bo slovenski konzul v Trstu prof. Tomaž Pavšič. Začetek proslave ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v četrtek, 13. februarja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, DAN SLOVENSKE KULTURE. Pozdravni nagovor bo imel g. Dušan Jakomin, recitiral bo Drago Gorup, glasbeno točko pa bo izvajal Trio flavt, ki ga sestavljajo Meta Starc, Iris Risegari in Zinajda Kodrič iz razreda Erike Slama Glasbene matice. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti, 3) vabi danes, 8. t.m., ob 18.30 na ogled filma »I soliti sospetti«. Po filmu odhod na pustovanje. □ OBVESTILA ZSKD obvešča cenjene člane, da bo tržaški urad v ponedeljek, 10. t.m. in v torek, 11. t.m., zaprt. MOŠKI in ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR z Opčin vabita na pustno sobotno popoldne v dvorano Prosvetnega doma na tradicionalno osmico z znanimi pustnimi specialitetami. Pričakujemo vas! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah razstava slik Maria Maganje in Davorina Križ-mančiča danes, 8., od 16.00 do 19.30, v nedeljo, 9. februarja, od 10. do 12. ure, v ponedeljek, 10. in v torek, 11. februarja, od 17.00 do 19.30. Vabljeni! FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na večer o sliki in besedi, v četrtek, 13. februarja, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano - Ul. Sv. Frančiška 20/11. Navdušena poznavalka Daljnega Vzhoda Katja Kjuder bo predvajala in razlagala diapozitive z naslovom: TIBET, PO DEŽELI VEČNIH ROMARJEV. ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gre- DANES, 8. februarja REVIVAL Jojo - Max Veneziano L. DE MARCHI Miss ONIRICA START OB 22.00 - STOP OB 6.00 Jutri, nedelja, 9. februarja Juke box Revival ’75 - ’85 - ’95 Dj ORIO Torek, 11. februarja Morrison - Bellini -Noferini - Dionigi Ultra Vox - Leo Degas ZABAVA JE ZAGOTOVLJENA Pričakujemo Vas - Pričakujemo Vas- Pričakujemo Vas KD FRAN VENTURINI vabi na fHf/arye JUTRI, 9. februarja in v torek, 11. februarja od 15.30 do 19. ure DJ Franko in najlepša glasba v Kulturnem centru Anton Ukmar -Miro pri Domju gorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je -in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Fran-cesco 20 - tel. 040/635262). KD F. VENTURINI - včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za kraško območje vabi upokojence Križa in zgo-niške občine na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v kriškem Ljudskem domu v ponedeljek, 10. februarja, ob 16.30. SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB (Ul. Donizetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev, zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30. SKD PRIMOREC vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v torek, 11. februarja, od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. PUSTNI ODBOR V DO- LINI prisrčno vabi vse radožive in veseljaške vaščane, prijatelje in somišljenike na običajno pustno koledovanje po Dolini in Krogljah. Kot vsako leto se zberemo na pustno nedeljo, 9. t.m., okrog 8.30, v Sanci: ape, godci in nadebudne zbrane škrmate krenemo na pot čimprej.. Zamudnike čakamo na posameznih zbirnih mestih! SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom, prireja na pustni torek, od 15. do 18. ure veselo OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Otroci, pridite! Marjanka in Irina vas pričakujeta. SKD VIGRED priredi jutri, 9. februarja, od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v društvenih prostorih v Sempo-laju. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi na PUSTNO RAJANJE, v Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju, jutri, 9. in v torek, 11. februarja, od 15.30 do 19. ure, Za glasbo bo poskrbel DJ Franko. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu (Vrdelska cesta 7), jutri, 9. februarja, od 15. do 19. ure. Igral bo ansambel Zvezde. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne šole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure. SK BRDINA vabi na PUSTNO ZABAVO v ogrevanem šotoru na Opčinah. Danes, 8. t. m., bo odprtje kioskov ob 13. uri ter ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Bra-co Koren. Jutri, 9. t. m., ob 15. uri PLES ZA OTROKE z animacijo, zvečer pa pustna zabava z ansamblom HAPPV DAV. V ponedeljek 10. t. m., odprtje kioskov ob 17. uri ter ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET. V torek 11. t.m. odprtje kioskov ob 17. uri ter pustna noč z ansamblom HAPPV DAV. Pričetek plesov ob 20. uri. KD LONJER-KATINA-RA vabi vse male maske na OTROŠKO PUSTNO ZABAVO na pustni torek, 11. februarja 1997, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju. Ne zamudite priložnosti za veselje in smeh. KD IVAN GRBEC vabi otroke v ponedeljek 10 t. m., ob 16. uri na veselo PUSTOVANJE. Pridite, zabavno bo. SD KONTOVEL prireja OTROŠKO PUSTNO ZABAVO s plesom in srečo-lovom, jutri, 9. in v torek, 11. februarja, od 15.30 do 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljene male in velike maske! NABREŽINSKA GODBA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: danes, 8. 2. popoldne Medjo vas in Sesljan center; jutri, 9. 2. Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Sem-polaj in Praprot; v ponedeljek, 10. 2. in v torek 11. 2. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi v torek 11. februarja PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom in nagrajevanjem najlepših skupinskih mask. Rezervacije na tel. št. 51377, od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. n_____________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA prirejata v petek, 14. februarja, izlet na Mednarodni kmetijski sejem v Verono. Izlet stane 60.000 lir, v ceno pa je vključen prevoz z avtobusom, vstopnina na sejem in večerja v agriturizmu. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze in v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alle-ghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja -v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004. Kmetijske zadruge. SK DEVIN priredi H ČESTITKE BRANKA VATOVEC OPARA iz Sežane se danes sreča z Abrahamom. Draga sestra, želim ti mnogo zdravja, ljubezni v družini in še na mnoga leta, sestra Dora z družino. MALI OGLASI tel. 040-7796600 BORIS SPORTS CLUB - Športni center Briščiki, prireja PUSTNE DNEVE. V ponedeljek, 10. 2., po 20. uri dobijo vse ženske prvo pijačo zastonj. V torek, 11. februarja, zaključek z domačo fešto. Vsak pustni dan dobi center pri igri »ffeccette« veliko pivo zastonj. Vsi toplo vabljeni! PRODAM mehari dya-ne citroen 12 let star. Tel. št. 229347 v popoldanskih urah. DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do 21.30. V GORICI iščemo izkušeno varuško za celodnevno varstvo 8-me-sečnega otroka. Tel. (0481/32033). TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na PD, Ul. Montec-chi 6, po šifro »skladišče«. PRODAM SMUČI Elan MBX-RP70, dolžina 198 cm, nove, nikoli rabljene. Tel. 415336 po 18. uri. PRODAJAM KOMPLET smuči, palčk in vezalk ter smučarskih čevljev št. 38 po zelo ugodni ceni. Telefonirati med 20. in 21. uro, razen petkov in sobot, na tel. št. 417120. NA OPČINAH prodajamo enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v gradnji v zelo lepem in mirnem predelu. Za informacije tel. 040/214162 med delovnim urnikom. PRODAJAMO akacijeve kole in drva za kurjavo. Tel. št. (0481) 884161 v večernih urah. PALAČE HOTEL v Gorici sprejme v službo mladeniča, z dokončano višjo srednjo šolo, za pomočnika v recepciji. Zaželjeno znanje tujih jezikov, predvsem nemščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel - Corso Italia, 63 -Gorica. OPRAVLJAM kmečka dela. Tel. št. 040/226113. KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. št. 229191 ob uri kosila. PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988, 86.000 prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za 10.000.000 lir. Tel. št. 040/228547. PRODAM dve peči na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. št. 040/228547. BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro. TRGOVINA JESTVIN išče prodajalca-pro-dajalko delikates (salu-miere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. AGROTURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni! PRISPEVKI Ob 14. obletnici smrti (9.2.) Marije Coretti por. Berdon darujeta Graziel-la Vorus in Laura Gro-pazzi 50.000 lir za SKD Slavec. Ob 100-letnici rojstva Jožefe Slavec Grahonja, umorjene v Auschvvitzu, daruje hči Olga z družino 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. Milan Bolčič daruje 400.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Marijo Kalc vd. Grgič daruje Marija Grgič - Lukčeva 30.000 lir za SKD Skala. V spomin na Milka Puntarja darujejo Marcela Stoka 50.000 lir, Dario Kante 50.000 lir, Slavka Ban z družino 50.000 lir in Olga Ostrouška 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Gigija Paulina darujeta Stevo in Sonja Zahar 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Stojana Lisjaka darujeta Stevo in Sonja Zahar 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Marijo Kalc vd. Grgič daruje družina Macarol 50.000 lir za SKD Skala. V spomin na Emila Puntarja darujejo svojci 300.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Bruna Pirca darujejo sorodniki iz Saleža 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na dragega moža in očeta Marjota Kralja daruje družina Kralj (Opčine) 20.000 lir za Godbo Viktor Parma -Trebče. Namesto cvetja na grob Marije Kalc vd. Grgič darujejo Ninko in Elda Ska- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. bar 20.000 lir, Milan in Verica Škabar 20.000 lir ter Marija Kalc 20.000 lir za SKD Skala. V spomin na Lucijana Vidau in Edija Peršiča -Doče darujejo soletniki z Opčin 100.000 lir za Zinkov dom na Opčinah. V spomin na mamo Angelo darujeta hči Ljuba in sin Marino 200.000 lir za MoPZ Tabor. V spomin na drago no-no Marijo Kalc vd. Grgič daruje VValter z družino 200.000 lir za SKD Skala in 100.000 lir za SZ Gaja. Namesto cvetja na grob Marije Kalc vd. Grgič darujejo Štefanija, Jolanda, Angelca in Sonja 200.000 lir za SKD Skala. Ban Aldo daruje 100.000 lir za Primorski dnevnik. Emil Kobal s Križa daruje 50.000 lir za spominsko sobo 19. SNOUB »S. Kosovel« v Štanjelu. V spomin na mamo daruje Marta Milič 100.000 lir za MoPZ Tabor. V spomin na Ivanko Sulcič daruje Ida Semec 20.000 lir za MPZ Vesna. Namesto cvetja na grob Angele Košuta daruje Ida Semec 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prof. Goj-mirja Budala daruje družina Čok (Ul. delVEremo) 100.000 lir za cerkev sv. Trojice na Katinari. Namesto cvetja na grob Angele Budin vd. Colja daruje družina Danilo Rebula 20.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na gospo Marčeto Pahor darujejo Pini, Boži in Marta z družinama 25.000 lir za svetoivanske skavte, 25.000 lir za svetoivanski Marijin dom in 25.000 lir za Krut. V spomin na sestrične Zofko, Stano in Darinko Kuret ter na bratranca Pe-pija Božiča daruje Marija (Ricmanje 85) 30.000 lir za ricmanjsko Godbo na pihala in 30.000 lir za SKD Slavec. V spomin na teto Angelo Budin vd. Colja darujejo Marta, Boris in Bruno z družinami 100.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda in 100.000 lir za s amatersko cerkev. V počastitev spomina Angele Budin vd. Colja darujejo Zorka Rodica, Marta in Drago 100.000 lir za NTO-SK Kras in 50.000 lir za samatorsko cerkev. Namesto cvetja na grob Milka Puntarja darujeta Anita in Bruno Metelco 30.000 lir za NK Primorje. Emilija Žerjal Kavčič daruje 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na prof. Goj-mira Budala daruje Zdenka Savli 50.000 lir za NSK. Namesto cvetja na grob Marcele Stocca daruje družina Cipollino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Milka Puntari daruje družina Cipollino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek,- Namesto cvetja na grob Milkota Puntari daruje gospa Ivanka Čuk vd. Ukmar 50.000 lir za Fc Primorje. Namesto cvetja na grob Leopolda Rebula darujejo Marta, Dario, Tanja in Igor Bogateč 100.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Eliota Škrk darujeta družini Kante in Obad 50.000 lir za SKD Vigred. Slovenski raziskovalni institut se klanja spominu člana Gojmirja Budala ki je življenjskim težavam stalno kljuboval z delom in ustvarjalnostjo. DAN SLOVENSKE KULTURE Ob Spacalov! 9Wetnici Danes v Gorici, potem še v Spetru Ob slovenskem kulturnem prazniku so v tržaškem Kulturnem domu odprli razstavo Lojzeta Spacala v počastitev avtorjeve 90-letnice, ki so jo priredile Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza katoliške prosvete in Slovenska prosveta. Danes v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž, 15. februarja pa v špetersM Beneški galeriji bodo odprli še dve razstavi posvečeni velikemu slovenskemu umetniku: v Gorici bo obsežnejša razstava slik, v Spetru pa retrospektiva grafik Vse tri razstave bodo na ogled do prihodnjega 2. marca in so nekakšen uvod v veliko antološko razstavo, ki jo bo priredila tržaška Občina verjetno že sredi maja v Muzeju Revoltella. V foyerju parterja Kulturnega doma se je predsi-nocnjim ob avtorjevi pri- sotnosti odvila krajša slovesnost ob odprtju razstave, ki sta jo uredila Franko Vecdriet in Joško Vetrih in kjer je na ogled 18 Spacalo-vih novejših del. Ravno Vetrih je v predstavitvi naglasil, da je Spacal znal v svoji dolgi umetniški karieri razkriti podobo svojega poetičnega sveta, ki je tesno vezan na Kras in na življenje kraskih ljudi, in je s tem obogatil naše celotno kulturno bogastvo. Vetrih (na sliki desno) je orisal Spacalovo raznoliko umetniško pot, od lesorezov, ki mu je svojčas prinesla slavo enega najvidnejših mojstrov tovrstnega ustvarjanja, do grafik slikarstva in kiparstva: različne tehnike, ki so se medsebojno bogatile do slik zadnjih let, v katerih hrapave in zrnate površine v mehkih geometrijskih oblikah prevzemajo barve in oblike kraske narave, ki jo je človek v stoletjih s svojim neutrudljivim delom nenasilno oblikoval. Pri tem pa ni nepomembno, da je Spacal znal umetniško preoblikovati resničnost mikrokozmosa kraškega sveta v abstraktne forme in v Čarobne atmosfere, ki pa so dostopne tudi preprostim ljudem. Slavljenca je uvodoma predstavil tudi predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki mu je na koncu voščil še veliko umetniškega ustvarjanja in zdravja Na kratki svečanosti je sicer zaradi bolezni odpadla predvidena kulturna predstava z recitalom v dvorani, veCer pa je popestrila sodobna glasba, ki jo je zaigral na neobičajni harmoniki vrste ruski bayan Adam Selj, mlad tržaški harmonikaš, ki je pred kratkim diplomiral na konservatoriju v Pešam. SLOVENSKA POŠTA / OB LETOŠNJEM PUSTU Lautarji odslej tudi na poštnih znamkah Gre zo ene najbolj svojstvenih slovenskih šem. Marsikatera osebnost ali običaj pride sedaj v Sloveniji z večjo lahkoto na poštno znamko, kot se je to lahko zgodilo prej. V jugoslovanskih Časih je zvezna poštna uprava sicer izdajala veliko znamk, vendar so morali motive sorazmerno porazdeliti med vse Članice federacije, ki je segala od Alp do meje z Grčijo in Bolgarijo, od Panonske nižine do Jadrana. Slovenski motivi, naj si gre za osebnosti, kraje, kulturo, šport, itd. so bili vseeno zelo pogosti. Marsikdaj je kakšna osebnost ali kraj bil na znamki prikazan tudi večkrat, morda pa izbor ni bil vsem vselej najbolj pogodu. Današnja slovenska postna uprava ima v tem oziru veliko lažje delo. Tudi v filatelističnem prikazovanju različnih ljudskih običajev, ki so nam zelo blizu. V lanskem predpustu smo dobili slovenske znamke z narisanimi ptujskimi kurenti, ki so med najbolj poznanimi maskami v širšem prostoru. Na Slovenskem je veliko zelo značilnih mask, ki so vezane na ohranjene ljudske običaje. Med slednje nedvomno sodi pustovanje na Cerkniškem, kjer v pustnem Času zavladajo laufarji. In prav njim je slovenska pošta namenila dve znamki. To sta znamki za 20 in 80 tolarjev. Laufarija v Cerknem je zelo star običaj, ki jo bodo ponovili tudi letos, točneje jutri v prvih popoldanskih urah. Laufarji pa so pred nekaj dnevi šli v Ljubljano, pred parlament. Tam so pozdravili svojega župana Janeza Podobnika, ki je sicer tudi predsednik slovenskega državnega zbora. Pustna prireditev v Cerknem, ki so jo že nekajkrat posneli, da ji je lahko sledila širša publika, se navezuje na zelo stare običaje preganjanja zla-zime in nazdravljanja dobremu-pomla-di. Ob tem pridejo v poštev tudi krajevne navade in obrti, za lavfarijo pa so še posebej značilne obleke-maske, ki si jih nadenejo ob pustu. M.W. PREDSTAVE ZA NAJMLAJŠE / POBUDA GLEDALIŠČA LA CONTRADA BEOGRAD / DO KONCA MESECA Po uspehu v Trstu še v Gorici Po Trstu še v Gorici: gledahsce La Contra-da, ki tržaškim najmlajšim že nekaj let ponuja zanimiv niz predstav, bo letos »najlepše pravljice za male in velike« predstavila tudi goriškim otrokom. Letošnji tržaški niz »Povem ti pravljico« se je zaključil v nedeljo, 2. februarja, naslednjo nedeljo pa bo na vrsti prva goriska predstava. V Trstu so najmlajšim namenili nedeljske matineje, medtem ko bodo v Gorici predstave na sporedu ob nedeljah popoldne. Tržaško gledališče La Contrada se je za sodelovanje na Goriškem dogovorilo z združenjem UGG in tudi predstave bodo v mah dvorani združenja (Teatra Salotto UGG) ob nedeljah ob 17. uri. V prvi goriski »pravljični« niz so se vključiti za štiri predstave, med temi sta dve uspešnici, prva je postavitev pobudnikov niza, skupine La Contrada, drugo pa je dvojezično postavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. S tema predstavama se bo goriški ciklus tudi začel: v nedeljo, 16. febuarja, bo na vrsti TisoC in ena noC v produkciji in izvedbi skupine La Contrada. Gre za eno prvih in doslej najuspešnejših otroških predstav tržaške skupine. Kot izdaja naslov je motiv povzet po slovitem Seherezadinem pripovedovanju, iz njega pa je iztrganih le nekaj najbolj znanih pripovedk v skrčeni in otrokom primemo prirejeni obliki. Tudi druga pravljica v goriškem nizu je zelo znana, saj gre za Prokofjeve glasbeno pripoved Peter in volk. V lanski sezoni jo je za SSG režiral Sergej Verč, ki je z igralcem Frankom Korošcem pripravil slovensko in italijansko verzijo. Doslej je v obeh inačicah doživela velik uspeh, ker je izredno prijetno nastavljena. Tokrat, v nedeljo, 23. februarja, bo v Gorici v italijanski verziji, torej kot Pieri-no e il lupo. Kot tretje bo v Gorici nastopilo znano in uveljavljeno gledališče Papilir iz Ankarana. Gre za znano in priljubljeno »papirnato« gledališče, ki veliko nastopa na Tržaškem in Goriškem, kjer se je med drugim udeležilo tudi mednarodnega Puppet Festivala. Tudi ta skupina oz. par idea-torjev-izvajalcev nastopa dvojezično, točneje pripravlja predstava tako v slovenščini kot v italijanščini. Goriškim otrokom bo v nedeljo, 2. marca, predstavila Brontolio (Nerganje), junaki pa bodo kot vedno iz papirja. Za zaključek bo spet v ospredju »papir«: s predstavo Cartastorie (Papirnate zgodbe) bo 9. marca popoldne nastopilo gledališče As.Te.R iz Firenc. Za lep zaključek uspešnega tržaškega niza nedeljskih matinej v dvorani Cristallo pa je poskrbelo gledališče Teatra di Piazza e d’Occasio-ne iz Prata s predstavo Viag-gio illustrato (Ilustrirano potovanje, na sliki). Francesco Gandi, ki je napisal besedilo in je predstavo tudi režiral, je za glavnega junaka zgodbe izbral miško oz. radovednega miškolina. Zivalica v skladu s tradicijo ni ravno junaška, vendar pa skrajno radovedna, zato prebira, naravnost požira knjige in naenkrat se v eni znajde. In tako naš vedoželjni miškolin postane princ, ki osvaja lepo rdečelično, ne preveC brihtno princesko, ki jo budno, že kar surovo nadzomje oce. Pravljica ne bi bila pravljica, ko se ne bi srečno iztekla, in zato je tudi naš simpatični miškolin zelo pogumen in bister princ, ki -"N premaga vse ovire. Happy end je sicer nekoliko nenavaden, kajti izkaže se, da nihče ni to, kar hoCe biti, ne samo miškolin, ki smo ga spremljali od začetka. Velika odlika predstave, ki jo z vsebinskega vidika označuje v pravljicah ne preveC prisotna ironija, pa je v izredno prijetnem in domiselnem podajanju: oder za lutke je knjižna omara-knjiga, ki se odpira in list za listom se pred nami odvija dogajanje. Nad predstavo, še posebej nad simpatičnim miškolinom je bilo tržaško občinstvo navdušeno, malo in odraslo, (bip) Zanimiva razstava manj znanih dokumentov iz Arhiva Jugoslavije V Arhivu Jugoslavije v Beogradu bo do konca februarja odprta razstava ob 47-letnici te ustanove, na ogled pa je arhivsko gradivo - pisani dokumenti, skice, zemljevidi in fotografije o Življenju v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Federativni narodni republiki Jugoslaviji (FNRJ). Eden od namenov za postavitev te razstave je bil po besedah vodje oddelka za obdelavo in urejanje arhivskega gradiva in izdelavo arhivskih sredstev v Arhivu Jugoslavije Mitra Todoroviča v tem, da se prikaže zanimivo, a manj znano arhivsko gradivo. Na razstavi je prikazano arhivsko gradivo iz dvajsetih fondov in zbirk od skupno 726-ih, kolikor jih ima omenjeni arhiv. Dokumenti iz Časa Kraljevine Jugoslavije so iz treh pomembnih zbirk - Milana Stojadi-novida, Jovana Jovanoviča Pižo-na in Vojislava Jovanoviča Ma-ramboja. Tako so razstavljeni dokumenti o delovanju zakonodajnih in izvršnih organov v obdobju Kraljevine Jugoslavije, pismo vojvode Gavra Vukoviča Nikoli Pašiču iz leta 1921 o odstopu predsednika vlade Stojana Protiča iz leta 1919. Razstavljeno je tudi poročilo jugoslovanskega generalštaba o atentatu v Marseillu na kralja Aleksandra, napisano leta 1935, telegram Nikole Tesle jugoslovanskemu poslaniku v VVashingtonu iz leta 1942, poverilno pismo za jugo- slovanskega generalnega konzula v Bukarešti Milana Antiča iz leta 1927 z vsemi diplomatskimi^ obeležji, kakor tudi spričevalo Branislava Nušiča o končani pravni fakulteti iz leta 1887. Na razstavi je med drugimi moC videti še pisni odstop vlade Božidarja Puriča in postavitev dr. Ivana Subašiča za predsednika ter ministra vseh ministrstev vlade Kraljevine SHS. Iz socialistCnega obdobja sta na ogled tudi ukaz o proslavi državnih praznikov - 1. maja in 29. novembra iz leta 1949 ter odločba iz leta 1957 o odobritvi protokola vlade FNRJ in ZR Nemčije o odškodninah jugoslovanskim državljanom za poskuse na živih ljudeh v nemških koncentracijskih taboriščih. Oge-dati si je mogoCe tudi pisma predsednika Zveze Komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca iz leta 1972, poročila in odločbe o ustanovitvi podjetij iz let 1945 in 1947. Med zemljevidi v Arhivu Jugoslavije opozarjajo na zemljevide o etnični večinski razporejenosti Srbov, Hravatov in Slovencev v občinah iz leta 1939, zemljevid z vCrtanimi mejami o delitvi Kraljevine Jugoslavije na podlagi srbskih in hrvaških načrtov iz leta 1937 ter zemljevid z vCrtanimi mejami delitve Kraljevine SHS po hrvaških namerah iz leta 1938. Fotografije so predvsem iz fonda Kraljevine SHS. SVET Sobota, 8. febraarja 1997 _____PERU / PO SPLOŠNI STAVKI ZARADI VARČEVALNIH UKREPOV_ Ustavna »tragikomedija s kar tremi predsedniki Vojska ostala nevtralna, a bo bržkone odigrala ključno vlogo QUITO - Huda istitucio-nalna kriza pretresa Ekvador, ki ima od prejšnje noči kar tri predsednike. Dosedanjega, pred šestimi meseci izvoljenega predsednika Abdalaja Bucara-ma, je parlament na burni nočni seji odstavil in na njegovo mesto kot začasnega predsednika imenoval dosedanjega predsednika parlamenta Fabiana Alar-cona Rivero. Skupaj z Bu-caramom izvoljena podpredsednica Rosalia Artea-ga je kako uro kasneje samovoljno -prevzela predsedniško dolžnost. V vsej tej istitucionalni zmešnjavi je ekvadorska vojska ostala nevtralna, a se je obenem ponudila, da posreduje pri premostitvi sedanjih kritičnih ur. Položaj se je izrodil v nekaj urah po dveh dneh splošne stavke, na kateri je dva milijona Ekvadorcev zahtevalo preklic gospodarskih varčevalnih ukrepov predsednika Bucara-ma. Ta je poskušal rešiti svoj položaj, najprej s preklicom varčevalnih ukrepov, ki bi najhujše prizadeli delavstvo in najrevnejše sloje, nato je odstavil ministra za socialna vprašanja Adolfa Bucara-ma, notranjega ministra Franka Vargasa, ministra za energetiko in rudarstvo Alfreda Aduma in ministra v predsedstvu vlade Miguela Salerna, obenem je zagrozil, da bo prevzel vse pristojnosti, tako da bi preprečil »kršenje ustavnega reda«. Kot kaže, pa je ukrepal prepozno. Parlament je na nočni seji, med katero je prišlo celo do fizičnega obračunavanja med poslanci s 44 glasovi »za«, 34 »proti« in štirimi vzdržanimi Bucarama odstavil zaradi »telesne in umske nesposobnosti« in imenoval za začasnega predsednika Fabiana Alarmna Rivero. Med sejo se je pred parlamentom zbrala ogromna množica ljudi, ki se je odzvala pozivu Alarcona Rive-re in ki je poskušala vdreti v poslopje. Policija je to le s težavo preprečila. Po sporočilu o Bucaramovi odstavitvi je nato množica poskušala vdreti v predsedniško palačo, kjer se je Bucaram zabarikadiral s svojimi sodelavci in gardisti. Vojska je z orožjem preprečila vdor v palačo in pri tem ranila več oseb. V ta ustavni spor je kasneje posegla podpredsednica Rosalia Arteaga, ki je z odlokom prevzela funkcijo predsednika republike, ker ji to »pripada po ustavi«. Resnici na ljubo je ustava glede odstavitve predsednika in imenovanja novega precej nejasna. Odstavljeni Bucaram pa se je že sestal z načelnikom generalštaba Pacom Moncayom, ki je tako postal četrti in najpomembnejši subjekt v tej tragikomediji. Policija Je le s težavo preprečila vdor protestnikov v poslopje parlamenta (Telefoto AP) ____ALBANIJA / OBLASTEM NI USPELO POMIRITI LJUDI_ Protesti in cestne barikade opeharjenih varčevalcev _ . i a i n i . _ J__ . . T"/! Forum za demokracijo pripravlja danes protest v Tirani V Vlori je policija pokazala Izredno mero strpnosti do razjarjenih protestnikov (Telefoto AP) BRUSELJ / DRŽAVNI ZBOR ZAVRNIL CHIRACOV PREDLOG Francija ne pristopa k listini o manjšinah Vsebina evropske listine za zaščito manjšinskih jezikov naj bi bila v nasprotju z ustavo ------- _ ’ • ’ • •--- ’ lL-5 - ki je včeraj izrazilo zaskrbljenost nad sklepom državnega sveta in upanje, da bo mogoče v Franciji premostiti to stališče ter obenem prepričanje državnega sveta ne bo negativno vplival na evropsko politiko v korist manjšin. Evropska listina o deželnih in manjšinskih jezikih vsebuje vrsto določil za zaščito jezikovnih manjšin. Svet Evrope jo je sprejel 5. novembra 1992, do sedaj pa jo je podpisalo 16 od skupnih 40 članic Sveta Evrope; med podpisnicami pa ni ne Italije ne Slovenije. Doslej so listino ratificirale štiri države (Finska, Madžarska, Nizozemska in maiijsm. nm uu uuiuuiucv jo Norveška), listina pa bo začela giralo tudi vodstvo evropskega veljati šele ko jo bo ratificiralo urada za manj razširjene jezike, najmanj pet držav. BRUSELJ - Francoski državni svet je zavrnil predlog, po katerem naj bi Francija pristopila k evropski listini za zaščito regionalnih in manjšinskih jezikov. Za ta pristop se je zavzel francoski predsednik Jacques Chirac, ki je 29. maja lanskega leta med obiskom v Bretaniji predlagal pristop k tej evropski listini ter je primerjal prizadevanja za ohranitev manjšinskih jezikov s prizadevanjem Francozov, da bi angleščina ne pregazila njihovega jezika. Premier Alain Juppb pa je 18. julija lani na Korziki potrdil, da je vlada poverila državnemu svetu nalogo, da preveri pravne okviru pristopa Francije k omenjeni listini. Sedaj je državni svet ocenil, da bi bil pristop k tej listini nasprotju z drugim členom francoske ustave, v kateri je med drugim napisano, da je »francoščina jezik v republiki«. Ker listina govori tudi o rabi jezikov v sodnih postopkih in v javni upravi, gre po mnenju državnega sveta za očitno nasprotje z ustavo. Državni svet se pri tem sploh ni oziral na dejstvo, da je bil omenjeni ustavni člen sprejet z izrecnim namenom, da se zaščiti francosko govoreče prebivalstvo izven meja Francije. Odločitev državnega sveta je že izzvala val reakcij, predvsem med predstavniki evropskih manjšin. Na to odločitev je rea- TIRANA - Tudi včeraj s bile že četrti dan v pristaniški Vlori množične demonstracije opeharjenih albanskih varčevalcev, ki so zahtevali, da jim vrnejo investirane zneske, odstop predsednika Salija Beri-she in njegove vlade. Hišni pripor za vlorskega sekretarja socialistilne stranke Edouarda Alu-shija je kot kaže še povečal napetost v tem juž-noalbanskem pristaniškem mestu. Včeraj so se protestnikom pridržili še učenci in dijaki in kmetje iz okoliških vasi. Organizatorji protesta pa so ljudi pozvali, naj ne plačujejo davkov in telefonskih in električnih računov, dokler ne bodo oblasti v celoti vrnile denar, ki so ga varčevalci izgubili. Napetost pa se stopnjuje po vsej državi, ker uradne banke po polžje izplačujejo opeharjenim varčevalcem denar, ki so ga oblasti prekasno zasegle parafinančnim družbam. Tako so včeraj z barikadami iz hlodov, kamenja in gorečih avtomobilskih plaščev protestniki v vasi Memaliaj in Tepele-na prekinili promet na cesti med Vloro in Gjiroka-strom. Protestniki so to napovedali že predvčerajšnjim v primeru, da jim oblasti ne bi dovolile zborovanj v obeh vaseh. Položaj je torej do skrajnosti napet, ker se 15. januarja začeti protesti sedaj ponovno stopnjujejo. Protest seveda spretno izkoriščajo bivši komunisti. Za danes pa je Forum za demokracijo, ki združuje sedem opozicijskih strank, napovedal množični protest v Tirani. NOVICE Tutsi neustavljivo napredujejo KINSHASA - Uporniški Tutsi in njihovi zavezniki so že preplavili skoraj ves vzhodni Zaire in kot deroča reka odnašajo vse zairske obrambne črte. Po padcu Punie, Shabunde, Masisija in z obkolitvijo Kinduja so uporniki prevzeli nadzorstvo nad vsem severnim Kivom, v jugovzhodni pokrajini Shaba (bivša Katanga) pa so že osvojili Kalemio in hidroelektrarno Fort Bandera. Pred napredujočimi Tutsi že drugič bežijo hutujski begunci. Po približnih ocenah jih je več kot 400 tisoč. Po vesteh iz Kisanganija bodo humanitarne organizacije vsak čas zapustile največje begunsko taborišče Tingi-Tingi (120 tisoč beguncev), ker se mu tutsijske enote nevarno približujejo. V ta pekel je včeraj prispela komisarka Visokega komisarjata za begunce OZN Sadako Ogata, ki pa je že napovedala, da se ne bo sestala z uporniškim voditeljem Kabi-lo. V Kinshaso pa se medtem kot kaže praznih rok vrača predsednik Mobutu Sese Seko. Od Maroka ni izposloval vojaške pomoči kot leta 1977, novinarjem je seveda zagotavljal, da zanjo sploh ni prosil. Prve volitve v Punjabu NEW DELHI - V indijski zvezni države Punjab so se včeraj začele lokalne volitve, prve po 12 letih, ko je tam prišlo vstaje sikhovskih separatistov, v kateri je umrlo 25.000 ljudi, ubita pa je bila tudi takratna premierka Indira Gandhi. Okoli 15 milijonov volilnih upravičencev bo izvolilo 117 članov v lokalno skupščino. Punjab je edina indijska država, kjer je so sikhi večinsko prebivalstvo. Preštevanje glasov se bo začelo Sele v ponedeljek. politični opazovalci napovedujejo zmago koalicije zmerne sikhovske stranke Akali Dal in hindujske nacionalistične stranke BJP. Podtajnik Piero Fassino končal obisk v Varšavi VARŠAVA - Podsekretar v italijanskeiA zunanjem ministrstvu Piero Fassino je sklenil dvodnevni obisk v Varšavi, kjer se je s poljskimi političnimi predstavniki pogovarjal o gospodarskem in vojaškem sodelovanju med državama ter o širitvi zveze NATO in Evropske unije. Pred odhodom v domovino je Fassino spregovoril tudi o pobudi Francije za organizacijo vrha petih držav (Francije, ZDA, Rusije, Nemčije in Velike Britanije), na katerem naj bi skušali urediti probleme v odnosih med Severnoatlantsko zvezo in Rusijo zaradi širitve zveze NATO. Po njegovem mnenju ne more zgolj peterica držav odločati o nečem, kar zadeva vseh 16 članic, države kandidatke ter Rusijo. Fassino je se menil, da mora širitev NATA vsekakor vključiti Poljsko, Madžarsko in Cesko, »proučiti pa je treba tudi kandidature Slovenije in Romunije ter pozorno preveriti možnosti za vključitev Slovaške«. Po njegovih besedah »ni moč apriori trditi, da so kandidatke samo tri«. Francija o skupni evropski valuti PARIZ - Francija bo odločitev o enotni evropski valuti sprejela neodvisno od parlamentarnih volitev, ki so napovedane za marca prihodnje leto. »Vprašanje denarne unije mora biti za nami, ko bomo vstopili v volilno kampanjo,« je za Le Fi-garo povedal francoski minister za proračun Alain Lamassoure. Denarna unija po Lamassou-rovih besedah terja le omejeno uskladitev davkov v članicah Evropske unije. Kot je opozoril, se je potrebno izogniti temu, da bi države podjetja privabljale z davčnimi olajšavami. »Denarna unija bo onemogočila morebitne poskuse davčnega dumpinga v tej ali kateri drugi državi, ki bi si prizadevali preusmeriti bogastvo v breme drugih,« je se poudaril Lamassoure. Protest grških kmetov se zapleta ATENE - Grška policija je začela luknjati zračnice traktorjev, ki so stali ob avtocesti Atene-So-lun. V operaciji je sodelovalo okoli 300 policistov. Ti so zgodaj zjutraj izkoristili priložnost, ko večina jeznih kmetov še ni prišla na kraj dogajanja. Ob avtocesti je parkiranih okoli 2000 traktorjev, ki so pripravljeni na blokado. Kmetje že dva dni grozijo, da bodo zaprli avtocesto, če jih premier Kostas Simitis ne bo sprejel. Protestniki zahtevajo nekatere davčne ugodnosti, kmetijske subvencije in prerazporeditev dolgov. Vlada je pozno predsinoci ponovila svoje stališče, da ne bo privolila v nikakršne koncesije. Francoska stavka avtobusov PARIZ - V številnih večjih francoskih mestih se tudi včeraj v primestnem prometu nadaljuje stavka voznikov avtobusov in sprevodnikov. V mestih Marseille, Bordeaux in Nica so včeraj sprejeli odločitev o nadaljevanju stavke, s katero želijo doseči predčasno upokojitev s 55 leti in 35 urni delovni teden. V Parizu vozniki in sprevodniki v primestnem prometu ne stavkajo, saj za njih že velja določilo o upokojitvi s 55 leti. NOVICE Drevi v centru "Lojze Bratuž11 Poklon Lojzetu Spacalu Poklon Lojzetu Spacalu ob njegovi 90-letnici so poimenovali niz likovnih razstav, ki so jih ob Dnevu slovenske kulture prire-dili v Trstu, Gorici in Benečiji. Nocoj ob 20. uri bodo v kulturnem centru "Lojze Bratuž” odprli goriški del razstave. Vesela pustna sobota Ker vremenoslovci tudi za danes napovedujejo lepo vreme, bo pustna sobota zares kakor se spodobi. Mladi in stari se bodo lahko prijetno zabavah popoldne, ko bo po mestnih ulicah sprevod mask v priredbi kluba Amici del taieto. -Zbirališče je ob 14.30 na Travniku, začetek pohoda ob 15. uri. Zvečer bodo zabave v številnih krajih, najboljše pa so, kot kaže poskrbeh v Jamljah, kjer so priredili tridnevni praznik v ogrevanem šotoru. Jutri pa bo v Sovodnjah, kakor smo že poročali, prvi pustni sprevod. Začel se bo ob 14. uri. Imela sta zares smolo 28-letnega T.F. iz Gradeža se zagotovo drži smola. V torek so ga v veleblagovnici Standa v Tržiču presenetili, ko si je skušal pri-svojih nekaj oblačil in si je prislužil le ovadbo. Večjo smolo je imel v sredo ponoči, ko je okrog prve ure zjutraj skušal vlomiti v izložbo trgovine L’Oggetto v Tržiču. Podviga pa ni uspel izpeljati do konca, kajti njegovo početje so opažih nekateri mimoidoči in obvestili policijo, ki je nesrečnega mladeniča kmalu zatem prijela. Smolo je imel tudi 30-letni C.G. iz Tržiča, ki se je med opoldansko zaporo splazil v trgovino Eurospin in iz neke blagajne izmaknil nekaj nad 600 tisoč lir. Policija mu je ob izhodu nataknila Usice. Sam grem po dolini kraski, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado dušo mi razlije S. Kosovel ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na ODPRTJE RAZSTAVE Lojzeta Spacala Kulturni center »Lojze Bratuž« - danes, 8. februarja 1997 ----— -------ob 20. uri---------- FIOM/CGIL /STALIŠČE GLEDE OSNUTKA SPORAZUMA Upoštevati je treba politični aspekt Priprave na izvedbo referendumov v podjetjih - Prvi rezultati že okrog 20. t.m. Pokrajinsko vodstvo sindikata kovinarjev FIOM/CGIL za Goriško je na Četrtkovi seji razpravljalo o sklenjenem dogovoru za obnovo kolektivne delovne pogodbe ter po daljši in razčlenjeni razpravi soglasno odobrilo dokument, ki obsega stališče te sindikalne zveze. Sindikat načelno odobrava sporazum, čeprav postavlja nekaj zelo jasnih izhodišč. Na prvo mesto postavlja predlog, da se morajo o vsebini dogovora z glasovanjem izreči na vseh delovnih mestih. Pokrajinsko vodstvo sindikata v dokumentu opozarja na dva aspekta sporazuma: na politični aspekt in na vsebinski aspekt in pojasnjuje razloge podpisa osnutka dogovora. V zelo ostrem soočanju je šlo za poskus razbitja sindikalne solidarnosti in enotnosti, kar bi odprlo pot takoimenovani balkanizaciji na področju plač in mezd in s tem seveda sprožilo pravcati plaz konfliktov. Sindikati ob tem navajajo primer tržiške ladjedelnice, kjer bi približno 1800 zaposlenih v javnem podjetju pridobilo z novo pogodbo, medtem ko ne bi dosegli nobenih materialnih izboljšav približno 2000 delavcev zaposlenih v številnih podjetjih, ki opravljajo razna dela v zakupu ali podzakupu. Ohranitev sindikalne solidarnosti in enotnosti je bil prvenstven cilj tudi ob upoštevanju dejstva , da bo potrebno že zelo kmalu soočanje glede revizije splošnega dogovora iz julija 1993 pri čemer bo enotnost odločilnega pomena. Dokument FIOM/CGIL ugotavlja, da bo treba tudi v sindikalnih vrstah ponovno preučiti pravila glede procesa združevanjapoe-notenja, na prvem mestu pa je vsekakor ohranitev in utrditev najširše demokracije znotraj sindikata samega. Predstavniki sindikata kovinarjev FIOM na državni ravni, so ob podpisu osnutka sporazuma, upoštevali prav te splošne koristi delavskega razreda in sindikata. Prihodnji teden bodo sklicali skupno sejo tajništva tudi z drugima dvema sindikalnim a organizacijama FIM in UILM glede dogovora o širši sindikalni akciji in organizaciji volitev v posameznih podjetjih. Delavci naj bi se o sporazumu o novi kolektivni delovni pogodbi izrekali že pred koncem meseca, okrog 20. februarja pa naj bi bili znani že prvi rezultati. Pokrajinski tajnik FIOM/CGIL meni, da bodo kovinarji na Goriškem doseženi sporazum podprli. Treba je namreč poleg vsebine (gmotne izboljšave) upoštevati in primerno vrednotiti predvsem politični rezultat. V TOREK JE BILO PRVO SREČANJE KZ spet prisotna tudi na območju Doberdoba Program predstavil I. Humar V torek, 4. t.m. je bil v Doberdobu, v gostilni Peric sestanek obnovljene Kmečke zveze za Goriško. Poleg predsednika goriške KZ Ivana Humarja in kmetijskega izvedenca Marina Fara-glie, ki je dodeljen za pomoč pisarni KZ na sedežu v ul. Malta, sta se srečanja udeležila tudi vodja strokovne službe KZ iz Trsta dr. Mario Gregorič in pa tajnik KZ iz Trsta Edi Bukavec. To je bil prvi predstavitveni sestanek goriške KZ v tej občini in udeležilo se ga je nepričakovano lepo število kmetovalcev, kar samo potrjuje skrajno potrebo po oživitvi delovanja stanovske organizacije kmetov tudi na tem kraškem predelu. V uvodu je predsednik Ivan Humar prisotne seznanil s programom delovanja goriške Kmečke zveze, ki ga bosta uresničevala izvedenec Faraglia in tajnica LuCka Komjanc in na koncu povabil slovenske kmete naj aktivno sodelujejo z organizacijo. V nadaljevanju sta izvedenec Faraglia in vodja strokovne službe KZ v Trstu dr. Gregorič, spregovorila o novostih kmečke zakonodaje in o podporah, ki jih predvideva zakonodaja o kmetijstvu. Pri tem sta še zlasti prikazala ugodnosti iz pravilnika Evropske unije za naravi prijazno kmetijstvo, zak. 2078/92. V razpravi,- ki se je razvila so prisotni do-berdobski kmetje izrazili svoje zadovoljstvo, da se Kmečka zveza ponovno pojavlja na terenu, ki je zaradi svoje obrobnosti že tako prizadet. Posebej pa so podčrtali dejstvo, da se bodo poslej lahko ■o svojih problemih pogovarjali po domače, po slovensko. Goriška KZ je prisotnim zagotovila, da bo enkrat ali dvakrat na teden, po potrebi paC, imela redne stike z do-berdobsko podružnico. j.k. &&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&& $ V v & jf Jr VIDEM TAVAGNACC0 ul. Maršala 180/6 ul. Nazionale 45/1 \C^CA T0LMEC TAVAGNACC0 CASSACC0 ul. Vittoria 48/a ul. Alfieri 3 drž. c. 13 km 143 SVET SADJA IN ZELENJAVE SEDAJ TUDI 950 lir/kg 950 lir/kg UL. U.F0SC0L0 26. TEL. 0481/33848 950 lir/kg j '' d dF dF J j j dFdFdFdFdFdFdfdfdFdFdFcjfdF df df d? d? df df dF df dF DE2, ZAKON ST. 46/.97 - ŠE ZMERAJ DOLGE VRSTE Birokracija je doma tudi v naši Deželi Prošnje za bencin (deželni) bodo sprejemali tudi po 15. februarju - Prevzeti bone proste cone V POKRAJINSKEM MUZEJU Šestnajst goriških slikark med 19. in 20. stoletjem V sredo odprtje razstave Bencinski boni in birokracija. Državna ali deželna, saj razlike pravzaprav ni. To se je zelo jasno pokazalo v zadevi bencina po znižani ceni, ki ga bodo predvidoma pričeli deliti v prihodnjih mesecih. Dolge vrste pred okenci avtomobilskega kluba in v izpostavah uradov, kjer sprejemajo priošnje, so dokaz posledic ne dovolj premišljenih in dovršenih norm. Deželni zakon 47/96 je lep primer takega pristopa in neupoštevanja stvarnosti in ga bo treba kar precej izboljšati. Te dni je najbolj aktualno vprašanje glede roka vlaganja prošenj. Izteka se namreč na Goriškem (15. februarja) prvotno določeni rok in ker isti soupada tudi z rokom za prevzem bencinskih bonov (goriške proste cone), se vrste pred okenci kar podaljšujejo. Danes bodo na Trgovinski zbornici sprejeli nekaj ukrepov, ki naj bi krizne razmere nekoliko ublažili in jezne avtomobiliste pomirili. Rok 15. februar za vlaganje prošenj za (deželni) bencin ni dokončen, pojasnjujejo pri Trgovinski zbornici. Prošnje bodo zato sprejemali tudi po tem datumu. Z ukrepi, ki jih bodo sprejeli danes pa želijo omogočiti, da bi vsi upravičenci do roka, (do prihodnje sobote) lahko prevzeli papirnate bone prvega kontingenta goriške proste cone. Po omenjenem datumu namreč ne bodo mogli veC uveljavljati pravice. Avtomobilisti in drugi upravičenci, ki še niso prevzeli bonov, naj to storijo v prihodnjih dneh! In Ce se povrnemo k začetni ugotovitvi o velikokrat nesmiselnem ravnanju birokracije še tole: 99, 99 odstotkov avtomobilistov na Goriškem že prejema bencinske bone, na sedežu avtomobilskega kluba dvakrat letno pre- verjajo dokumentacijo (ob prevzemu bonnov je treba predložiti kar tri listine). Podatki so torej toCni in ažumi-rani. Čemu je torej potrebna nova prošnja, nove vrste, novo Čakanje. In, da ne boste mislili, da bo ali je s tem konec. Tudi ob prevzemu magnetne kartice ne bo vse tako preprosto.Najbrž bo treba predložiti spet nekaj dokumentov ! Zakon, tako kakor je bil sprejet in kakor se izvaja, ne predvideva, da bi bencin po znižani ceni lahko kupovali tudi avtomobilisti, tuji državljani, (razen tisti z območja držav EU) a stalno zaposlitvijo in bivališčem v Furlaniji Julijski krajini. To bo seveda sprožilo cel plaz prizivov in dodatnih težav in morda celo zakasnitev. Vse po zaslugi birokratov in morda tudi naglice. (Foto Bumbaca - vrsta in preprivanje pred okenci avtomobilskega kluba). V pokrajinskem muzeju na gradu bodo v sredo, 12. t.m. ob 17. uri , odprli drugi del bogate in Časovno sicer razčlenjene razstave, ki je imela kot glavni cilj predstavitev goriških likovnih ustvarjalk, predvsem slikark, ob koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Gre za obdobje, ki je pravzaprav še zmeraj premalo poznano in v katerem prisotnost žensk na področju likovne umetnosti ni tako nepomembna. Že sama ugotovitev, da bodo predstavili preko 140 del šestnajstih slikark, je zan-miv pokazatelj. Uvodni del prireditve je bila razstava del slikarke Gemme Verze-gnassi, v istih prostorih in ki je bila na ogled dobra dva meseca. Prirediteljem je tokrat uspelo zbrati, predvsem iz zasebnih zbirk, preko 140 slik šestnajstih slikark. Poleg že omenjene Gemme Ver-zegnassi bodo razstavljena dela Aliče Dreossi, Amalie Glanz-mann, Gilde Goldsch-mied, Emme Galli, Marie Lupieri, Argentine Černe, Leonor Fini, Li-lian Caraian, Miele Rei-na, Alme Soller Marcuz-zi, Giuppi Grinover, Mirande Raicich, Marie Arnold, Anne Marie Boldi, Elde Casasola in Cecilie Seghizzi. Med tolikimi slikarkami pa so prireditelji nekaj prostora namenili tudi znanemu akvarelistu Ton-ciju Fantoniju, ki je bil učitelj Casasolove, Se-ghizzijeve in menda še katere od zgoraj navedenih ustvarjalk. Na razpolago obiskovalcem bo tudi bogat katalog. gg ČRPALKE Danes popoldne in jutri bodo obratovale bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO-Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP-Drev. V. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. BI Armata 58 □ OBVESTILA DRUŽBA se dobi v torek, 11. februarja, ob 19.30 na Plamti. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da so v predprodaji vstopnice za opero Gorenjski slavček, ki bo v soboto, 15. (abonma) in v nedeljo, 16. februarja c centru Lojze Bratuž v Gorici. Rezervacije tudi telefonsko (532163). MOŽNOST HONORARNE ZAPOSLITVE nudijo v knjižnici D. Feigel. Zaposlitev je v popoldanskem Času. Interesenti morajo obvladati osnovne naloge glede posojanja knjig, biti vešCi uporabe računalnika in urejanja gradiva. Intersenti naj se najavijo za pogovor z upravo, najkasneje do 12. februarja. Tel. 531733. j| PRIREDITVE COKLUB vabi na G-CIPUST, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 15. uri v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na otroško pustovanje v torek, 11. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu. _____________KINO GORICA VITTORIA 1 18.00- 20.00- 22.00»Michael«. J. Travolta VITTORIA 3 17.50- 20.00- 22.10»L’amore ha due facce«. B. Streisand. CORSO 18.00-20.00-22.00» II club delle prime mogli«. TRŽIČ COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00»I1 club delle mogli«. R. Hugh VVilson. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA VGORIG OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 9.30, Maria Tudor vd. Bader iz splošne bolnišnice v Stolnico in na glavno pokopališče; 10.10, Giacomina Ličen por. Miani iz bolnišnice Janeza od Boga v TržiC; 11.00, Turiddu Bitesnich iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno pokopališče. Maurizio Salomoni novi tajnik mestne sekcije DSL Izvoljen je bil soglasno Občinski odbor Stranke demokratične levice, izvoljen na zadnjem kongresu, se je sestal na svoji prvi seji in izvolil novega tajnika. To nalogo bo opravljal Maurizio Salomoni, dosedanji načelnik svetovalske skupine stranke v pokrajinskem svetu. Salomo-nija je predlagal dosedanji tajnik Oliviero Furlan. Za predlog so elani odbora glasovali soglasno. V prihodnjih dneh se bo občinski odbor spet sestal, potrdil imenovanje članov tajništva ter programske smernice. Pokrajinskega tajnika stranke DSL pa bodo izvolili šele Cez nekaj tednov, ob upoštevanju dogajanj na državni ravni. V TEKU SO VELIKI SEZONSKI POPUSTI ŠPORT KOS IC RASTEL 19, GORICA ZASTOPSTVO LANCIA ZA GORICO GORICA, UL. TRIESTE 138/140, TEL. 0481/521830 TRŽIC, UL. SAN POLO, 19, TEL. 0481/776250 SERVIS, DELAVNICA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOELEKTRICARSTVO, ORIGINALNI NADOMESTNI DELI NOVE STORITVE SVAG: OD 1.2. POVERJENA DELAVNICA ZA TEHNIČNE PREGLEDE POPOLNI SERVIS ZA GUME SVAG SODELUJE Z VLADNO POBUDO ZA OBNOVO AVTOMOBILSKEGA PARKA, j DO 4.380.000 LIR PRIHRANKA NA VSEH MODELIH. ; NEVERJETNE CENE ZA VSE, KI ZAMENJAJO i VEC KOT 10 LET STARI AVTOMOBIL. * LANCIA Y 1.2 LEl LANCIA81.6 LE I LANCIA DEDKA 1.6 LE** ■ LANCIA k 2.0 LE**f LANCIA Z 2.0 LS L. 14.870.000* L. 23.170.000* L. 27.120.000* L. 47.570.000* L. 47.620.000* Vladne olajšave (veljavne do 30.9.1997) veljajo za vse lastnike pred 1. 1. 1987 registriranih avtomobilov, ki so namenjeni uničenju. ITALIJA / PODATKI ISTAT ZA NOVEMBER 1996 Upad industrijskega prometa in naročil Nazadovanje v primerjavi z novembrom 1995je še zlasti občutno na notranjem tržišču RIM - Podatki statističnega zavoda Istat so pokazali, da je bil prejšnji november najslabši mesec za italijansko industrijo v zadnjih letih. Po letu 1990 niso še nikoli zabeležili tako znatnega upadanja prometa in naročil: v primerjavi z novembrom prejšnjega leta je poslovni promet industrij upadel za 8, 4%, naročila pa za 10, 3%. Pri tem je treba sicer upoštevati, da je bil november 1995 rekordni mesec v pozitivnem smislu, tako da je skupni upad prometa znašal v prvih 11 mesecih lanskega leta 0, 6% (-1, 6% na notranjem tržišču in +2, 1% na zunanjem tržišču), medtem ko so naročila upadla za 4, 7% (-6, 4% na notranjem in 2% na zunanjem tržišču). NajveCji upad prometa so zabeležih pri proizvodnji vozil (-18, 1%), kovin (-17, 6%), usnja (-14, 8%) in papirja oz. v založniških dejavnostih (-11, 9%). Porast pa so zabeležili samo pri proizvodnji goriv (+3, 4%). Se najbolj sta upadla notranji promet in naročila (-10, 3% oz. 12, 5%), medtem ko je negativni trend manj zaznaven pri poslih s tujino (-3, 4% pri prometu in -6, 8% pri naročilih), kar zgovorno dokazuje krizo italijanske notranje potrošnje. Nekdanji predsednik združenja mladih industrijcev Alessandro Riello je pripisal negativne podatke »sindikalni napetosti in dramatičnemu koncu leta«, njegova naslednica na vodstvu Združenja Emma Mercegaglia pa je poudarila pozitivni trend inflacijske stopnje, zmanjšanje razkoraka med notranjim bruto proizvodom in državnim deficitom, ki bodo lahko pripomogli k premostitvi krize: »Treba je nadaljevati s politiko monetarne strogosti,« je dejala, »obenem pa ne gre zanemarjati podporo investicijam.« Napovedala je tudi, da bo 1997 boljše od prejšnjega leta, podjetja pa se bodo vseeno spoprijemala z velikimi težavami. Podatki Istata terjajo, da vlada uveljavi strategijo za izhod iz krize, je dejal tajnik sindikata UIL Paolo Phani: treba je začeti z velikimi javnimi deli, ki jih je vlada že načrtovala, investirati v nerazvita območja, premostiti birokratske počasnosti, razvijati infrastrukture, investirati v raziskavo. Na nemških letališčih lani 113 milijonov potnikov STUTTGART - Število potnikov na mednarodnih letališčih v Nemčiji se je lani povečalo za 2,6 odstotka na 113 milijonov. Najbolj priljubljeni cilji potovanj so bili Španija, Turčija in ZDA, je sporočila Skupnost nemških letališč. Medtem ko se je Število potnikov v notranjem prometu rahlo zmanjšalo, se je za potovanje v tujino z letalom lani odločilo za 4,5 odstotka več ljudi kot leta 1995. Med 16 mednarodnimi letališči v Nemčiji so največ potnikov prepeljali v Frankfurtu, in sicer 38,7 milijona, na drugem mestu je Muenchen s 15,6 milijona potnikov, ki se lahko pohvali tudi z največjim, 5,5-od-stotnim povečanjem v primerjavi z letom 1995, na tretje mesto pa se je uvrstil Duesseldorf, kjer je z jekleno ptico poletelo 14,4 milijona potnikov. Microsoft Explorer 3.0 brskalnik, ki se najhitreje siri SEATTLE - NajnovejSe tržne raziskave kažejo, da se med spletnimi brskalniki, ki jih uporabljajo posamezniki in v podjetjih, najhitreje Siri Microsoft Internet Explorer 3.0. Tržni delež Microsoft Explorerja naj bi se po podatkih agencije Zone Research od avgusta do decembra lani povečal z osmih na 28 odstotkov. Isti vir tudi navaja, da naj bi se uporaba v velikih podjetjih v zadnjih treh mesecih več kot potrojila. Mercedes v Franciji uspešno posluje ROQUENCORT - Francosko hčerinsko podjetje nemškega proizvajalca avtomobilov Mercedes - Benza je leto 1996 sklenilo z 11,3 milijarde mark prometa, kar je za 10,4 odstotka več kot leta 1995. Približno polovico prometa so ustvarili s prodajo osebnih vozil, preostalo polovico pa s prodajo dostavnih vozil. Mercedes - Benz je lani v Franciji prodal 27.900 vozil, od tega vec kot polovico avtomobilov razreda C. Mercedes - Benz si je lani na francoskem avtomobilskem trgu zagotovil 1,3-odstotni delež. (STA) VELIKA DISTRIBUCIJA SE ŠIRI, ZA MALE TRGOVCE SE VEČAJO TEŽAVE Boj med velikani in pritlikavci BENETKE - Prostorsko naj-večji trgovski center v pokrajini Benetke in v vsej deželi Ve-neto je tisti, ki ga je zgradila francoska družba Auchan. Nahaja se le nekaj sto metrov od avtocestne obvoznice pri Mestrah. V njem so velika samopostrežna trgovina Auchan in trgovski center, v katerem prodajajo razno blago. V njem je tudi kakšnih 60 različnih trgovin. Nekateri trgovci iz Me-ster so tam odprli svojo fi-lialko ali pa se tja kar preselili. Razpolagajo tudi z zelo velikim brezplačnim parkiriščem, kar seveda privablja kupce iz vse okolice, saj je tam vsak dan in ob vsaki uri vse polno vozil in ljudi. Nekaj podobnega, vendar pa samo z 8.000 kv. m. pokritih površin, so že prej zgradili v kraju Marcon, vzhodno od Mester, poslovneži še ene francoske družbe, t.j. Car- refour. Pred nekaj meseci so z avtoceste do tega trgovskega centra celo zgradili cestni priključek. Ne ve se, kdo ga je plačal. Brez dvoma imajo po odprtju priključka v tem trgovskem centru veliko veC klientov kot prej. Obe francoski družbi sta že vec let prisotni v Italiji. Svoje centre sta odprli v raznih krajih države, predvsem na bogatem severu. Doma imata prodajalne v vsej državi. Svoje finančne zmogljivosti in tehnologijo so Francozi izvozili v Italijo in še marsikatero drugo državo Evropske unije. V Italijo vdirajo tudi drugi, v zadnjem Času še zlasti Nemci in Avstrijci. Oboji so se najbolj zasidrali v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu. Kaj hitro opaziš, da je vodenje mrež supermarketov v tujih rokah. Kupec bo na policah opazil vedno vec produktov tuje proizvodnje (francoske, nemške, avstrijske, itd.), takšne, ki jih prej ni bil navajen. Tujo roko vidiš tudi v novih oglaševalskih oprijemih. Oglasi veletrgovin z enako oznako so v krajevnih listih vedno bolj pogosti, tudi barvni, da bolj pritegnejo bralca dnevnika ali tednika. Na tak način se te skupine borijo proti velikemu številu takoimenova-nih hard discountov, 't.j. trgovin, v katerih prodajajo samo najbolj enostavne in nujne prehrambene izdelke, v glavnem takšne, ki jih nihče ne reklamizira. Odtod nizka cena v teh hard discountih. Velike trgovske mreže pa že trdijo, da so se kupci vrnili k njim. Tudi zahvalujoC se njihovi bolj agresivni politiki. In vendar vsi niso zadovoljni ne s temi trgovskimi centri ne s hard discounti. To so majhni trgovci, ki tako ostre konkurence ne vzdržijo veC. V mestih so omejitve parkiranja, zato, da ustaviš vozilo moraš tudi plačati. Pred trgovskimi centri izven mest pa je zastonjskih parkirišč toliko kolikor hočeš. Mali trgovci sedaj grozijo, da bodo tudi politično nastopali proti tistim politikom, še zlasti v deželnih upravah, ki jim pritiCe odgovornost za izdajo trgovskih obrtnic. V okolici Vidma bodo sedaj en trgovski center uredili še v prostorih nekdanje tovarne Cogolo. V deželi Veneto protesti rastejo. Statistike nam povedo, da na področju, ki teži na Treviso in Benetke, in kjer je poldrag milijon prebivalcev, velika distribucija prodaja že 45 odstotkov vseh prehrambenih izdelkov. To pa je majhne trgovce že pobilo, tako da jih kar veliko Zupanu vrača trgovsko obrtnico. Marko VValtritsch Vaš bančni največja slovenska banka kompletne bančne storitve doma in v tujini največji delež v mednarodnih poslih Slovenije korespondentni odnosi s 103 italijanskimi bankami in 1200 drugimi bankami po svetu Sedež: Nova Ljubljanska banka d.d. Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00386-61/125 0155 Faks: 00386-61/125 0331 E-mail: info@n-lb.si internet: http/www.n-lb.si Nova Ljubljanska banka d.d. Filiale di Milano Piazza A. Diaz 2 20123 Milano, Italija ■ Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Nova Ljubljanska banka d.d. Predstavništvo Trst Via Valdirivo 26 34132 Trst, Italija Tel.: 040/639 033 Faks: 040/362 093 Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Nova Gorica Ul. Tolminskih puntarjev 4 5000 Nova Gorica, Slovenija Tel.: 00386 - 65/29 558 Faks: 00386-65/29 731 Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Koper Ferrarska 10/11 - 1A 6000 Koper, Slovenija Tel.: 00386-66/38 116 Faks: 00386 - 66/33 140 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 7. FEBRUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni sz < ea n 2 o ameriški dolar 1608,00 1653,00 nemška marka funt šterling 972,00 2634,00 992,00 2689,00 'švicarski frank 1124,00 1154,00 n , ' ' _ /\ 'f ' ^ — — — m m ■ — _. w — H M - k- m ■ M .m PODATKI BRALCA PRIMORSKEGA DNEVNIKA IME ____________________________________ 16 Sobota, 8. februarja 1997 ŠPORT NOVICE SMUČANJE / DANES MOŠKI SMUK TENIS / DAVISOV POKAL Spodrsljaj Kinderja BOLOGNA - V 14. kolu košarkarske evrolige je bolonjski Kinder, kljub izvrstni igri Hrvata Komazca (40 toCk), izgubil doma proti Barceloni z 92:103. Bolje se je obnesel milanski Stefanel, ki je doma sicer po pričakovanju premagal Charleroi s 73; 63, Najboljši Stefanelov strelec je bil Pučka z 21 točkami. VESTNI REDI. Skupina E: Stefanel Milan 22, Alba Berlin, Makabi Tel Aviv in Olimpiakos Atene 16, CSKA Moskva 14, Charleroi 0. Skupina F: Teamsy-stem Bologna 22, Gibona Zagreb 18, Estudiantes Madrid 16, Limoges 14, Ulker Istanbul 8, Panio-nios Atene 6. Skupina G: Panathinaikos Atene 22, Asvel Villeurbanne 20, Olimpija Ljubljana 18, Sevilla 14, Pau Orthez 10, Dinamo Moskva 6. Skupina H: Efes Pilsen Istanbul 22, Partizan Beograd 16, Barcelona 14, Kinder Bologna in Croatia Split 12, Bayer Leverkusen 2. AT liga:Montana Forif izgubila V zaostali tekmi košarkarske Al lige je v četrtek rimski Telemarke! doma premagal Montano iz For-lija s 95:77 (43:35) in je sedaj 5. na lestvici. VRSTNI RED: Benetton Treviso 36, Kinder Bologna 32, Stefanel Milan 30, Teamsystem Bologna 26, Telemarke! Rim, Mash Verona 20, Cagjva Varese, Rolly Pistoia 18, Fontanafredda Siena, Polti Cantu, Reg-gio Calabria 16, Scavolini Pesaro, Genertel Trst 12, Montana Forh 8. Nogomet: Vicenza tesno VTCENZA - V prvi četrtfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala je Vicenza z 1:0 (1:0) premagala Bologno. Zmagoviti zadetek je dosegel Muigita ob koncu polčasa. Povratno srečanje v Bologni bo 25. trn. Panucci nared MILAN, LONDON - Panucci, bivši Milanov nogometaš, sedaj član madridskega Reala je včeraj dopotoval v Coverciano in je takoj začel trenirati z ostalimi italijanskimi reprezentanti, ki bodo v sredo igrali proti Angliji. Med četrtkovo prvenstveno tekmo španske lige je Panucci moral z igrišča zaradi bolečin v gležnju. Včerajšnji izvidi pa so pokazali, da ni nič hujšega in da je igralec povsem nared. V težavah pa je zvezni trener Anglije Hoddle, ki bo verjetno ostal brez dveh stebrov, kot sta Cascoigne in kapetan Shearer. Oba sta namreč poškodovana. Za nameček pa ima Cascoigne spet težave z ženo, ki je za dnevnik Daily Star izjavila, da ne more več prenašati Paula in da je že zaprosila za razporoko. Odbojka: danes v Sieni finale italijanskega pokala STENA - Danes ob 16. uri bo veliki finale italijanskega odbojkarksega pokala med ekipama Las Day-tona Modena in Alpitour Traco Cuneo. Srečanje bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija na 3. mreži. Društvo iz Modene je že osemkrat osvojilo pokal, Cuneo pa je po njen posegel lani. Rokomet: Principe danes doma TRST - V nadaljevanju italijanske rokometne A fige bo danes ob 18.30 tržaški Principe igral doma, v novi telovadnici, v ulici Calvola proti Teramu. Za kapetana Sivinija bo danes že 500. tekma v A figi. ■ | H ™| Glavna favorita Alphand in Ghedina Smukači nezadovoljni zaradi počasne proge Moško kombinacijo osvojil Norvežan Aamodt Camporese in Furlan priborila Italiji prvi točki Mehičani nedorasli - Francija in Nemčija tik pred izločiivijo SESTRIERE - Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju bo danes ob 13. uri na sporedu moški smuk, ki že vse od ponedeljka razvnema strasti zaradi glasnega negodovanja smukačev, ki traserju Seppu Messnerju očitajo, da je proga prepočasna. Med največjimi kritiki sta tudi glavna favorita za končno zmago, Francoz Luc Alphand in Italijan Kristian Ghedina. Vendar pa so v tej disciplini močna najrazličnejša presenečenja, tako da je treba med kandidate za zmago uvrstiti vsaj še Avstrijca VVernerja Franza in Fritza Strobla ter Norvežana Atleja Skaardala. Na včerajšnjem zadnjem treningu je bil najhitrejši S trobi (1:52, 59). Drugi je bil Alphand, ki je zaostal 25 stotink, tretji pa Avstrijec Andreas Schifferer (0, 57 zaostanka). Ghedina je dosegel 5. čas, Vitaliji devetega, Brezavšček pa je bil kot edini Slovenec na 26. mestu (2, 81 zaostanka). Peter Rungalddier zaradi rahle gripe ni treniral, da nes pa bo zanesljivo tekmoval. Tekma za odličja na progi Kandahar-Banchetta bo danes ob 13. uri. Norvežan Kjetil Andre-Aamodt je novi svetovni prvak v kombinaciji. V skupnem seštevku slaloma in smuka je prehitel Švicarja Bruna Ker-nena za 28 stotink sekunde, bron pa je osvojil Avstrijec Mario Reiter z zaostankom 1, 29 sekunde. Aamodt je osvojil že drugo zlato medaljo. Od slovenskih tekmovalcev se je Jernej Koblar uvrstil na 10. mesto (+5, 90), Matej Jovan in Aleš Brezavšček pa sta odstopila. Tekma je imela kar nekoliko presenetljiv razplet. Avstrijec VVemer Franz, ki je vodil po dopoldanskem smuku, popoldan sicer ni igral nikakršne vloge, zato pa je bi- Kristina Ghedina odkrito računa na zlato medaljo v smuku RIM - Po prvem dnevu dvoboja prvega kola v svetovni skupini Davisovega pokala Italija po pričakovanjih z 2:0 vodi proti Mehiki. Prvo točko je za Italijo priboril najmanj zanesljiv mož selektorja Panatte Omar Camporese. Dobre pol ure je bil na igrišču le bleda senca nekdanjega igralca in mladi Mehičan Hernan-dez je zlahka vknjižil uvodni set, vendar pa je potem Camporese zaigral kot zna in zlahka osvojil zmago. Drugi set je dobil na nič, v tretjem je dosegel »break« v sedmi, v četrtem pa v deveti igri. Pokazalo se je tudi, da Hernandez še ni zrel za zahtevnejše tekme, serviral pa je res pod vsako kritiko. Tako kot Camporese se je tudi Furlan proti Herre-ri v prvem setu samo ogreval in ga zato tudi izgubil. V naslednjih dveh setih je Italijan igral globlje in usmerjal udarce v kote. Njegova premoč je bila očitna, spet pa se je moral bolj potruditi v četrtem setu, v katerem je Herrera takoj na začetku odvzel nasprotniku igro s servisom Izidi: Italija - Mehika 2:0 (Camporese - Heman-dez 2:6, 6:0, 6:4, 7:5; Furlan - Herrera 3:6, 6:1, 6:2, 6:1). Avstralija - Francija 2:0 (Rafter - Piolie 3:6, 6:7, 6:4, 7:5, 6:4; VVoodforde -Boetsch 6:4, 6:4, 6:3); Španija - Nemčija 2:0 (Moya -Gollner 6:4, 6:3, 6:3; A. Costa - Dreekman 6:4, 6:1, 6:4). Južna Afrika - Rusija 1:0 (Ondruska - Cesnokov 7:6, 6:3, 3:6, 4:6, 7:5). lo toliko bolj čudno, da je po prvem slalomu vodil Norvežan Lasse Kjus pred specialistom za smuk Švicarjem Brunom Kernenom in rojakom Kjetilom Andrejem Amodtom, ki sta si v spustu delila tretje mesto, Kjus pa je bil drugi. Aamodt je v dragem slalomu vendarle postavil stvari na svoje mesto in prehitel Kemena, Kjus pa je zdrsnil na 5. mesto. Bron si je z odlično drago slalomsko vožnjo zagotovil Avstrijec Mario Reiter. Slovenci niso igrali vidnejše vloge. V smuku je bil najboljši Brezavšček (13.), ki pa je že v prvi slalomski vožnji odstopil, Koblar je bil 18., Matej Jovan pa 32. Koblar in Jovan sta se po prvem slalomu sicer izboljšala na 10. in 11. mesto, njuno slalomsko znanje pa jima izboljšanja ni dopustilo. Koblar je obdržal 10. mesto, Jovan pa je izpadel. Italijan Bormolini je pristal na 11. mestu. ATLETIKA / SLOVENSKI ATLETINJI Na lestvici doslej najboljših Cosiovicheva 3. v kopju, Macchiutova 5. na 100 m z ovirami Konec prejšnjega tedna je bil v Pretoriji v Južni Afriki mednarodni atletski miting med A in B reprezentancama Južne Afrike ter Italijo, zunaj uradne lestvice pa je nastopilo še več odličnih atletov, ki se v teh tednih v toplejših krajih pripravljajo na bližajočo se tekmovalno sezono. Zmagala je Italija, v vrstah »azzur« pa je nastopila tudi Caludai Coslov-cih, ki je v metu kopja z znajo skromnim metom 49, 64 pristala na 3. mestu. Margaret Macchiut, ki ravno tako trenira v Južni Afriki, zaradi poškodbe ni nastopila. Kar se tiče obeh slovenskih atletinj velja poudariti, da sta obe uvrščeni na lestvici dvajsetih najboljših italijanskih reprezentantk vseh časov. Na tej posebni lestvici, ki upošteva seveda vse discipline, zaseda Cosiovicheva med kopjašica-mi tretje mesto, Macchuitova pa med zaprekašicami na 100 m peto. Kopje: 1. Fausta Qunitavalla 67, 20 m (Milan, 22.6.1983), 2. Cinzia Dallona 62, 66 m (Mezzano, 18.8. 1996), Claudia Coslovich 60, 98 m (Schio, 5.3. 1995), 4. VVilma Vidotto 59, 12 m (Amsterdam, 1.6.1996), 5. Stefania Galbiati 58, 94 (Grosseto, 0.10.1988), 6. Giuliana Amici 58, 72 m (Rim, 26.7.1978). 100 m z ovirami: 1. Carla Tuzzi 12, 97 (Valencia, 12.6.1994), 2. Pa-trizia Lombardo 13, 10 (Livorno, 30.5.1987), 3. Ileana Ongar 13, 24 (Furth, 13.6.1976), 4. Mary Massarin 13., 31 (Trento, 22.8.1986), 5. Margaret Macchiut (Brixen, 13.7.1996) in Antonella Bellutti (Bočen, 4.5.1985). VABILO PODBONESEC / OBČNI ZBOR PLANINSKE DRU21NE BENEČIJA Obvestila 2. marca 19. pohoh Arihova peč Slovenska športna zveza s Koroškega, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu tudi letos prirejajo tradicionalni zimski pohod »Arihova peč«, ki bo letos že devetnajsti po vrsti. Pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo v NOB bo v nedeljo, 2. marca, s pričetkom ob 9. uri. Start je pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu, pot pa pelje mino nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1084 m) in nazaj mimo Resmano-ve lovske koče do Polanca. Udeležba ni omejena, zato organizatorji toplo vabijo vse, da pridejo. Prijave sprejmajo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Planinska družina Benečija vse bolj važen dejavnik pri utrjevanju narodne zavesti Bogata dejavnost: tečaji telovadbe in plavanja, izleti in družabni večeri - Projektov ne manjka Člani Planinske družine Benečije so se pred dnevi v velikem številu zbrali v gostilni v Pod-varšču (Podbonesec) na večerji in družabnosti, ki je hkrati imela značaj občnega zbora. Na njem so pregledali opravljeno delo v minulem letu, povedali kaj načrtujejo za letošnje leto in tudi imenovali novo vodstvo. Planinska družina Benečije, ki je aktivna že peto leto in se je pred nedavnim vpisala v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, je opravila veliko dela, je poudaril predsednik Igor Tul, ki je naštel vse pobude te organizacije: od tečajev telovadbe in plavanja do večerov z diapoziti, od izletov do organizacije tradicionalnih praznikov (kresovi, pust). Na nekaj niso nikoli pozabiti: govoriti o naši kulturi. »Delovali smo na teritoriju, med ljudmi - je še povedal Tul - in vsem smo dopovedovali, naj ohranijo bogastvo, ki nam ga dajejo naš jezik, pesmi in običaji. Nikoli nismo bili zaprti in smo z vsemi skušali vzpostavit konstruktiven dialog«. Na koncu svojega pozdrava je Tul ponovil misel, da bi se vsi Slovenci iz videmske pokrajine združiti v eno samo močno organizacijo: »Imeli smo več srečanj z raznimi društvi in upajmo, da nam bo uspelo vse zbrati okoli ene same mize«. Pri društvu načrtujejo še dva doslej neuresničena projekta: to sta topografska karta Nadiških dolin in koča na Matajurju. Prav za mesničitev tega slednjega projekta se lahko Planinska družina Benečija opre na svoje lastne sile, saj šteje veliko število vpisanih, lahko pa računa tudi na prijatelje iz drugih planinskih društev, še posebno tistih blizu meje, kot je bilo na srečanju poudarjeno med številnimi pozdravi. Poročilo predsednika sta dopolnila blagajnik Miha Coren in predsednik nadzornega odbora Germano Cendou. Sledila je podelitev priznanj in diplom. Prva nagrada je pripadla petim »super-planincem«, ki so lansko poletje prišli na vrh Mont Blanca, na- grajena pa sta bila tudi godec Gra-ziano iz Carnegavrha in prijatelj društva Zdravko Likar, kateremu so podelili »častno beneško državljanstvo«. Sledile so volitve novega vodstva, ki bo iz svoje srede izbral predsednika. To bo gotovo še naprej Igor Tul, ki je tudi prejel največ glasov. Pomagali mu bodo Dante Cencig, Michele Coren, Germano Cendou, Romina Cencig, Alvaro Zantovino, Lia Speco-gna in Fabio Ciccone. Velja še povedati, da so med odborniki tri nova imena, v vodstvo sta prišli dve ženski, »oblast« pa ima v rokah Camivrh. (Predelano po Novem Matajurju) SO SPDT priredi v nedeljo, 16. in 23. februarja ter 2. in 9. marca, smučarske izlete s teCaji. Predviden je tudi tečaj snovvboarda. Informacije pri ZSSDI na tel. 635627. SK DEVIN Priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004. PKBOR obvešča, da poteka redno rekreativno plavanje za odrasle v bazenu na Al turi ob torkih in petkih od 20. do 21. ure. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ŠPORT Z Sobota, 8. februarja 1997 17 ATLETIKA / DRŽAVNO PRVENSTVO V HITRI HOJI NA 50 KM — KOŠARKA / JUTRI V B LIGI — Deseto mesto F. Ruzzierja največje presenečenje Pri 44 letih ugnal vrsto poklicnih hitrohodcev - Na prvih dveh mestih svetovna asa Perricelli in Didoni - Naslednji cilj: dvoransko DP Fabiu Ruzzierju se je uresničila želja, da bi se na državnem prvenstvu v hitri hoji na razdalji 50 km po osmih letih spet uvrstil med prvo deseterico hitrohodcev v Italiji. Za atleta, ki je star 44 let, je to kajpak pravi podvig, ki med udeleženci ni bil neopazen. Velja hkrati tudi omeniti, da so se na DP v Pescari zbrali resnično vsi najmočnejši specialisti na tej razdalji, kar daje Ruzzierjevemu rezultatu še večjo težo. Ce bi prav hoteti iskati dlako v jajcu, recimo, da je bila njegova prednost pred marsikaterim nasprotnikom v tem, da je tekmoval v skoraj idealnih vremenskih razmerah: temperatura 8 stopinj, vlaga in na polovici proge še kar močan mrzel veter. Marsikateri atlet je zaradi raznih fizičnih problemov odstopil (Četrti v Atlanti Di Mazza, državni reprezentanti Lang, Colombini ter Giungi) drugi pa (Spagnulo, Quiriconi, Catania in še cela vrsta znanih imen z vrst profesionalnih vojaških ekip) so po 35 km, ko se tekma praktično začne, močno popustili. Vse to, predvsem pa dejstvo, da se Ruzzier že dolgo ni tako vestno pripravil na to tekmo kot letos in je imel sreCo, da je letos zimo prebolel brez poškodb, je pripomoglo k temu, da je drugič v karieri pristal na 10. mestu v Času 4:13:48, ki je eden njegovih najboljših. Le za 11 sekund je zaostal za Tržačanom Cafa-gno, ki sicer tekmuje v profesionalni ekipi karabinjerjev. Zmagal je svetovni podprvak Perricelli (3.52:31) pred svetovnim prvakom Didonijem ter finančnikom Romanzijem. Ruzzier je za sabo pustil polovico ekipe finančnikov ter triCetrt ekipe karabi-nijerjev, ki so bili celo na pripravah na Malti. Očitno pa jse e v Pescari, glede na vre- menske razmere, bolj obnesla vadba po bazovskih in pa-driških cestah, tudi z -10 stopinjami zraCne temperature in burjo s hitrostjo Cez 100 km/h... »Zame je to deseto mesto kot, da bi zmagal. Pomeni mi bolj kot naslov svetovnega prvaka med veterani in prav gotovo je bil to eden mojih najboljših nastopov sploh,« nam je povedal Ruzzier. Kljub velikemu nedeljskemu naporu bo Ruzzier že to nedeljo v Va-reseju sodeloval na lombardskem dvoranskem prvenstvu, kjer si bo skušal spet priboriti normo 21.50 za nastop na absolutnem dvoranskem prvenstvu na razdalji 5 kilometrov, ostala njegova glavna cilja v tem prvem delu sezone pa sta nastop na DP na 20 km 6. aprila v Suhnoni in nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo julija letos na afriških tleh. Jodranovce čaka najdaljše gostovanje v Collegnu pri Turinu Jaranova ekipa v težavah zaradi gripe Jadranovci bodo jutri opravili svoje doslej najdaljše gostovanje. V predzadnjem kolu prvega dela B lige bodo namreč igrali v Collegnu pri Turinu. Moštvo iz Collegna je predzadnje na lestvici in na tem mestu bo tudi ostalo, saj kolo pred koncem tega dela ima štiri točke manj od Jadrana, ki je 10. na razpredelnici. Da bi se jadranovci lahko povzpeli za mesto više, morajo osvojiti še štiri točke: jutri proti Collegnu in v zadnjem kolu doma proti Borgomaneru, Cassano pa mora izgubiti v naslednjih dveh tekmah. Ker pa jutri Cassano igra doma proti zadnjeuvršCeni Monzi in je nesporni favorit za zmago, je torej glede spodnjega dela lestvice že vse jasno. Jadran bo ostal 10. na konCni lestvici tega dela prvenstva. Jutrišnje dolgo gostovanje bo verjetno za jadranovce koristno le za ohranitev forme, ki je zadnje Čase dokaj dobra. Žal pa gripa tudi jadra-novcem ni prizanesla. Dean Oberdan in Pavel Rustja do četrtka nista treni- rala, Christian Arena pa je komaj prebolel gripo in gotovo ne bo mogel igrati s polno močjo. Na tekmi prvega dela prvenstva je naša združena ekipa z veliko težavo premagala jutrišnjega tekmeca (69:67). Junak tistega srečanja je bil Sandi Rauber, kii je dal 27 točk, pri tem pa dosegel kar 5 trojk. Pri Collegnu je bil najboljši strelec krilo (198 cm) Renato Dho s 16 točkami. Sicer pa je ta ekipa za to ligo dokaj visoka, saj ima v svojih vrstah še visoka beka Luigija Nazzara (201 cm) in Andreo Nicolo (197 cm). V Trstu pa je tedaj dokaj ugodno presenetil mladi (letnik 1980) bek Brizzi. Sicer pa bo to kolo izredno vroCe predvsem glede boja za uvrstitev v »play-off«. Za šest mest, ki vodijo v konCnico prvenstva, je v boju sedem ekip. Od prvega do sedmega mesta je razlika le štirih točk. Torej povsem na varnem ni niti prvouvrščena Pavia. Tekma Collegno - Jadran bo jutri ob 17.30 v Collegno. r NAMIZNI TENIS / JUTRI NA SICILIJI PROTI EKIPA AL AR IZ MESS1NE Zahtevno gostovanje za Kras Generali Poškodovano Ano Bersan bo zamenjala Katja Milič - Sicilke s tujko iz Armenije V četrtem povratnem krogu različnih namiznoteniških prvenstev bodo Krasove ekipe gostovale Sirom po Italiji. Na pustno nedeljo se bo prva ženska postava Kras Generali pomerila v Messini z ekipo Alar Arciglia. Krasovke bodo igrale brez svojega drugega stebra, Ane Bersan, ki se je poškodovala na kvalifikacijskem turnirju v Caprio-lu in jo bo nadomestila Katja Milic. Na domači tekmi proti Al Ariu, kjer je Kras Generah zmagal s 5:2, se je Ana izkazala z izpopolnjeno tehnično izurjenostjo in naštudirano taktiko proti Pariettijevi, Vanja Milic pa z izredno trdno voljo po zmagi, saj je navjkljub poškodbi dosegla točko proti nasprotnici Lazzarijevi. Zmeraj zanesljiva klasova Kitajka VVangova je v Zgoniku dodala tri točke. Od štirih sicilskih ekjp nekateri štejejo Al Ar za najboljšo. Trenuhio Al Ar zaseda 6. mesto, Kras Generali pa je že dolgo zasidran na 3. mestu. Nevarnost mesinske ekipe predstavlja zlasti njihova tujka Armenka Makinijan, ki sodi med močnejše tujke v Italiji, pa tudi pozicija igralk Parietti in Lazzari, ki nosita številko 15 in 16 na jakostnih lestvicah, kar govori o njunih igralskih sposobnostih. Za deveto prvenstveno zmago Krasa Generali računamo na brezhibnost Kitajke, dobro formo Vanje Milic in da bo Katja Mihe uspešno zamenjala Bersanovo. Drugoligašici Krasove A ekipe Ivana Stubelj in Daša Bresciani bosta morah brez Katje Mihe premagati tretjeuvršCeni veronski San Marco, da bo Kras Corium obdržal vodilno pozicijo, ki mu zagotavlja napredovanje v višjo hgo. V Mode-ni pri Villadoro bo gostovala ekipa Krasa Activa Martina Milič, Nina Milic, Irena Rustja, da si z zmago utrdi svojo 5. mesto. V ženski C-l ligi bodo krasovke Jasmin Kralj, Barbara Santini, Kristina Stubelj vrnile obisk Libertasu Latisana, ki so ga doma porazile s 5:0. V deželni C-2 ligi se bo Krasovo moštvo Andrea Bertolotti, Peter Santini, Bojan Simoneta, M si deh vrh z Azzurro, ponovno srečalo s San Giovannijem v Settimu; pri Azzurri bo gostovala Krasova ekipa v moški D ligi, le ekipi Krasa A in B v ženski C-2 bosta igrati doma: A proti CUS Videm in B proti Seleni. OJ.) domači šport Danes Sobota, 8. februarja 1997 KOŠARKA DUGA 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Preff. Marsich - hiter 1904; 19.00 pri Briščkih, »Ervatti«; Kontovel - Lega Nazionale; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska -Autosandra Santos; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Termoidraulica - Dom Agorest NARAŠČAJNIKI 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor Autocar.a Boris - Libertas NAMIZNI TENIS ZENSKA B LIGA 16.00 v Veroni: S. Marco Verona - Kras Corium MOŠKA C2 LIGA 16.30 v Caomaggiom (Ve): S. Giovanni - Kras ROKOMET MOŠKA GUGA 19.00 v Zgoniku: Kras - Eppan BZ ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Sloga A DEČKI 16.00 v Trstu, šola Volta: Rigutti - Multinvest NOGOMET MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO 16.30 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Primorje POKRAJINSKO PRVENSTVO 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Fogliano ODBOJKA / OBRAČUN PO PRVEM DELU C 2 LIGE Sokolovke bi lahko v drugem delu vendarle dosegle boljšo uvrstitev Sokolove odbojkarice ne poznajo srednje poti. V prvem delu ženske C2 lige so petim zaporednim porazom sledile štiri zmage, nato pa spet dva poraza. Pred nadaljevanjem prvenstva (prihodnji konec tedna) ekipa z osmimi točkami zaseda sedmo mesto. Ker je vse točke osvojila proti moštvom, ki ji sledijo na lestvici, z boljšimi pa je praviloma gladko izgubljala, izgledi za obstanek v bodoči enotni C ligi objektivno niso najboljši, vendar pa je tudi res, da ni še natančno znano, koliko moštev bo dejansko nazadovalo v deželno D ligo, zato je za sokolovke v tem trenutku predvsem važno, da dosežejo čimvišjo uvrstitev. Predstavlja njihov dosedanji obračun razočaranje? Pravzaprav ne, Ce vemo, da je med poletjem obstajala resna hipoteza, da se moštvo odpove igranju v figi. To se ni zgodilo in že to je nadvse pozitivno. Kaj o poteku prvenstva in o perspektivah meni trenerka Silva Meulja? »ZaCetek sezone je bil paC takšen, kakršnega smo navsezadnje tudi pričakovali. Zaceli smo trenirati izjemno pozno, praktično septembra niti ne štejem, in to s popolnoma prenovljeno ekipo. Prvim dvem tekmam so sledile tri s težkimi nasprotniki in tako smo se po petem kolu znašli brez točk. Pa vendar je ekipa lepo reagirala in dosegla štiri zaporedne uspehe. Res je, da so bili premagani nasprotniki slabi, toda vseeno ni tako lahko zaCeti zmagovati po tako slabem Startu. Nad rezultatom prvih dveh tekem v novem letu pa sem globoko razočarana. Pokazali smo pomanjkanje karakterja. Proti enakovrednim nasprotnikom zmagaš, ce igraš bolj zbrano in zagrizeno, mi pa smo igrali brez prave želje po zmagi.« Kaj pa povratni del? »Lahko dosežemo veC. Dve ekipi, ki sta na lestvici pred nami, sta za nas absolutno dosegljivi. Naš cilj mora biti, da ju ujamemo. Vendar mora biti naše orožje borbenost, tehnično ne bomo mogli bistveno napredovati. Vsaka igralka mora prevzeti nase del odgovornosti, tako na tekmah, kot na treningih. Katera igralka si zasluži najvišjo oceno? »Ne bi sestavljala lestvic. Tanja Masten je zelo pozitiv- na, Bety Visintin, ko dobi priložnost, vedno izstopa po borbenosti. Mlajše so imele doslej manj priložnosti, da igrajo. Tatjana Tensi pa gotovo lahko ogrozi, katero od soigralk iz standardne postave.« Jutri Nedelja, 9. februarja 1997 NAMIZNI TENIS ŽENSKA Al UGA 14.30 v Messini: Fiamma AR - Kras Generali ZENSKA B UGA 10.00 v Medeni: Viha d’Oro - Kras Activa ZENSKA C1 LIGA 10.00 v Latisani: Libertas Latisana - Kras ZENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras A - Cus Videm in Kras B - Udine MOŠKA D UGA 10.00 v Gorici: Azzurra - Kras KOŠARKA BUGA 17.30 v Collegnu (Turin): Collegno - Jadran KADETI 11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran - Staranzano NOGOMET ELITNA UGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Itala San Marco PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Cussignacco; 14.30 v Trivi-gnanu: Trivignano - Primorje Adriaker; 14.30 v Škocjanu: San Canzian - Sovodnje Zadružna kreditna banka 1. AMATERSKA LIGA 14.30 cv Comu: Como - Vesna 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Študenti; 14.30 v Villa-novi: Vihanova - Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Serenis-sima 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Mladost; 10.30 v Dolini: Breg B - Cus Trst; 14.30 na Opčinah: Servo-la - Gaja NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Lucinico ODBOJKA I. ZENSKA DIVIZIJA II. 00 v Trstu, Ul. Locclii: Computer Discount - Bor NARASCAJNICE 11.00 na Opčinah: Sloga A - Virtus Ts C; 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Computer Discount - Breg GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 13. t. m., ob 16. uri (red H) ponovitev NuSičeve komedije »Žalujoči ostali«. V petek, 14. t. m., ob 20.30 (red A in F) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Har-vey«. Ponovitve v soboto, 15. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 19. t. m., in v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 (red E). SSG gostuje danes, 8. t. m., ob 20. uri v Novi Gorici s predstavo »Mein Kampf«; jutri, 9. t. m., ob 19.30 v Celju, v sredo, 12. t. m., ob 14.30 in ob 20. uri v Kopru, v petek, 14. t. m., ob 20. uri v Sežani in v soboto, 15. t. m., ob 18.30 v Novi Gorici s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 V soboto, 15. t.m., ob 20. uri PREMIERA Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Alexander Rahbari. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 8. t. m., ob 20.30 (red prva sobota) bo Stalno gledališče F-Jk uprizorilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Ca- lende. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek St. 3 - rdeči. Ponovitev jutri, 9. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja). Od 18. do 23. t. m.: »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek St. 15 - modri. Gledališče Cristallo Danes, 8. t.m., ob 20.30 »Siddharta. II giova-ne falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba Carlo Moser. Ponovitvi jutri, 9. t.m., ob 20.30 ter v nedeljo, 9. t.m., ob 16.30. V petek, 14., t.m., ob 20.30 PREMIERA Mo-lierove komedije »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 8. t. m., ob 20.30 »Dan slovenske kulture ’97« v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete; ob 20. uri odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Kulturni dom V ponedeljek, 17. t. m. (red A) in v torek, 18. t. m., ob 20.30 gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 17. in v torek, 18. t. m., ob 20.30: Sicilia Teatro - Luigi Pirandello »Que-sta sera si recita a soggetto«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Nastopata Alida Valli, Seba-stiano Lo Monaco, Giustino Durano. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V soboto, 15. t. m., ob 20.45 se bo skupina Arteffetto v sodelovaju z gledališčem S. Gio-vanni iz Trsta predstavila z delom Alda De Benedettija »Paola e i leoni«, v režiji M. Ain-zare. Nastopajo: Michele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar. ŽPETER Dan slovenske kulture: danes, 8. t. m., ob 20. uri v občinski dvorani prijave na natečaj »Nas domači jezik«; osrednja proslava bo v soboto, 15. t. m.: ob 19. uri bodo v prostorih Beneške galerije odprli razstavo Lojzeta Spacala, ob 20. uri pa bo v špetrski občinski dvorani koncert Tržaškega okteta in nagrajevanje natečaja »Nas domači jezik«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče Celovec (predstave se vršijo v hali 7 VVorther See Halle): danes, 8. t. m., ob 19.30 musical »Peter Pan«. GLOBASNICA Pri Sostarju - SAK: danes, 8. t. m., ob 20. uri ples Slovenskega atletskega kluba. Igrata Ansambel Drava in Four People. ŽELEZNA KAPLA V farni dvorani: SPD Zarja: jutri, 9. t. m., ob 16. in ob 19.30 pustna prireditev. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V Farni dvorani: Bo jutri, 9. t. m., ob 14. uri pustovanje za otroke. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V petek, 14. t. m., ob 18.30 predstavitev knji- Gledalisce Miela: v sredo, 12. t. m., ob 19. in ge Maria Fux; ob 21. uri film »Si gira a ob 20. uri film »Si gira a Manhattan«. Manhattan«. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena Matica Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 10. t.m., koncert klarinetista Richarda Stoltzmana in pianista Dereka Hana. Na sporedu Brahms in von Weber. Gledališča Rossetti V soboto, 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, bo nastopil kantavtor Francesco De Gregori. Gledališče Miela Jutri, 9. t. m., ob 21. uri bo nastopil neapeljski jazz glasbenik Daniele Sepe s skupino Art Ensemble od Soccavo. MILJE Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997 V nedeljo, 16. t. m., ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK. GORICA Kulturni dom GM - Koncertna sezona 1996/97 V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani. RAZSTAVE TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Gledališče Rossetti: v fojerju gledališča je odprta razstava Gira Galla. Gledališče Miela: do 20. t., m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in človekov prostor«. Muzej Revoltella - Galerija modeme umetnosti: do 16. t. m. je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisš. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. t. m. razstavljajo Tristano di Robilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. t. m. je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Gira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Nicolo, 20): do 11. t. m. na ogled je razstava ikon Annamarie De Pra Temperini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. OPČINE Razstavna dvorana Zadružne kraske banke: odprta je razstava Maria Magajne in Davorina KrižmanCiCa o kraškem pustu. Urnik ogleda: danes, 8. t. m., od 16. do 19.30; jutri, 9. t. m., od 10. db 12. mre. v ponedeljek 10. in torek 11. t. m.,od 17. do 19.30; GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 8. t. m., ob 20. uri, pred proslavo Dneva slovenske kulture, odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25): do 12. t. m. je na ogled je razstava Jasne Merku. KOROŠKA CELOVEC Mestna galerija: do 9. t. m. je na ogled razstava Giorgia Morandija. Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. ROŽEK Galerija Sikoronja: na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Hoke in K. Kollerja. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (6.04) (0.07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benetke j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). (9.13) (10.05) (R) (E) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). netke (12.59). (10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z do- (11.55 (E) (10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), datkom). Tržič (11.32). 12.39 13.00 (R) (D) Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- (13.55 (IR) Benetke ^1.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55 (IR) Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), netke (15.59). (15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). (16.23 (D) (15.24). Benetke ^4.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be- (16.56 (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič (16.33). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55 (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48 (R) Benetke £16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Be- (18.55 (D) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). 18.01 (IR) (19.11 (R) Benetke y 6.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), 'netke (19.59). (19.55 (IR) Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) Benetke £18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. (20.55 (IR) Benetke ££8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). (21.24 (IC) 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03 (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). (23.00 (R) TržiG (21.39). Benetke ^20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), (23.55 (E) Benetke ££1.55), Mestre (22.05), Portogruaro (22.49), Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R)' občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Vdem (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (1141). (10.34) (D) občasna vožnja, Vdem (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Vdem (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Vdem (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Vdem (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Vdem (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Vdem (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Vdem (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Vdem (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Vdem (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Vdem (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Vdem (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Vdem (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 1Z16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-I ntertiti E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brc tovlak R Deželni vlak A RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 RAI 1 Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L' albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: Jesse e Lester - Dne fratelli in un pošto chia-mato Trinita (vestern, It. ’72, i. R. Harrison) Vreme in dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Check-up (vodi Annalisa Manduca) Izžrebanje lota Dnevnik Opera: Don Juan (W.A. Mozart, dir. C. Abbado, pojejo Simon Keenlysi-de, Matti Salminen, Car-mela Remigio) Sedem dni v Parlamentu Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: I eervelloni (vodijo Nino Frassica, Gian-carlo Magalli, Wendy VVindham) Dnevnik Posebnosti Tgl Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop in vremenska napoved Film: II tuffo (dram., It. '93, i. Carlotta Natali, Vincenzo Salemme) Variete: Musič Rama Dokumenti Glasb, odd.: Separe 1 Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8, 8.30, 9, 9.30,10) dnevnik Tgr - V Evropi Nan.: Družina Drpmbush 3 Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo) Dnevnik, 13.20 Dribbling Tenis: Italija - Mehika (pokal Davis) Dok.: Cercando cercando Izžrebanje lota Tvoj bližnji Aktualna odd.: Perche? -Zakaj? Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Variete: Go-Cart Dnevnik TV film: Immagini dal delitto (dram., ZDA ’93, i. D. Marciano, B. Eden) Proza: Coriandoli pecca-minosi (i. M. Caffrio, M. Musv), vmes (23.30) dnevnik in vreme Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai Aktualno: Nagrada mesta Recanati Doc Musič Club RAI 3 Film: Ipcress (krim., VB '65, i. M. Caine) Napoved televizijskih progr.: La RaichevedRai Film: Calore e polvere (dram., VB ’82) Film: Sanremo, la grande sfida (glas., It. ’60) Dnevnik SP v smučanju: moški smuk Dok.: Princesa Grace Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Okolje Italija Sobotni šport Nan.: Časa dolce časa TV film: Fronto soccorso Pregled tiska Nanizanka Aktualno: Časa p er časa - Nasveti za lepši dom Dnevnik Nad.: Milagros Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Buon compleanno Sen-tieri Aktualno: Caro amico ti scrivo, 16.00 Chi c’e.. c’e, 17.00 variete: Chi mi ha visto?, 18.00 Iva show (vodi Iva Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: II giustiziere della notte 2 (krim., ZDA '74, i. C. Bronson, Jill Ireland) Film: II colpo della me-tropilitana (krim., ZDA ’74, i, W. Matthau, R. Shavv), 0.55 Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nan.: La donna bionica Aktualno: Nonsolomoda Teleprodaja Zanimivosti o filmu ((Michael* Aktualno: Anteprima Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualna odd.: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Nan.: La tata Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: V osmih pod isto streho Nan.: Quei due sopra il varano Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Nan.: Helen in njeni prijatelji Variete za najmlajse: Risanke in Ciao Ciao Mix Variete: Ponedeljkov Mai dire gol Glasba: Jammin’ Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Beverly Hills Nan.: Happy Days Film: Hercules in Argonavti (i. Kevin Sorbo, J. Thomas, M. Hurst, Simone Kessell) Film: Codice marziale 3 -Missione giustizia (krim., ZDA ’91, i. Jeff VVincff, B. Nieisen), vmes (0.30) Fatti e misfatti, 0.40 Italija 1 šport Aktualno: Planet # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Dokumentarec Aktualna oddaja Športna oddaja Film Nan.: Štirinožni policaj Športna oddaja MONTECARLO {T Slovenija 1 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Dimnik, 8.05 Kviz: Male sive celice, 8.50 Zgodbe iz školjke Evromuzika '96 (1. odd.) Tedenski izbor: nan. Italijanska restavracija (i. Gigi Proietti, 5. epizoda) TV igrica: Hugo (pon.) Tednik Parada plesa Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria: Karaoke Nanizanka: Policisti s srcem (Avstralija, 13. del) Videostrani Otroški program: Sprehodi v naravo (pon. 1. odd.) Film: Vesna (Slo) Videostrani Obzornik Poljudnoznanstvena serija: V divjini - Sivi kitit (VB, zadnji del) Na vrtu Ozare Prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport, 19.50 Utrip Teater paradižnik Za TV kamero Portreti prešernovih nagrajencev Napovednik Procila, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Mali oglasi (A. Marodic) Nad.: Upravnica (VB, 4. epizoda) TV jutri, videostrani lil Koper Slovenija 2 2.35 Teletekst Euronetvs Tedenski izbor: Roka rocka Avstralska nanizanka: V slogi je moč (49. epizoda) Življenje v računalniški dobi (ameriška dokumen-rana serija, 10. del) Svetovni pokal v smučarskih poletih Svetovni pokal v alpskem smučanju: moški smuk Svetovni pokal v biatlonu: ženska štafeta Košarka NBA Action Podarim dobim Košarka: Ali Starš (prenos iz Ljubljane) Rokomet: VVinterthur -Pivovarna Laško Včeraj, danes,jutri Sestriere '97 Film: Made in America (ZDA 1993, r. Richard Benjamin, i. VVhoopi Goldberg, Ted Danson, VVill Smith, Nia Long) Francoska dokumentarna serija: Cousteau ponovno odkriva svet - Nauru -Otoški planet (10. del) Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji - Pesniki - Ciril Zlobec, Veno Taufer in Smiljan Rozman (9. oddaja) V vrtincu Sobotna noC Dnevnik, deželne vesti Variete: Tira & Molla (vo- Variete: Blob di Paolo Bonolis) IMlI Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik TG 5 19.30, 22.30, 1.15 Dnev- (vodi Giorgio Celli) Variete: Striscia la noti- sip; nik, 19.50 TMC Šport IJSj Dnevnik, deželne vesti m zia itje Nan.: Ironside jfft Aktualno: Harem (vodi Variete: Viva 1’ Italia! IflB SP v smučanju Catherine Spaak) (vodijo Pippo Franco, Film: Gigo (kom., ZDA Dnevnik Greste Lionello, Leo Gul- ’62, r. G. Kelly) Nočni šport: SP v biljar- lotta, Lorenza Mario) Varieteja: Tappeto volan- du Dnevnik te, 17.50 Zap Zap Variete: Fuori orario, Film: Ostinato destino Film: Lord Brummel vmes filmi Gli strangola- (dram.. It. ’92, i. A. Gas- (biog., ZDA ’56) tori di Bombay (’64), Le amanti di Dracula (68), 11 sman, M. Bellucci, A. Fi-nocchiaro), vmes (0.30) gjg Film: Missione segreta (vojni, ZDA ’44,m i. Van mistero delle mummie dnevnik Johnson, S. Tracy) 1? . Euronevre, 16.10 SP v smučanju: moški smuk TVD Mladi T 17.30 Huckleberry Firm - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Pr imorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: Nočni sodnik Dokumentarna oddaja: Vatikanski muzeji Film: Sovražnik moje žene (It. '59, i. M. Mastroianni) Vsedanes - TV dnevnik, vreme Film: Muhasto dekle (kom., It.-Fr. '57, i. J. Sassard, G. Ferzetti) Film iz «Alpe Adria Cinema»: Sconfini Vsedanes - TV dnevnik z" "A Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Praznična odd.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Praznična odd:; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Pustna Arabela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra: Nova Pisarija. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.20 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 13.45 Gost izbira glasbo; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Krst pri Savici; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Opera: Krog s kredo (S. Osterc); 18.05 Roman: Oštrigeca; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Figarova svatba (W.A. Mozart); 23.35 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 8.30 Osmrtnice; 9.00 Pesnica Alferija Beržan; 9.45 O slov. leposlovju (A. Zorn); 10.40 Power play; 11.10 Zgledna knjigarna Libris; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 13.10 Praznični prispevek; 13.45 Okno v svet; 14.30 Film Brezno; 15.00 Power play; 15.30 DIO; 16.10 Praznični prispevek; 17.00 Pust v Cerknici; 18.00 Modri abonma; 19.00 Koncert; Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11,15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) My way; 10.10 Koncert: Pianist Miran devetak; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevnme stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Nagrajenci medn. tekmovanja Trio di Trieste; 18.00 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (1. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 7^ 20 Sobota, 8. frbruarja 1997 JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO jšUllh RAHEL 6 o g O 1 MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA X OKLUZUA \ SREDIŠČE CIKLONA C SREDISCE ANTI- CIKLONA A Z X r. — - -. — -.a ‘ ‘ ‘O PLIMOVANJE Danes: ob, 3.50 najnižje -31 cm, ob 9.37 najvisje 50 cm, ob 16.06 najnižje -66 cm, ob 22.36 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.28 najnižje -32 cm, ob 10.14 najvisje 46 cm, ob 16.38 najnižje -61 cm, ob 23.09 najvišje 50 cm.