244. številka. Ljubljana, soboto 23. oktobra. XIII. leto 1880 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po po« t i prejenian za avstro-ogerske dežele za celo let« 1« gl., za pol leta 8 A ■a četrt leta 4 gld. — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. - Za tnje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in .a d.jake velja »Bli*?« cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejen.au za četrt leta 3 Kold. - Za oznanila so plačuje od četinsopne petit-vrste b kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stoll.a". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, tj. administrativno stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši Dogovori Čehov z Magjari. Vselej dozdaj, kadar se je hotelo v Avstriji zaviti na tak pot, da bi bilo slobodno tudi nam Slovanom napredovati na njem, ustavili so to namero Magjari. Zlasti ob Hohenwartovem času smo se imeli (poleg nemške zmagepijanosti) zahvaliti Magjarom, Lonyayu in Andrassvju, da je padlo ono mi-nisterstvo, cislejtanskim Slovanom prijazno. To vedo nemški ustavoverei in zato beračijo tudi zdaj uže leto in dan v Pešti pomoči tudi zoper Taaffeja. Ker so vsi ustavoverei poj u -deni, so tudi nesramni kakor judje: če te neslane nemško liberalne prosjake v Pesti Magjari jedenkrat skozi vrata ven vržejo, drugič jim se skozi okno povrnejo in spet pomoči zoper Čehe beračijo, češ, kako je nevarno, če pridejo tu v Cislejtaniji Slovanje do veljave, da bode potem slovanska poplav tudi Črez ogersko mejo segla, ogersko državo in državno pravo uničila itd. Dozdaj so nemški moledo-valei zastonj v Pešti na pomaganje klicali, Tisza jih nij hotel slišati, da celo: pomogel je nemške glediščarje iz Pešte izbacuiti in se nij ustrašil vsega nemškega psovanja in tuljenja zoper to. Da, silno surovo in arogantno nemško psovanje in zabavljanje na Magjare, ker nijso pustili svoje ljudstvo v glavnem mestu nadalje germanizirati, odprlo je tudi Magjarom oči, da pojiideni „liberalni" Nemec je skupni sovražnik Magjaru in Slovanu. Da bi magjarske državnike v tem izpo-znanji utrdil, zlasti pa, da bi jim iz glave izbil ves strah pred cislejtanskimi Slovani, šel je te dni dr. Ilieger v Peš to dogovarjat se. Ta pot je gotovo važen, zato tudi zanima vse časopisje. Riegrovo glasilo „Pokrok" v uvodnem. Iz dnevnika kranjske učiteljice. Ljubljana, 2G. julija. Hvala Bogu, skušnjo za učiteljice sem torej srečno prestala! Kaj bi li bila počela, ko bi bila pri skušnji propala ? Po vsem životu Be tresem pred to mislijo! Dvakrat srečna se čutim pa sedaj, da sem se tako stanovitno branila, dati roko v zakon vdovcu N.! — On jih ima črez petdeset, jaz pa še ne prav dvajset! — Spomlad bi se morala v pozno jesen, da V mrzlo zimo spremeniti. Ali nij to zoper zakon nature? — Take zopernaravne prisrčnosti se pri moškem spolu, kateri se tako rad „go epodar sveta" nazivlje, se ve da ne manjka. Oni se za drugo ne zmenijo veliko, nego za zadovoljnost v vsakem obziru; da smo pa ženske tudi ljudje, kakor moški, o, to pa kaj članku od četrtka pod naslovom „Rieger v Pešti" naravnost razlaga namen tega potovanja tako: „Namen dr. Riegru je, podučiti ogerske odločilne kroge o pravem mišljenji politikarjev in državnikov češkega naroda. On bode zagotovil Magjarom, da se Čehi ne mislijo vtikati v notranje razmere Ogerske, da Čehi hočejo respektirati legalne in obstoječe državnopravne razmere dežel svetoštefanskih k Avstriji in da nečejo biti orodje ali pomočniki za to, da bi se prava države ogerske rušila, kakor to trdijo nemški ustavoverei. Dr. Ilieger ne po trebuje pri tem skrivati, da dualizem, kateri je dal v Cislejtaniji vso moč tistim nemškim centralistom v roke, ki so prej tudi Magjarom vsa prava odrekali, da ta dualizem nij ideal češkega naroda; ali Rieger more za to porok biti, da narod češki ne zapira oči pred tem, kar je dokončano. Kakor pa Čehi Magjarom njih pravice privoščijo, tako tudi od njih zahtevajo, da ne branijo narodnostim v Cislejtaniji tako državno organizirati se, kakor je njim ugodno. Dalje pa se hoče dr. Rieger tudi sam podučiti, s čim je mogoče nezaupanje Magjarov odstraniti." To pravi češko glasilo, da je namen Riegrovega pota v Pešto. Mej magjarskimi novinami pozdravlja simpatično Riegra „Pesti Napio" naznanjajoč: Dr. Franc Rieger, izvrstni vodja češke stranke, je prišel sem. Dr. Rieger nij ud delegacije, njegovo tukajšnje bivanje velja družim važnim namenom. On išče namreč po nalogu svojih somišljenikov dogovora s političnimi krogi ogerskimi, sosebno hoče odpraviti bojazen, kakor da bi avstrijska desna stranka hotela dualizem odpraviti. Rieger je v teku tega dne dogovarjal se z ministerskim predsednikom Tis/,o, s poslancema Falkom in Pulszkvm, in z mnozimi odličnimi osobami. malo briga to „gospodo sveta". — Ubogaj in služi, to je njih gasio! — To se nam uže od zgodnje mladosti v prozi in pesni vedno poje! To se ve, jaz bi bila lehko živela v izobilji, sreči in bogatstvu, ali srce moje bi bilo opustošeno. Pa da bi le to bilo! Uničiti bi se moralo moje znotranje bitje po hinavščini, laži, ponižati se. Ne, moje ustnice ne smejo lagati; čiste in neomadeževane hočem jih obraniti, in prej naj umijem, nego bi moje ustnice . . . Dovolj, po goljufiji in nepoštenosti nečem si ničesar od bogatstva sveta prisvojiti! Sedaj, ko je nevarnost pregrešnega zakona in nevarnost skušnjo ne prestati odstranjena, še le prav razvidim, v kako žalostnem položaju sem bila. Ali bi bila mogla preživeti, da bi bila hči ... v kakej hiši za to ali ono služila? — Nikakor! — Ta tudi za izrejnico biti v kakej hiši, me nij volja. Sovražim gospodstvo moža, pa še bolj sovražim gospod- Razume se, da nemškim ustavovernim krogom vse to nij čisto nič prav. Radi bi Nemci pozabili vse brce, katere so zadnje dneve od Magjarov dobili, in še nekoliko bi jih držali po vrhu, da bi le dogovor Riegrov vspeha ne imel! Zato bite njihove novine prorokovati in poročati o nevspehu Riegrovega poslanja, in brez dvombe da se bodo tudi ravno zdaj v Pešti navzočni nemški ustavo-verni delegati trudili paralizirati Riegrovo prizadevanje. Ne pride nam na misel Riegrovemu potu preveliko važnost pripisavati. Brez vsega vspeha pa vendar ne bode. Če druzega ne, ostali bodo Magjari vsaj tudi na dalje toliko nevtralni nasproti razvoju notranjih stvari v Cislejtaniji, kakor so bili zadnje leto. Politični razgled« V Ljubljani 22. oktobra. Iz Pešte se poroča, da je govoril urednik „Pesti Naplov" s polj «*kiiii vodjem in podpredsednikom državnega zbora dr. S mol ko o sedanjej našej notranjej politiki. Smolka je rekel o nemškej ustavovernej stranki: „Opozicija, katero vodi ustavoverna stranka zoper nas, nij več parlamentarna. Nij res, kar pravi u.-itavoverna stranka, da hočemo mi Nemce zatirati. Nij res, kar pravijo Nemci, da hočemo dualizem zatreti. Ustavoverei agitirajo zunaj parlamenta in se sklicujejo na strasti ljud stva." Glede desne stranke je rekel dr. Smolka: Prihodnjič bode strankarska disciplina desnice v državnem zboru še bolj stroga. Poljaki so sklenili Tanrlejevo vlado podpirati, ker se svojega stališča ne morejo drugače. €V.*tar je prišel dne 20. t. m. v glavno mesto Šlezije, v Opavo, in je bil navdušeno pozdravljen. Naučno iiiiniMtforstvo je ukazalo vsem deželnim šolskim svetom, da do konca stvo žene. Zaradi tega sem se oglasila za učiteljico v mestu N.; imam tudi mnogo upanja dobiti službo, in to tem gotoveje, ker so me v tej nadeji potrdili moji gosp. profesorji, rekši, da le taka služba prav za prav mojemu stanu pristoje. Pri drugih mojih tovarišicah nijso njih stanu niti v misel vzeli. Resnično, so pa tudi prav priprostega stanu! Kam me je le osoda zanesla'? — In vendar je ta osoda najmanjša izmej zlih stvarij, katere bi me bile lehko zadele. Na veke bodem zato Bogu hvaležna! In misel, da bodem občevala z imenitnimi in premožnimi starši in njihovimi otroci, oj, kako tolažbo in radost daje to mojemu srcu! 31. julija. Strašno! — Zvedela >em, da je moje upanje, dobiti dobro službo v me>tu N. po vodi splavalo, ter da se bodem morala za nekoliko Časa zadovoljiti s službo na ljudskej šoli oktobra meseca obširno poročajo o vspehih ljudske šole v minolih desetih letih, o opaženem pomanjkanji učnih močij, ter o izkustvih, katera imajo šolske oblasti glede dovoljenih olajšav pri šolskem obiskovanji. Naučni minister to zato zahteva, da bi imel gradiva pri roki, ako bi prišlo v državnem zboru zopet šolsko vprašanje na dnevni red. O eksoKiitl viiom komitetu desne stranke piše r Moravska Orlice", da so v njega nedeljsUej seji ČVhi in Slovenci stavili svoje želje, katere so vse odobrili navzoćni ministri le malo katero so zavrgli kot „n-'izpeljive". Mi nisterstvo da stoji nasproti zgornjim krogom trdno, in da je iskrena zveza mej vlado in veČino državnega zbora. Ministerstvo misli, da bode imelo še dolgo časa delati, zatorej da se sme počasi napredovati. VuuiiJ«* «lt-Ai»»«'. Iz Carigrada javlja najnovejši telegram: Foslaniki so sklenili soglasno, porti nič obroka za izročitev Ulcinja postavljati. — 10.000 mož turške vojske gre v Adrijanopelj, da ta mošnjo turško vojsko pomnoži. Kaj se namerava o IrlclnJ*kem vprašanju ukreniti, o tem se denes nič ne poroča, Avstrija, Neme ja in Francija pritiskajo baje na porto, da bi končala uleinjsko vprašanje, a turška vlada potiska naprej zopet Albance, da se jej ti baje nehčejo pokoriti. Ume se, da ne, ker porta in Albanci delajo v sporazumu, kar svedoči tudi ta-le dogodjaj: Dne 14. t. m. je bil v Skadru pred zbranimi turškimi vojaki in Albanci vodja Albancev Iiodo paša imenovan za sultanovega general-adjutanta. — Jedno je gotovo: dokler dolgo ne bosta Rusija in Anglija Turkov dobro po prstih oklastili, toliko časa se bode porta igrala s celo Evropo in za nos vodila vse evropske vlade. Kakšne lepe razmere morajo vladati v Nemčiji, to se more soditi iz sledečega stavka v „Nordd. Allg. Ztg.B. Ta list namreč piše: „Povsod, kamer pogledamo, vidimo samo strašno razdi vj anost. Tatje in morilci zlodejsko mirno premišljajo o svojih črnih dejanjih ter jih ravno tako mirno izvršujejo. Na grozovit način se množi tatinstvo, kriva prisega, prikrivanje ukradenega, zločinstvo zoper nrav-stvenost in druga zločinstva. Vsak pobalin uže rabi nož, s katerim preti življenju in zdravju mirnih potnikov. To se mora odpraviti, to je prikipelo uže do take stopinje, da celo liberalci zagovarjajo smrtno kazen in palico". — Tako piše o Nemčiji neinšk list. Z Irskega se poroča zopet o jednem ^agrarnem umoru", ki se je izvršil pri belem dnevi, blizu hiš in jedne kosarne. Baje da je streljala neka ženska na jednega najemnika in je potem ušla. O Afganistanu javlja indijski podkralj: dne 16. t. m. so angleški vojaki zapustili Kuram. V Kandaharu in okolo mesta je vse mirno, Ayub kan je v Heratu. Prebivalstvo Zaminda-varsko je sklenilo Angležem ukloniti se, če se bo to od njih zahtevalo. V Kandaharu ostanejo angleški vojaki do vspomladi. Do p I SI. Iz Ninarlfa pod Ljubljano 20. okt. |Izv. dop.) V nedeljo t. j. 17. t. m. je dobila občina Smarije od vzajemno zavarovalne banke nSla-vije" v Pragi, katero v Ljubljani zastopa g. Ivan Hribar, brizgalnico na štirih kolesih, katero je prav lično izdelal zvonar g. A. Sa-masa v Ljubljani in stane 550 gld. — Uže po dokončanem drugem sv. opravilu, ko so se ljudje iz cerkve vsuli, je trikratni strel iz možnarjev naznanjal, da bode popoludne nekaj posebnega. In res, ob treh pripelja g. Vinko Ogorelec, posestnik in prvi svetovalec brizgalnico olepšano z dvema narodnima zastavama na Razdrto (400 metrov od Šmarija), kjer jo je pričakoval g. Ivan Hribar glavni zastopnik „Slavije" s svojimi gg. uradniki. Na to pride 5m arijski župan g. Anton Maze k spremljan od občinskega zastopa, ter pozdravi g. Hribarja in se mu v imenu cele občine srčno zahvaljuje, da je tej občini brizgalnico naklonil. — Potem se je brizgalnica počasi naprej pomikala spremljana od gg. uradnikov in občinskih mož. Ko brizgalnica s spremstvom mej grmenjem možnarjev pridrdra do županove hiše v v Šmarije, kjer je stal mlaj ozaljšan z narodno in cesarsko zastavo in kjer je bilo več sodov z vodo napolnenih in veliko število radovednega ljudstva obojega spola, pri:ela se je po-skušnja z brizgalnico. Kako brizgalnica pri nje velikosti na daljavo in višino nese, mora pač vsak zadovoljen biti ter reči: Delo hvali mojstra ! Po dokončanej poskušnji povabi g. župan gg. uradnike „Slavije" na kozarec dobre kapljice. Da se pri tem napitnic nij pogrešalo si bode bralec lehko sam mislil. Iz slovenskega Mtajerja 18. okt. [Izv. dop.] Ko seje bojeval pred 2 letoma krvavi boj za osvobojenje slovanskih narodov na Balkanu, takrat je kričala nemška lažiliberalna žurnalistika brez male izjeme vsa na ruski, srbski, črnogorski in obče slovanski narod, trdeč, da je Slovan barbarsk, surov, roparsk itd. a klient Nemcev, krvoločni Turek, da je najboljša duša, najinteligentnejši in zvestejši narod celega orijenta. Take in jednake fraze pisale so se v nemških listih v 19. stoletji mej nami. Ko je pred letom prišlo na krmilo vlade ministerstvo Taaffe, katero je obljubilo ter iz razilo, ka se tudi Slovani ne smejo na steno pritiskati, takrat je cela jata nemških lažiliberalnih listov napovedala temu mi-nisterstvu boj do noža. Torej uže samo lepa lastnost pravičnosti Nemce v oči bode! Mi Slovani smo mislili, ka to drzno postopanje ne bode dolgo trajalo kajti pravičnost mora vendar ljudem ljuba in draga biti, a varali smo rc To strašno kričanje zoper Slovana traja še dan za dnem huje in dobro bi bilo, da se jedenkrat tej hujskajočej žurnalistiki reče: de tu, dalje pa ne! Pri nas na spodnjem Štajerskem se prvi list v hujskanji odlikuje ,,Grazer Tajrespost" organ liberalnih graških „fortšritlerjev". Temu listu gre mnogo zaslug zato, da se v naših mestih bivajoči Slovenci in Nemci črtijo, kakor še do sedaj nigdar ne. Našim nemčurskim purgar jem" je imenovani lažnjivi nemški list evangelij in če prinese ta list Se tako grdo, neumno in perfidno laž o Slovencih, imajo jo za golo resnico. In tak list podpirajo še celo naši narodnjaki! Kje Nemci naše liste podpirajo! Še bolj čudno se mi pa zdi, da mi Slovenci podpiramo take nemčurske odvetnike, notarje, obrtnike, trgovce, ki ob volitvah zoper nas divjajo in nas le psujejo, itd. Nemčurski odvetnik in notar gotovo slovenskemu kmetu ne napravi ničesa boljši kup kot slovenski. Stori nemčurski obrtnik kaj zastonj ? Iz katerega razloga bi mi nemčurskega trgovca podpirali. Pošten, miroljuben Nemec, ki ne glasuje in ne agitira zoper nas, naj živi inej nami, slobodno ga podpirajmo, a nikakor ne smemo takih ljudij podpirati, kateri pri volitvah in sploh zoper nas Slovence rogovilijo, take ljudi podpirati zdi se mi pregreha. Kaj bi Nemci rekli, ko bi kateri na zgornjem Štajerskem bivajoči Slovenec naš jezik pri njih v šoli ali v uradu zahteval! Po hitrem „šuhu" bi ga nam poslali nazaj „in das windische land". Quod licet Jovi, non licet bovi? Kar Nemec sme, Slovenec ne sme? Kdo je rekel t Nas sme to malo brigati, da nemškej žurnalistiki to postopanje nij po volji. Ali kaj bi delali Nemci v nasprotnem slučaji. Mi nehčemo nikogar prekrstiti, a to smemo in moramo pe vsej pravici terjati, da ne bode tujec pri nas gospodaril ter bi mu mi domačini hlapčevali. Kranjske nemčurske mestjane je tako postopanje vsaj nekaj spreobrnilo in upamo da tudi pri nas na Štajerskem ne bode brez vspeha. Naših rodoljubov dolžnost je, da našega kmeta v tej zadevi pouče, izobraženi pa bi itak morali vedeti, kaj jim je storiti. Ne pustimo se dalje od tujčeve pete teptati, začeti moramo odločno postopati, ako hočemo kaj doseči. Tista slovenska potrpljivost in mehkužnost mora nehati, kajti s to se ne da, kakor nas žalostne skušnje uče, ničesar doseči. „Svoji k svojim" naj bode naše geslo. na kmetih! — Čutila sem, kako so mi lica pri tej novici obledela. Gospod N., kateremu sem se smilila, kakor je bilo videti, zatrjal mi je, da se bode pri prvej priliki na me gotovo ozir jemal, ter je Se pristavil, da je ravno to velike važnosti, da dobro omikane novošegne učiteljice pridejo v dotiko z bolj priprostim in nevednim ljudstvom, in da on ravno od mene pričakuje, da bodem za povzdigo nravnosti in omike v kraju kamer sem odločena, čudovito delovala. Kaj dobro je dejala ta opomba mojemu s:cu, vendar Se vedno nijsem mogla najti bese lice za odgovor. Ker so za ustop se drugi oglaševali, molče sem se poslovila in odšla. Kako sem domov prišla, to še vedno ne vem. Ko se zavem, znajdem se v solzah v naslonjači. Vsa sem bila iz sebe. O, oče, oče, zakaj si me revo še pri takej rnoči svojega telesa samo na tem svetu zapustil! In brat, kaj si mislil, da si tako naglo vse naffe premoženje brezskrbno zapravil! Sedaj tavaš in se potikaš kakor preplašena srna po svetu, kakor se moram jaz klatiti od vseh zapuščena v tem Bablu ljubljanskem! Kaj mi je še sedaj storiti? — Jaz naj bi podueevala otroke kmetskih surovih staršev! Zato tedaj je prišla hči . . . .ova v učiteljsko pripravnico v Ljubljano V Jaz naj torej postanem tako rekoč pedagogična perica! Kmetska pestunja, jaz naj grem v šolo, kjer bi z lugom in milom kmetsko umazanost spirala! Gospoda moja, jaz si ne razumem na tako delo! Ali je pogreznjenost in poživinjenost te dežele uže res tako velika, da je treba uže pomoči iskati pri nas ženskih, ki smo iz višjih stanov? Ali naj se mar me, katere smo se rodile v imenitnejših stanovih zarad tega uničimo ? — Ites, to se pravi kmetu uže preveč darovati! Čedalje bolj ume vam resničnost be-B sdi, katere je nekdaj izustil neki deželni svetnik, rekši: „ Cvetice in drevesa, konji in ovce se dado požlahtniti, ne pa — kmet!" Takoj jutri hočem naznaniti, da nikakor ne prevzamem službe na ljudskej šoli v N. 15. '.vgusta. Gospod N. je z menoj tako prijazno in pomirljivo govoril, da mi je duh skoraj popolnem umiril. Rekel je, da grem tja le za prav kratek čas; kakor so se reči sedaj obrnile, vse le na to kaže, da ako to službo le za nekoliko časa prevzamem, je to edini in pravi pot, kateri me pelje najprej in najbolj gotovo do mojega cilja. Na to sem se udala ter rekla, da se uklonim njegov ej volji, ter da službo prevzamem. Sedaj se imam iti v kratkem ravnatelju predstavit. Srce, sedaj se pa ojači! Ravnatelj me ima vpeljati v službo in drugim učiteljem predstaviti. Groza me spreletava pri tej misli! — Iz Radovljice 20. okt. [Izv. dop.] Uže sem vam zadnjič poročal, da smo pri nas v Radovljici po dolgem delovanji in trudu dosegli in 4. t. m. v obče zadovoljnost slovesno odprli 4razredno šolo. Ali žalibog, ta se še zdaj taka na treh kolesih in suče, prav težavno in neokretno, akoravno se mora vsa pridnost našemu zdanjenemu marljivemu nči-teljstvu priznati. Pač smo imeli uže tudi četvrto dobro kolo gotovo ali hipoma odnesla nam ga je sapa, ne vem s kakovimi sredstvi. Naj si bode uže to tako ali tako, boljšega bodemo težko dobili „Timeo Danaos et dona ferentes". A vendar mislim, da bi bil uže zadnji čas, da bi se nam poslal četrti učitelj, eventualno vsaj učiteljica. * Dnunja 20. oktobra. [Izv. dop.] Večji del avstrijskega nemštva, ki pripada k av-tonomističkej ali konservativnej stranki, stopil je na politično pozorišče! To je zelo važen, jeden najvažnejših dogodkov v novejšej poli tiki avstrijskega cesarstva. Nemštvo, pravično, za bodočnost Avstrije istinito vneto, ki želi avstrijskim Slavjanom iste pravice, kot jih ima samo, to stopa v boj proti pojudenemu, na Prusko škilečemu nemštvu, kojega strani so vse ometane z najgnjusnejšim blatom, ki se nahaja na svetu. Shod konservativnih Nemcev avstrijskih, ki se imajo sniditi 7. nov. v I/ncu, je jasen dokaz, da je toliko časa trajajočega upitja lažnjivih nemških liberaluhov poštenemu avstrijskemu nemštvu slednjič preveč. Shod 7. nov. v Lincu ima dokazati, da je v Avstriji velik, da največji del pravega rojenega nem-Stva, ki je zadovoljno 8 Tanrlejevo politiko, da je zadovoljno s tem, da se Slavjanom dado naturne njih pravice, da stopi na glavo Btrupenej kači lažnjivega nemškega liberalu-6tva, ki je sč svojimi strupenimi nazori smelo do sedaj Avstrijo na lasten dobiček vladati, žepe svoje polniti iz težko zasluženih vinarjev kmeta, delavca, obrtnika, trgovca, ki je izsesavalo vse stanove a naopako oropanim ni j pustilo ničesa nego obup na vso bodočnost. Konservativno nemštvo v Avstriji razu meva natorno podlago astrijskega cesarstva, zato ima, ako je zvezano se Slavjani avstrijskimi, bodočnost, a to le, kadar dela neumorno, da iztrebe od lažnjive liberalne nemške stranke globoko zasejane kali lažnjivega liberalstva, kadar se zavzema za ravnopravnost vsem narodom Avstrije, ter razume na po-drtinah ratarja, delavca, rokodelca, trgovca itd. sezidati na solidarnej podlagi nova proti vsem nezgodam trdo stoječa poslopja. S tem shodom v Lincu začenja avstrijsko Najnižji razred pripada meni, ker druge razrede oskrbujejo učitelji. Povem pa vam go-Bpodje učitelji: „Svoje učence bodem poduče-vala z vso marljivostjo; Bicer je pa nij reči na svetu, katera bi mogla napolniti prepad, kateri bode ločil od učiteljev in učencev. Jaz bodem sicer pri vas in vendar ne bodem pri vas! — Marljivo in pridno bodo morali delati moji učenci, da se bodo od učencev v drugih razredih razločevali v vsakem obziru in veljavnost in avtoriteto si pa bode . . . .ova hči uže znala pri vseh pridobiti! Nasproti učiteljem pa se bočem oborožiti z zidom molčečnosti. Za okrepčalni poinoček bodem pa pridno prebirala romane od gospe Paalzove, katera tako izvrstno popisuje družbinsko življenje. D.i mi ne bode tudi kave nikdar manjkalo, zato bodem uže skrbela, stroja za kavo kuhati ne Bmcm pozabiti vzeti soboj. (Daljo prih.) pošteno nemštvo, ki je dozdaj le pretiho bilo, novo ero svojega življenja; s tem dnem začenjajo se pa tudi pojudenemu nemštvu avstrijskemu temeljito izpodkopavati tla, na katerih je toliko let brez pravega protivnika delovalo brez vsake opasnosti. Avstrijska nemška zemlja, ki je do sedaj roke križam nemo gledala, kako tira njena lastna — ali zgubljena — krv po krivem poti dalje na pogin države, bode javno, jasno i odločno protestirala proti temu, da se njo proglaša neradovoljno s programom sedanjega ministerstva, da se trdi o njej, kakor da bi bila vsled tega v kakovej nevarnosti nemška zemlja, hoče povzdigniti glas proti pojudenemu nemštvu, ki kriči na pomaganje zoper Slavjane, katere je toliko časa trlo; nemška zemlja hoče krivemu nemštvu raztrgati krinko raz obraza ter je pokazati svetu v pravej nagoti, češ, to židovstvo i žnjiin spojena zaslepljena naša kri hoče na lasten dobiček a ne na dobro Avstrije teptanje prav'ce, zatiranje Slavjanstva, pogin kmetijstva, obrtstva, trgovine itd.; a prava nemška želja hoče odslej odločno delovati proti herostratičnemu delu ter spojena se Slavjani v Avstriji odsekati ži-dovsko-nemškej hidri glavo, ter rešiti Avstriji obstanek združenja z vsemi od židovstva zatiranimi narodi. Iz tega stališča želeti je, da se vspeh na novo oživljenega avstrijskega poštenega nemštva kmalu pokaže. Domače stvari. — (Naš novi deželni šolski nadzornik.) V uradnej „Laibacher Ztg." beremo denes sledeče: „Vsled izpremembe v osobnih razmerah pri deželnem šolskem nadzorstvu v Piimorji je nj. eksc. gospod minister za nauk in bogočastje z odpisom 10. okt. 1880 št. 678 izvolil uradno delovanje gospoda deželnega šolskega nadzornika dr. Ernsta Gnada omejiti na Gorico, Trst in Istro, torej ga oprostiti službovanja v deželnem šolskem svetu za Kranjsko in — s pridržkom definitivne uredbe te stvari — nadzorovanje srednjih šol v tej kronovini provizorično izročiti deželnemu šolskemu nadzorniku v Gradci gospodu dr. Janezu Zindlerju." — Gospod Z i n d 1 e r je Nemec od nog do glave. Rolj nemškega nam ne bi mogel ni Stremavr imenovati. Ko bi hoteli o njem tako pisati, kakor misli vse naše občinstvo, bil bi nam list konfisciran. Torej moremo samo reči, da je pri tem jedino še tolažilna „provizornost" ali začasnost tega imenovanja. Naši poslanci bodo morali mej tem vprašati Taaffeja in Con-rada, ali ne vesta, da imamo dovolj za ta posel zmožnih profesorjev, ki so našega naroda sinovi?! — (Občni zbordramatičnega društva) je jutri nedeljo 24. t. m. ob 11. uri dopoludue v Čitalničiiej dvorani. Vrsta razgovorov je: 1, Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagujnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni predlogi. — (G. V. Pichs), dozdaj višji državni pravdnik v Gradci. imenovan je za sekcijskega svetovalca v pravosodnem ministerstvu. — Slovenska žurnalistika se ima, kakor vemo, odhajajočemu g. Pichsu za — marsikatero konfiskacijo zahvaliti. Več nam nij treba govoriti. — (Iz Gradca) se nam piše: Lterartto-zabavno društvo „Triglav" ima v soboto 28. okt. zvečer ob 8. uri prvo redno zborovanje se sledečim vsporedom : 1. Vpisovanje novih članov. 2. Prebere se zapisnik. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo knjižničarjevo. 5. Poročilo blagaj- nikovo in volitev 2 revizorjev. 0. Volitev novega predsednika in odbora. 7. Posamezni predlogi. Gostilna: „zum vvilden Mannu, Jacomini- gasse 5. — (Za Koroško) sta imenovana za c. kr. okrajna glavarja dozdanja okrajna komisarja Anton S t a n f e 1 in Theodor M e n i n g e r pl. Lerchenthal, a komisar Josip Kop p je imenovan za vladnega tajnika. — (Nesreča po neprevidnosti.) Dno 28. p. m. je prišel vojak od 7. reservne komande Edvard Stampfer, ki je pri mejnem kordonu Črnomeljskem in je bil tačas ravno na patrolji, v Ivanovičev malin ob Kolpi v spodnjej Preloki. K Ivanoviču sta bila prišla v vas sosed njegov P. Vidina in hrvatski gospodar J. Erdilič. Vojak jim na posebno prošnjo prične razkazovati erarno puško, ki se od zadaj baše. V puško potisne DA tudi patrono s kuglo, a nij bil toliko previden, da bi bil tudi petelineek utvrdil. In res hoče nesreča, da se puška sproži ter zadene kugla Ivanoviča v stegno, ki je dobil tako rano, da je za njo še isti dan umrl. — (Občinska volitev.) V Sodražici je voljen za župana Jurij Drobnič iz Sodra-žice, za svetovalce mu pa J. Fnjdiga, Primož Pakiž. Andrej Levstik in Jurij Pire. — (S6 Slapa pri Vipavi) se nam piše, da bode javna preskušnja na tamošnjej deželnej vinstvenej in sadjerejskej šoli prihodnjo sredo, t. j. dne 27. t. m. dopoludne od 0. ure naprej. K obilnej udeležitvi vabi vodstvo te šole. — (Okolica Šoštanj ska) je ločena od trga in postane samosvoja srenja. — (Železnico merijo) s pomočjo nadiuženirja g. Knocha od Poličan do Rogatca. — („Za klerikalno brado") se je neki duhovnik iz Štajerskega v nečem tukajšnjem slovenskem listu uže drugič oglasil. V zadnjem dotičnom dopisu tudi pravi: „Ako bi tako mpjsobojno spoštovanje še tudi drugod malo širili, sosedni bratje Hrvatje bi nam leliko bili sijajni izgled, ne bi bilo treba zastopnikoma naših strank, dr. Vošnjaku in g. Klunu tako dolgo o sporazumljenju potrebnem se razgovarjati. Malo smo duhovniki sicer po kandidaturi Rerksovej bili žaljeni in porazum malo moten, vendar še jaz sloge pričakujem, ker nam je potrebna. Razdvojeni nič ne dosežemo ali sila težko, in prepirali se bomo, kadar smo doma gospodarji. Morda bi tudi tukaj klerikalna brada malo pomagala." — Mogoče da res. Dunajska borza 22. oktobra. (Izvirno telegrufično poročilo.) Enotni d>ž. dolg v bankovcih . . 71 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 72 „ 50 „ Zlat* raste.........86 „ 50 „ 1860 drl posojilo......129 „ 25 „ Akcije narodne banke .... 814 „ — n Kreditne akcije.......273 „80 „ London..........117 »65 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 36'/, „ 0, kr. cekini ........ h „ 63 „ D i.tvne muko.......58 „ — „ Odpretje obrti. EMEEIH GRULA, v ffiedalličiilli ullenli m<. 5, priporoča svojo dobro izbrano zalogo narejene obleke — katero je sam izdelal — (537—1) za gospode, dečke in otroke, po najnovej&ej modi ter čudovito po ccai. 1 i"-i'in« oprnvniNtva. Gosp. .). I', pri s\. A. Sedaj imate plaćanu do 20. novembra t. 1. — (Josp. J. Z. v Gorjah. S poslanimi 5 gld. imate plačano do 10. februarja 1881. ^opor J« »Lil*«! Radgostski Hiiii raHlIiuHki <-«-ltl ieki dobi-vaio se Jediuo le v lekarni J. NelekerUa v Roinovi na Moravskem), in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v iijublfaui, W. Konig v Mariboru« S. Mi ttel bach in J. Cejbek v Zafjrcbu, Barmherzige Uriider in A. Neti ve d v (jiradei, A. M are k in J K u p i or se h m i ed v < Vlji. O. li ii ■• li '• mu v l,i|>in «■(-. hitro in trajno zdravlja \m ik.i. trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah. Izvirna sklenica 7 o kr. av. v., za kolek in zavoj 1« kr. več. I*r»vl se dobi hhuio nuruv-uiiHt iz lekarne v Kožnavi ■ .\1 < » . \ tik a Vinograd na prodaj, ki leži v Tunkrm vrhu« v Završkej župniji, obstoječ iz tersja, hoste, sadnega vrta, vincarske in gospodsku hiše. Vinograd velja 6600 gld., na njem je štajerska hranilnica /. -J.'KH) gld. zavarovana, torej za več kakor /.a tritji del kupne srote. Sutančiitje se poizve pri g. Junezu T runi-pusu, dekanu v /a\ rčah, in pri g. Jlurtiiiu l'n>|>n, nrailnikii v < • ru< 1« u Mciatigasse št. 13. (533—2j Prostovoljna dražba. Dne SCN. i. m. se bodo na javnej dražbi v ■•revo jah St. 4H prodalo: 6 konj, 3 pokriti vozovi, mej temi jeden poštni voz I ti sedežev, 4 veliki gospodarski vozovi, 1 odkriti voz, J sani, 2 sani za privezati, okolo 300 centov sena, 100 M ntov slame, 10 centov detelje, vsake vrste gospodarsko orodje, sobna in hišna oprava ra/.ne vrste, nprega za 6 konj, koruza, ajda i u krompir. (538-t) Ernestina Schuller. > 'O « 8. i 5 u ~ rt O ■■=> »H C o|t| s •••• k C« — t3 rs oo O O > ž?' .S rt 2 0 -z- 2 W Zaloga pozamentarije in modernega blaga g^OSpe in. J5"Owj>oN|ie« ]»red|»tiMiilke, Umu. uogoviee, oirutnik«*, iiiaiiM«>le, kravate za K"Mi>e tu gospode, kakor tudi trakove za veuee, uireže, Siiuibe vsake liarve itd. itd. Zahvaljujem se slav. občinstvu za toliko mi skazovano zaupanje, ter uljudno vabim tudi za naprej k obilnemu obiskanjii in zngotovljam, da bodem vsaceinu po najnižjej ceni postregla, bolje ko povsod drugod. — Vnatije naročbe se točno in po ceni izvršujejo. 3 (522—3) * •••••••• Spoštovanjem nasproti rotovža it. 25. S ■ "51 .s Tj .-■•oci JS h< O eS r£S H" P c T3 —» "oj i S- m m ga 4) n U U h -S 2^= S a o&jZi Hi o Q I lil lili —, a u -f JS B .S a ■ c s p a -c s o >3 J 3 £ *> I fc « ■i I . M =° . '-Ti "5 B « "J s? s;s s N Z T1 rt- O J ■S . rt * s « a I w* « » I I "4J -i i CO .ca . 93 w m «j hh — a I 2 I g « rt -O, .2 "O, J .a Tinetara Rliei. Comp. vulgo FRANCOVA ESENCA ki jo izdelu'e G-aloiiel Piccolli, lekar „pri angelu", v I> j u 1» 1 j o ii i ii«. «1 ll ia «m| m lc c\ j o o »t i. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogib pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zabasa-nje, hemorjide, rumenico itd, vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (490—3) 1 sklenica velja 10 kr. 3p4T" Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetji I !zdravstveno vino! Kitajsko - železno - malaga - vino najzanesljivejše in neoporekljivo zdravilo, da se kri nareja in čisti ter najhitreje odpravi: pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito molovsko slabost in neplodnost. ! ! Koloziii v jabolku, goltam i in p I jucali !! ! Kitajsko Malaga - vino I imejoć v sebi ćistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke in žene po hudej bolezni. Profesor In zdravstveni svetovalec g. dr. Thaler na porodižniei v LtnCIl 0 tem fabrikatu takole govori: Potrjujem, da sem v Kitajsko-železno-Malaga-vinu lekarju J. Nubs-baumerja v Celovei dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. l*roI. dr. J. It. Tliuler. Kadostno potrjuje podpisani, da je Kitajsko-/..-lezno-Malaga-vino lekarja Nussbauinerja v (Jelovci preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter v Hvojej lastnosti množitelj krvi in pospešujoč prebav-ljenje mnogo prekosi vso druge železne preparate. (516—2) i>r. g,. V« i n t orni tz. Zalogo za Kranjsko ima lokar O-. Piccoli v Ljubljani. nI m" lllliMiiaiil llllil Izdatelj in urednik Makso Arnnč. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".