POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Zadruga mozirje PREDSTAVITEV KNJIGE KDO KRIŽ JE POSTAVIL SREDI VASI PETRA POTOČNIKA 3000 CELJE LETO XXXIII, ŠTEVILKA 15, 20. JULIJ 2001, CENA 298,00 SIT srednja IZTOK PINTER, komandir policijske postaje Mozirje: “Policist je samo človek, ki izvršuje zakon in pri tem nedvomno dela tudi napake. Nanje je potrebno opozarjati." SLABO POSLOVANJE zgornje ZGORNJESÀVINJSKEOA GOSPODARSTVA V LETU 2000 SN0002L U3REDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a PIS AS O S K< STRAN 6 MINISTER IGOR BAVČAR PODELIL CERTIFIKAT ISO 9002 PODJETJU BENDA SEDEMDESETLETNI JUBILEJ ČEBELARSKE DRUŽINE GORNJI GRAD PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorje od 23.07. do 29.07. 2001 Prebranec 850 g (Eta, Kamnik) Pasulj s klobaso 415 g (Eta, Kamnik) 326,00 SIT 208,00 SIT Začinka 250 g (Eta, Kamnik) Curly flips 150 g (Magistrat Int., Ljubljana) SIT 128, 00 Napitek ACE poletni sadeži 1,5 1 (Vino Bizeljsko, Brežice) Fižol Češnjevec 1 kg (Mercator, Ljubljana) 00 SIT 349, V AKCIJI od 26.07. do 09.07. 2001 Kmečki pršut vak. pak. kosi, 1 kg 3.419,00 SIT Sir Jošt mini 45% m.m. 1 kg 989,00 SIT Sladoled Eskimo več okusov 1 I 329,00 SIT Kava Barcaffe v zrnju,1 kg 1.324,00 SIT Fando Bibita orange light, 1,5 1 99,00 SIT Jetrna pašteta 100 g 159,00 SIT Jogurt LCA navadni 180 g 60,00 SIT Sladoled na palčki druž. pak. 8x70 ml 389,00 SIT Detergent Ariel 6 kg (2 vrsti) 1.999,00 SIT Plenice Pampers Air Care dvojno pak. (več vrst) 3.149,00 SIT in še 41 poseßej označenih artityov uma mm Parižlje 1, 3314 Braslovče £ Tel. 03/70-33-130, 0 Fax: 03/70-33-136 ^ RADIATORJI: BIAL PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: V9AI1 A MOOT aklimat - teatralno og - vodovod in plin - pribor za zalivanje Q ral KOTU ZA OLJE, RUN IN TRDA GORIVA: EUROFIRE Buderus GORILNIKI: g FEROTERM rai -weishaupt- Vailir ECOflam SALON KERAMIKE ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo I -~i Tinita? Kopalniška oprema in keramične ploščice: kolpo-se,; AKCIJA J gorenj eKopalnice OHHNSP pfJ'V'v- ii r 0 A a J;- a ji 'k- A 0> t - C Q ; o MERKURJEVE VROČE CEM^H IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PR§GRA VIA GOTOVINSKO POSOJILO Za lažjo odločitev kako in kje boste preživeli zaslužen dopust, Vam v naši banki ponujamo možnost najetja gotovinskega posojila z daljšo odplačilno dobo. Prednosti - posojilo dobite takoj - nizke obrestne mere - odplačilna doba do 5 let - posojilo dobite v gotovini. Za podrobnejše informacije smo Vam na voljo v Poslovalnicah Šaleška (03-899-53-03), Šoštanj (03-898-49-30) in Mozirje (03-830-17-19). Želimo Vam prijetne počitnice. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke c össesjua knjižica CELJE TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Poslovanje zgorajesavinjskih podjetij v letu 2000: Zaostanek za Ljubljano se povečuje ......................4 Kovinoplastika Benda Nazarje: Korak več k vrhunski poslovni odličnosti ..................6 Otvoritev mejnega prehoda Pavličevo sedlo: V duhu povezovanja in odprtih meja.........................7 Minister Igor Bavčar na obisku v Nazarjah: “Finiširamo na ciljni ravnini”.. 8 Srečanje poslancev in županov savinjske regije: Enoten nastop do države......9 Godba Zgornje Savinjske doline: Druga nagrada za naše godbenike v Ormožu...........11 Intervju: Iztok Pinter, komandir policijske postaje Mozirje...............14 99 let Berte Miklavc s Krope: “Saj me še nimajo v računalniku za oni svet!”.................16 Zgodovina in narodopisje: Kako je nastal grad Rudenek.. 18 Flosarsko društvo Ljubno ob Savinji: Svetovni flosarski kongres leta 2003 na Ljubnem...............21 Nataša Burger, podpredsednica Konjeniškega kluba Veniše: “Lahko rečem, da smo na pravi poti” 2..................... 26 Črna kronika: Motorist izgubil življenje...28 Osrednja fotografija na naslovnici: Utrinek z otvoritve mejnega prehoda Pavličevo sedlo (foto: C. Sem) Če ste prav zdaj na dopustu, česte najlepše dneve leta že izkoristili alipa jih šele boste, v vsakem primeru vam želim prijeten dan z novo številko Savinjskih novic. Minuli dnevi v dolini so bili v veliki meri nekako »evropski«, saj so na Pavličevem sedlu nad Logarsko dolino slavnostno odprli meddržavni mejni prehod, v Nazarjahpa se je mudil minister za evropske zadeve Igor Bavčar, ki seje pogovarjal z gospodarstveniki in župani. Čepustimo ob straniprotokolami blišč na Pavličevem sedlu, kjer bo tako kot drugod na meji z Avstrijo prehod z vstopom Slovenije v Evropsko unijo dobesedno odveč, je minister Bavčar udeležencem srečanja posredoval številne aktualne informacije v zvezi s približevanjem EU. Njegovo zaskrbljenost glede nepripravljenosti slovenskega kmetijstva na evropsko konkurenco, ki naj bi se odražala zlasti na podeželju, gre jemati resno. In kako ukrepati? Čez noč se ne dapostoriti nič. Prilagajanje terja dolgoročno obdobje, ki pa ni na voljo, saj bodo evropske volitve predvidoma že leta 2004 potekale tudi pri nas. Bolj optimistični so seveda izvozniki, ki že danes dobro vedo, kakšnapravila veljajo na evropskem trgu, žal pa tudi podatki o gospodarjenju zgornjesavinjskih podjetij v minulem letu ne zbujajo optimizma. Njihovi prihodki so namreč v letu 2000 v primerjavi z letom prej porasli le za dobrih pet odstotkov in pol, kar je skoraj za tri odstotke manj od uradne inflacije. Še bolj žalostna je slika, ki jo kaže primerjava dobička in izgube, saj je slednja dvakrat večja kot dobiček, torej smo poslovali neto negativno. Podatki seveda niso povsem kompleksni, ker manjkajo rezultatiposlovanja samostojnih podjetnikov, toda generalno gledano ne more biti velikih sprememb. Razlogi za bistveno slabše poslovanje kot leta 1999so lahko najrazličnejši, nekateri poznavalci celo menijo, daje bilo minulo leto čas »pometanja v lastni hiši« oziroma čiščenja bilanc, kar naj bi se v končni fazi odražalo tudi v rezultatih gospodarjenja. V vsakem primeru se v dolini z napredkom ne moremo posebej hvaliti, ko se primerjamo z ljubljanskim ali državnim povprečjem. Zato pa so izjeme kot Kovinoplastika Benda toliko bolj razveseljive. Družinsko podjetje, ki seje lani preselilo v nove poslovne prostore v industrijskem kompleksu Glina, je letos pridobilo certifikat kakovosti ISO 9002 in tako potrdilo svoje mesto med ključnimi dobavitelji podjetja BSH Hišni aparati. Če bi država znalapoiskati način, kako stimulirati tako uspešna podjetja, bi jih bilo danes v Sloveniji zagotovo že bistveno več in podjetništvo bi imelo drugačen status v družbi, kot ga ima sicer. V dolini se bo leta 2003 odvijal svetovni flosarski kongres, kar bo največja tovrstna prireditev pri nas doslej, prihodnje leto pa nas bodo obiskali simfoniki RTV Slovenija, ki bodo s solistom, svetovno znanim violinistom Igorjem Ozimom, v nazarski športni dvorani igrali skladbe lučkega skladatelja Blaža Arniča. Predviden je tudi televizijski prenos, torej priložnost več za promocijo. Skoraj si vas ne upam vprašati, če jo bomo znali izkoristiti... ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 15,20. julij 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-KIadnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnico uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 253,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Nä podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasovne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. POSLOVANJE PODJETIJ NA OBMOČJU ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V LETU 2000 Zaostanek za Ljubljano se povečuje Ker bralce Savinjskih novic zagotovo zanima, kaj se dogaja z gospodarstvom v Zgornji Savinjski dolini, kako uspešno so podjetja poslovala po posameznih občinah in kako so podjetja skupaj zastopala tukajšnje območje, smo v dogovoru z uredništvom pripravili pregled omenjenih kazalnikov za leto 2000. Kot opozorilo naj dodamo, da so v podatkih zajeta samo podjetja, torej delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, niso pa zajete fizične osebe (samostojni podjetniki), saj podatkov ni mogoče pridobiti zaradi varstva osebnih podatkov. Za boljše razumevanje stanja gospodarstva pojasnilo nekaterih pojmov: - sredstva: so vsa sredstva, s katerimi razpolaga gospodarski subjekt (premičnine, nepremičnine, finančne naložbe, zaloge, terjatve do kupcev, denarna sredstva...); - kapital: finančna vrednost gospodarske družbe; - celotni prihodki: vsi prihodki, ki jih ustvari gospodarska družba (iz prodaje, iz financiranja - dodana vrednost: laična definicija bi bila, koliko je bilo ustvarjeno iz poslovanja brez amortizacije in stroškov dela. Občina Solčava V občini Solčava je v letu 2000 delovalo šest gospodarskih družb. Enako število gospodarskih družb je delovalo tudi v letu 1999- Vse družbe so po velikosti majhne gospodarske družbe in so konec leta 2000 upravljale s 595.085.000 SIT sredstev in imele 208.423.000 SIT kapitala. Vposlovnemletu 2000 so gospodarske družbe v Solčavi ustvarile 517.716.000 SIT celotnih prihodkov, kar je 45,6-odstotni porast glede na leto 1999- Delež prodaje na tujih trgih znaša 1,9% (v letu 1999 prodaje na tuje trge ni bilo). Celotni čisti dobiček v letu 2000 je znašal 25.641.000 SIT in je za 182,1% višji kot leto poprej. Hkrati se je zmanjšala tudi čista izguba(1.028.000 SIT) na 19,5% čiste izgube v letu 1999- Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 3.647.000 SIT ali 83,5% slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 33 delavcev, kar je 22,2% porast glede na leto 1999 (27 zaposlenih). V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 139-927 SIT, kar j e l,7%večkotvletu 1999 (137.654 SIT). Lahko bi rekli, da občina Solčava dobiva zagon. Povečujejo se prihodki iz poslovanja, povečuje se dobiček in hkrati se zmanjšuje izguba. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 83,5% slovenskega povprečja. Tildi ostali kazalniki kažejo, da podjetja v tej občini načrtujejo poslovanje in razmišljajo v prihodnost. Podjetja mnogo investirajo, saj so povečala vrednost osnovnih sredstev kar za 44,1%. Treba pa je opozoriti, da so vsi pokazatelji v večini odvisni samo od dveh podjetij. To sta Eltras in Plesnik turizem, ki skupaj zaposlujeta več kot 85% vseh zaposlenih in ustvarita več kot 80% vseh prihodkov. Občina Luče V občini Luče je v letu 2000 delovalo 14 gospodarskih družb, v letu 1999 pa 16. Vse družbe so po velikosti majhne gospodarske družbe in so konec leta 2000 upravljale s 151.786.000 SIT sredstev in imele 74.571.000 SIT kapitala. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe ustvarile 130.465.000 SIT celotnih prihodkov, kar je 21,0% porast glede na leto 1999- Delež prodaje na tujih trgih znaša 1,7% (v letu 1999 je prodaja na tuje trge znašala 2,3% celotnih prihodkov). Celotni čisti dobiček v letu 2000 je znašal 6.241.000 SIT in je za 206,1% višji kot leto poprej. Hkrati se je povečala tudi čista izguba (na 7.157.000 SIT) za 262,6% čiste izgube v letu 1999- Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 3-395.000 SIT ali 77,7% slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 18 delavcev, kar je za štiri zaposlene manj kot leta 1999- V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 121.199 SIT, kar je 47,8% porast glede na leto 1999 (82.000 SIT). Kaj reči o poslovanju podjetij v občini Luče? Od 14 podjetij jih pet dela z izgubo. Na eni strani se povečuje dobiček, po drugi strani pa se še bolj povečuje izguba. Podjetja povečujejo prihodke, na drugi strani pa ne investirajo v nova osnovna sredstva. Kot vse kaže, podjetja v občini Luče stopicajo na mestu ali celo nazadujejo, kar se bo še bolj odrazilo v prihodnjih letih. Sicer pa kazalci kažejo dobro kratkoročno in dolgoročno likvidnost. dbčina Ljubno ob Savinji V občini Ljubno je v letu 2000 delovalo 17 gospodarskih družb (ena srednja in 16 majhnih), v letu 1999 pa 16 (ena srednja in 15 majhnih). Gospodarske družbe so konec leta 2000 upravljale z 1.580.672.000 SIT sredstev in imele 670.099-000 SIT kapitala. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe ustvarile 1.234.847.000 SIT prihodkov, kar je 49,0% rast glede na leto 1999- Delež prodaje na tujih trgih znaša 46,8% (v letu 1999 40,5%). Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 81.899-000 SIT, kar je 99,4% rast v primerjavi z letom 1999, čista izguba pa je znašala 1.414.000 SIT in se je zmanjšala na 12,5% čiste izgube leta 1999- Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 4.594.000 SIT in je 5,2% višja od slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 106 delavcev, kar je 7,1% porast glede na leto 1999 (99 zaposlenih). V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 143-311 SIT, kar je 11,5% porast glede na leto 1999 (128.545 SIT). Ocena poslovanja podjetij v občini Ljubno je enostavna. Podjetja so v povprečju poslovala zelo uspešno. Povečal se je promet, povečal se je delež izvoza, povečala se je dodana vrednost (celo presega slovensko povprečje!), povečal se je dobiček in hkrati zmanjšala izguba. Kratkoročna likvidnost je zadovoljiva, edina stvar, ki pri tej idilični sliki moti, je, da dolgoročni viri ne pokrivajo dolgoročnih sredstev. To pomeni, da se investicije v osnovna sredstva delno krijejo tudi iz tekočega poslovanja. Če se tekoče poslovanje poslabša, se to odrazi na nelikvidnosti, še posebno zato, ker je tudi kazalec kratkoročne likvidnosti nizek. Poudariti je tudi treba, da srednje velika družba v občini Ljubno (KLS) ustvarja preko 70% vseh prihodkov in ima tudi preko 70% vseh zaposlenih. Občina Gornji Grad V občini Gornji Grad je v letu 2000 delovalo 20 gospodarskih družb (ena srednja in 19 majhnih), v letu 1999 pa 24 (ena srednja in 22 majhnih). Gospodarske družbe so konec leta 2000 upravljale z 1.328.625.000 SIT sredstev in 224.971.000 SIT kapitala. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe ustvarile 949-831-000 SIT prihodkov, kar je 10,7% padec glede na leto 1999- Delež prodaje na tujih trgih znaša 44,4% (v letu 1999 22,4%). Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 10.180.000 SIT in je za 27,7% manjši kot leta 1999, čista izguba pa znaša 54.552.OOO SIT in se je zmanjšala za 50,3% glede na leto 1999- Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2000 znašala 2.381.000 SIT ali 54,5% slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 112 delavcev, kar je 15,8% padec v primerjavi z letom 1999 (133 zaposlenih). V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 108.121 SIT, kar je 5,6% padec glede na leto 1999 (114.570 SIT). Podjetja v občini Gornji Grad so poslovala dokaj uspešno. Prihodki sicer padajo, vendar se povečuje dobiček (čiščenje neprofitnih programov?), zmanjšuje se izguba in povečuje se dodana vrednost. Spodbudna je tudi rast izvoza, pojavlja pa se enaka težava kot v občini Ljubno. Koeficient kratkoročne likvidnosti je zadovoljiv, vendar nizek, pokritost dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri pa ni v ravnovesju (investicije se delno financirajo iz tekočega poslovanja), kar lahko pripelje v likvidnostne težave. Poudariti velja, da podjetje Smreka kot edino srednje veliko podjetje v občini ustvari več kot 60% vseh prihodkov in zaposluje več kot 65% vseh zaposlenih. Razveseljiv pa je podatek, da je Smreka v letu 2000 prvič po letu 1995 poslovala z dobičkom. Občina Nazarje V občini Nazarje je v letu 2000 delovalo 36 gospodarskih družb (tri velike, šest srednjih in 27 majhnih), v letu 1999 pa 35 (tri velike, pet srednjih in 27 majhnih). Gospodarske družbe so konec leta 2000 upravljales 16.123.340.000 SIT sredstev in imele 6.783.501.000 SIT kapitala. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe ustvarile 23.933-995.000 SIT prihodkov, kar je 6,5% porast glede na leto 1999- Delež prodaje na tujih trgih znaša 67,2% (v letu 1999 63,5%). Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 157.468.000 SIT, kar je 63,1% padec glede na leto 1999, čista izguba pa je znašala 443.775.000 SIT, kar je l6l,5% porast glede na leto 1999- Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2000 znaša 3-710.000 SIT ali 85,0% slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 1.489 delavcev, kar je 2,5% porast glede na leto 1999 (1-453 zaposlenih). V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 145.454 SIT, kar je 4,9% porast glede na leto 1999 (138.663 SIT). Kar najprej pade v oči, je velik padec dobička in še večje povečanje izgube. Drugi kritičen podatek je povečanje skupnih prihodkov za samo šest odstotkov, kar predstavlja ob devetodstot- ni inflaciji realen padec za tri odstotke. Če se v podatke malce poglobimo, to sicer ni alarmantno, saj izvoz znaša 67%, nemška marka oziroma euro pa sta v letu 2000 porasla za približno 6,5%. Vseeno pa podjetja v občini Nazarje po prihodkih stagnirajo oziroma se jim prihodki celo zmanjšujejo. Pri pregledu ostalih kazalnikov je slika boljša. Podjetja kažejo dobro kratkoročno likvidnost, dolgoročna likvidnost je sicer slabša (spet problem investiranja iz poslovanja!), vendar je kazalec kratkoročne likvidnosti tako močan, da se pri kratkoročni likvidnosti to ne bi preveč poznalo. Pri pregledu podatkov po posameznih podjetjih nismo mogli realno oceniti, zakaj je prišlo do zmanjšanja dobička ali tako velike izgube, saj določena velika in srednja podjetja niso dovolila dostopnosti podatkov javnosti, dokler ti podatki niso revidirani. Omenimo naj samo še to, da podjetje BSHHišni aparati ustvari več kot 50% vseh prihodkov v občini Nazarje in zaposluje več kot 35% vseh zaposlenih (v slovenskem merilu se je BSH uvrstil na 91. mesto po prihodkih). Če pa k BSH prištejemo še Glin K&M, skupaj ustvarita skoraj 65% vseh prihodkov in zaposlujeta skoraj 50% vseh zaposlenih v občini Nazarje. Občina Mozirje V občini Mozirje je v letu 2000 delovalo 73 gospodarskih družb (tri velike, tri srednje in 67 majhnih), v letu 1999 74 (dve veliki, tri srednje in 67 majhnih). Gospodarske družbe so konec leta 2000 upravljale z 11.762.086.000 SIT sredstev in imele 4.213.174.000 SIT kapitala. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe ustvarile 15.889.980.000 SIT prihodkov, kar je 2,1% porast glede na leto 1999-Delež prodaje na tujih trgih znaša 10,5% (v letu 1999 9,5%). Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 77.412.000 SIT in se je zmanjšal za 27,6% glede na leto 1999, čista izguba pa je znašala 227.518.000 SIT in je za 652,6% večja, kot leto poprej. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2000 znašala 2.437.000 SIT in je dosegala 55,8% slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 1.054 delavcev, kar je 2,6% padec glede na leto 1999 (1.082 zaposlenih). V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega 131.896 SIT, kar je 10,0% porast glede na leto 1999(119-933 SIT). Podobna ugotovitev kot za občino Nazarje: prihodki realno padajo, čisti dobiček podjetij se zmanjšuje, čista izguba pa je nerazumno po- rasla. Ker vseh podatkov nismo mogli pridobiti, ne moremo komentirati poslovnega rezultata. Tudi drugi kazalniki kažejo na krizo podjetij v občini Mozirje. Kratkoročna likvidnost je slaba, še slabše je uravnovešeno dolgoročno financiranje investicij, kar še poslabšuje likvidnostno sliko. Podjetja bodo morala kmalu spremeniti način poslovanja, saj se drugače obeta v občini Mozirje gospodarska kriza. Omenimo naj še podatek, da se je ZKZ uvrstila na lestvici največjih podjetij v Sloveniji po prihodkih na 230. mesto, skupaj pa sta Savinja in ZKZ ustvarili več kot 45% vseh prihodkov. Zgornja Savinjska dolina V Zgornji Savinjski dolini je v letu 2000 delovalo I66 gospodarskih družb (šest velikih, enajst srednjih in 149 majhnih). Gospodarske družbe so konec leta 2000 upravljale z 31.541.594.000 SIT sredstev in imele 12.174.739.000 SIT kapitala. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe ustvarile 42.656.834.000 SIT prihodkov, kar je 5,6% porast glede na leto 1999-Delež prodaje na tujih trgih znaša 44,0% (v letu 1999 40,4%). Čisti dobiček je znašal 358.841.000 SIT, kar je 58,8% padec gledano na leto 1999, čista izguba pa se je povečala za 131,1% (na 735.282.000 SIT). Dodana vrednost je v Zgornji Savinjski dolini na zaposlenega v letu 2000 znašala 3-212.000 SIT in je dosegala 73,6% slovenskega povprečja. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah zaposlenih 2.812 delavcev, kar je enako kot leta 1999- V letu 2000 je bila povprečno bruto plačo na zaposlenega 138.584 SIT, kar je 7,1 % porast glede na leto 1999 (129-386 SIT). Slovenija V Sloveniji je v letu 2000 delovalo 37.695 gospodarskih družb (1.080 velikih, 2.280 srednjih in 34.335 majhnih). Gospodarske družbe so konec leta 2000 upravljale z 10.837.019.830.000 SIT sredstev in imele 5.265.064.988.000 SIT kapitala. Zgornjo Savinjsko dolino zastopa I66 družb ali 0,44% družb v Sloveniji, od tega 6 velikih (0,56%), 11 srednjih (0,48%) in 149 majhnih (0,43%) gospodarskih družb. V poslovnem letu 2000 so te gospodarske družbe na območju Slovenije ustvarile 19-501.000 SIT skupnih prihodkov na zaposlenega, na območju Zgornje Savinjske doline pa je vseh prihodkov na zaposlenega 15.170.000 SIT. Torej dosegajo zaposleni v Zgornji Savinjski dolini v povprečju le 77,8% skupnih prihodkov na zaposlenega v Sloveniji. Povprečno je bilo celo leto 2000 v družbah v Sloveniji zaposlenih 468.136 delavcev, v Zgornji Savinjski dolini 2.812 delavcev ali 0,6% zaposlenih v Sloveniji. V letu 2000 je bila povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji 170.880 SIT, povprečna bruto plača v Zgornji Savinjski dolini pa je znašala 138.584 SIT, oziroma 81,1% slovenskega povprečja. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala v Sloveniji 4.367.000 SIT, na območju Zgornje Savinjske doline pa je dodana vrednost na zaposlenega znašala 3-210.000 SIT, kar znaša 73,5% slovenskega povprečja. Sklepne ugotovitve Zgornja Savinjska dolina zaostaja za povprečji v Sloveniji v vseh omenjenih kazalcih in ta razlika se še povečuje. Povprečno so se celotni prihodki v Sloveniji povečali za 17,1%, v Zgornji Savinjski dolini pa le za 2,1%. Dodana vrednost se je v Zgornji Savinjski dolini povečala za 7,7%, povprečna rast v Sloveniji pa je bila 13,8%. Čisti dobiček se je v Sloveniji povečal za 17,8% v Zgornji Savinjski dolini pa je padel za 67,3%. Podobno se pokaže tudi pri čisti izgubi: v povprečju se je v Sloveniji povečala za 47,9% v Zgornji Savinjski dolini pa kar za 131,1%, zato ni čudno, da se veliko mladih študiranih ljudi odloča za zaposlitve izven naše doline. Input d.0.0. Nazarje Viri: Agencija za plačilni promet RS, podružnica Velenje, Gospodarska zbornica Slovenije, iBON 2001, Gospodarski vesnik. 2000: Občina/v 1000 Skupni prihodki % Dobiček % Izguba % Skupaj dolina 42,654,549 100.00 358,841 100.00 735,282 100.00 Solčava 515,431, 1.21 25,641 7.15 1,028 0.14! Luče 130,4651 0.31 6,241 1.74 7,157: 0.97 £7 c' cr D O 1,234,847 2.89 81,899 22.82 1,414 0.19 Gornji Grad 949,831 2.23 10,180 2.84 54,390 7.40 Nazarje 23,933,995 56.11 157,468 43.88 443,775f 60.35 Mozirje 15,889,980 37.25 77,412 21.57 227,518 30.94 BANKA VELENJE D.D. Banka Velenje postaja divizija Nove Ljubljanske banke Delničarji Banke Velenje so na skupščini, kije potekala 26. junija, potrdili pogodbo o pripojitvi k Novi Ljubljanski banki d.d., ki sta jo upravi bank podpisali 14. maja letos. Sprejeli so lansko poslovno poročilo in odločali o delitvi dobička iz lanskega leta in nerazporejenega dobička iz prejšnjih let. Delničarji Banke Velenje so enoglasno soglašali s pripojitvijo k Novi Ljubljanski banki (foto: Jože Miklavc) KOVINOPLASTIKA BENDA NAZARJE Korak več k vrhunski poslovni odličnosti Družinsko podjetje, ki gaje pred 23 leti začela Vera Benda, od leta 1983 pa ga vodi Franc Benda, je z lanskoletno preselitvijo iz Spodnje Rečice v nove poslovne prostore v Nazarjah kronalo svoja dolgoletna prizadevanja za tehnološki napredek, nedavna pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002 pa pomeni še organizacijski korak k doseganju vrhunske poslovne odličnosti. Slavnostna podelitev certifikata je potekala prejšnjo sredo v nazarskem gradu Vrbovec. Naj večji delež kapitala Banke Velenje obvladuje NLB (64,3%), druga največja delničarka je Koroška banka d.d. (9,9 %), sledita pa ji Premogovnik Velenje d.d. (6,4%) in Vegrad d.d. (2,6%). Kot so v Banki Velenje pričakovali, so delničarji (na skupščini je bilo prisotnega 81,7 odstotkov celotnega osnovnega kapitala te banke) brez izjeme soglašali s pripojitvijo k NLB. S tem korakom bo Banka Velenje d.d. izgubila status pravne osebe in postala organizacijski del NLB kot Divizija Velenje. Kljub temu bodo zlasti komercialne aktivnosti ostale vsebinsko nespremenjene. V lanskem poslovnem letu je Banka Velenje ustvarila 190,9 milijona tolarjev čistegadohička. Delničarji so potrdili predlog uprave, da se del dobička iz lanskega leta in del nerazdeljenega dobička iz prejšnjih let v skupni višini 197,8 milijonov tolarjev nameni izplačilu dividend in sicer v višini 1200 tolarjev za delnico. Iz nerazporejenega dobička iz prejšnjih let je bilo za poravnavo davčnih obveznosti iz leta 1996 namenjenih 28,9 milijonov tolarjev, nagrade nadzornemu svetu pa so znašale 12,7 milijonov tolarjev. Nerazporejen dobiček iz leta 2000 sedaj znaša 139,8 milijonov tolarjev. V banki zagotavljajo, da so na področju šaleško-savinjske regije ohranili položaj vodilne banke in sicer predvsem pri poslovanju s prebivalstvom. S sedemnajstimi poslovno organizacijskimi enotami in mrežo 21 bankomatov so prisotni v vseh večjih krajih Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vesna Petkovšek Evropski trg v celoti temelji na kakovosti, brez nje ni pogojev za konkurenčnost in uspeh, je ob tej priložnosti razmišljal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Po njegovem prepričanju se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo na široko odpirajo dodatne možnosti za uspešna podjetja, hkrati pa lahko pomeni enoten evropski trg tudi nevarnost za vse tiste, ki ne bodo pripravljeni na neizprosno konkurenco. Če bi vsi gospodarski subjekti razmišljali tako razvojno kot Kovinplastika Benda, potem ni bojazni za neuspeh, je še menil minister Bavčar in direktorju Francu Bendi podelil certifikat ISO 9002. V pripravah na vstopanje vEvropsko unijo bi morala država stati malemu gospodarstvu ob strani, je prepričan predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger. Pridobivanje certifikatov kakovosti iz družine ISO 9000 in okoljskih certifikatov iz družine ISO 14000 je namreč izredno drago, zato si ga marsikje kljub izpolnjevanju pogojev ne morejo privoščiti. Če bi država finančno stimu-lirala pridobivanje omenjenih certifikatov, Obrtna zbornica Slovenije to počne v okviru svojih možnosti, bi imeli danes v Sloveniji veliko več malih podjetij, ki bi se lahko pred tujimi in domačimi partnerji legitimirala na način, ki postaja vse manj izjema in vse bolj samoumevno dejstvo. NazarskižupanlvanPurnatjeobtej priložnosti ponovil svoje prepričanje, da je uspešno gospodarstvo vitalnega pomena za nadaljnji razvoj občine in doline, še večji pomen pa naj bi imelo v pogojih spremenjenega financiranja občin, ko naj bi bila višina občinskega proračuna odvisna tudi od ekonomske moči posamezne občine. Purnat je družini Benda ob pomembni pridobitvi iskreno čestital in si zaželel, da bi ji po uspešni poti sledilo še več malih podjetij. »Certifikat ISO 9002 je predvsem rezultat dela mojih sinov in celotnega kolektiva,« je po številnih čestitkah povedal Franc Benda. Danes to družinsko podjetje zaposluje 60 ljudi in je eden ključnih dobaviteljev podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, ki predstav-ljadel multinacionalne grupacije Bosch Siemens. Pod to blagovno znamko in znamko Gorenje Kovinoplastika Benda posredno izvozi več kot 70 odstotkov svoje proizvodnje. Vseh 23 let delovanja je Kovinoplastika Benda morala brezpogojno slediti tehnološkim, kakovostnim in organizacijskim zahtevam svetovnega trga in konkurence. V zadnjih petih letih so zamenjali kar 80 odstotkov strojev in naprav z najsodobnejšimi, tudi numerično krmiljenimi stroji, ker pa tehnologija sama zase ne pomeni nič, so istočasno izobraževali zaposlene, pomembne funkcije v podjetju pa so medtem že prevzeli sinova Aleš in Uroš ter njuni življenjski sopotnici Tamara in Nina. Zadruga mozirje Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. Samopostrežna Ljubno, Plac 14, Ljubno ob Savinji NOVO NON STOP VSAK DAN od 7*00 do 21*00 ure Certifikat ISO 9002 je Francu Bendi izročil minister Igor Bavčar (foto: Ciril Sem) c IZ OBČIN, GOSPODARSTVO D OTVORITEV MEDDRŽAVNEGA MEJNEGA PREHODA PAVLIČEVO SEDLO V duhu povezovanja in odprtih meja Z zbliževanjem in povezovanjem postajajo meje med evropskimi državami vse bolj odprte. Slovenija in Avstrija sta v tem duhu eno takšnih povezav še izboljšali, saj je bil ob podpori Evropske unije zgrajen nov objekt mejnega prehoda, cesta, ki iz Logarske doline pelje na meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo, pa je bila posodobljena. Gre za edino povezavo Zgornje Savinjske doline z Avstrijo. Prenovljeno cesto in nov objekt sta simbolično predala namenu predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in avstrijski zvezni kancler dr. Wolfgang Schuessel. Pravemu ljudskemu rajanju ljudi z obeh strani meje so se ob obeh najvišjih državnikih pridružili številni ugledni gostje, med njimi podpredsednica avstrijske vlade Susanne Ries Passer, podpredsednik slovenskega državnega zbora Anton Delak, koroški deželni glavar Joerg Haider, slovenski ministri Jakob Presečnik, Igor Bavčar, Franci But, Ivan Bizjak in dr. Janez Potočnik, glavni slovenski pogajalec za vstop v EU. Po uvodnem pozdravu obeh obmejnih županov Vojteha Klemenška in dr. Petra Haderlappa je prisotne prijazno nagovoril koroški deželni glavar Haider in pri tem hote ali nehote “pozabil” pozdraviti slovenskega premiera Drnovška. Za Haiderja je skupni mejni objekt pokazatelj dobrih sosedskih odnosov, kateri naj bi se ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo še okrepili. Tudi slovenski premier Drnovšek ni pozabil omeniti dobrososedskega sodelovanja. Slovenska manjšina v Avstriji naj ne bo problem, ampak inspiracija, je dejal predsednik vlade in izrazil upanje, da bo Avstrija podprla našo državo pri vstopanju v Evropsko unijo. Ne vrag, le sosed bo mejak, je z besedami pes- nika Prešerna sosedom polaskal Drnovšek, odtenek pikrosti pa je bilo čutiti, ko je govoril o slovenski manjšini na Koroškem. Ta ne sme biti motnja v odnosih, ampak povezovalni dejavnik med obema državama, je prepričan Drnovšek. Avstrijski zvezni kancler je v svojem nastopu “čestital Sloveniji za čudovito 10-letno pot v demokracijo” in podprl idejo o skupnem krajinskem parku Logarska dolina in Belska Kočna. In seveda v prijateljskem tonu vrnil Drnovšku, “saj bi za sosede sklatil vse zvezde z neba. Thdi dvanajst zvezd Evropske unije.” S prekategorizacijo v meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo je slovenska vlada pred štirimi leti izpolnila pričakovanja predvsem Zgornjesavinjčanov, ki so si vrsto let prizadevali za povezavo s sosednjo Avstrijo in Koroško, kjer imajo številni, če že ne sorodnike, pa vsaj znance in prijatelje. “In tega ne gre pozabiti,” nam je po uradnem delu slovesnosti dejal prometni minister Jakob Presečnik. “Treba je priznati prizadevanja vseh, ki so se trudili, da bi bil mejni prehod odprt, da bi povezali avstrijsko Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino. Misel o povezavi ni bila niko- li opuščena, za to gre zasluga vsem rodovom na obeh straneh meje. Vesel sem, daje bila v teh letih dana objektivna možnost za izgradnjo ceste in mejnega prehoda. Naša dolžnost je bila to možnost izkoristiti. Predlagam, da ob tem dogodku pozabimo vse mogoče zasluge in nezasluge, pomembno je, da je projekt dokončan in ni več sile, ki bi ponovno zaprla pot med Zgornjo Savinjsko dolino in Železno Kaplo.” Projekt je bil uvrščen v program čezmejnega sodelovanja Phare in je zato dobil 111 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za posodobitev cestne povezave in za izgradnjo objekta na samem mejnem prehodu. Celotna naložba je bila vred-na955 milijonov tolarjev. Vrednost objekta je 224 milijonov, od tega so iz programa Phare primaknili 37 milijonov tolarjev. Rekonstrukcija regionalne ceste in meddržavni mejni prehod naj bi imela po pričakovanjih velik vpliv na solčavsko območje oziroma celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Območje ima dobre pogoje za razvoj turizma, gozdarstva in kmetijstva, nova pridobitev naj bi torej pripomogla h gospodarskemu razvoju. Dejstvo, da je ta cesta edina povezava prebivalcev na gorskih kmetijah Matkovega kota s preostalim svetom, pa je bistvenega pomena za preživetje in obstoj prebivalcev v tem delu Zgornje Savinjske doline. Savinjčan Otvoritve mejnega prehoda Pavličevo sedlo so se udeležili najvišji predstavniki Avstrije in Slovenije na čelu s predsednikoma vlad (foto: Ciril Sem) POSLOVNI SISTEM MERCATOR D.D. Mercatorjevi apetiti segajo tudi v Savinjsko dolino Družbi Poslovni sistem Mercator d.d. in Trgovska družba Žana d.d. Žalec sta 2. julija v Žalcu podpisali protokol o medsebojnem poslovnem sodelovanju. S protokolom sta se podpisnika dogovorila, da se celotna maloprodajna mreža Žane d.d. Žalec vključi v Mercatorjev franšizni sistem, Mercator d.d. pa postane dobavitelj žalske Žane v vseh njenih trgovskih branžah. Razmere na trgu silijo male trgovske družbe, da se povezujejo z večjimi in zato konkurenčnejšimi podjetji. Tudi v družbi Žana d.d. Žalec, ki letos praznuje 25-Ietnico delovanja, so spoznali, da je njihov obstoj dolgoročno mogoč le v zaledju močnejše družbe. Direktor Žane d.d. iz Žalca, Dolfe Naraks, je na tiskovni konferenci, ki je spremljala podpis pogodbe med družbama, povedal, da so se za Poslovni sistem Mercator d.d. odločili na podlagi analiz in ocene možnih strateških partnerjev. Uprava žalske Žane pričakuje, da bo ta odločitev podjetju prinesla varnost, dolgoročno rast in možnosti za razvoj. Mercator d.d. je ponudbo za strateško partnerstvo Žani d.d. ponudil že pred tremi leti, vendar takrat žalska trgovska družba ni pokazala interesa za združevanje. Danes, ko je podpisan dogovor o poslovnem sodelovanju, se že kujejo načrti o kapitalskem povezovanju. V Savinjski dolini in na Koroškem Mercator d.d. doslej ni bil prisoten v tolikšni meri kot je to značilno za ostalo Slovenijo. S prevzemom žalske Žane d.d. se je začel prodor Mercatorja d.d. tudi na to območje. Kot je povedal Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja d.d., družba načrtuje odpiranje Mercatorjevih centrov tudi v Velenju, Slovenskih Konjicah in Šentjurju. Že letos pa bodo dva velika centra odprli v Kranju in Celju. MINISTER ZA EVROPSKE ZADEVE IGOR BAVČAR Z ZGORNJESAVINJSKIMI GOSPODARSTVENIKI IN ŽUPANI »Finiširamo na ciljni ravnini« Minister za evropske zadeve Igor Bavčar se je po slabih dveh letih in pol v Nazarjah znova sestal z zgornjesavinjskimi gospodarstveniki in župani. »Od takrat se je marsikaj spremenilo - na bolje,« je z zadovoljstvom začel svoje uvodno razmišljanje in slikovito opisal trenutni položaj Slovenije v približevanju Evropski uniji: »Finiširamo na ciljni ravnini.« Minister Igor Bavčar je napovedal zaključek privatizacije do konca letošnjega leta (foto: Ciril Sem) Po Bavčarjevih besedah je Slovenija v zaključni fazi reform, ki so bile zastavljene z osamosvojitvijo pred desetimi leti. Po vrhu EU v Göteborgu je zelo verjetno, da bodo volitve v evropski parlament leta 2004 potekale tudi pri nas, kar naj bi pomenilo, da bodo pogajanja glede vstopa v unijo sk-lenjena do konca leta 2002. Nekatera pogajalska poglavja so že zaprta, nekatera pa so še odprta in jih bo potrebno doreči v prihodnjih mesecih. Še posebej pomembna bodo pogajanja glede kmetijstva, regionalne politike in proračuna. Zlasti glede kmetijstva je Bavčar precej zaskrbljen, saj se kljub bistveno višjim proračunskim sredstvom v zadnjih dveh letih na tem področju ni začelo nujno potrebno prestrukturiranje. Nič rožnata ni tudi slika na področju regionalizacije, saj imamo v SIov-eniji prepad med razvitostjo Ljubljane z okolico in ostalimi območji. Medtem ko prestolnica dosega 93 odstotkov povprečja evropskega razvoja, nekateri vzhodni deli države ne dosegajo niti 55 odstotkov omenjenega povprečja. Navedena ugotovitev vodi Slovenijo k stališču, da bi morala biti v evropskem merilu razdeljena na dve regiji (Ljubljana in ostali del države), stališče EU pa je, da naj bi bila Slovenija v celoti ena regija, kar bi pomenilo, da bi ob istočasnem vstopu še nekaterih drugih manj razvitih držav presegla 75 odstotkov povprečja evropskega razvoja in ne bi bila upravičena do znatnih finančnih spodbud iz evropske blagajne. »Naš cilj vsekakor je, da postanemo neto koristnik in ne neto plačnik evropskega proračuna,« je poudaril Bavčar. Leto ali dve po vstopu v Evropsko unijo bo morala Slovenija s Hrvaško vzpostaviti tako imenovano schengensko mejo, saj bo to južna meja unije. V ta namen bodo na vstopnih točkah zgrajeni potrebni objekti, ki bodo po vstopu Hrvaške v EU sicer nepotrebni, vendar se slednje najbrž ne bo zgodilo prav hitro. Z vstopom Slovenije v unijo bodo postali nepotrebni tudi objekti, kakršen je bil pred nedavnem odprt na mejnem prehodu Pavličevo sedlo, zato jim bo treba najti novo vsebino. Po Bavčarjevem mnenju bo do konca letošnjega leta končana privatizacija državnih bank, Slovenske razvojne družbe, železarn, Telekoma in dela elektrogospodarstva. V prihodnjem razvoju bodo imele ključno vlogo regionalne in območne razvojne agencije, preko katerih bo potekalo izdelovanje razvojnih program- ov, prijavljanje na razpise in koriščenje finančnih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. Sodeč po izkušnjah nekaterih sedanjih članic EU se je treba na sposobnost koriščenja omenjenih sredstev temeljito pripraviti in praksa iz programa Phare govori v prid dejstvu, da smo na pravi poti. Minister za evropske zadeve je še poudaril pomembnost sklenitve mejnega sporazuma s Hrvaško pred našim vstopom v EU, saj o spreminjanju zunanjih meja unije odločajo soglasno vse njene članice. »Zadnji dogodki v Sloveniji so našo državo dokončno uvrstili na svetovni zemljevid in v Pragi pričakujemo povabilo na vstop v NATO pakt,« je Igor Bavčar optimistično zaključil uvodni nagovor udeležencem srečanja. V pogovoru z ministrom je direktor Glin IPP NazarjeToni Bor-šnak izrazil prepričanje, da Slovenija v gospodarskem smislu brez vstopa v EU nima prave perspektive, in izpostavil aktualno vprašanje zapiranja prostocarin-skih prodajaln. Bavčar je dejal, da gre Novi stranki pri zbiranju podpisov za referendum o tem vprašanju zgolj za lastno promocijo, ne pa za skrb za zaposlene v teh prodajalnah. »Kompas MTS kot lastnik večine prostocarin-skih prodajaln je izračunal, da jih bodo obdržali tudi v normalnih tržnih pogojih in ne bodo odpuščali delavcev,« je povedal Bavčar. Na vprašanje direktorice Sav-injsko-šaleške območne razvojne agencijejasne Klepec glede prihodnjega pomena sedanjih statističnih regij je minister Bavčar odgovoril, da je njihova vloga pomembna, saj pokrajin v Sloveniji zaradi različnih političnih interesov ne bomo imeli vsaj še nekaj let. Zaradi tega so pomembni in potrebni tudi regionalni in območni razvojni programi. Direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner je izpostavil problem razraščanja sive ekonomije in opozoril, da postaja z vračanjem premoženja v postopku denacionalizacije Cerkev vse večji gospodarski subjekt, torej bi morala enako kot ostali plačevati davke. »Ali pa se bomo morali mi reorganizirati v cerkvene institucije, da bomo imeli enake pogoje,« se je vprašal Cajner. Bavčar mu je pojasnil, da je v pripravi zakon o davku na premoženje, ki naj bi odpravil izpostavljene anomalije. Gornjegrajski župan Toni Ri-felj je potarnal zaradi pritiskov s strani kmetijskega sektorja na občinske proračune, minister Bavčar pa je izrazil bojazen, da bo po vstopu v Evropsko unijo še posebej na podeželju prišlo do »šokov«, saj razdrobljeno kmetijstvo ne dela v smeri prestrukturiranja. Na pomisleke direktorja podjetja Bunny Ivana Krefla glede prehitrega vstopa Sloven- ije v EU je Bavčar odgovoril, da izvozniki zelo dobro vedo, kaj jih čaka na evropskem trgu, zato bi bilo vsako odlašanje nespametno. Po vstopu v Evropsko unijo se bo zmanjšalo število carinikov, tudi državno upravo je treba racionalizirati, vendar vsaka samostojna država potrebuje svojo administracijo je ob zaključku razgovora še dodal Igor Bavčar. Igor Bavčar: »Zadnji dogodki v Sloveniji so našo državo dokončno uvrstili na svetovni zemljevid in v Pragi pričakujemo povabilo na vstop v NATO pakt.« SREČANJE POSLANCEV IN ŽUPANOV SAVINJSKE REGIJE Enoten nastop do države Po vzoru poslancev primorske in gorenjske regije so se v klub organizirali tudi poslanci širšega celjskega območja, ki želijo skupne cilje, za katere se bo potrebno še opredeliti, preko državnega zbora tudi uresničiti. Na neformalnem srečanju v Logarski dolini so bili skupaj z župani enotnega mnenja, da je potrebno podpreti perspektivne projekte, ki naj bi bili sestavni del regionalnega razvojnega programa savinjske statistične regije. Dejstvo je, da je izobrazbena raven zaposlenih v regiji relativno nizka, življenjski standard prebivalstva pa za desetino nižji od slovenskega povprečja. Za celotno regijo in za posamezne občine je izredno pomembno, da sprejmejo razvojne usmeritve. Brez teh bo na razpisih za državna in evropska sredstva težko uspeti, je prepričana Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije. Vseh 31 občin se bo moralo pri tem uskladiti, v nasprotnem primeru bo območje za ostalimi regijami še bolj zaostalo. Predvsem pa bodo morali biti projekti usklajeni z regionalnimi razvojnimi usmeritvami, sicer ne bodo uvrščeni med prednostne naloge, kar bo zmanjšalo možnosti za pridobitev sredstev, je dodala Jasna Klepec. razočaran tudi nad zmanjšanjem državnega proračuna za ceste. Po njegovem bi se Slovenci plebiscitarno odločili za boljše ceste, če bi takšno možnost seveda dobili. Poslanci in župani so se strinjali s Šrotom, da je regiji treba zagotoviti višje in visokošolske izobraževalne programe, preko katerih bi zaustavili evidenten kadrovski odliv. Vzporedno naj bi z lastnimi sredstvi ustanovili štipendijski sklad, zgledu pa naj bi sledili tudi gospodarski subjekti. Bivši šolski minister dr. Slavko Gaber (LDS) je poudaril, da vlada in ministrstva v tem času intenzivno pripravljajo projekte za proračunski leti 2002/2003 in kdor bo s programom zamudil, ga pri financiranju ne bo. Zadnji čas je, da se v regiji ustanovi visokošolsko središče, vendar pa bo brez določene vsote, ki naj bi jo Poslanci in župani savinjske regije so se strinjali, da je treba zaustaviti “beg možganov” (foto: Ciril Sem) Župani in poslanci so na posvetu kljub določenim razlikam hitro našli osnovne skupne točke za celotno regijo. Najhujši problem območja so brez dvoma poplave, ki z vsakim dežjem ogrožajo območje ob Savinji in Dravinji. Za celotno vodno gospodarstvo je država namenila samo 420 milijonov tolarjev, kar je po mnenju Mirka Zamernika (SDS) in Franca Sušnika (SDS) komaj za najnujnejše gasilske ukrepe. Poleg tega bi bilo treba za ra-zlivne površine zagotoviti odškodnine za spremembo rabe prostora. Vsekakor so se prisotni strinjali, da lahko še ena večja poplava pomeni za regijo pravo katastrofo. Zaradi velike poplavne ogroženosti v prihodnje ne smejo več pristajati na proporcionalno delitev denarja, je prepričan celjski župan Bojan Šrot (SLS+SKD), prispevala sama regija, težko pridobiti denar od države, je prepričan Gaber. Če ne bodo tega naredili do jeseni, je nevarnost, da jih prehiti novomeška regija. Ob razmišljanju o visokem šolstvu bo potrebno opraviti pregled stanja in primerljivost osnovnega šolstva z ostalimi regijami v državi. Savinjčan r tCv&sničke. Življenje je vrednota - zato o mrtvih vse dobro. V. Savinjčan 9. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM “Turistični vlak” Turistični delavci Solčave v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju letos pripravljajo že devete dneve turizma, ki so jih povezali s praznovanjem svojega občinskega praznika. Tako bodo petek, 27. julija, zaznamovali z odprtjem novih občinskih prostorov in predali v uporabo čistilno napravo. Zvečer si bodo obiskovalci lahko ogledali multivizijsko predstavitev Solčavskega skozi čas. Sobota, 28. julija, je namenjena odprtju že tradicionalnih ročnodelskih, gobarskih in lovskih razstav, kjer bo moč pokušati tudi različne gobje in lovske specialitete. Poleg že naštetih razstav se bodo predstavili ovčerejci in čebelarji, svoje izdelke pa bodo na ogled postavile tudi žene iz solčavskegaaktiva kmečkihžena V sobotnem popoldnevu se bodo pomerile ekipe v malem nogometu za memorial Darkalpavca. Gasilsko društvo bo predalo svojemu namenu novo cisterno. Ob tej priložnosti bo tudi slavnostna povorka V nedeljo, 29- julija, se bodo z značilno ponudbo kraja in kratkim kulturnim programom predstavile sosednjeobčineLuče.ČmanaKoroškemJezerskoin Železna Kapla Ob Dnevih turizma na Solčavskem si bomočogledatitudipesterin zanimiv program pod-jetjaLogarskadolinad.o.0.. Obiskovalci se bodo lahko popeljali s kočijo, drzni bodo preizkusili svoje moči in spretnosti v jahanju, poleteli s padalom v tandemu ali si ogledali kuhanje oglja ter se popeljali po naravoslovno etnografski poti. Organizatorji so v letošnjo ponudbo vključili tudi “turistični vlak”, ki bo obiskovalce popeljal na različne kraje dogajanj. Ob večerih organizatorji obljubljajo obilo zabave z različnimi ansambli, pripravljajo pa tudi nekaj presenečenj. Marija Šukalo LUČE OB SAVINJI Odsek ceste v predvidenem roku Gradnja cestnega odseka med Ljubnim in Lučami se bo očitno zavlekla krepko v poletje, kar seveda zaradi zastojev na cesti povzroča negodovanje med turisti in nekoliko manj med vsega vajenimi domačini. Pomembno je, da gradnja napreduje, kmalu bodo sklenjena najtežja dela pri širitvi posameznih delov in podpornih zidov, ta čas pa se strokovnjaki soočajo s potencialno nevarnostjo plazišča v bližini zaselka Struge. Gre za problematičen teren, ki naj bi ga s pomočjo projektantov rešili v kratkem času. Vse skupaj naj ne bi povzročilo dodatne časovne zamude izgradnje, tako so vsaj zatrdili Cirilu Roscu, tajniku občine Luče, predstavniki izvajalca. Rekonstrukcija ceste se kljub vsemu približuje samim Lučam, kako pa bo z izgradnjo v samem kraju, pa bodo morali pristojni skupaj z Lučani doreči v relativno kratkem času. Savinjčan LUČE OB SAVINJI Opredeliti želje in možnosti Lučki občinski svetniki skupaj z občinsko upravo ugotavljajo, da so časi cvetočega turizma že kar preveč odmaknjena preteklost. Odločeni, da se vendarle nekaj spremeni, so ponovno resno in konkretno začeli razmišljati o turističnem kompleksu z dvosedežnico in zasneževanjem, vendar na način, ki bo primeren tudi za poletni turizem. NOVA ŠTIFTA Potrebna obnove Potem ko so lani zamenjali zvonove, so letos obnovili streho podružnične cerkve sv. Miklavža v Novi Štifti. Staro opeko so zamenjali z novo, vsa potrebna sredstva pa so na pobudo župnika Lojzeta Ternarja zagotovili krajani z denarnimi prispevki in zbiranjem lesa. Celotna investicija je vredna okoli 1,5 milijona tolarjev, v doglednem času naj bi se lotili še pleskanja zvonika, razmišljajo pa tudi o obnovi celotne fasade. Savinjčan Cerkev sv. Miklavža postopoma dobiva novo podobo (foto: Savinjčan) Ocenjevalci so si kraje ogledali predvsem kot gostje ali obiskovalci, izbirali so si tiste dele kraja in ostalo turistično ponudbo, kot je trgovska, športna, kulturna in druga oblika ponudbe, ki so pomembne za obiskovalce in goste. V drugi krog ocenjevanja so se uvrstili prvouvrščeni v posamezni tekmovalni skupini in sicer: Mozirje kot izletniški kraj, Logarska dolina v kategoriji hribovski kraji in Osnovna šola Rečica ob Savinji v kategoriji ocenjevanja urejenosti osnovnih šol. V Lučah se seveda zavedajo tveganja, vendar si brez programa zimske in poletne ponudbe razvoja turizma ni mogoče več zamišljati. Lep primer je bližnja Avstrija, kjer znajo najmanjše možnosti spremeniti v tržno nišo in seveda tudi uspešno tržiti. Ob kakovostni ponudbi so ljudje pripravljeni trošiti, menijo lučki svetniki. Traso dvosedežnice na Jerovčnikovih njivah naj bi potegnili iz doline. Po prvi svetovni vojni se je pričel menjavati način čebelarjenja. Uvajali so se novi panjski sistemi, ki so omogočali večji donos medu in s tem ekonomsko zanimivejšo kmetijsko panogo, ki je prinesla več novcev v proračun kmetije. Zato ni čudno, da so se čebelarji iz Bočne in Gornjega Gradu začeli pred 70 leti organizirati in ustanovili svoje čebelarsko društvo. Celo med drugo svetovno vojno so čebelarji organizirano skrbeli za Splošne ugotovitve ocenjevalne komisije so, da se v nekaterih krajih stanje urejenosti ne izboljšuje, nevzdrževane stanovanjske hiše v posameznih krajih kvarijo izgled, slabo vzdrževane prometne in ostale površine z vidika talnih označb, nekoliko slabše ocvetličenje na stanovanjskih blokih kot na individualnih stanovanjskih hišah in podobno. Prav tako komisija ugotavlja, da se občine v okviru pristojnosti in razpoložljivih sredstev trudijo za urejenost in čistočo krajev. Če se bodo investicije dejansko lotili, bo potrebno predhodno pripraviti projektno dokumentacijo, vključno s študijo morebitnih vplivov na okolje, na podlagi katere lahko kandidirajo na razpisna sredstva. Celotno investicijo vrednotijo na 150 milijonov, ob samem projektu pa bo potrebno razmisliti o novih parkiriščih in problemih cestne infrastrukture, ki se kažejo že sedaj. Savinjčan marljive prijateljice, saj so od takratnih oblasti dobili sladkor za krmljenje čebel. “Danes je v družino vključenih 42 čebelarjev, vseskozi pa je društvo skrbelo za čebelarsko izobraževanje svojih članov, organiziralo preskrbo s čebelarskim repromaterialom, za zdravstveno varstvo čebel, ki je v zadnjih letih vedno bolj aktualno, preko prikazov čebelarjenja na naših turističnih prireditvah smo popularizirali čebelarstvo in potrošnjo čebeljih pridelkov. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni pa je bil preko čebelarske družine organiziran tudi odkup medu in celo prevozi čebel na pašo,” pripoveduje Jože Zalesnik, predsednik gornjegrajskih čebelarjev, ki je za svoje delo prejel odličje Antona Janše II. stopnje. Sedemdesetletni jubilej je bil prava priložnost, da so se zahvalili vsem, ki so v preteklosti tako ali drugače spodbujali čebelarsko delovanje, Ivan Stradovnik, Janez Fale in Jože Fašun pa so od praznovanja naprej nosilci Janševega odličja III. stopnje. Čebele so znane kot pridne in neumorne delavke, zato so čebelarji izkoristili praznovanje tudi za strokovno predavanje. “V tem delu Slovenije pridelujete najbolj kakovosten med,” je med ostalim poudaril Pavle Zdešar, ko je govoril o značilnostih in izkoriščanju smrekove paše v Sloveniji in Zgornji Savinjski dolini. “Čebelarji se še kako zavedajo, da ‘kdor čebelam dobro postreže, lahko trikrat roje prestreže,’ zato je tudi razstava, pripravljena ob tej priložnosti, zbujala nostalgijo po dobrih starih časih. Ko nam čas še ni bil gospodar v tolikšni meri kot danes, saj tudi rek pravi, da ‘hitra čebela ne prinese medu’.” PRVI REZULTATI OCENJEVANJA V AKCIJI “MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA” Najlepši Mozirje, Logarska dolina in OŠ Rečica Tudi v letošnjem letu poteka preko Turistične zveze Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za gospodarstvo akcija ocenjevanja turističnih krajev in ostalih za turizem pomembnih spremljajočih objektov in dejavnosti. V času med 10. in 22. junijem je komisija na regijskem nivoju ocenila kraje, ki so se predhodno prijavili za ocenjevanje. ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Čebele so čebelarju vzornice in prijateljice Antonjanša, začetnik čebelarjenja na Slovenskem, je zapisal: “Matica je duša vsej družini; s svojim bivanjem v panju poživlja in spodbuja vse.” Na Gornjegrajskem so dokaz dolgotrajne čebelarske tradicije žal vse bolj opuščeni čebelnjaki po kmetijah. Komaj nekaj desetletij nazaj je bil čebelnjak sestavni del sleherne kmetije in hobi kmeta, ki je s čebeljimi izdelki razveseljeval bosopeto mladež. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Povezoval jih bo nov društveni prapor Radmirski gasilci so se pod svojim prvim praporjem začeli zbirati leta 1909- Tisti prvi je bil med drugo svetovno vojno uničen, zato so leta 1958 nabavili drugega, ki pa je od 24. junija letos samo še v okras in ponosen spomin, saj so tega dne razvili nov prapor, pod katerim se bodo zbirali ob najsvečanejših trenutkih. Svečanost razvitja novega prapora se je priče- eljnik Alojz Poljanšek. V paradi je bilo tudi tri-la s svečano povorko, ki jo je vodil občinski pov- najst praporov sosednjih gasilskih društev, kat- erih člani so z veseljem sodelovali v ešalonu gasilcev. Svečani govornik je bil predsednik društva Franc Trbovšek. Poudaril je pomen praporov, pod katerimi se različna združenja zbirajo že dolga stoletja. Za svoje simbole so jih prevzeli tudi gasilci, ki jih s ponosom nosijo na raznih paradah, ob različnih slovesnostih in tudi ob slovesih od svojih članov. Ob razvitem praporu, na katerem “kraljuje” sv. V imenu Občine Ljubno je trak na prapor PGD Radmirje pripel Florjan, zaščitnik vseh Stanko Zagožen (foto: Benjamin Kanjir) gasilcev, je predsednik OBVESTILO O SPREMEMBI URADNIH UR IN POSLOVNEM ČASU V UPRAVNI ENOTI MOZIRJE Upravna enota Mozirje prične s 1. avgustom 2001 poslovati po novih, spremenjenih uradnih urah in novem poslovnem času. I. URADNE URE (poslovanje upravne enote s strankami): PONEDELJEK od 7.30 do 10.00 ure in od 10.30 do 14.30 ure SREDA od 7.30 do 12.00 ure in od 13.00 do 16.30 ure PETEK od 7.30 do 10.00 ure in od 10.30 do 13.30 ure NAVEDENE URADNE URE SO TUDI URADNE URE PO TELEFONU IN ELEKTRONSKIH MEDIJIH. URADNE URE NA KRAJEVNIH URADIH: KU GORNJI GRAD TOREK od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 do 16.00 ure PETEK od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 do 13.00 ure KU LJUBNO OB SAVINJI SREDA PETEK KULUČE PONEDELJEK KU SOLČAVA ČETRTEK KU NAZARJE SREDA KU REČICA ČETRTEK od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 ure do 17.00 ure od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 ure do 14.00 ure od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 ure do 16.00 ure od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 ure do 13.00 ure od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 ure do 17.00 ure od 7.00 ure do 10.00 ure in od 10.30 ure do 14.00 ure n. POSLOVNI ČAS (poslovanje upravne enote z drugimi organi, državnimi organi in organi lokalnih skupnosti) PONEDELJEK od 7.00 do 10.00 ure in TOREK od 7.00 do 10.00 ure in SREDA od 7.00 do 12.00 ure in ČETRTEK od 7.00 do 10.00 ure in PETEK od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 15.00 ure od 10.30 do 15.00 ure od 13.00 do 17.00 ure od 10.30 do 14.00 ure od 10.30 do 14.00 ure Upravna enota Mozirje položil sve-čano zaobljubo složnosti med gasilci, ki ljudem vedno priskočijo na pomoč, kadar je to potrebno. Na prapor so največji donatorji pripeli trakove. To so bili: Občina Ljubno, Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline, KLS Ljubno, ZKZ Mozirje, Elkroj Mozirje in BTC Ljubljana. Prapor je ob koncu slovesnosti blagoslovil domači župnik monsignor Jože Vratanar, ki je gasilcem zaželel čim manj intervencij ob nesrečah in čim več slovesnosti, na katerih se bodo lahko zbirali pod praporom, ki so ga slovesno razvili. Benjamin Kanjir GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Druga nagrada za zgornjesavinjske godbenike v Ormožu V soboto, 23- junija, je v Ormožu potekalo osmo tekmovanje godb Slovenije za pokal mesta Ormož v zabavnem programu. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz obvezne parade po mestnih ulicah in koncertnega dela, kjer so godbe izvajale izključno zabavni program. Tekmovanje je ocenjevala tričlanska strokovna komisija, godbe pa se niso delile po težavnostnih stopnjah, temveč po številu članov. Že tretjič se je tega tekmovanja udeležila tudi godba Zgornje Savinjske doline. Štirideset godbenikov pod taktirko Tomaža Gučka je v kategoriji do 45 članov osvojilo drugo nagrado, kar je za zelo mlad sestav izjemen uspeh, če upoštevamo, da novi umetniški vodja vodi godbo šele dobrih devet mesecev. Vsekakor je omenjeni uspeh, ki so ga godbeniki združili v prijeten izlet, tudi lepa nagrada za minulo uspešno sezono, hkrati pa predstavlja spodbudo za prihodnjo leto, ko jih čakata slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja godbe ter državno tekmovanje v prvi težavnostni stopnji. Godba ima v načrtu povečati orkester, pri čemer zgledno sodeluje z Glasbeno šolo Nazarje, hkrati pa predstaviti svoje delovanje po celi Zgornji Savinjski dolini, kakor tudi izven nje. Matej Kranjc ORGANIZACIJE ) Cü GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Rečičani najboljši tudi v članski konkurenci Po uspešno zaključenem gasilskem tekmovanju mladine in veteranov v začetku junija so se štirinajst dni kasneje na istem poligonu pred industrijskim kompleksom Glina v Nazarjah pomerile še članske enote. Spet so se najbolje odrezale tekmovalne enote Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji, ki so se v vseh kategorijah uvrstile na sam vrh ali tik pod njim. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je tudi tokrat pripravo terena zaupala gasilskemu društvu iz Nazarij, ki je na parkirišču podjetja Glin K&M pripravilo teren za vajo z motorno brizgalno (mokra izvedba), v samem Glinu pa so se odvijale tekmovalne discipline raznoterosti in razvrščanja. Tudi to prvenstvo je bilo izbirnega pomena, zato so bili rezultati še toliko bolj pomembni, saj se bodo najboljše ekipe pomerile na regijskem in ob uspehu na tem Nazarski gasilci so se znova izkazali kot dobri organizatorji (foto: Ciril Sem) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Tesna povezanost s krajem V manjših krajih velja, da brez gasilcev ne mine nobena omembe vredna akcija in tudi v Novi Štifti ni bistveno drugače. Gasilski domovi so poleg osnovnega poslanstva namenjeni širši dejavnosti, zato se spodobi, da so tudi primerno urejeni. Tega se zavedajo tudi v Novi Štifti, zato so letos spomladi v celoti prenovili zunanjost doma, katerega pročelje krasi slika sv. Florj ana, delo domačina Klemna Volovš-ka. Gornjegrajski občinski praznik je bila lepa priložnost za slovesnost, na kateri je župnik Lojze Ternar prenovljen dom tudi blagoslovil, župan Toni Rifelj pa je na kratko predstavil naloge in potrebe, ki jih bo potrebno realizirati za nemoteno poslanstvo gasilskih društev v občini. V preteklem letu je bil velik del društvenih dejavnosti namenjen izobraževanju, saj sta dva člana opravila tečaj za dihalne aparate, Jože Tesovnik, ki poleg društvenih obveznosti opravlja tudi funkcijo občinskega poveljnika, pa je uspešno zaključil častniški tečaj. Od lani ima društvo v svojih vrstah tudi gasilskega sodnika. Poleg izobraževanja je temeljno vodilo društva, ki ga od jeseni vodi Rafko Kerznar, čim boljša usposobljenost članov, kar so dokazali na tekmovanju za pokal občine Gornji Grad. Savinjčan Rezultati tekmovanja za pokal občine Gornji Grad Pionirji: Bočna, Gornji Grad, Nova Štifta; pionirke: Gornji Grad; mladinci: Gornji Grad, Bočna; mladinke: Bočna; člani A: Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna; članice A: Nova Štifta; člani B: Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna. Rezultati članskega gasilskega tekmovanja Članice B: 1. PGD Ljubno ob Savinji, 2. PGD Pobrežje, 3- PGD Rečicaob Savinji Člani B: 1. PGD Rečica ob Savinji, 2. PGD Gorica ob Dreti, 3. PGD Nazarje I Članice A: 1. PGD Rečica ob Savinji, 2. PGD Mozirje, 3. PGD Nova Štifta Člani A:l. PGD Gorica ob Dreti I, 2. PGD Rečica ob Savinji I, 3- PGD Pobrežje Vse navedene enote se bodo najverjetneje v mesecu septembru udeležile regijskega tekmovanja, ki ga bo organizirala Gasilska zveza Velenje. nivoju tudi na državnem tekmovanju. V konkurenci 40 enot, ki so nastopile v štirih kategorijah, so med članicami B slavile Ljubenke, pri članih A gre enota PGD Gorice ob Dreti spet po poteh stare slave, daleč največ uspeha pa so imeli člani in članice PGD Rečice ob Savinji, ki so osvojili dve prvi ter eno drugo in tretje mesto ter tako ponovili uspeh mlajših kategorij pred štirinajstimi dnevi. S tem bo »barve« najuspešnejšega gasilskega društva v letu 2001 na regijskem prvenstvu zastopalo kar devet desetin, kar je prav gotovo svojevrsten, morda celo zgodovinski uspeh PGD Rečica ob Savinji. Franjo Pukart DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA Želijo si upokojenski dom v dolini Sredi maja so v bočkem kulturnem domu zborovali tamkajšnji upokojenci. Od 130 članovse jih jeobčnegazboraudeležiladobra polovica. Dobro razpoloženi so prisluhnili pozdravnemu govoru Marka Potočnika in izčrpnemu poročilu predsednika društva Ludvika Tominška, ki je uspešno vodil društvo dva mandata. Izvolili so nov odbor, predsednik pa je postal Mirko Zagožen. Razprava je bila živahna. Marija Štrbenk je predlagala, da bi se upokojenci trdneje povezovali in organizirano začeli z raznimi dejavnostmi. Raziskali bi krajevno skupnost Bočna, obhodili njene meje, vsak teden bi se srečali »ob kavici«, po možnosti bi pripravili kakšno razstavo - morda ročnih del, stare posode, starega orodja. Lahko bi pokazali, kako so včasih predli laneno predivo in volno in iz tega delali oblačila. Za takšno delo bi morali vključiti tudi mlajši rod. Želeli bi nekoga, ki ima veselje do takega dela, ki bi bil vsaj malo vpliven in priljubljen. Načrtov je veliko, pa tudi dobra volja bi se našla. Bočki upokojenci težko čakajo na nov upokojenski dom. Tisti, ki nimajo doma oskrbe, bi razumljivo radi živeli čim bližje domačega kraja. Sedaj morajo iskati varstvo na Polzeli ali kje drugje. Srečanja se je udeležila tudi Frančiška Žehelj, pod domače Slovenka, ki je že več let v domu upokojencev na Polzeli, na Kropi pa preživlja svoja častitljiva leta Berta Miklavc, ki je letos dopolnila 99 let. Za njeno dobro počutje skrbi hčerka. Gospa Berta še prav rada pokramlja s svojimi sosedi in prijatelji o nekdanjih časih. Za veseli del srečanja so poskrbele ljudske pevke, združene v skupini Pušeljc. Njihovim pesmim se je pridružila cela dvorana in pesem se je vrstila za pesmijo... K dobri volji sta pripomogla tudi obilno kosilo in rujna kapljica. Prejšnji odbor društva si brez dvoma zasluži zahvalo za požrtvovalno delo, novemu odboru pa so zaželeli mnogo dobre volje in uspehov. ORGANIZACIJE, KULTURA C GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Razstava slikarke Blanke Sajnkar Sleherno predstavljanje novega je posvečen dogodek. Pri razstavi slikarke Blanke Sajnkar iz Celja, rodovne korenine katere segajo v Bočno, pa je potrebno poudariti žlahtnost, s katero je nagovorila številne prisotne na otvoritvi razstave. Likovni kritiki in pedagogi so in bodo še govorili o slikarki v svojem jeziku, ki v marsičem ni enak gledanju ljudi, katerim je razstava brez dvoma namenjena. Toliko človeške vsebine in pozitivnega odnosa do sveta, kot ga pač podpisani razumem, ni lahko zaslediti v delih slikarjev, ki tako kot Sajnkarjeva s čopičem ne rokujejo po nekakšni službeni dolžnosti. likovni pedagog Matjaž Duh uvršča Sajnkarjevo med likovne samouke. Večletna prizadevanja so jo pripeljala do obvladovanja slikarstva, v katerem šibkejšo risbo nadomestita barva in premišljena kompozicija. V tem je, po njegovem, dobro izhodišče za nadaljn-jaslikarskasnovanja,kisodobilapotrd-itev tudi ob razstavi v gornjegrajski galeriji. Savinjčan Do glasbe z ljubeznijo in razumom Junij je mesec zaključevanja inpričakovanja izkazov preteklega truda inciela. Vnavadije, da šolar dobi spričevalo, uslužbenec analizira svoje deh ali opravi inventuro, športniksenaprezanazadnfitekmi... Inpe-vec oziroma glasbenik se izkaže m zaključnem koncertu. Odličen uspehin velik napredek viztekajoa se sezoni sopokazalipevci komomegazbora Vivala musica vpetek, 29. junija. VLučah niprimeme dvorane za koncertno dejavnost, a v šoli se zmeraj odprejo vrata kulture željnim občanom. Tudi ta prireditev je potekala v avli osnovne šole, kije dobro akustična in prijetna tako za občinstvo kot za nastopajoče. ovali še instrumentalisti Miran Šumečnik - fjozama, Tomaž Podlesnik - trobenta in Eva Ribezi - klavir, sohpevec Klemen Matk -bas ter Jerica Bukovec, kije združila kar tri vloge. Kot zborovodkinja, pianistica insol-opevkaje izkazala odličen muzikalni dar. SporedjepremišljenouvedlapompoznaKoncertantiuietudaA. Goed- os- bami. Prvi del seje zaključil s šaljivim »drimlanjem«A. Kumarja. Drugi jebilpo vsebinipovsem uravnovešen s prvim, sicer pa gaje nadgradil v svežo, dovršeno glasbeno-interpretativno celoto. Zborjeizkazalubmnostinčistostglasov, dobro tehničnojnpmvljenost ter natančno izpeljevanjejtosameznih linij v hgično obliko. Če je bilo v prvem delu àditi rahh odmaknjenost ali bolje naveličanostzborovihpe-vcei\ seje to zeh dobro »popravilo« v drugem delu Nastop je prepričat daje zbor zmožen tudi sodobnih, kakor starejših ti njeno subtilnopsihohgijo. Osupnila je izvedba Concertinazapozce vnoinklavir. Zborpasejedalečnajboljeodrezalzzahtevnointerpretac-ijo Arničem šegavosti o pustu. Za sproščeno vzdušje so z okusno mero humotjaposkrbelisamipevctpatudisolistizdixijazzovskopripovedjo o različnih ljudeh. Trditi upam, daje koncert dobroplačal vhženi trud hkratipa dokazal nujorazumevanjaizvajaneglasbe. Kajtidobrozvenileto, karjeizraženo z glavo in srcem. Simona Moličnik ŠMc KNJIGA KDO KRIŽ JE POSTAVIL SREDI VASI PETRA POTOČNIKA ST. “Zrnje pšenice” Sleherno rojstvo knjige je svojevrsten praznik - tako za pisca kot za okolje, iz katerega izhaja ali se ga dotika skozi snovanje zapisanega. Zbrane pesmi, žal že pokojnega, Petra Potočnika iz Križa pri Gornjem Gradu so več kot zgolj to. Ljudski pesnik, ki je šolske klopi komaj rahlo podrgnil, pa ga je usoda že splavila na stečine takratnega nič kaj prijaznega sveta, je v svojih 2830 verzih zmogel zajeti bistvo stvarnikovega krogotoka. To ni nobena pesem, je ena sama ljubezen, bi ob prebiranju Potočnikove poezije ponovil Bojan Štih svoje lastne besede. Otroci pokojnega so poskrbeli, da je literarna dediščina, lepo urejena in zbrana, nagovorila ljudi v umetelno opremljeni knjigi. In zopet je treba verjeti sinu duhovniku Janezu, da očetu storjeno ne bi bilo po volji. Nobene navlake visokega razmišljanja ne prinašajo v svoji sporočilnosti Potočnikovi verzi. Preprosto in ljudsko je njegovo vezenje stihov - ritmika je podzavestna in kot taka neprisiljena, saj ne želi biti ospredje povedanemu. “Naš kmetič je bister na zemljici svoji / dobro on ve, kdaj naj kaj sadi, / od zgodnje pomladi do pozne jeseni / on seje, sadi, za svo- GALERIJA MOZIRJE je ljudi.” Mar ni bistvo - vsebina in globina - izražena v preprosti kitici kmečkega sejalca, s katero osmiš-lja tok življenja. In če se zavemo, da je pokojni Peter prijel za pero v letih po upokojitvi, ga združil v ljubezni do rož, ki so krasile njegov vrt, in vse, kar je v gornjegrajskem koncu hotelo ob raznoterih priložnostih zadehteti, potem moramo ljudskega pesnika od srca občudovati. Tako občuteno, kot se je na predstavitvi knjige prepletalo petje Savinjskega rož-mari-na z besedo Potočnikove poezije. Le pevci, ki jih vodi Tadeja Cigale, so zmogli dopolniti slovesnost trenutka. Peter Potočnik st. je torej pšenično zrnje, ki je umrlo in vendar ne bo nikoli mrtvo. Savinjčan Prodiranje v slikarski svet Na pregledni razstavi kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline se je predstavilo deset likovnikov, ki so na desetih skupnih srečanjih iskali likovne prvine, preizkušali slikarske tehnike in skozi barve odkrivali same sebe in svoje potenciale. Slikarsko delavnico je vodil akademski slikar Denis Senegačnik, ki je 22. junija v mozirski galeriji s svojimi besedami tudi pospremil razstavljena dela. Bogastvo barv pri vsakem slikarju odpira neskončne izzive, vsak izmed njih pa se istih problemov loteva na svojstven način. Igre barv in svetlobe ob individualnem pristopu nadgradijo slikarjevo ustvarjalno žilico, iz katere črpajo vedno nove in nove tematike. Akademski slikar Denis Senegačnik je razstavo pospremil na pot z besedami, kako težko je izbral izmed nastalih del tista, ki so jih predstavili obiskovalcem. Vsak izmed udeležencev je namreč naslikal pet ali več del, izmed katerih je bilo potrebno poiskati in izbrati tista, ki o ustvarjalcu povedo kar največ. To je težko delo, ki se ga je voditelj loteval z individualnim pristopom do vsakega slušatelja delavnice. Pri njih je vzpodbujal osebnostna nagnjenja, jim pomagal iskati orientacijo v prostoru, različne proporce in podobno. Različni motivi, slikarske tehnike in prava mera eksperimentiranja so iz slikarjev izvabljali navdih ter prave odgovore na vprašanja, na katera so poizkušali odgovarjati. Likovno dejavnost društva temeljito spremlja tudi direktorica izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj. V uvodnih besedah je poudarila predvsem čas in vztrajnost, s katero se likovniki srečujejo in z veseljem udeležujejo organiziranih strokovno vodenih srečanj. IZTOK PINTER, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE MOZIRJE: “Tudi policisti smo samo ljudje” Od človeka, ki je bil pred “prekomando” na mozirsko policijsko postajo kriminalist, podzavestno pričakuješ profesionalno opreznost in uniformirano togost ter telegrafske odgovore brez odvečne besede. Priznam zmoto, komandir PP Mozirje je prijeten sogovornik, ki terja od podrejenih doslednost s človeškim obrazom. Njegova slabost je tobak, cigareta se je svaljkala v njegovi roki, vendar je ni prižgal. Iztok Pinter je gentleman. -Policijska postaja Mozirje (v nadaljevanju PP Mozirje) je v primerjavi z vašo dosedanjo službo verjetno nekakšno zakotje... Mogoče ta trditev oziroma ugotovitev deloma drži. Dejansko je PP Mozirje nekoliko specifična. Zadolženi smo za površinsko veliko, vendar nekoliko manj poseljeno območje. Mislim, da je tudi tukaj dovolj problemov, samo videti jih je treba. Gre predvsem za “manjše probleme,” ki pa ljudi enako bremenijo in jih je potrebno reševati. Temu se je treba prilagoditi, zato pravim, da si ni treba želeti velikih težav, ker prehitro same pridejo. Treba je parirati malim, vsakodnevnim težavam in jih reševati. Zaradi tega, ker sem pred prihodom v Mozirje delal nekaj drugega, nikakor ne gledam pomanjševalno ampak trdim, da je tudi tukaj veliko dela, ki ga je potrebno reševati v obojestransko zadovoljstvo. - Praviloma policistov ne srečujemo ravno s pretiranim veseljem, razen kadar je nujno in v naše dobro. Največkrat pride do soočanj na cesti... V letošnjem letu se je precej poslabšala prometna varnost. Imamo tri mrtve in precej več telesno poškodovanih. Še vedno so prisotne klasične težave kot so kršitve javnega reda in miru. V tem času se začenjajo razne veselice, kjer bo potrebna določena pozornost. Kar se tiče kriminalitete, je stanje zadovoljivo, v času dopustov pa se skoraj praviloma tudi na tem segmentu stvari nekoliko poslabšajo. Pojavljali se bodo vlomi od vikendov do stanovanjskih hiš. Tli mislim, da lahko v smislu preventive tako policija kot širša lokalna skupnost še veliko naredi. S svetovanjem lahko ljudi osvestimo, kako naj ravnajo in sami pripomorejo k boljši varnosti premoženja. Enako velja za prometno varnost, saj smo takore-koč brez izjeme vsi udeleženci v cestnem prometu. V svetovalnem smislu mislim, da lahko vsi skupaj še precej storimo. - Nemalokrat preberemo, da postajamo policijska država. Občutek je, da je na zgornjesavinjskih cestah policistov dejansko precej, in zopet občutek, da niso prisotni tam, kjer bi bilo dejansko potrebno... (nasmeh) Menim, da ta trditev oziroma občutek vsaj za naše območje nikakor ne more držati. Številčno smo zelo okrnjeni in čeprav bi želeli večjo prisotnost, velikokrat ne moremo zadostiti vsem varnostnim pojavom in je potrebno delo prilagajati specifikam in težavam, ki se pojavljajo. Večjo prisotnost bi želeli predvsem na mestih, kjer se pojavljajo problemi z vidika prometa, javne varnosti, javnegareda, kriminalnih dogodkov, vendar, kot pravim, smo številčno zelo slabo zasedeni. Vesel sem, da opažate našo prisotnost na cesti, vendar menim, da bi bilo treba na določenih mestih policijsko kontrolo v smislu preventivne, ne toliko represivne funkcije še poostriti. Tli vidim, da nam dejansko zmanjkuje moči in ljudi, ker smo enostavno rečeno kadrovsko oslabljeni in je sama narava dela takšna, da se moramo odzivati na varnostne pojave. - Govorite s pedagoškega stališča, vendar državljani vidijo policista predvsem v represivni vlogi. Na drugi strani pa se ob splošni, skoraj družinski povezanosti Zgornje Savinjske doline verjetno dogaja, da so znotraj tega tudi policisti. Kje je po vašem mnenju zgornja meja sprejemljivosti raznih poznanstev? To seveda drži, saj je policija v osnovi represiven organ v smislu izvajanja zakonov, ki jih predpisuje država. Se pravi, z namenom vzpostavitve določen- Iztok Pinter: “Naše delo je predpisano z zakonom in ta je nedvoumno jasen.” (foto: Ciril Sem) ega reda, pravil, ki veljajo v tej družbi. Kakorkoli gledamo, je policist tisti, ki ima pooblastila in mora ukrepati, če prihaja do kršitve zakona. Načinov ukrepanja pa je seveda več, od najmilejšega opozorila do ostrejših ukrepov. Gotovo bode v oči v prvi vrsti represivna vloga, ki ji ne želim zmanjšati pomena. Dejstvo je, da smo policija in zakon nam predpisuje naloge in daje pooblastila, da skladno z zakonom tudi ukrepamo. Poleg represivne funkcije, in to želim poudariti, se mi zdi zelo pomembna preventivna, svetovalna funkcija, vendar nikakor ne smemo zanemariti osnovne funkcije policije. Vsi vemo, da se v prometu kršijo predpisi in s tem je v bistvu nemogoče izločiti represivni moment. Zakon o prekrških dopušča tudi opozarjanja, vendar še ni v veljavi. Vendar tudi to ne zmanjša naše ugotovitve - smo represivni in tega ne smemo zan- ikati ali pomanjševati. Takšna je narava dela in mimo tega verjetno ne bo šlo. Naše delo bo verjetno tudi v prihodnje usmerjeno v represivno ukrepanje. - Mogoče se nisva povsem razumela, vendar bi želel slišati vaše mnenje o tako imenovani familijarnosti med policijo in občani, ki v določenih primerih skoraj zagotovo prestopi mejo profesionalnosti... To nedvomno drži in to povsod. Rad bi rekel, da je tudi policist samo človek. V našem primeru je stvar gotovo še bolj specifična, saj je veliko policistov domačinov, živijo v tem okolju in do tega nedvomno prihaja. Vendar želim poudariti, da poskušamo doseči pri policistih takšen odnos, da te zadeve gledajo profesionalno. Da se znajo v dejanski situaciji pravilno odločati in naloge izvesti učinkovito. Obravnavano zadevo je potrebno pripeljati do konca, zato pa obstaja več različnih poti. Prej sem omenil opozorilo, ki za nekoga dejansko zaleže veliko bolj kot kazen, ki mogoče v končni fazi sploh ne bo plačana. Ta familijarnost nedvomno obstaja, vendar ni preprosto potegniti črte in reči: zdaj bomo delali drugače. Gre za specifičen odnos, vendar si v nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi si policisti zaradi poznanstev zatiskali oči, se obračali od problemov, ker bi šlo naše delo v napačno smer. Prej ali slej bi prišlo do težav in problemov. Ne toliko znotraj policije ampak v sami družbi, med ljudmi, katerim smo dolžni zagotavljati varnost. - Pravzaprav je lahko poglobljeno poznanstvo dobrodošla oblika sodelovanja med policijo in ljudmi... Toda policista se še vedno gleda bolj s strahom kot s spoštovanjem. Čeprav tudi policist nima vedno prav oziroma ima občan pi postopku določene pravice... Absolutno. Strinjam se, da je lahko familijarnost pozitivna, dokler je v nekih mejah in nedvomno prispeva k partnerskemu odnosu. Vendar mora biti nadzorovana in kontrolirana, sicer policist izgubi svoje poslanstvo. Ne moremo si privoščiti, da bi policist kršil zakon. Biti mora v mejah nadzora in dopustnosti, če sploh lahko uporabim ta izraz, kajti naše delo je predpisano z zakonom in ta je nedvoumno jasen. Vendar je tudi policist samo človek, ki izvršuje zakon in pri tem nedvomno dela tudi napake. Nanje je potrebno opozarjati. Zato, da nedelo ali napačno ravnanje policista ne preraste v kakšno nasilje ali zlorabo pooblastil. Tega si nikakor ne želimo in ne smemo dopustiti, da bi se kaj takega dogajalo. - Verjetno ekstremnih odstopanj na področju PP Mozirje ne beležite? Težko bi rekel. Ne upam si trditi, da jih ni, vendar beležimo manjše kršitve in manjše pritožbe, ki so posledica nekega dela policista. Na vsa napačna ravnanja takoj ukrepamo in poskušamo zadevo, v kolikor je potrebno, tudi sankcionirati, usmeriti na pravo pot. -Med pogostejše kršitve nedvomno sodi neuporaba varnostnega pasu. Kaj lahko stori občan, ko vidi v službenem avtomobilu neprivezanega policista? Navsezadnje mora imeti sleherna palica dva konca, že zaradi psihološkega in vzgojnega učinka... Nedvomno se dogaja tudi to. Kot sem rekel - tudi policisti smo samo ljudje. Kaj lahko stori občan v takem primeru? Policist v uniformi in službenem vozilu si kaj takega nikakor ne more privoščiti. Ko je privat, še toliko manj. Policisti smo v nekem smislu javne osebe, ki izvajamo zakonska pooblastila in moramo biti s svojim ravnanjem vzgled ostalim udeležencem v prometu ali okolju, v katerem živimo. Zelo dobronamerno je, da se ob takšnem ravnanju policista obvesti vodstvo PP in jamčim, da bomo ukrepali v skladu z zakonom in ostalimi pooblastili. Tako kot pri vseh ostalih občanih. - V večjih krajih Zgornje Savinjske doline je vse bolj izrazit problem parkiranja. V mislih imam parkiranje na samem cestišču. Gornji Grad in Mozirje pri tem gotovo izstopata. Lokalna oblast trdi, da je nemočna, zdi pa se, da tudi policija parkirno anarhijo opazuje bolj od daleč... Poglejte, ta problem sem zaznal kot udeleženec v cestnem prometu takoj po prihodu v Mozirje. V Mozirju se na starem trgu dejansko parkira prav po domače, tako da se je včasih težko prebiti skozi. Osebno menim, da bo potrebno stvari razjasniti. Ali želimo urejen trg, čeprav to ni naloga policije, je pa naša stvar zagotavljanje varnosti. V tem neredu se prav lahko zgodi nesreča ali kaj podobnega in domnevam, da se bo takrat s prstom kazalo na policijo. Brez dvoma, da ukrepamo po svojih močeh, jasno da represivno, s kaznovanjem. Ne poznam dosedanje prakse, vendar doživljamo povratne očitke, da ni zagotovljenih parkirnih mest Na tej točki je seveda naša naloga zaključena. Mi lahko ukrepamo, opozarjamo, ne vem kaj še počnemo, vendar parkirnih mest policija ne more zagotavljati. Konec koncev jih tudi sami nimamo. Znotraj lokalne skupnosti bo potrebno poiskati za vse sprejemljive rešitve. Listek na vozilu je sila kratkotrajna rešitev, ki v nobenem primeru ne more biti generalna. V razmislek, morda je rešitev enosmerni promet v starem trgu. -V preteklem letu ste na območju PP Mozirje obravnavali 174 kriminalnih dejanj, od tega je ostalo 32 odstotkov primerov neraziskanih... Številka, ki jo omenjate, je kar točna in drži. Mogoče je preiskanost nekoliko višja, kar pa ni bistveno. Teh 32 odstotkov primerov je arhiviranih, kar pa ne pomeni, da na primerih ne delamo več. V prid tej trditvi lahko povem, da smo letos preiskali vlom v osnovno šolo Luče, ki je bil storjen lani v poletju. Enako velja za vse ostale primere. Za nas ni pomemben samo en kriminalni dogodek ali eno kaznivo dejanje ampak kriminaliteta kot celota. V smislu preiskovanja novih zadev se vedno prepletajo tudi stare. T\i gre ponavadi za več storilcev, ki imajo na vesti dejanja iz preteklosti in policija pri preiskovanju ne sme pozabiti na pretekle dogodke. Praksa kaže, da čez nekaj let vse prav pride in dejansko se marsikaj vidi in izve. - Splošna varnost je torej na dokaj visokem nivoju, ob tem pase pojavlja vedno več mladoletnih prestopnikov... Dejansko je v zadnjih desetih letih vedno bolj opazno prestopništvo mladoletnikov. Vedno več je primerov, ko se starostna meja storilcev kaznivih dejanj niža. Nemalo primerov je, ko smo kot storilce kaznivih dejanj obravnavali celo otroke. T\i gre predvsem za “manjše” tatvine, poškodovanja in vandalizem. Vendar tega nikakor ne smemo zanemarjati, saj poznamo pregovor, da iz malega raste veliko. Ta podatek je kar pomemben in mu je potrebno dati svojo težo. Dejstvo je, da je vedno več različnih poškodovanj, vandalizma in popivanja. S tem problemom se v večjih urbanih naseljih močno srečujejo in mu težko parirajo. Na območju PP Mozirje stvari obvladamo, neizpodbitno pa je, da se s tem srečujemo. Mladostnikom je potrebno pomagati, tako policija kot lokalne skupnosti, šole in ostale inštitucije. Dejansko gre za problem celotne družbe. V teh zadevah je potrebno biti zelo previden in takten, kajti zavedati se moramo, da imamo v teh primerih opraviti z otroki, mladostniki, pri katerih je potrebno sam postopek nekoliko prilagoditi. Z mladostniki se je potrebno pogovoriti, poslušati težave in tu je nedvomno tudi vloga staršev. Občutek imam, da se vzgoja v družinah velikokrat malce zanemarja, saj staršem ni jasno, kaj počnejo otroci vnočnem času, kje hodijo v času vikenda, in posledice so tu. - Med ključnimi najbolj perečimi je problem drog. V Zgornji Savinjski dolini smo si precej časa zatiskali oči pred realnostjo. Med pripravo na najin razgovor sem izvedel, da so našli injekcijske igle celo ob neki osnovni šoli... Problem drog v Sloveniji in tudi Zgornji Savinjski dolini nedvomno je. Tb si ne smemo zatiskati oči. Podatki kažejo, da so droge prisotne, vendar pa nikakor ne smemo pretiravati in reči, da je na tem območju enako kot na primer v Žalcu ali Celju. Se pravi v večjih urbanih središčih, kar je nedvomno posledica večje fluktuacije mladih na enem mestu. Seveda pa mladina iz doline obiskuje šole v teh središčih in se v tem okolju srečuje z drogo. To pa pomeni, da jo hote ali nehote aplicirajo tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Na območju PP Mozirje se že daljše časovno obdobje v dovolj zmernih količinah pojavlja marihuana, prisotna pa je tudi trda droga. To z iglami ugotavljamo tudi mi, dejstvo je, da imamo nekaj odvisnikov, ki so kar “pridni” odjemalci. Torej okolje nikakor ni imuno, saj zaznavamo prisotnost drog predvsem na območju Ljubnega, Nizke in Mozirja. Za droge je značilno, da je problemov toliko, kolikor nam jih uspe odkriti oziroma koliko sil vložimo v odkrivanje. Ne govorim samo o policiji ampak o celotni družbeni verigi. Nekateri še vedno nočejo videti in priznati, da je njihov mladostnik zabredel. Namesto da bi pravočasno pomagali, znamo kazati s prstom in obsojati mladostnika, potem ko je zabredel tako daleč, da je pomoč zelo težka in pot do očiščenja skrajno negotova. Izkoristil bi priložnost in ape- liral na celotno lokalno skupnost, predvsem šolstvo, zdravstvo, občinske uprave in vse, ki se ukvarjajo z mladostniki, da se je potrebno vsesti za skupno mizo in odkrito spregovoriti o teh zadevah. Zgornja Savinjska dolina je v bistvu še v mejah, kjer je mogoče z nekim preventivnim delom zajeziti mrežo širjenja. Vedeti moramo, kaj lahko storijo šole, lokalne skupnosti, zdravstvo, in kaj lahko stori policija. S skupnim pristopom bi se dalo marsikaj izboljšati, preprečiti oziroma vsaj pomagati, da bi bil problem čim manj boleč in izstopajoč. - Koliko primerov ste obravnavali v zadnjem obdobju? V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo obravnavali štiri primere zasega. V treh primerih smo zasegli marihuano, v enem pa smo zasegli metadonske ampule. Številke so v primerjavi z drugimi območju zanemarljive, morda bi z nekim ustrejšim pristopom bilo tega več, vendar s tem problema drog v Zgornji Savinjski dolini ne bi rešili. - Ko se takole pogovarjava, ne dajete vtisa strogega policijskega komandirja... Kaj ste povedali podrejenim, ko ste prvič prestopili prag mozirske policijske postaje? (smeh) Morda imam nekakšen specifičen način vodenja te organizacije ali na splošno te postaje. Dejstvo je, da v policiji še vedno vlada hierarhija, torej ima svojega vodjo. Tako kot ima ta postaja mene, imam jaz nad sabo predpostavljenega, kateremu moram polagati račune. Zastavljene zadeve je treba narediti, kljub temu, da je PP Mozirje zelo specifična in številčno majhna in ne oziraje se na dejstvo, da se medsebojno vsi zelo dobro poznajo. Stremim k dogovarjanju in v kolikor zadeve ne stečejo po dogovoru, je potrebna tudi trda roka. Vendar sta komanda in trda roka pri meni šele na drugem mestu. Avtoriteta, ki ti jo postavlja položaj, ni dobra - potrebno si jo je ustvariti z delom in znanjem. - Vidim, da imate na knjižni polici še vedno knjigi o Josipu Brozu Titu in Jugoslaviji... Omenjene zadeve sem podedoval od svojih predhodnikov in bodo ostale na knjižni polici. V preteklosti sem mnoge od teh prebral in mislim, da gre za zgodovino, ki je spremljala tudi ta prostor. - Občutek imam, da ste strasten kadilec, kar ob vseh besedah namenjenih preventivi ni ravno vzgledno... Dejansko premalo skrbim za svoje zdravje, vsaj kar se kajenja tiče. Sem kar strasten kadilec in že dalj časa razmišljam, da bo potrebno to mojo razvado ali “odvisnost” od tobaka prekiniti. Zaenkrat ostaja še vse pri razmišljanju, potrebno bo narediti nekaj konkretnega in to razvado odpraviti. - V vsakem primeru pa se spodobi, da ima policijski komandir zadnjo besedo... (smeh) Vesel sem, da sem dobil možnost predstaviti nekaj zadev z vidika varnosti PP Mozirje in bi rekel takole. Mozirski policisti bomo poskušali biti odprti do vseh ljudi tega območja. Pripravljeni smo na sodelovanje z roko v roki, na nek partnerski odnos, in sicer z enim samim ciljem. Varnost vseh občanov spraviti na višji nivo in si pri tem ne zatiskati oči pred malimi problemi, ki težijo malega človeka. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan 99 LET BERTE MIKLAVC S KROPE »Saj me še nimajo v računalniku za oni svet!« Doživeti tolikšno starost, skoraj klen, duhovno in telesno vitalen, iskriv in v formi prijetnega sogovornika, ni dano mnogim. Berta Miklavc, Miklavčeva s Krope pri Bočni, je prav takšna in prav nikamor se ji ne mudi s temi leti. Že res, da ji na vrata trka stoletnica, a ji tega ni videti. V pogovoru, ki smo ga skoraj po naključju imeli kar na dvorišču njene hišice, je povedala marsikaj trpkega iz svoje mladosti, iz zrelih let med obema vojnama in tudi kasneje ji ni bilo z rožami postlano. Trdo, skromno življenje jo je utrdilo vfMčniinumskikondiciji,dadanespri devetindevetdesetih letih veliko bere, piše in predvsem rešuje križanke, sledivsemdogodkomvokoliriin svetu ter sespominjasvojihgrenkih in najlepših dogodkov. Berta Miklavc se je rodila kot »desetnica«, deseti otrok v družini pri Ropu, v hišici ob cerkvi v Bočni. To je bilo 24. junijadaljnegaleta 1902, ko jebilo presneto toplo. Prav tako kot letos ob enakemčasu,kosojiprišlivoščitdobre-ga zdravjain kondicije sorodniki, hčerka Bertica in vnuki, sosedje, župnik in bočki farani,upokojenci teržupan Toni Rifelj na razstavi slik njene vnukinje v Steklu. »Moramo pač živeti, če ne moremo umreti«, je resnobno dejala ob našem srečanju in takoj nato hudomušno pristavila: »Ko bi vedela, da pridete novinarji, bi se bolj napucala«. Ob kvačkanju, ki ga ni prekinila ves čas našega besedičenja, je povedala, kako je ves mesec, kot šestnajstletno dekle, nosila pošto po Bočni in okolici, dasi je zaslužila za blago za »firtah«. Skupaj s sestrami in bratci je v »pruhu« v Gradišču drobila kamenje, da se je nabralo nekaj drobiža zapreživetje, za osnovno hrano in še kaj za v šolo. Prav mlada je pela v cerkvenem zboru, nato ga je vodila vrsto let, organistka pa je bila polnih 50 let Tega poklica jo je naučil župnik Kitak, v posebne tečaje pa je hodila tudi v »Alojzijevišče« v Maribor. Delovno dobo med obema vojnama je izpolnjevala s priložnostnimi deli, imela je hranilnico in posojilnico ter vodila lastno trgovino, opravljala je tajniška dela v krajevni skupnosti Bočna, možapa ji je vzela druga svetovna vojna. Ustreljen je bil kot talec v Celjskem piskru. Že pred časom je umrl sin Franc, s hčerko Bertico pa se lepo razumeta in preživljata tudi lepe čase njene spošdjive starosti. Kakšen recept bi nam svetovala za zdravo in dolgo življenje, smo jo vpraš- ali, pa jenegotovoodgovorila, da starost sploh ni tako lepa, da bi se splačalo vztrajati pri staranju za vsako ceno. »Sem imela eno bolezen, kamen (žolčni kamen, op. avtorja, že pred tridesetimi leti), tak, da bi ga morala v škarpo vzidati. Najbrž se je nabral od dela v pruhu...« ! »Cajt« bo opravil svoje, a še ni napočil, se je Berta nasmejana otepala pogovo-raonjeni vitalnosti. Vmes je vsaj dvakrat pomenljivo dejala, »malo se lahko nalažete v cajtngah, saj so notri v glavnem same laži...« Ob slovesu, ko smo pritisnili na sprožilec za dober portret, je Berta Miklavc imela še zadnjo besedo, češ, ne me slikat, so sami stroški, »asna pa noben-ga«. Še veliko vitalnih trenutkov in razpoloženja v krogu vseh njenih, ki ji bodo krajšali urice in dneve do stote obletnice, smo ji zaželeli, Berta pa: »Saj me še nimajo v računalniku za oni svet!« Jože Miklavc MIŠ MAŠ D.0.0. MOZIRJE Tradicija, dolga petindvajset let Starejši Mozirjani se še spomnijo, da sta pred večimi desetletji na koncu trga v isti zgradbi delovali kovačija in pekarna. Za takratne razmere je bilo to dobro in dovolj, saj ni bilo tako velikih potreb ne po enem in ne po drugem. Sčasoma pa se je morala dejavnost preoblikovati, da je lahko zadovoljila trg. Sodobna pekarna je v tej zgradbi, v kateri je še danes, zaživela pred natanko petindvajsetimi leti, ko sta vajeti prevzela v roke Janez in Vida Petrovič. Pekarna Petrovič v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) Janez Petrovičjeprišelkotizučeni pek vMozirje leta 1963- Izšolal seje naPtu-ju. V tistih časih je bilo to samostojno pekarsko podjetje, ki pa je bankrotiralo in prišlo pod prisilno upravo. Priključeno je bilo k Savinji, ki niimelaprev-elikega interesa do dela s peki, ki so svojevrstni posebneži, saj delajo večinoma ponoči. Po okoli desetih letih se je sodelovanje prekinilo, pekarno pa je prevzel Merx, ki je sčasoma zaprl vse manjše pekarne, peke paposlalnadelo v Velenje, v industrijsko pekarno. Mozirska občina je vedno izražala interes, da bi imela pekarno in domač, ne industrijsko izdelan kruh. Pekarno so zato ponudili Janezu, ki se je lotil samostojnega podjetništva. Janez Petrovič je z ženo Vido vzel pekarno v najem 12. julija 1976. Začeli so s tremi delavci, z leti pa je pekarna rasla. Zaposlovali so vedno nove innove delavce, jih uvajalivhišne skrivnosti, vzpodbujali trdo in pošteno delo. Leta 1980so pekarno kupili, osem let kasneje pa so zgradbo popolnoma adaptirali. Kljub delom proizvodnja ni nikoli stala, saj so bili Mozirjani vajeni dobrega kruha in ostalih pekarskih izdelkov. Janez in Vida se spominjata tistih časov kot zelo težkih, saj je Mark-ovičevainflacijavkratkemčasu podvajala kredite,ki so marsikaterega podjetnika spravili ob delo. Leta 1990 so se Petrovičevi lotili nove dejavnosti. Od priznanega slaščičarja Movha so v Šoštanju prevzeli slaščičarno, jo adaptirali, zaposlili nove ljudi in pričeli tudi s slaščičarsko dejavnostjo. Dve leti kasneje so povečali zmogljivosti svoje pekarne, na spomlad leta 1994 pa so odprli slaščičarno in trgovino pri Celinšku. Potrebovali so veliko časa, da so s kakovostjo in dobrim delom prodrli na trg in da so domačini in ostali tudi ta obrat vzeli za svojega. Hkrati je bila obnova stare zgradbe največja njihova investicija Leta 1990 so odkupili lokal v Šoštanju, ki so ga imeli prej v najemu. Janez in Vida Petrovič pravita, da je najtežje od takrat, ko je Slovenija pridobila samostojno državo. Predpisi so iz dneva v dan strožji, inšpektorji pogostejši, pravilniki težje uresničljivi. Ni težko delati, pravita, težko se je prekopati skozi gore papirja Za dober kruh je potrebno čim več ročne obdelave, ročnih postopkov, čim manj strojev in konzervansov. Njihovi proizvodi pridobivajo na kvaliteti z dolgoletnimi izkušnjami in vsakdo, ki enkrat poskusi te izdelke, ve, kako naj bi izgledal in bil okusen vsak košček kruha. Kljub občasnim zagrenjenostim zavoljo dolgoročnih birokratskih postopkov se Petrovičevi s ponosom ozirajo na prehojeno pot in se iz srca zahvaljujejo potrošnikom, Id z veseljem uživajo njihove izdelke in so jim zvesti iz dneva v dan. PR OGLASI I E) ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. OBMOČNA ENOTA CELJE triglav PREDSTAVNIŠTVO GORNJI GRAD Predstavljamo Vam novega zastopnika za sklepanje premoženjskih in osebnih zavarovanj za področje LUČE OB SAVINJI MLAČNIK BENJAMIN KRNICA 24, LUČE OB SAVINJI TEL.: 031 396-639 vowce H076L OlVMPtA' Pm Ciithili* w 0 o u 05 3 X polpenzion že od 23.000 sit 4 X polpenzion že od 32.000 sit 5 X polpenzion že od 38.500 sit 6 X polpenzion že od 46.000 sit ponudba velja v terminih ______ od 2.8. do 25.8.2001 §tlt (igjF CSnamosiBBsBosm® @®fe® s IbsiEssoDcsjaDOs, M §ÄVWBDffiM[bai7(^W|pD®(nX0W(p^ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 AKCIJA v mesecu JULIJU: LAMINAT IZ ZALOGE in DEKOR stenske in stropne obloge (iverali in mdf). S 'On, n") °o ^5 O r\ Os oo On ’''i On ('o °o cT On *—N On <"n oo fn o K £ SIM__ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE J Lesarska 26, Nazarje * Za vas smo v NAZARJAH odprli trgovino z gradbenim materialom SAM Nazarje V MESECU JULIJU NUDIMO NA VSE IZDELKE 10% GOTOVINSKI POPUST Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBNOVO od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, iverne plošče, okna in vrata, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. <45 s -s: -S o -o o -O o 2 s On "ts <45 AKCIJSKE CENE: - BRAMAC MARKANT že od 1.309 sit/m2 - FASADA DEMIT 5 cm 1.620 sit/m2 - ONDULINE PLOŠČE od 1.480 sit/kom BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Od kdaj vsakdanji Piše: Aleksander Videčnik Nekoč je pomenil kruh vsakdanje preživljanje ljudi, zato so ga tudi spoštovali, ponekod celo obredno slavili. Cela vrsta rekov je o kruhu in to v vseh možnih jezikih. Vsebinsko vsi poudarjajo pomen in celo svetost kruha. Naj jih nekaj naštejemo: “Ne stori kruha moka ampak roka”, kar bi v prenesenem smislu lahko pojmovali, kot da je delo kruhu temelj. “Iz te moke ne bo kruha,” kar bi lahko tolmačili, da se izražena želja oziroma prizadevanje ne bo uresničilo. “Iti s trebuhom za kruhom” - iskanje zaslužka zunaj domačega okolja. “Večkrat je kruha stradal,” ali ta je živel v pomanjkanju. “Vsi otroci so že pri kruhu” - nekako takole: vsi Seveda so zgodovinski viri bolj skopi, vemo le, da se prvič omenja leta 1345, ko je prišlo med nekaterimi plemenitaši do spora. Celo deželni knez je moral posredovati. Ni znano, kako se je stvar končala, vsekakor pa so bili vpleteni ptujski gospodje in celjski grofi. O nastanku gradu pa govori legenda, ki jo je zapisal Janko Orožen v knjigi Gradovi in graščine v narodnem izročilu. Takole je zapisal: Psoglavci so divjali prek slovenskih naselij. Zlasti se je odlikoval neki psoglavski orjak; podiral je vse, kar se mu je postavilo po robu. Bil je tako močan, da je kakor šibice lomil hraste, ki jim ni bil kos niti najhujši vihar. Nekoč se je hotel prikupiti lepi grofici. Šel je po vsem Slovenskem, populil vse lipe, jih nasadil okoli gradu lepe grofice in dejal: “Tele šibe sem vam nasadil.” Vedel je, da grofica zelo ljubi lipovo drevo. Tak velikan je torej prilomastil v so preskrbljeni. “Za lenuha ni kruha,” kar bi pomenilo, da kdor ne dela, naj ne je. “Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja” - kdor je delaven, ima vsega dovolj. “Stepel se je s kruhom” - nekdo, ki se je otepal dela ali kako drugače izgubil zaslužek. “Zarečenega kruha se največ poje”, kar pomeni, da je nekdo premalo premislil izrečeno trditev. “Še vedno mu starši režejo kruh” - nekdo, ki se pusti od staršev preživljati. “Dober je kot kruh” pomeni, da je nekdo dobrosrčen, vse bi delil z drugimi. V izobilju sedanjega časa, vsaj v razvitih deželah, je seveda pomen kruha zbledel. Povsem razumljivo se nam zdi, da ga je veliko ali celo na pretek. Tako se je tudi odnos do njega spremenil, predvsem pa ne pomeni več edino preživetje. Morda je takšen odnos nepravilen ob misli na mnoge, ki še danes kruha stradajo in jim morda pomeni glavno dnevno jed. Spet lahko potrdimo, da izobilje pokvari človeka. Znanstveniki trdijo, da so prvi pekli kruh Egipčani že pred 6.000 lepo Savinjsko dolino. Vse je padalo pod njim. Prišel je do Mozirja, ki se pa takrat še ni tako imenovalo. Da bi rešila svoj rodni kraj pogube, se je podala najlepša deklica kraja pred velikana. Deklica je bila rajske lepote. Psoglavca je tako omamila, da je padel pred njo na kolena in dejal: “Pri tvojem Bogu se zaklinjam, da storim vse, kar mi boš velela.” Mladenka je hrabro odgovorila. “Krstiti se daj!” Poglavar psoglavcev se je res dal krstiti, isto so storili vsi, ki so bili z njim. Takoj po krstu je vsakemu izmed njih odpadla pasja glava in mu zrasla takšna, kakršno imamo mi. Poglavar sam je postal močen krščanski junak, ki je junaško branil svojo novo domovino. Seveda je tudi poročil lepo Mozirjanko, ki se tej zvezi ni protivila. Izbral si je primeren prostor in tamkaj sezidal svoj grad. Tam je rasel šipek in po njem je junak imenoval svoj novi grad. Kako pa je v resnici bilo, ostane še naprej neznanka. leti. Znano je, da je reka Nil nanašala rodovitno blato, ki je omogočalo gojenje ječmena in dvozrne sevke, glavne egiptovske hrane. Pridelek so spravljali v kašče in ga potem uporabljali za peko kruha in pivo. Pšenico so mleli v žrmljah in potem pripravljali testo, ki so ga spekli na žerjavici ali vročih kam- nih. Njihova mitologija govori o tem, da sta človeštvu kruh podarila bog Oziris in njegova žena Izida. Kako so Egipčani spoštovali kruh in žito pove tudi dejstvo, da so v grobnice dajali žito in stene poslikali s prizori o peki kruha. Vsekakor je kruh ponekod še vedno simbol izobilja ali pomanjkanja in je marsikje krojil zgodovino človeštva, ljudi pa delil na bogate in revne. Pa poglejmo, kdaj se omenja kruh na Slovenskem. Prvi pisni viri ga omenjajo v 13. stoletju, čeprav ga pri nas ne štejemo med najstarejše jedi. Tudi pri nas je bil prvi kruh nekvašen, tako kot so ga nekatera ljudstva poznala že vsaj 5000 let. V času fevdalizma so morali podložniki večino žita oddati zemljiškemu gospodu. Tako Kresna Morda je pesem, ki jo objavljamo, še danes znana, če pa je pozabljena, nam bo branje v veselje. Pesem sem našel v zbirki Zvoneta Čebula v Šoštanju, v neki dokaj poškodovani beležnici. Takole glasi: Žarne luči utrinjajo, še ko svetlih zvezd ne bo, luči te kresnice so, kres nam zaznamujejo. Le migljajte luči ve, ko nebeške zvezdice, da svet’Janez se časti, kije prižgal vse te luči. * V krasnih ognjih kres gori, da do neba se zažari, pomni nas na zlati čas, da je prišla luč med nas. Prej pa ko se luč rodi, njena zarja prisvetli, da bi pozlatila pot soncu gnade in dobrot. * Glej nebesa se odpro, zvezda kruh so v slabo rodnih letih ljudje stradali kruha. Zanimivo, pri nas zasledimo prvo spremembo in očiten napredek pri pridelavi žita šele v devetnajstem stoletju. Kruh so ljudje pekli vse do dvajsetega stoletja izključno doma. Ko se je razvila pekovska obrt, so kupovali kruh predvsem meščani. Toda tudi na podeželju je peka kru- ha pomenila dodaten dohodek na kmetiji. Tako so bile v okolici Primorske v devetnajstem stoletju znane “krušarice” - ženske, ki so pekle kruh za obalna mesta, predvsem pa za Trst. Ponoči so spekle tudi po več pek kruha in ga zjutraj v jerbasih nosile svojim odjemalcem ali na trg. Od nekdaj so ljudje cenili dobrosrčnost, ki se je izkazovala tudi z nudenjem kruha. Od tod tudi pregovor: “Kdor rad kruh deli, se mu v roki množi”. Tudi v naših krajih poznamo izročilo, po katerem se je ob posebnih prilikah celo pred cerkvijo delil kruh revežem, denimo v Lučah tedaj, kadar je bila sedmina v kraju. Sicer smo pa tudi v našem časopisu kar dosti pisali o kruhu in njegovi svetosti. pesem plava na zemljo, to nobena zvezda ni, le svetnik se dnes rodi. In sveti Janez se rodi v žaru božje milosti, zvezdice pa utrinjajo se nad rojstno hišico. * In kresnice biserne svet’ga Janeza časte, kresa se radujejo, rojstva god obhajajo. Bodite pozdravljene lučice, kresničice, pomnite nas Jezusa ino svet’ga Janeza. * Žgite le, mladenči kres, peva-jte, device, vmes, slavne pesmi Jezusu ino svet'mu Janezu. Svetle luči bodite, vsi očetje, matere, da tud’ vam svetilo bo v raju sonce žareno. Ve pa, kresne lučice, ko nebeške zvezdice, razsvetljujte nam stezo k svet’mu Janezu v nebo. Kako je nastal grad Rudenek Kruh je ponekod še vedno simbol izobilja ali pomanjkanja in je marsikje krojil zgodovino človeštva, ljudi pa delil na revne in bogate. Kmečka opravila nekoč Nazarska kronistka Fanika Krefl je v skrbi za kulturno dediščino zbrala doslej že veliko gradiva in napisala celo vrsto spominov. Med drugim je opisala nekdanja kmečka opravila, ki so zahtevala večje skupine, največkrat je šlo za medsos-esko pomoč. Vemo, da so nekatera kmečka opravila zahtevala množico ljudi, denimo požigalništvo, pa še bi lahko naštevali. Kreftova je opisala košnjo in sušenje, žetev žita, spravilo krompirja, obiranje hmelja in spravilo kuruze s kožuhanjem vred. Košnja in sušenje Če je bilo vreme ugodno, se je na velik travnik napotilo od 5 do 10 koscev in to že pred četrto uro zjutraj. S seboj so nesli klepe in domače žganje. Na čelu je ponavadi kosil gospodar in tako dajal delu tempo. Od 6. do 7. je bil navadno zajtrk. Pogosto so jedli ajdove žgance in mleko, namesto mleka pa tudi beto “knajpovo” kavo. Iddi prežgana juha s kruhom in prekajenimi rebrcami je bila v navadi, največkrat pa so zajtrkovali ajdove žgance z zeljem in svinjskim mesom. Za pijačo je bil domači tolkovec (touko-vc). Ponavadi so kosci opravili s košnjo tja do 9. ure dopoldne. Za njimi so prišle grabljice, ki so najprej trosile travo v redi. Po dobri uri je trava delno ovenela in pričeto se je obračanje. Če je bito vreme ugodno, so to delo opravile okrog 10. ure. Po travniku so se razvrstile kot vojaki in začel se je “travniški ples”. Več ko je bito grabljic, manj je bito trpljenja in znojenja, saj tedaj sonce še ni toliko pripekalo. Z delom smo vnovič pričeli, vmes je bito malo časa, le za kakšen kozarec mrzle vode. Čim večkrat se je pokošena trava obrnila, tem prej je bila v redu posušena. Pred mrakom smo travo spravili v kupe, da je ni rosa osvežila. Naslednji dan smo delo ponovili. Obračanje je bito pol lažje, saj je bila trava že precej suha. Popoldan smo seno naložili na “lojtrčni” voz, ga temeljito povezali na “žrtev” in ga odpeljali domov. Voz smo praznili tretji dan zjutraj. Seveda je bito vse odvisno od vremena. Po drugi svetovni vojni se je sušenje že kmalu spremenilo. Posebno od leta 1968 dalje je bito vse več strojev na kmetijah. Kosce so nadomestile motorne kosilnice, grabljice pa obračalniki, ki so jih poganjali traktorji. Z nabavo pobiralk pa se je sušenje v celoti mehaniziralo. Seveda bi po drugi vojni ne zmogli ročnega dela, saj so mladi množično odhajali v tovarne in druge službe. Omeniti velja, da so si kmetje nekatere stroje nabavili skupaj in jih tako tudi koristili. Lahko rečemo, da se je naše podeželje temeljito mehaniziralo. Žetev žit in mlačev V starih časih je bila žetev vseh vrst žit odvisna od pridnih rok žanjic. Ostri srpi so bili potrebni za dobro žetev. Spretne žanjice so po več sto snopov povezale s prešli in jih zložile v kope. Te snope so moški zvozili domov jih zložili v kozolec, tam se je žito posušilo. Nato je prišel čas mlatičev. Žito so znosili na “pod”, to je bil nalašč za mlačev pripravljen prostor na marofu. Kdor tega ni videl, si ne more predstavljati, kako so mladi in stari spretno vihteli cepce. Pika - pok, pika - pok je odmevalo po več dni, pač dokler je trajala mlačev. Na podu so ostala zlata zrnca žit... Slamo so sproti metali v “parne”. Tudi pri tem delu so si kmetje med seboj pomagali. Na koncu je potem bil likof in gospodinje so se izkazale kot odlične kuharice, tudi orehove potice ni smelo manjkati. Mencanje Največ veselja je bito pri hiši ob mencanju prosa. Takrat so glavno vlogo igrala dekleta in žene z nogami. Snope so polagale ob stene, se držale za drog “štango”, ki je bil pritrjen na steno, z nogami pa so krepko teptale (mencale) po snopu, da se je zrno ločilo od slame. Omencani snop so fantje še otepli (otrpali) in slamo spravili v parno. Na koncu so vsi pazili, kdaj je kdo prijel za zadnji snop. Ponekod je gospodar v zadnjo kopo snopov skril kakšen predmet, ki je bil potem povod za družabno igro. Če je predmet našel fant, je moral ves večer skrbeti za dobro voljo. Če pa je na skriti predmet naletelo dekle, je moralo vse večer pomagati gospodinji pri kuhi in strežbi. Običajno je gospodinja za zaključek (likof) pripravila “menčevsko kašo”, pečena jabolka in potico. Gospodar je skrbel za pijačo. Za dobro razpoloženje so navadno poskrbeli fantje. Večkrat so se ob takih prilikah znašli zmikavti in nepazljivi gospodinji ukradli menčevsko kašo, to je bila slastna jed - pečena kaša z maslom in sladkim mlekom ter povrhu obtožena z nešteto jajci. Če je ta jed izginila, je bila sramota za gospodinjo, po drugi strani pa ni bito ne konca ne kraja smeha med lačnimi dekleti. Končno so krivci za izginotje le dali na mizo “oskubljeno”, pa še vedno dišečo menčevsko jed. Sledil je rej na podu, na omlatenih snopih so vlačili mlado in staro, kar je povzročilo veliko smeha in veselja. Bomo nadaljevali. ^sčcmo etere fotografije Slika je nastala v času 30-letnice Gasilske čete Bočna (1907-1937). Spredaj ležita: trobentača Franc Žmavc - Mermoljev in Franc Krajnc - Siničev. V prvi vrsti sedijo (od leve proti desni): Franc Kropušek - Blažetov, Franc Strmšek - Stričko, Ivan Purnat - Fržim, Franc Čeplak - Hariž, Anton Žebelj - Zg. Pevc, Ivan Božič - Šošter, Franc Čeplak - Krane, Franc Miklavc - Kolar, Ivan Rajter - Grahot. V drugi vrsti stojijo (od leve proti desni): Ivan Zagožen - Bulk, Ivan Žebelj - Martinov, Franc Žmavc - Žmavčev, Anton Zagožen - Bulkov, Anton Žebelj ml. • Zg. Pevčev, Jakob Zagožen -Sp. Pevc, Stanko Žmavc - Šek, Alojz Štiglic - Sp. Novšek, Franc Zavolovšek - Klančnik, Jože Jerše - Prodnik. V tretji vrsti stojijo (od leve proti desni): Ivan Žmavc - Logar, Jože Brezovnik - Brezovnik, Mirko Levar - Erjavčev, Jakob Purnat - Kosov, Alojz Zavolovšek - Boltetov, Stanko Žmavc • Žmavčev, Jože Poznič - Mlinski, Franc Krajnc - Mlinar (edini še živeči), Jože Ogradi • Vodlov. Sliko nam je poslal Jože Brezovnik iz Ljubljane. Polži - pogosti škodljivci vrtnin Piše: Štefka Goltnik Čeprav so polži največkrat škodljivci vrtnin, so precej pogosto tudi škodljivci poljščin. Občutno škodo delajo predvsem v vlažnejših letih. So dvospolniki, ki se medsebojno oplojujejo. Jajčeca ležejo v zemljo in pod kamenje (400 do 500 jajčec v skupinah od 10 do 40). Najraje imajo apnenčasta in dovolj vlažna tla. Po 25 do 30 dneh se izležejo mladi polži, ki so po dveh mesecih že spolno zreli. Podnevi se največkrat skrivajo, razen ob deževnih dnevih, rastline pa objedajo ponoči. Polži poškodujejo rastline tako, da z jezikom, ostrim kot strgalo, prizadenejo mlade mehke dele rastlin. Na starejših delih rastlin, zlasti na listih, pa naredijo luknje. Za sabo puščajo značilno srebrno sluzasto sled, ki se na soncu svetlika. Škodo delajo predvsem polži iz družin slinarjev in lazarjev. Zelo so se prerazmožili nekateri lazarji (rdeči lazar, lusi-tanski lazar). Vzroki preraz-množitev so verjetno v tem, da so skoraj izginili naravni sovražniki polžev (krastače, slepci, ježi, krti, rovke, vrane, škorci). S pošiljkami rastlin se širijo tudi nove škodljive vrste polžev. V kolikor nam polži povzročajo škodo, jih poskušamo zatirati na različne načine. Prvi ukrep je ta, da polžem ne nudimo varnega zavetja (da v bližini vrta nimamo kompostnega kupa, živih mej, visoke nepokošene trave ipd.). Tudi vsi ukrepi obdelave in rahljanja tal delujejo na polže neugodno. Na manjših vrtovih lahko uporabimo sredstva, ki polžem poškodujejo sluz. Telo se izsuši in polž pogine. Takšna sredstva so: gašeno apno, pepel, mineralna gnojila. di. Ti pripravki imajo različna trgovska imena: mesurol, pužo-mor, polžopin, limax in drugi. Pri uporabi se držimo navodil proizvajalca, pa tudi na karenco ne smemo pozabiti. Na tržišču je tudi Upravičence do sredstev iz naslova “Slovenski kmetijski okoljski program - EK0 2, EK0 3” (sonaravna reja domačih živali, travniški sadovnjaki) obveščamo, da smo prejeli Evidence o delovnih opravilih. Evidence je potrebno voditi od 30. junija dalje. Dvignete jih na sedežih kmetijske svetovalne službe. Sredstva potrosimo okrog pripravek na osnovi železa Fer-gredic ali skupin rastlin, tako da ramol, ki ni strupen za ostale or-polž leze preko teh sredstev. Nas- ganizme in je dovoljen tudi v eko-tavljamo lahko tudi pivske vabe loški pridelavi. Na m2 potrebu- (v nižjo posodo nalijemo pivo, ki jemo 5 g Ferramola. Hkrati z zat- polže privabi, nato pa se v njem iranjem polžev tla tudi bogatimo utopijo). Neposredno je polže z železom, možno zatirati z zastrupljenimi Kmetijska svetovalna služba vabami, ki jih imenujemo limaci- Mozirje Če ptičji mladič pade iz gnezda Veliko ptic pevk gnezdi v neposredni bližini človeka, gnezda si naredijo pod nastreškom hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Rade gnezdijo tudi na vrtovih in v sadovnjakih. V času, ko mladiči odraščajo, smo velikokrat priča žalostnemu prizoru, da so mladi ptički, ki še ne znajo leteti, zapustili gnezdo in zdaj nemočno čivkajo na tleh. Kaj naj storimo? Kako jim lahko pomagamo? V večini primerov je najboljše, da mladiča pustimo tam, kjer smo ga našli. Njegovi starši dobro vedo zanj in bodo tudi naprej skrbeli za njega. V primeru, da ga najdemo na neprimernem mestu, kjer ga ogrožajo mačke, psi ali ljudje, ga prestavimo na varno mesto v bližini (na nizko drevo, v gost grm ali v živo mejo) in se odmaknemo. To mesto mora biti dostopno njegovim staršem, ki jih bo priklical s čivkanjem, da ga bodo še naprej hranili. Če najdemo ptičjega mladiča izven gnezda v prosti naravi (v gozdu, na travniku, na polju, ob rekah, močvirjih, na planinskih pašnikih), moramo vedeti, da je to čisto normalno. Nekatere vrste ptic sploh ne delajo gnezd ali pa je gnezdo zelo preprosto in ga mladiči kmalu zapustijo, še preden znajo leteti. Tem mladičem pravimo begavci. Običajno in naravno je, da v naravi lahko naletimo na begavca, ki ne zna leteti. Sam si tudi zna poiskati hrano, ponavadi je v spremstvu staršev. Ima varovalno barvo in se zna odlično skrivati pred sovražniki. Ptičev z mladiči begavci v naseljenih,-urbanih predelih (vaseh, mestih) ponavadi ni. Lahko pa se izven gnezda znajde gnezdomec, mladič ptičev, ki vedno naredijo gnezdo in mladiči v njem ostanejo toliko časa, da znajo sami leteti. Do tega najpogosteje pride, ker so se zaradi neke nevarnosti mladiči prezgodaj speljali iz gnezda. Morda je bila to domača mačka, ki je splezala do gnezda, morda je gnezdo odnesel vihar, morda ga je po nerodnosti poškodoval človek. V takem primeru mladiči, ki še ne znajo leteti, poskačejo iz gnezda. Največkrat najdemo mladiče kosov, ki pogosto gnezdijo v bližini človeka. Takšnega mladiča pustimo ali pa ga premaknemo na bližnje varno mesto, v gost grm ali živo mejo. Starši, ki so ob nevarnosti lahko odleteli in se rešili, bodo zanj še vedno skrbeli, mu prinašali hrano in ga s klici opozarjali na nevarnost. Če bi mladiča odnesli, bi njegovim staršem onemogočili, da naprej skrbijo zanj. Včasih mladiča iz gnezda izrinejo njegovi vrstniki ali pa ga ven vržejo starši zaradi shiranosti, ker je najšibkejši mladič v gnezdu ali se ga je lotila bolezen. Ta pojav je naraven, tako so preživeli mladiči bolj zdravi in močnejši, prepreči se širjenje bolezni. Ljudje z željo pomagati mladiča mnogokrat vzamejo iz narave in ga želijo sami do krmi ti in potem vrniti nazaj v naravo. Ta sicer plemenit namen se v praksi rad izjalovi, saj mladiča ne moremo niti približno tako dobro krmiti kot njegovi starši, da bi se normalno razvil. Poskus pomagati se ponavadi konča s pogi- nom mladiča. Če ptiček preživi, je pogosto vedenjski spaček. Tako z dobrim namenom naredimo več škode kot koristi. V redkih primerih je mladiču, ki je padel iz gnezda, res mogoče pomagati. Vendar preden ga vzamete iz narave, najprej počakajte in se prepričajte, da starši res ne skrbijo več zanj. V tem času dobro premislite, kakšne so možnosti za vzrejo ptička. Ali veste, s čim ga hranijo starši, ali imate doma primeren varen prostor zanj in dovolj časa, da se boste s vzrejo mladiča ukvarjali? Svetujem, da se pred odločitvijo posvetujete s strokovnjakom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki več ve o prehrani ptic in ima več izkušenj. Telefonska številka društva je 01 54412 30, sedež ima v Ljubljani na Prvomajski 9-Lep pozdrav! Zeleni Franček Vir: Revija Svet ptic, številka 2, junij 2001 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri zahvalah in malih oglasih. c NASVETI, ORGANIZACIJE, OGLASI FLOSARSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Svetovni flosarski kongres leta 2003 na Ljubnem Skupina predstavnikov Flosarskega društva Ljubno ob Savinji se je v dneh od 7. do 9- junija udeležila kongresa mednarodne flosarske zveze v Pragi. Delovno srečanje, na katerem so aktivno vlogo odigrali tudi ljubenski predstavniki, je prineslo želene sadove, za katere si na Ljubnem že dalj časa prizadevajo. Ob svečanem sprejemu v članstvo zveze je bila Ljubencem izredna čast izkazana s soglasnim sprejemom in odobravanjem ustanovnih članic zveze. Svetovnemu kongresu je bilo predstavljeno delovanje društva in tradicija flosarije na Ljubnem in v dolini. Posebno spoštovanje je bilo izraženo s sprejemom županje Anke Rakun pri županu “matere mest” - Prage. V želji po mednarodni uveljavitvi flosarske tradicije, kraja in doline je na Ljubnem že dalj časa tlela ideja o organizaciji mednarodnega kongresa, kar je s sklepom v Pragi tudi dejansko potrjeno za leto 2003 in predstavlja izhodišče za aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo te ni krst “zelenca”. Prikaz krsta je imel zelo dober odziv, zato je sodelovanje dogovorjeno tudi za v prihodnje. Istočasno je potekala predstavitev ljubenske flosarije, Flosarskega bala in organizacije svetovnega kongresa na zelo obiskani ter medijsko odlično pokriti prireditvi na mariborskem Lentu, kjer je poželo delo ljuben-skih flosarjev veliko pohval in zanimanja turističnih delavcev, kar je vsekakor pozitivna posledica delovanja Flosarskega društva Ljubno ob Savinji. Zelja ijubenskih flosarjev je organizacija svetovnega kongresa na območju kraja in doline, zato so z idejnimi rešitvami vabljeni vsi, ki lahko pripomorejo k izvedbi te, doslej največje prireditve pri nas. PIŠE: Milan Pogorelčnik Začetniki evropskega popotništva v Sloveniji so slovenski gozdarji, ki so pod vodstvom inženirja Milana Ciglarja ter pod pokroviteljstvom takratnega Splošnega združenja gozdarstva Slovenije in Planinske zveze Slovenije speljali prvo evropsko pešpot po Sloveniji. Slovenska gozdna gospodarstva so po ureditvi prve pešpoti v Sloveniji prevzela vzdrževanje Ciglarjeve poti od Drave do Jadrana. Čeprav imamo v Sloveniji po zaslugi planinskih društev več poti (transferzal), na katerih lahko ljudje s popotovanjem iz kraja v kraj od blizu spoznavajo naravne, kulturne, zgodovinske in narodopisne posebnosti Slovenije, sta za razvoj popotništva pri nas in za promocijo v svetu posebej pomembni dve poti. Prva je Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana (otvoritev je bila 22. maja 197 5 ), ki je vključena v Evropsko pešpot št. 6 (E 6) od daljnega Baltika do našegajadra-na. Druga je pot od Soče do Sotle (otvoritev septembra 1986), kije sestavni del Evropske pešpoti št. 7 (E 7), ki povezuje portugalske obale Atlantskega oceana s Črnim morjem. Tako kot je naše planinstvo od svojega začetka dalje s spodbujanjem ljudi za hojo v gore in Evropske pešpoti v Sloveniji gradnjo planinskih poti in postojank ohranjalo slovensko lice slovenskim goram, seznanja popotništvo po naših pešpoteh popotnika z njegovo domovino Slovenijo. S hojo mimo samotnih kmetij, od zaselka do zaselka, od vasi do vasi spoznavamo popotniki Slovenijo, ki ni samo dežela čudovite pokrajine ob Muri, zaobljenih in prijetnih gričev, mogočnih gorskih vrhov in dolin, enkratnega Krasa, tople in prijazne obale, ampak tudi dežela prijaznih in klenih ljudi. Ljudi, ki so na svoji zemlji preživeli številna huda obdobja in z ljubeznijo do zemlje ohranjali podobo svoje pokrajine. Prav zato sta planinstvo in popotništvo nepogrešljivi sestavini vzgoje mladega človeka in posebna šola ljubezni do domovine. V prvih letih po osnovanju pešpoti pri nas je bilo popotnikov na evropskih poteh veliko, zlasti veliko je bilo tujcev. Po letu 1990 je obisk tujih pohodnikov zaradi bližine kriznih območij skoraj povsem prenehal. Zdaj je obisk na poti v porastu. Vzdrževanje evropskih pešpoti smo do letos uspešno izvajali gozdarji. Do leta 1994 smo za pot skrbeli pod okriljem Gozdnih gospodarstev, kasneje v okviru Zavoda za gozdove Slovenije. Letos smo vzdrževanje poti predali markacistom pri planinskih društvih. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Nazarje velike in odgovorne naloge. Skozi vse te mednarodne potrditve negovanje flosarske tradicije končno dobiva svoje častno mesto in spoštovanje, ki so si ga prizadevanja predhodnikov tudi zaslužila. Vsem, ki so k temu dodali svoj delček, to pomeni osebno zadovoljstvo, da je kljub vsem težavam dosežen eden temeljnih ciljev: negovanje izročila očetov. Doseženo postavlja pred organizatorje seveda tudi zahtevne naloge. Želja Ijubenskih flosarjev je organizacija svetovnega kongresa na območju kraja in doline, zato so z idejnimi rešitvami vabljeni vsi, ki lahko pripomorejo k izvedbi te, doslej največje prireditve pri nas. Sicer pa so se ljubenski flosarji pred nedavnim znova podali na rajžo do Radeč, vendar tokrat z avtobusom, da so na Radeških splavarskih dnevih prikazaliofiginal- Letošnji 41. Flosarski bal prinaša veliko novih, svežih flosarskih dogajanj. Prireditve se bodo začele z mašo v nedeljo, 28. julija, v cerkvi sv. Miklavža, zavetnika vseh flosarjev, v Rastkah. Sledilo bo nadaljevanje s prikazom originalne tehnike vezave flosa v Vrbju, kjer bo flos tudi razstavljen, in flosarskim kvizom v torek, 31. julija. Eden od vrhuncev letošnjega bala bo četrtkova otvoritev flosarske zbirke, ki bo v bodoče tudi stična točka delovanja flosarskega društva. Osrednja prireditev se bo začela v nedeljo, 5. avgusta, ob 15.00 uri s povorko in prikazom starih običajev, udiranjem flosa, vožnjo s flosom ter krstom mladega flosa-rja. Sodelovanje so že potrdila vsa slovenska flosarska društva iz Radeč, Javnika in Maribora, prihajajo flosarji iz Francije, Avstrije, Italije in morda še od kod. FN VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA c Mojca SEMPRIMOZNIK s.p. Na trgu 3 3330 Mozirje TbL: 03/5831 981 O 0 01 3 VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA (Z2 MLADI BOBENĆEK D UREJA: Nastasja Kotnik Gornji Grad Kdo? Risali smo šolski in predšolski otroci iz Gornjega Grada, pred svojimi šolami in vrtci pa so asfaltne površ- slike, pri gospe Ostruh pa so mali šolarji in njihovi starši izdelovali brezove metlice. S čim? Slikali smo z fasadnimi barvami, da se bodo še v bodoče v okolici šole in vrtca dobro poznale naše umetnije. Kam? Na manjše asfaltne površine. “Tudi najmiajši radi ustvarjamo." (foto: Vanja Hofbauer) Kaj? Različne delavnice s pomočjo staršev. Kdo? Ga. Grudnik, g. Trbovšek, ga. Ostruh, šestošolke in seveda - mali šolarji. Kdaj? V petek, 25. maja. Kje? Pred vhodom v vrtec, dovozom v šolo in telovadnico. Zakaj? Da polepšamo in popestrimo naš kraj, pa tudi zaradi zaključka letošnje male šole. Kako? Predvsem smo packali s pomočjo gospe Suzane. Šestošolke smo otrokom iz vrtca oz. male šole naslikale osnovo (z belo, rjavo in rožnato barvo), oni pa so naše umetnije pobarvali z najrazličnejšimi barvami. G. Trbovšek Med izdelovanjem lesenih izdelkov smo se prijetno zabavali. (foto: Vanja Hofbauer) Gornji Grad je z risbami mladih risarjev dobil živahnejši izgled. (foto: Franci Kotnik) ine popestrili tudi učenci OŠ Nova Štifta in otroci iz bočke-ga vrtca. Bilo nas je okrog 50. Kdaj? 23. junija. Začeli smo ob pol desetih, končali pa približno ob enih oz. pol dveh. Aktiv kmečkih žena nam je pripravil in pripeljal malico. Kje? Pred šolo, galerijo in avtobusno postajo. Zakaj? Naša tema je bila 70. obletnica čebelarstva, čebelarske dejavnosti, v okviru občinskega praznika pa so bile organizirane tudi te delavnice. Kako? Z obilico dobre volje. S čim? Z barvnimi kredami. Kam? Na asfaltne površine. (Na moja vprašanja je odgovarjala gospa Anica Kolar.) OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Spominska knjiga zgornjesavi njski h šol Mladi likovniki vseh zgomjesavinjskih šol z mentorji so se zadnji majski ponedeljek v Mozirju zbrali zaradi prav posebnega vzroka. Svoje ideje so s pomočjo oblik in barv prenesli na pročelje osnovne šole in s tem ustvarili svojevrstno spominsko knjigo, polno lepih misli in želja. Ustvarjalne ideje mladih umetnikov so bile namenjene delu v šoli, spoznavanju novega, v veliki meri pa tudi hrepenenju po bližnjih počitnicah. Snežno bela,poparihurahustvarjanjapapopol-noma prebarvana južna stena šolske stavbe je postala simbol povezovanja med šolami, ki ga je sicer vse manj. Lokalna samouprava je posegla tudi na to področje, kar nikakor ni dobro, saj vse šole v prvi vrsti delujejo v dobrobit otrok, v razvoj njihovega znanja in spoznavanja družbe. Znanje pa ne poz-nameja, kakor naj jih ne bi poznalo tudi prijateljstvo med učenci in učitelji. Benjamin Kanjir Mladi likovniki so kreativno porisali južno steno mozirske šole (foto: Benjamin Kanjir) OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Mladi literati in podjetniki združili moči Rečiški osnovnošolci so ob zaključku šolskega leta pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili nekaj drobcev iz prvega leta delovanja šole ter nov časopis, ki so ga ustvarili. Člani podjetniškega krožka podmentorstvomravnateljice Vlaste Poličnik so predstavili svoje delo in projekt trženja šolskega časopisa “Novice (i)z (OŠ) Rečice”. V krožek so bili vključeni le osmošolci, ki so se v trideseturnem izobraževanju pod vodstvom Roka Žagarja naučili izdelati poslovni načrt za trženje šolskega časopisa Novice z Rečice. Svoje delo so povezali z literarno novinarskim krožkom, ta pa je izdelal časopis. Kot plačilo za vloženi trud v krožku je sledilo povabilo za sodelovanje na forumu mladih podjetnikov v Novi Gorici, kjer so svojo nalogo, šolo in kaj Uidi predstavili. Ob dobrem nastopu so si pridobili nove izkušnje. Člani literarno novinarskega krožka pod vodstvom Polonce Kolenc so se pri svojem delu posvečali literarnemu in novinarskemu sklopu. Oba sklopa sta prispevala k poglavitnemu cilju, to je priprava in izdaja šolskega glasila. Mladi novinarji so poskušali spremljati sprotna drobna dogajanja na različnih področjih, tako v šoli kot v krajevni skupnosti. Rezultate svojega dela, obogatene s prispevki ostalih učencev, so predstavili v glasilu. Sadovi članov literarnega krožka so biliplodtrženjamladih podjetnikov. Ti so se trudili in se bodo tudi v prihodnje, da čim več izdelkov pride do končnega potrošnika - bralca. Rezultate skupnega dela sta pohvalita tudi župan občine Mozirje Jože Kramer in predsednik krajevne skupnosti Rečica Peter Kolenc. Marija Sukalo Nov album IVANE BANFIČ z naslovom »Ona zna« nekoliko zamuja in bo na naše police prišel v mesecu juliju. Ivano smo lahko videli kot gostjo v Zoomu 17. maja, kjer je predstavila singl »Žena zna«. Skupaj z albumom prihaja tudi kolekcija novih, vročih fotografij atraktivne hrvaške pevke. Vse bolj popularni duet LUNA bo nastopal na letošnjih Melodijah morja in sonca. Prireditev se bo odvijala 21. julija v Portorožu, n r. prvem programu TV Slovenije pa si bomo lahko ogledali prenos v živo. Prihaja pa tudi njun nov singl z naslovom »Oko moje plavo«. Brit-pop skupina ASH se je vrnila s Kube, kjer je snemala videospot za skladbo »Sometimes«. Člani skupine pravijo, da so s prodajo svojega albuma izjemno zadovoljni in da se takšnih prodajnih rezultatov niso nadejali. Glede na njihovo veliko priljubljenost tako doma v Angliji kot tudi drugod v Evropi pa pri nas o njih še vedno ne vemo dovolj. ASH se s svojim novim videospotom že pojavljajo na MTV-ju. Končno smo dočakali posebno izdajo novega albuma Outrospective skupine FAITHLESS, ki je bila prvotno namenjena samo angleškemu tržišču, kar bi bila sicer velika škoda, saj ima skupina Faithless tudi pri nas veliko oboževalcev. V zvezi z njihovim albumom bodo v založbi Menart v kratkem pripravili nekaj promocijskih aktivnosti. Alenka AEROBIKA V NAZARJAH Za zaključek z raftom po Savinji Aerobika z elementi high low in tae bo je potekala od oktobra do konca maja, obiskovalo pa jo je od 10 do2 5 udeleženk - žensk v najlepših srednjih letih - dvakrat tedensko po eno uro. Z vadbo so začele v gradu Vrbovec, v sedaj že bivši dvorani Glasbene šole Nazarje. Z nenadnim začetkom adaptacije prostora so ostale brez vadišča, nadaljevale so v jedilnici nazarske osnovne šole, za kar gre zahvala ravnatelju Antonu Smrketu. Z odprtjem športne dvorane se je vadba preselila vanjo. Sicer pa namen vadbe ni bilo hujšanje ampak krepitev mišic, pridobivanje kondicije in preprečevanje bolečin v hrbtenici in sklepih rok in nog. Končna posledica intenzivnosti je seveda bila tudi izguba kakšnega kilograma. Vodja aerobike, Špela Kračun, po poklicu višja fizioterapevtka, je povedala, da se bo Savinja, prihajajo “aerobičarke”! (foto: Zdenka Gračner) Intenzivnost se je zaradi vse boljše kondicije stopnjevala. Na koncu so udeleženke osvojile nekaj zanimivih kombinacij tae bo-ja, pri katerih je bilo tudi največ potenja. Sistem vadbe je vsakokrat zajel celo telo; krepitev trebušnih, hrbtnih, mišic rok in nog ter krepitev kardiovaskularnega sistema. Bilo pa je tudi veliko zabave, kar sprošča večje število hormonov sreče (endorfinov), ki pospešujejo razgradnjo maščob in oblikovanje celega telesa. jeseni poleg aerobike, začela tudi telovadba za starejše ženske, ki bo namenjena razgibavanju sklepov in preprečevanju osteoporoze, razmišlja pa se tudi o telovadbi za najmlajše iz vrtca. Za zaključek se je osem najbolj vztrajnih »aerobičark« podalo na rafting na Savinjo, kjer so izkazovale svojo pridobljeno moč v boju z brzicami in se tudi okopale v reki pri 12 stopinj ah Celzija. Avgust Robnik STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Rihterju zmaga z MK puško Gornjegrajski strelci sose pred počitnicami prvo julijsko nedéljopomer-ili še v streljanju z malokalibrsko puško v klečečem stavu. Med dvajsetimi nastopajočimi jebil najboljši Mato Rihter s 66 krogi, drugi je bil Marko Mlinar s tremi krogi manj, tretji pa Borut Kolar s 55 krogi. Prijazno Vas vabijo 1. občinski praznik občine Solčava in 9. dnevi turizma na Solčavskem 27. - 29. julij 2001 PETEK. 27. JULIJ 12.00 Otvoritev razstav ročnih del, domačih jedi, zdravilnih zelišč, gobarske razstave, lovske razstave 17.00 Ogled občinskih prostorov, prenovljenega športnega igrišča in obnovljene vasi 21.00 Multimedijska projekcija »Solčavsko skozi čas« 22.00 Zabava z ansamblom Mešani občutki SOBOTA. 28. JULIJ 9.00 Turnir v malem nogometu - memorial Ipavec -Gregorc Prihod Kumske konjenice na Solčavsko 18.00 Slavnostna povorka in blagoslovitev nove avtocisterne 20.00 Zabava z ansamblom Fantje treh dolin 21.00 Predavanje in prikaz diapozitivov Davo Karničar -Everest 2000 NEDELJA. 29. JULIJ 9.00 Prihod »vlaka« v Solčavo 10.00 Prijateljstvo ne pozna meja... - Predstavitev turistične ponudbe sosednjih občin: Črna na Koroškem, Jezersko, Luče ob Savinji, Železna Kapla - Kulturni program, v katerem bodo sodelovali: solčavska rogista, citrar Alojz Lipnik, harmonikaš Miha Prušnik, otroška folklorna skupina Jezersko, komorni pevski zbor »VIVA LA MUSIČA« 15.00 Srečolov 16.00 Zabava z ansamblom DORI V SOBOTO IN NEDELJO: Včasih so delali tako... na Kmetiji Žibovt, Logarska dolina 24: - ročno tkanje (ga. Majda Mrzel), - planšar Andrej, - pastirska malica Predstavitev ovčjerejskega društva Raduha Vodenje po Naravoslovno etnografski poti po Logarski dolini, zbirno mesto ob 10. uri na začetku poti na parkirišču v Logu Multivizijska predstavitev Solčavskega v hotelu Plesnik, ob 11. uri VSE DNI PRIREDITVE: Predstavitev solčavskih čebelarjev in pokušnja medenih dobrot Lovska razstava in pokušnja dobrot iz lovske kuhinje v Lovskem domu Ogled muzeja Potočke zijalke v gostišču Firšt Plezanje po umetni plezälni steni pred Zadružnim domom v Solčavi Kuhanje oglja pri oglarski bajti v Logarski dolini Jahanje in vožnja s kočijo, polet s padalom nad Logarsko dolino v tandemu Urnik razstav: petek: od 12.00 do 21.00, sobota in nedelja: od 9.00 do 21.00 DOBRODOŠLI! Informacije: Občina Solčava, tel.:03/838 27, 50 e-mail: obcina.solcavaOisiol.net. Turistično društvo Solčava tel.:03/ 839 0710, e-mail: info.solcavaOsiol.net. Logarska dolina d.o.o., tel.: 03/ 838 90 04, e-mail: loaarska.dolinaOsiol.net ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI KORZIKA 2001 »Pot pod noge, krepimo srce« Pod navedenim geslom je športno društvo Lipa iz Šmartnega ob Dreti zadnjo junijsko nedeljo pripravilo tradicionalni pohod na Menino. Najbolj zvesti udeleženci pohoda so izračunali, da je bil letošnji že 2 5. po vrsti, torej gre v tem primeru za pohvale vreden običaj, ki bo sodeč po odzivu krajanov trajal še dolga leta. Okrepčilo po prihodu na cilj je bilo več kot dobrodošlo (foto: Franci Kotnik) Udeležencev pohoda, ki so se po startu pri lovski koči v Stroniku znova zbrali na planini pri »debeli bukvi«, je bilo tokrat namreč kar stodvanajst. Večina kajpak Šmarčanov, nekaj pa je bilo tudi Nazarčanov, ki po markirani poti, ki jo je uredilo nazarsko planinsko društvo, vse raje zahajajo v »planinski raj« na Golem vrhu in Šavnicah. Ob slastnem srnjakovem golažu, za katerega so poskrbeli člani lovske družine Dreta, so se udeleženci pohoda v prelepem pomladanskem vremenu nadihali svežega zraka in sproščeno pok-lepetali. Organizatorji so v sodelovanju s šmarskimi gasilci in podjetjem Artemida poskrbeli tudi za hladno pijačo in glasbo, torej ni nihče z Menine odšel nep-otešen. Po zagotovilu predsednika ŠD Lipa Šmartno ob Dreti Adija Goveka bo tudi v prihodnje tako. Franci Kotnik LIGA MALEGA NOGOMETA BSH NAZARJE Skladiščniki najboljši na ■ - |V V igrišču Privrženci malega nogometa v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati so že peto sezono zapored izpeljali ligo malega nogometa na igrišču v Nazarjah. Sodelovalo je osem ekip: II Štuk, Bela hiša, Mojstri, Elektromotor, Vzdrževanje, Qm, Tehnologi in Skladišče. Dosedanji prvaki po sezonah so bili: 1996/97 Bela hiša, 1997/98 Vzdrževanje, 1998/99 Qm, 1999/2000 Montaža in letos 2000/01 Skladišče. Rezultati zadnjega, 14. kola, 14. junija: Elektromotor : Vzdrževanje 3:1, Bela hiša : II Štuk 1:2, Montaža : Skladišče 0:1, Qm : Tehnologi 4:2. Končni vrstni red: 1. Skladišče 35, 2. Qm 33, 3- II Štuk 27, 4. Montaža 21,5. Elektromotor 18,6. Tehnologi 12,7. Vzdrževanje 7, 8. Bela hiša 3 točke. KF Dihati na škrge Ko pomlad pihne zimi za ovratnik in po dolinah vse zacveti od življenja, se proti sredozemskemu otoku odpravijo trume kombijev in avtomobilov iz Evrope,- naložene s plastičnimi čolni. V kor-ziških hribih se topi sneg, kar proti morju požene množico hudourniških rek, bolje rečeno podivjanih grabnov, ki privabijo kajakaške ekspedicije od vsepovsod. Letošnja posadka iz Savinjske naj bi bila po prvotnih načrtih številčnejša, ker pa imajo stvari tendenco, da se tu in tam »sfižijo«, je pri odhodu štela samo dva člana, in sicer brata Francija in Klavdija Strmčnik iz Luč. Kljub temu, da ne štejeta pretirano število let, jih že vsak po deset sedita v kajaku. Razlog je videti očiten, saj je njun oče eden pionirjev kajakaštva na Savinji. Kakorkoli že, po osmih urah vožnje po suhem in štirih urah s precej dragim trajektom je odprava (Klavdijeva boljša polovica je bila zadolžena za logistiko) prispela na otok svinj in kajakaške mrzlice. Franci je povedal, da se veslanje odvija pretežno na nadmorski višini 1.000 do 500 metrov, značilnost ko-rziških rek pa so veliki padci v kaska- Fango,Vecchio in tri najlepše: Fiume Grosso, Liamone in Rizanesse. Dnevno sta v čolnih prebila povprečno štiri ure. Odpravo sta zaključila brez polomljenih vesel in ostale opreme, buško je dobil le Klavdijev čoln pri trdem pristanku preko deset metrov visokega slapu na Rizanesse-ju. Voznik je ostal nepoškodovan. Tudi kakšnega plavanja si nista privoščila, to početje je lahko zaradi narave rek nevarno, zato je potrebno pri morebitnem prevračanju, čoln in sebe obenem, z eskim- Značilnost korziških rek so številni padci (foto: F. Strmčnik) dah. Veslala sta po odsekih šestih rek, težavnosti do 6. stopnje (za primerjavo: katarakt Savinje nad Strugami nosi oceno 4+), kar pomeni skrajno zahtevno veslanje, ki terja obilo znanja, pa tudi sestavino, ki ji rečemo »imeti jajca« ali pogum. Obiskala sta torej reke Golo, skim obratom čimprej spet postaviti v pravi položaj. Prenočevanje je potekalo »na divje«, Korzičani niso pretirano »pridkani« in evropski in okoli tega ne komplicirajo preveč, kampi pa se tudi ne ponašajo s kakšno čistočo. Avgust Robnik Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče 031/65-87-84 Delovni čas: ponedeljek: zaprto, torek in sreda: od 8.00 do 16.00 četrtek in petek: od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 sobota: od 8.00 do 13.00 ure ŠPORT POGOVOR Z NATAŠO BURGER, PODPREDSEDNICO KK VENIŠE »Lahko rečem, da smo na pravi poti« Pred kratkim je bila na Venišah konjeniška tekma za pokal Slovenije. Takšna in podobne prireditve se na ranču Burger vrstijo iz meseca v mesec. Za vsako pa seveda stoji skupina ljudi, ki skrbijo, da vse poteka po načrtih. O njih smo povprašali Natašo Burger, ki je »hrbtenica« dogajanja na Venišah. - Ranč Burger je zavoljo dobrega dela že zdavnaj dobil svoje mesto v športno-turis-tični ponudbi Zgornje Savinjske doline. Kje so začetki vašega dela in ljubezni do konj? Pred približno šestimi leti sem prišla v Slovenijo. Vse mi je bilo novo, še posebej mi je oviro predstavljalo nepoznavanje slovenskega jezika. A prav vse mi ni bilo novo. Ljubezen do konj je živela v meni že iz otroških let. Pa tudi v Nemčiji sem že jahala. Ko sem prišla v Slovenijo, na Veniše, sem se s konjeništvom in konjeniškim športom začela intenzivneje ukvarjati. Sedaj praktično vodim vse posle v zvezi s to ponudbo, ki jo imamo na Ranču Burger. - Ranč Burgerje zaživel že pred leti. Kdaj ste se odločili za tako velik korak, prišli v Slovenijo, poiskali primerno lokacijo in pričeli z razvojem konjeništva na tem prostoru? Mama Cveta je iz Kokarij in že kot mlado dekle je poznala Veniše. Ob vračanjih domov je izvedela, da so Veniše naprodaj in z očetom Francem sta jih kupila. To je bilo v letu 1987 in tako se je začelo. Najprej je bilo potrebno obnoviti poslopja, na starih temeljih so zrasla nova, ki so danes namenjena tudi turizmu. - Kako pa vas je sprejela okolica? Imajo v občini Nazarje dovolj posluha za vaše delo, konec koncev obišče ta kraj množica turistov prav zavoljo vašega dela? Mama je sprva mislila, da bi ostala kmetija v mirni dejavnosti, da bi se vračali v mir in tišino. Ampak danes se je turistično in športno rekreacijsko delovanje na Venišah močno razmahnilo in skoraj ne mine dan brez turistov, brez živžava. Okolica nas je dobro sprejela. Mogoče omenim le zavist, ki pa je Slovencem tako lastna, so mi povedali. Nekaj zavisti je bilo, ampak se na to dosti nismo ozirali. Kot sem omenila, starši niso imeli namena tako razširiti dejavnosti, vodilo je bila želja iz okolice. Ampak pri želji je tudi ostalo, vso financiranje in vse investicije so bile samo s strani staršev. Občina Nazarje nam stoji ob strani in konjeniškemu klubu Veniše pomaga s finančnimi dotacijami ter pri organiziranju večjih prireditev. Morda pogrešamo, da bi se občinski funkcionarji več udeleževali velikih prireditev, ki jih prirejamo. Morda omenim na tem mestu tudi to, da smo z razširitvijo dejavnosti odprli tudi nova delovna mesta, kar je občini samo v dobro. Ranč Burger ni poznan le po vzgoji dobrih konjev. Nekako pred tremi leti je tu zaživel konjeniški klub Veniše, ki združuje mnoge dobre tekmovalce. Poleg tega, da zastopajo klub na tekmovanjih širom Slovenije, dosegajo odmevne rezultate in s tem promovirajo dobro delo in odlično zastavljene cilje. Konjeniški klub Veniše smo ustanovili konec leta 1998 predvsem zaradi želje in potrebe, da lahko domači tekmovalci tekmujejo pod svojim imenom. Poleg tega je to pravna oseba, preko katere lahko urejamo tudi vse potrebno za organizacijo tekmovanj. V Sloveniji je konjeniški šport premalo propagiran, predvsem zaradi tega, ker mnogim tekmovalcem zadostuje, da tekmujejo, ob tem pa pozabljajo na propagando, na vse tisto, kar sodi zraven tega športa. V našem klubu dosti damo na obveščanje javnosti o naši dejavnosti, saj le tako pridobimo sponzorje, od katerih je odvisen naš obstoj. Nataša Burger (foto: Benjamin Kanjir) V klubu smo si zastavili program (treningi in tekmovanja, rekreacija, propagiranje konjeniškega športa, druge spremljevalne dejavnosti, dnevi odprtih vrat, kjer pokažemo svojo dejavnost, predvsem pa organizacija različnih tekmovanj), ki ga skušamo čimbolje realizirati in doslej nam je to uspelo. Tudi po zaslugi medijev, ki spremljajo našo dejavnost ter o njej pišejo in poročajo. - Na ranču vsako leto organizirate več tekmovanj, na katerih je zaslediti tudi mednarodno konkurenco. Eno izmed njih je bilo prav v začetku tega meseca. Kako se lotevate tako trdih orehov? Po pravici povedano težko. Finančno smo močno odvisni od sponzorjev, ki pa nam na srečo precej stojijo ob strani. V zameno jim nudimo tudi oglaševanje ter jih omenjamo na vseh mogočih mestih. Vsakemu skušamo vsaj nekako povrniti njegov prispevek. Sicer pa se organizacija tekmovanja začne že pol leta prej, saj je potrebno pridobiti najprej finančna sredstva, šele potem lahko z njimi razpolagamo in vidimo, kako se nam bo računica izšla. Ob tekmovanju je mnogo dela, ampak na koncu, ko je vse za nami, smo lahko samo zadovoljni. In to nas žene naprej, da delamo in se lotevamo vedno novih izzivov. V začetku julija je bila tekma v preskakovanju ovir za Pokal Slovenije. Tekme so se udeležili tudi tekmovalci s Hrvaške in povabljeni so bili tudi iz Jugoslavije, vendar so morali sodelovanje odpovedati zaradi težav pri prehodu meje. Sicer pa smo z udeležbo na tekmovanjih izjemno zadovoljni. - Tekmovalci in njihovi spremljevalci od organizatorjev zahtevajo samo najboljše. Vi ste poznani po tem, da jim to tudi ponudite. Konec koncev to dokazujejo mnogi obiskovalci teh prireditev. Tako je. Naša dejavnost postaja vse bolj obsežna in tudi udeležencev je vedno več. Tako tekmovalcev kot tudi obiskovalcev. Spet moram na tem mestu omeniti medije. Vi nam krepko pripomorete in hvaležni smo vam za to. Obenem pa je ambient in narava na Venišah lepa. Sicer je to moj dom, ampak pohvale slišimo tudi s strani obiskovalcev. Pomembno je skrbeti tudi za zunanji izgled, kajti ta je ponavadi tisti, ki obiskovalcu ustvari prvi vtis. In redkokdo gre z Veniš nezadovoljen. Še naj večje priznanje pa je to, da se ljudje vračajo k nam. - Vsako leto organizirate dan odprtih vrat. Na njem širšemu krogu obiskovalcev ranča predstavite svojo dejavnost. Se vam zdi, da ste na pravi poti in da izpolnjujete cilje, ki si jih postavite na letnih občnih zborih? Letni občni zbor imamo ponavadi v začetku leta, kjer pregledamo pretekle dejavnosti in načrtujemo delo vnaprej, tudi v finančnem pogledu. Poleg tega je občni zbor najvišji organ kluba, kjer sprejemamo tudi nove tekmovalce, ki jih je trenutno v klubu 16, od tega 12 aktivnih. Dan odprtih vrat je postala že kar tradicionalna dejavnost. Na velikonočni ponedeljek »odpremo« vrata in se predstavimo z našo dejavnostjo. Vsakokrat pripravimo tudi program v popoldanskem delu, ki ga zaključimo s klubsko tekmo, ponavadi pa dopoldne povabimo v goste kakšnega strokovnjaka, ki pripravi predavanje na strokovno temo konjev, njihove prehrane, oskrbe, bolezni in še kaj. Teh predavanj se ponavadi udeleži veliko ljudi, ki jih tema zanima. Prav tako so ljudje navdušeni nad praktičnimi prikazi, ki sledijo predavanjem. Lahko rečem, da smo na pravi poti in veseli nas, da delujemo v skladu z zakonom in sledimo ciljem, ki si jih sproti zastavljamo. Vmes naredimo tudi evalvacijo dela in po potrebi smer korigiramo, tako da vedno sledimo tistemu, zaradi česar sploh konjeniški klub obstaja. - Pred časom se je veliko govorilo in pisalo o projektu, kije pred vami. Gre za pokrito jahalnico, ki bi zapolnila veliko praznino, ki vlada v Sloveniji na tem področju. Kako je s tem sedaj? Mogoče bi popravila o tej praznini. V Sloveniji so pokrite jahalnice, tudi dobre in velike, ampak na našem področju daleč okrog takšne ni. Predvsem pride pokrita jahalnica v poštev v zimskem, hladnejšem, deževnem času, ko je jahanje na prostem onemogočeno. Prav tako je onemogočeno organizirati tekmovanja, s tem objektom pa bo postalo tudi to lažje. Morda se je pred časom o tem res več pisalo, čeprav bi se morda moralo pisati še več med tem časom, ko smo pridobivali dokumentacijo. Kdor je že kdaj iskal dokumentacijo in urejal papirje, ve, kako zamudno in dolgotrajno je to delo. Mi imamo urejeno vso dokumentacijo. Predali smo jo v državne mline, zato je sedaj vse v njihovih rokah, kdaj bomo izkopali temelje in začeli z delom. - Leto, ki se je že prevesilo v drugo polovico, bo gotovo postreglo še s kakšno prireditvijo, ki jo boste organizirali v konjeniškem centru na Venišah. Nam zaupate, kaj še pripravljate? Letos je za nami večja tekma, torej za Pokal Slovenije. Konec julija, v začetku avgusta nas čaka še tekma v preskakovanju ovir in vožnja s kočijami, točnega datuma še nimamo določenega, a sigurno boste o dogodku obveščeni. V jeseni nas čaka še tekma v preskakovanju ovir za mlade konje, na katero smo povabili nemškega sodnika. Na tej tekmi se bo ocenjevala tehnika konja in stil. Obe prireditvi bosta zanimivi, gotovo se bo našel še kakšen dogodek, morda kakšna klubska kostanjeva tekma ali kaj podobnega. Prav gotovo pa je v prioriteti udeležba naših tekmovalcev na vseh tekmah, ki so skoraj vsak vikend organizirane po vsej Sloveniji. - Ob koncu pogovora bi spregovorila še o vaših željah. Česa si želite, kaj so vaši cilji, kam segajo vaše želje v razvoju ranča Burger na Venišah? Ranč Burger se vedno bolj turistično odpira, medtem ko konjeniški klub dosega vedno večje uspehe, naj bo pri organizaciji, naj bo pri tekmovanjih in doseženih uspehih. V lanskem letu smo bili kot klub na 5. mestu v Sloveniji, kjer je veliko klubov in društev, ki imajo isto ali podobno dejavnost kot mi. To je pohvalno. Želimo si obdržati vsaj to mesto, veseli bomo in trudili se bomo, da bomo to mesto še zvišali. Želimo, da bi doprinesli svoj delež k populariziranju konjeniškega športa v Sloveniji, ki je na nezavidljivo nizki ravni (po zanimanju in interesih). Morda omenim tudi mačehovski odnos Konjeniške zveze Slovenije do svojih klubov, ki bo morala precej spremeniti svoj način poslovanja, saj se časi vedno bolj spreminjajo, v slabo se spreminjajo in bo potrebno imeti nekoga, na katerega se boš lahko zanesel, ne pa od njega dobival polena pod noge. Če dobro izdelaš strategijo, skoraj ne more spodleteti. Za sklep bi izdala še skrito željo, da bi v bodoče lahko organizirali veliko mednarodno tekmo CSI, ki je bila letos v Velenju. Za takšno organizacijo je potrebno veliko denarja in upamo, da nam bo nekoč uspelo. Vse te želje za sabo prinesejo višjo kvaliteto na športnem, turističnem in še kakšnem področju. To pa je v interesu vseh nas. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir “Želimo, da bi doprinesli svoj delež k populariziranju konjeniškega športa v Sloveniji, ki je na nezavidljivo nizki ravni (po zanimanju in interesih). Morda omenim tudi mačehovski odnos Konjeniške zveze Slovenije do svojih klubov, ki bo morala precej spremeniti svoj način poslovanja.” VRTEC MOZIRJE Otroci in starši na ciciolimpiadi Eden izmed pomembnih dejavnikov pri razvoju otrok je tudi ukvarjanje s športom oziroma rekreacijo. Zavoljo tega so se vzgojiteljice za zaključek šolskega leta odločile, da za vse otroke in starše pripravijo igre cici-olimpiade. Na travnatem igrišču poleg mozirske osnovne šole se je 15. junija popoldan zbrala pisana množica športno navdihnjenih družin. Med sabo so se “pomerili” v kar petih disciplinah, in sicer v štafetnem teku, metu na koš, skoku v daljino, teku z vrečami in vlečenju vrvi. Obilo smeha in pa seveda obvezne medalje za vse sodelujoče so botrovale dobri volji in energiji športnega duha. Benjamin Kanjir OBČINA LJUBNO IN ORGANIZACIJSKI ODBOR PRIREJATA 41. TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL, KI BO OD 28. 7. DO 5. 8. 2001 Sobota 28.7.2001 ob 17. uri Praznovanje 10. obletnice osamosvojitve Slovenije in 115. obletnice PGD Ljubno ter krst orodnega vozila ob 19.30. uri Zabavni večer z ansamblom ROGLA Nedelja 29.7.2001 ob 14. uri Sveta maša v čast sv. Nikolaju, zavetniku flosarjev, v cerkvi v Rastkah ob 16. uri Srečanje domačih godcev v gostilni Na Produ Ponedeljek 30.7.2001 ob 17. uri Praznovanje 99. rojstnega dne pri najstarejši občanki ob 18. uri Otvoritev asfaltne ceste v Zarazborju Torek 31.7.2001 Ob 10. uri Vezanje flosa v Vrbju ob 19. uri Flosarski kviz v Kulturnem domu Sreda 1.8.2001 ob 16. uri Otvoritev modernizirane ceste v Savino Začetek teniškega turnirja za pokal flosarja pri ŠC Jakop Četrtek 2.8.2001 ob 17. uri Predstavitev projekta: Revitalizacija trškega jedra v Kulturnem domu ob 18. uri Turnir v kegljanju za pokal flosarja Kegljišče Ermenc ob 19. uri Otvoritev muzejske zbirke o flosariji na Ljubnem ob Savinji v Petkovi hiši na Placu ob 21. uri Nočni pohod na Rajhovko z odhodom iz Vrbja Petek 3.8.2001 ob 15. uri Turnir v malem nogometu za pokal flosarja na Forštu ob 19. uri Praznovanje občinskega praznika, podelitev občinskih priznanj, prikaz starih običajev: Vrnitev flosarjev z rajže ob 21. uri Flosarski večer z domačimi godci in pevci pred Kulturnim domom. Za dobrote ljubenskih kmetij bo poskrbelo društvo Komen Sobota 4.8.2001 ob 9. uri Turnir v malem nogometu za pokal flosarja na Forštu ob 9.30. uri Otvoritev prenovljenega skakalnega centra in tekmovanje v smučarskih skokih za slovenski pokal in pokal flosarja ob 18. uri Vlcersko tekmovanje s starim orodjem v Vrbju ob 20. uri Flosarski večer WERNER s skupino ŠARM Nedelja 5.8.2001 ob 10. uri Odprto prvenstvo Ljubnega v šahu v Planinki ob 15. uri Flosarska povorka s prikazom starih običajev skozi kraj ob 17. uri Flosarski krst, pozdrav flosarjev iz Slovenije, Francije, Avstrije in Italije ob 19. uri Flosarski večer z ansamblom ZASAVCI ČRNA KRONIKA • NESREČA JADRALNEGA PADALCA Gornji Grad: 30. junija dopoldan se je pri spustu z Lepenatke huje telesno poškodoval jadralni padalec M. 0. iz Velenja. Padalcu je veter zaprl padalo, tako da je prosto padel z višine okoli 20 metrov. Bila mu je nudena zdravniška pomoč, kasneje pa je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. • Z AVTOM TRČILA V KOLESARJA Gornji Grad: 1. julija popoldan se je izven naselja Dol na regionalni cesti Radmirje-Črnivec zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. 43-letna M.B. iz Domžal je vozila v smeri iz Gornjega Grada proti Črnivcu. V preglednem levem ovinku je vozila z neprilagojeno hitrostjo, zapeljala na bankino, nato pa bočno drsela proti nasproti vozečemu kolesarju, 46-letne-mu J. F. iz Gornjega Grada. V slednjega je trčila, zato je padel na travnik in pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Voznica je pri preizkusu alkoholiziranosti napihala 1,3 promile alkohola, za svoje dejanje pa se bo morala zagovarjati pri sodniku. • TATVINA KOLESA Z MOTORJEM Ljubno: 2. julija je G. J. z Ljubnega policistom sporočil, da mu je bilo preko noči ukradeno kolo z motorjem, znamke Tomos BT 50. Policisti so storilcu že na sledi. • AKTIVNI NOČNI NEPRIDIPRAVI Mozirje: V noči s 3- na 4. julij so bili nepridipravi v Mozirju zelo aktivni. Na avtobusni postaji so vlomili v lokal Fani in odnesli nekaj menjalnega denarja in cigaret. F.K. so oškodovali za okoli 8.000 SIT. V bližini omenjenega lokala je bilo vlomljeno tudi v diskont Jata. Neznanci so na škodo P.Z. iz notranjosti odtujili radiokasetofon, vreden okoli 10.000 SIT. V isti noči so pridaniči obiskali še restavracijo Gaj. Iz notranjosti so odtujili večjo količino cigaret in alkoholnih pijač ter s tem Zadrugi Mozirje povzročili za okoli 35-000 tolarjev škode. • ZAGORELA ELEKTRO OMARICA Mozirje: 7. julija dopoldan je prišlo do požara v elektro omarici na fasadi stanovanjske hiše, last B.F. iz Ljubije. Požar je pogasil lastnik sam, kljub temu pa je nastalo za okoli 100.000 SIT škode. • MOTORIST IZGUBIL ŽIVLJENJE Mozirje: 8. julija okoli desete ure zvečer se je izven naselja Mozirje na regionalni cesti zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. 2 5-letni J. M. iz okolice Mozirja je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Nazarij proti Mozirju. Izven naselja Mozirje je v levem preglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal 31-letni J. Z. iz Homca. V silovitem čelnem trčenju je voznik motornega kolesa, ki ni uporabljal varnostne čelade, na kraju nesreče podlegel poškodbam, lažje pa se je poškodoval sopotnik v osebnem avtomobilu, 20-Ietni A. B. Kot sonce še žari nevgasno in svet oživlja z visočin, svit tvojih del sijal bo jasno in nam pomlajal tvoj spomin. (S. Gregorčič) V SPOMIN dobri mamci, babici in prababici Vidi KOLENC iz Spodnje Rečice Devet let te že ni med nami, vendar se te radi spominjamo. Vsem, ki se radi ustavite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN 30.7. mineva že 9 let, odkar te, dragi Miran, ni več med nami. A kljub temu si še vedno tu. Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate! Mama Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Ane PIKL iz Šmiklavža 1915-2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje ter darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala dr. Blažič-Lipnik, župnikoma gospodu Lojzu Ternarju in Ivu Suhoveršniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pogosto si v naših mislih, a vedno v naših srcih. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama Ida ROZONIČNIK (1935-2001) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani ter nam ponudili in izkazali pomoč. Zahvala tudi sestri Sonji za požrtvovalno delo in obiske, duhovnikom: domačemu župniku Ivanu Suhoveršniku, sosedu p. Christianu Gostečniku in Ferdu Luknarju za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem, Andreju Mikeku ter govorniku Antonu Acmanu in ostalim. Vsi njeni Mene ni požela kosa. Bil sem kot v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetelplamen. (A. Gradnik) ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi sin in brat Franc NADVESNIK (15.7.1961 -13.6.2001) Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ga v teh dneh spomnili z lepo mislijo. Iskrena hvala sosedom, gospodoma Bernardu Petku in Jožetu Kaker-ju, vsem sorodnikom, našim sodelavcem iz Ete, d.d., Jate - Reje, d.d., Rihter, d.0.0., gospodu župniku in cerkvenim pevcem, ki so se s pesmijo poslovili od njega. Hvala gasilcem gasilskega društva Nova Štifta in vsem ostalim za spremstvo na njegovi zadnji poti; za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu govorniku, ki je z lepo besedo opisal njegovo prehojeno pot in se poslovil ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: ata Blaž, brat Stojan, sestra Anica in brat Janez z družinama Z jutranjo zarjo, si odšel od nas, še poln življenja, sanj. Ostala je neizmerna bolečina in spomini, v katerih z nami boš živel naprej. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega Leona KOPRIVE iz Gornjega Grada (2.7.1942-8.7.2001) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vladu Župančiču za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, praporščakoma, kot tudi obema govornikoma g. Hohnjecu in g. Remšaku za poslovilne besede. Posebej se želimo zahvaliti sodelavcem iz BSH Hišni aparati d.0.0. Nazarje in Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Vsi njegovi Ko človek misli, daje srečen, se usoda oglasi, kruto v življenje poseže, da oko se zasolzi, srce joče in boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in sina Janeza ZAVOLOVŠKA iz Home se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, gasilcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala vsem, ki ste izrekli ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoča žena Tatjana, hčerka Maša, mama Marija in vsi njegovi MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60, 7000-640 I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobótah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako veljé tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Matična kronika za mesec junij 2001 Rojstva: Rodilo se je 12 deklic in 4 dečki. Poroke: Alojz Atelšek iz Savine in Francka Zamernik iz Konjskega Vrha, Stanko Kopušar iz Zgornjih Pobrežij in Slavica Moličnik iz Zgornjih Pobrežij, Rok Suhodolnik iz Logarske Doline in Monika Kumer iz Krnice, Peter Moličnik iz Luč in Simona Pornat iz Dol Suhe, Samo Tkauc iz Velenja in Milena Markovič iz Šešč, Marko Celinšek iz Spodnje Rečice in Natalija Tevž iz Kokarij, Uroš Semeja iz Letuša in Lucija Žverk iz Letuša, Matjaž Kolenc iz Rečice ob Paki in Katarina Papež iz Nazarij, Darko Krutil iz Bele Crkve in Polonca Pustoslem-šek iz Gornjega Grada, Boris Zamernik iz Strmca in Dragica Gluk iz Home. Smrti: Stanislav Karlatec iz Lepe Njive, Uršula Podbrežnik iz Solčave, Franc Nadvešnik iz Tiroseka, Antonija Hudej iz Lepe Njive, Anton Praznik iz Mozirja, Marija Germadnik iz Tera, Maksimiljan Lipovšek iz Ljubnega ob Savinji, Ana Kopušar iz Ljubnega ob Savinji, Marija Šestir iz Šmartnega ob Dreti, Marija Remic iz Vologa. > Jk ZAVAROVALNICA MARIBOR ^ j I PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE o ■ ■ 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Skupinsko zavarovanje nagrobnih _ spomenikov proti nevarnosti strele, toče in vandalizma. V zavarovanje so vključeni spomeniki, plošče in pritrjene črke, vaze ter križi na spomeniku. KINO MOZIRJE Sobota, 21.7., ob 20.30 in MEHIKANKA-akcijska komedija Vloge: Brad Pitt, Julia Roberts Mafijski kurir za vročo robo Jerry je pred težko izbiro. Po ukazu šefa mora v Mehiko po neprecenljivo starinsko pištolo, imenovano »mehikanka«. Če naloge ne izpolni, se lahko poslovi od življenja. Njegovo dekle Samantha pa želi, da zaživi pošteno in jo odpelje v Las Vegas. Če ji tega ne izpolni, ga ne bo več pogledala... Sobota, 28.7., ob 20.30 in nedelja, 29.7., ob 19.00: ZELENA MILJA-drama Režija: Frank Darabont Vloge: Tom Hanks, David Morse Film je postavljen v leto 1935, v zapor z jetniki, ki čakajo na smrtno kazen. Paul je glavni čuvaj, znan po svojem pravičnem delu z obsojenci. Problematičen pa je novi čuvaj Percy, sadistični strahopetec, ki muči jetnike. V črnec Coffey, obtožen umora deklic. Med i feyem se splete prijateljska vez... KINO NAZARJE MUMIJA SE VRAČA - avanturistični triler Režija: Stephen Sommers Vloge: Brenda Fraser, Rachel Weisz 10 let po dogodkih v prvem filmu (Miimija) sta Rick in Evelyn poročena in imata osemletnega sina. Ker se v londonskem muzeju ta v obupno dirko za rešitev sveta Sobota, 28.7., ob 20.00 in LEPOTICA POD KRINKO - akcijska komedija Režija: Donald Petrie Vloge: Sandra Bullock, Michael Caine, Benjamin Bratt Eden najbolj zloglasnih ameriških zločincev »Državljan«, ki že leta ustra-hujeljudizbombami, požigi instreljan-ji, zagrozi, da bo ìnanlzp 17RT nn 70 Hrtlrtn 7odpHiiin in Lrnnrnrt cfr iim tVAmiio nrilrvznnct fld Od ujamejo. Enaod agentkFBIse bo pojavilako do konca prireditve... Sobota, 21.7., ob 20.00 in nedelja, 17.00: Cvetke in kvptive KONČNO PREREZAN TRAK, se je otvoritve Pavličevega sedla iskreno razveselil slovenski prometni minister Jakob Presečnik, ki si je skupaj z bivšim celovškim generalnim konzulom JožetomJerajem najbolj prizadeval, da Zgornja Savinjska dolina ne bi bila več slepa ulica. Kaj si je ob tem zares mislil koroški deželni glavar Jörg Haider, nam ni znano, saj se je njegovo leporečje že večkrat izkazalo kot prazna slama. (HAIDER MA VAS RAD PRESS) SPODNJETRŽANKE »Mojster fotograf, če ne bomo v Savinjskih novicah, bomo zelo hude!« »Seveda, gospe, da ne bo kaj narobe, vam namenjamo elitno mesto v časopisu!« (JOŽEMIKLAVCPEPI PRESS) ZNANJA NIKOLI PREVEČ To je že dolgo znana resnica, ki se je zavedata tudi svobodni žurnalist Savinjčan in prvi mož savinjskih planincev Martin Aubreht. Zato sta znova sedla v šolske klopi, ne vemo pa, ali je pri tem »padla« tudi kakšna petka. (VESELA ŠOLA PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21.3. do 20.4. Potrebni ste počitnic, če se še niste, se čimprej odločite zanje. V turistični agenciji imajo rešitev zo vas. V tem obdobju boste zelo občutljivi in to no vse, korse vom bo dogojolo. Znanci in sorodnih' se bodo spraševali, kom sta odšlo vašo samozavest in pogum. Bodite pozorni na izjave, ki jih boste dojoli v dražbi. Noj bodo premišljene. Na ljubezensko področje boste vlagali veliko energije in Eosa. Jasno kot beli dan, če hočete ostati vodja. Navdušenja in elono vam ne bo manjkalo. Partner vam bo sledil, povejte mu, do ste veseli tega. Lep položaj za vse ambiciozne ovne. Lahko ga izkoristite, da izpeljete načrte, ki so v vaši glavi. Vendar morate sodelovati, v tem obdobju ni dobro biti zamerljiv zoradi izrečenih besed v preteklosti. Bik od 21.4. do 20.5. Obdobje, ki je pred vami, bo umirjeno, kar vam ne bo odgovarjalo. Pritoževali se boste, da se stvari nikamor ne premaknejo. Malo več potrpljenja bo potrebno, da boste to neprijetno obdobje preživeli. Če je vaše življenje z ljubljeno osebo zadnje čase nekolib težavno, se utegnejo napetosti še zaostriti. Nekatere obremenitve na tem področju boste še nekaj časa prenašali, naučili se boste lekcije, do je potrpežljivost zlota vredna. Podarite darilo, mogoče knjigo, in jo skupaj s partnerjem preberite. No delovnem področju vas čaka ogromno naporov, če hočete doseči cilj, ki vas tako privlači. V tem obdobju je najbolj pomembno, da se najprej povzpnete do prve stopnice. Najboljši za takšne ambicije, kot jih imate vi, je trden temelj. Storite to premišljeno. Dvojčka od 21.5. do 21.6. To obdobje boste prev zadovoljni s svojim življenjem, saj boste vitalni in polni energije, samozavestni in ustvarjalni. Prepirov in zdravstvenih težav ne boste imeli, lahko se zanašate na srečno skupno življenje. Venera vas je vzela pod svoje okrilje, zato bo tudi na ljubezenskem področju čudovito. Partner vas bo razumel in vas celo spodbujal s svojim pozitivnim obnašanjem. Imeli boste veliko romantičnih načrtov, nekateri se vom bodo celo uresničili. V tem obdobju se boste znali tudi lepo izražoti, zato pišite sorodnikom, prijoteljem ali celo partnerju. Delovni boste, ker si boste želeli priznanja. V veliko pomoč vam bodo nekateri sodelavci, ki vos bodo pri tem še podpirali. Sprejmite ponudbo za dodatno delo, močno se bo poznalo v denarnici. Rak od 22.6. do 22.7. V tem obdobju se boste počutili nerazumljene, zoto boste depresivni in nezadovoljni. Ne dovolite, da bi vas zvilo, ne zapirajte se vase, saj ste fizično zelo zdravi. Poiščite si družbo in se odločite za izlet, čeprav se vam ne bo dalo. Nekako morate zlesti ven iz tega melanholičnega stanja. Čustva bodo pri vas v prvi polovici tega obdobja dosegla neslutene globine. Če ste zaljubljeni, boste še bolj, če pa ne, se lahko veselite, saj prihaja nekoj novega v vaše življenje. Predajte se, saj ste po tem hrepeneli. Na delovnem področju se vam obeta pomoč, lahko v obliki denarja ali darila. Občutek, da vas ima nekdo rad, vas bo zelo osrečil. Nekaj malega težav bi lahko nastalo s komunikacijo in transportom. Lev od 23.7. do 23.8. Prvič se srečujete z novo nepoznano težavo. Najprej ne bo predstavljala resnejše ovire, kasneje pa se lahko razvije v resno bolezen, zato se podvizajte k zdravniku. Poslušajte njegove napotke in poskušajte obvladati svoje slabosti. Posredno boste spremenili še svoj karakter, kar bo opazila vaša okolico. Ne pričakujte preveč od romance, kajti osebe še ne poznate dovolj, ko jo boste bolje spoznali, bodo na površje prišli drugačni pogledi na svet in ljubezni bo hitro konec. Bolje bo za vas, da ne podležete erotičnim ponudbam, kajti v ozadju skrivajo nevarnost. Odločno zavrnite vse ideje, ki so za vos škodljive. Iz svoje bližine odstranite ljudi, ki zastopajo take ideje. Zaupajte svojim izkušnjam. Ne poslušajte mamljivih ponudb, vse bodo propadle. Devica od 24.8. do 23.9. Radi sledite svojim instinktom, ki vas nikoli ne prevarajo, tudi na področju zdravja. Večjih zdravstvenih težav ne boste imeli, dokler se boste izogibali stresnim situacijam in živeli po načelih pozitivnega mišljenja. Izredno uspešno boste gradili intimne in prijateljske odnose. Razmišljali boste o osvajanju ali o povečanju družine. Pomembna osebnost vam bo odprla vrata v imenitno družbo, kjer pa ne pozabite, kdo ste. Zavedali se boste, da zlahka postanete sonce prijateljske skupine, kadar ste v skupini, se morate zavedati, da se vsi borijo za isti cilj, kajti le tako boste uspeli. Podporo sodelavcev bo vidna tudi takrat, ko boste sprejeli nove naloge. Morda boste morali v dobro službe žrtvovati več časa. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Somodisciplino je vedno na vaši strani, zoto ne boste imeli nobenih težav s koncentracijo in pregrehami. Občasno vas bodo nadlegovale prehladne bolezni, ki pa jim boste kos s povečano dozo vitaminov in pofitko. Vzpon na poslovnem področju ne bo ogrozil vašega intimnega odnosa, prav nasprotno, prinesel bo nove vetrove in spodbude. Povzeli boste pobudo na čustvenem področju in spoznavali številne nove zanimive ljudi, ki jih boste pritegnili tudi v svojem prijateljski krog. S partnerjem boste poglobili zvezo in se še tesneje povezali. Ne bodite prestrašeni in sramežljivi, odločno pristopite k avtoritativnim osebam. Tok nastop jih bo prepričal, da veste, koj želite. Lahko pričakujete napredek v svoji karieri in prejeli boste tudi nogrodo. Škorpijon od 24.10. do 23.11. Če boste izgubili notranjo moč, se bodo zdravstvene težave kar vrstile. Nikar se ne zatekajte v samoto. Prenehajte pesimistično razmišljati, ampak poskušajte preusmeriti misli no kreativno delo, razvijajte svoj notranji svet. Tako boste izboljšali svoje počutje in oblikovali svoje življenje. Izčrpajofi pritiski so zapletli tudi intimno življenje. Ujeli ste se v mrežo nerazumevanja, sumničenja, tlofenja in sporov. Le če bosta oba partnerje brezpogojno privržena skupni zvezi, boste ohranili razmerje. Besede in obljube nimajo teže, govorila bodo le dejanja. Veste, da se vaše besede ne cenijo dovolj in da vam celo najbližji sodelavci ne verjamejo preveč. Popolnoma morate spremeniti svoj način dela in bolje je, da ne govorite veliko. Resnica bo predrla kopreno tišine in vsem bo postalo jasno, da ste bili le žrtev spletk. Strelec od 23.11. do 21.12. Vaš organizem bo neprestano pod stresom, kar boste težko preprečili. Zelo intenzivno se boste odzivali no okolico in to vas bo utrujalo. To stanje ima lahko za posledico slabše zdravstveno počutje. Ne določajte si sami terapije, ker bi lahko posegali po napačnih stvareh. Na ljubezenskem področju boste željni občudovanja in priznanja, to je pogost način dokazovanja lastne vrednosti. Ne zanemarite partnerja zarodi želje po tem, da bi vos občudovalo fimvef ljudi. To slavo boste še dobili. Pogosto ste tako zasedeni, da vam zmanjka časa in pozabite narediti stvori ki bi jih nujno morali narediti. Potem pa spet pride obdobje, ko ste pretirano delovni in skušate vse nadoknaditi. Kozorog od 22.12. do 20.1. Težav z zdravjem kar nekaj časa ne boste imeli in lahko se boste posvetili drugim stvarem. No življenje boste spet gledali z lahke strani in se tako tudi obnašali. Težko vas bo pripraviti do tega, da bi delali. Ker boste veliko bolj odprti kot sicer, boste v družbi tudi priljubljeni. Marsikdo vos ima za neosvojljivo trdnjavo, ki nikoli ne pokaže svojih čustev. To sicer ni res, treba vas je ujeti v pravem trenutku. V tem obdobju se boste resnim pogovorom izmikali, ker se boste tako dobro počutili, da si boste po dolgem času zaželeli zabave. Partner bo srečen zoradi vas in vam ne bo ugovarjal. Le pozabiti ne smete nanj. Bil bi ljubosumen. Delo bo zadnja stvar, ki bi vam rojilo po glavi. Vendar ker ste drugače marljivi, boste vse nadoknadili. Vodnar od 21.1. do 20.2. Čutili boste, da potrebujete mir, in instinktivno se boste družbi umaknili. Vendar ni dobro, da imate pred očmi vedno le sebe in svoje potrebe. Stvari lahko dosežete tudi no drage načine in brez silovitosti, koto se boste razumeli s partnerjem, je precej odvisno od vas somih. Če boste popustljivi in boste upoštevali tudi njegovo mnenje, do konfliktov ne bo prišlo. Vzemite si čas in bodite fimvef skupaj s partnerjem, skupaj tudi delajta in uživajta. Razveselite partnerja s skromnim darilom. Nepozabno bo. O delu ne boste preveč razmišljali, ker se boste zavedali, da je čas, do malo izprežete. Odnosi s sodelavci se bodo izboljšali, ker ne boste več tako trmasto vztrajali na svojem. Izpolnite dano obljubo. Ribi od 21.2. do 20.3. Majhne zdravstvene težave, ki jih boste v tem obdobju občutile vse ribe, bodo predvsem psihičnega izvora. Poskusite se miselno umiriti in ne delajte prevelikih načrtov za bodočnost, ker vam trenutno zvezde niso naklonjene. V določenih stvareh boste preveč nepopustljivi, zato boste partnerja razjezili. Ne boste sposobni razumeti tujega stališča, ker nikakor ne boste mogli izstopiti iz svojega okvirja. Nenehno boste užaljeni in prizadeti, ker partner ne bo ravnal v skladu z vašimi pričakovanji. No delovnem mestu boste zaslužni za sproščeno in ustvarjalno ozračje, zato boste tako vi kot tudi sodelavci bolj uspešni kot navadno. "Kapitan! Kapitan! Ladja se potaplja! Ali naj ženske in otroci prvi začno skakati v morje?" "Da, če mislite, da nas bo to rešilo pred potopitvijo!" £<*<4xe&e I i "Ali je vaš hotel varen?" spra-! šu je mlada vdova, i "Pri nas se vam ne more nič j zgoditi!" zatrdi receptor, j "Potem grem pa drugam!" e «*<>fA ............. Bepo in Šimen se gresta turizem v Rimu. "Pog- lej te slike!" že gleda Bepo. "Koliko župnikov, pa en sam slikar, ki jih je naslikal," ugotavlja. "Kako to misliš?" vpraša Šimen. "Kaj ne vidiš? Tukaj spodaj lepo piše: Janez Pavel! To je slikar, kaj pa drugega, pa še dober povrhu!" "Kako to veš?" "Si pa res omejen. Zraven lepo piše, da je drugi, verjetno se prvi ni bogve kako dobro obnesel!11 Blenda Tavrl Brez besed ša sodelavca: "Si že kdaj imel občutek, da si naredil toliko, da bi moralo biti službe že konec, ko si pa pogledal na uro, si ugotovil, da je minila samo ena ura?" "Ne, mene nikoli ne muči nespečnost!" pove sotrpin. T Apttt Ì4V4& (A*V. Pretepenškov Jurij pripoveduje kolegu v službi, kakšne probleme ima doma z opremo stanovanja. "Zamenjali smo foto-tapete." "Spet, kaj jih niste letos že enkrat?" "Dvakrat! Prvič smo imeli na steni tapeto lične domačije. Saj veš, kmečko dvorišče, živali, rože in podobno... Kmalu je žena opazila, da maček po cel dan strmi v tapeto in čaka na miš, ki je seveda ni bilo od nikoder." "Razumem, zamenjali ste tapete, da bi vam maček ne shiral. Kaj se je zgodilo potem?" "Domov sem prinesel tapete drevja v prelepih jesenskih barvah. Maček ni niti trznil, se je pa Floki, naš pes, spravil nanje. Redno je pričel zalivati drevo za drevesom. Lahko si misliš, da sem te tapete takoj odstranil." "Imaš sedaj mir?" "Imam. Nalepil sem sliko prostranega tropskega neba s palmami v ospredju." "Problem si torej uspešno rešil..." "Pes in mačka sedaj res dasta mir, pogrešamo pa papagaja, ki je odletel med palme in ga od takrat ni na spregled." Žarko Tavrl k >frhAV4 Ù>aLcW 1 Od vremenske službe, ki za letošnje poletje napoveduje krajevne plohe, bi želel drugačno napoved, saj sem iz vasi in nas krajevne plohe ne dosežejo. Če tega ne omogočate, bi želel naročiti senco oblakov kumulusov in stratusov nad našo kmetijo. Če tudi tega ne pokrivate, potem vsaj prenesite pozdrave v vaši napovedi Zdriza Poldeku, on je glede napovedi vremena še najbolj točen, ko pravi, da je za dežjem še vedno prišlo sonce, in ga vprašajte, kdaj bo tisti dež. Pozdrav! Lojz Prosim, naj se vrne tista, ki je pravkar rekla 'Hvala bogu'! Prejmite lepe pozdrave z morja. Če ste slučajno tudi vi na dopustu, nam ne pozabite pozdravov vrniti. Moj Štefek namreč zbira znamke, jaz kartice, odnose med nama pa rešujeva z vodo. Lep pozdrav! Marička 0 fak HA "Prišel sem si ogledat hišo, ki jo prodajate," pove prišlek pred vrati gospoda Zdravica. "Kar izvolite, vstopite!" Zdravič povabi morebitnega kupca v hišo. Skupaj si ogledata prostore, kmalu pa gost potoži ob bolečini v nogi. "Oprostite, noga me boli že ves teden, težko hodim po stopnicah," pove možak. "Imate pa res srečo," reče Zdravič uslužno, "sem doktor in vam lahko nogo kar takoj pregledam!" "Kaj bi res lahko? Zelo bi vam bil hvaležen!" proseče poreče možak. "Ni problema!" Zdravič mu po pregledu zatekle noge napiše recept in pove, kako in kolikokrat mora zdravilo uporabljati. Možak vstane in gre z receptom v roki proti vratom. "Kaj pa hiša?" vpraša Zdravič začudeno. "Da prodajate hišo, sem slišal danes v bolnici, kjer sem zaman čakal pol dneva, da me sprejmete, tu sem bil pa takoj na vrsti. Hvala za recept!" Lizika Tavrl pOHUilA "To je naša najboljša prodajalka," pove Radovan šefu. "Ampak, saj ves dan samo poležava!" "Drži! Ampak, od pohištva prodamo največ ravno postelj!" VaCI^w Upih "Pri nas vas pričakamo z nasmehom!" bere Šimen napis na trgovini s pohištvom. "Hja," zavzdihne, "glede na mojo plačo kvečjemu s posmehom!" Poglej, z mano ti ne bo dolgčas na izletu! I IpotHi pOpiAVtk....................... Karla nikoli ne obdrži nobene skrivnosti zase, tudi če gre za njeno. Tako vsem v službi takoj pove: "Bila sem na lepotni operaciji." Lovro reče: "Saj si res lepa. Sploh ne morem ugotoviti, kaj si si dala operirati..." "Nos, prej je bil bolj grd.” "Saj sem bil jaz tudi na lepotni operaciji. Tudi jaz sem si dal operirati nos. Ampak, jaz sem si ga moral dati popraviti, ker je bil prelep." "Kako?" "Ja, eni je bil tako všeč, da me je njen mož zaradi tega po nosu...” Še(wA u*Ih$a Štefek se javi v službo: "Šef, obtičal sem v Carigradu! Prevozniki štrajkajo, kaj sedaj?" "Se spomniš, da ti nikoli ne odobrim dopusta? No, zdaj ga lahko koristiš!" €e?frh*IU HApAkA "Če bi vedel, da bo čiščenje dvorišča tako težavno in mučno," pravi Mihec, "bi pozimi ne skidal vsega snega, ki je pokrival dvorišče!" *Mi 041AS r—---------------- j Prodajamo dnev-; ino sveža jajca, i Poceni uvoz od> i mesečne dobave iz! ! Makedonije. c NAGRADNA KRIŽANKA NAJSTAREJŠA AMERIŠKA UNIVERZA TURISTIČNA ALI GOSTINSKA USLUŽBENKA, KI SPREJEMA IN SPREMLJA GOSTE TER DAJE INFORMACIJE IZDELOVALEC ORODJA SEČNJA TONI NIEMINEN VEČJA SLOVENSKA REKA SESTAVIL: METOD ROSC UŽITNA MEHIŠKA GOMOLJNICA SPECIALIST ZA ANESTEZIJO ITALIJANSKI PEVEC (EROS) RUSKO JEZERO V OSREDNJI AZIJI KNJIGA PRIDIG UM. GNOJILO, KALIJEV KLORID ) NEMŠKI PISATELJ (ERICH) ŽENSKO IME, KATARINA STROJ ZA KOPANJE JARKOV LOVNA PRIPRAVA ZA DIVJAD DREVESNI HROŠČ VRŠILEC DOLŽNOSTI NEMŠKI SPOLNIK POLJSKI REŽISER (ROMAN) VRSTA ŽITA IME SOPROGE RUSKEGA POLITIKA GORBAČOVA ENAKA VOKALA OZNAKA ZA AVSTRIJSKI ŠILING DRUGA STOPNJA PRIDEVNIKA, PRIMERNIK DESNI PRITOK SAVINJE KANADSKI PEVEC (PAUL) FR. SLIKAR (PAUL) SPREMUEVAL BOGA ODINAV NORD. MITOL POSTEKLINA, LOŠČ BOŽANSTVO KIJEVSKE RUSIJE MILAN KUČAN BIVŠI RUSKI PLAVALEC, OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC (VLADIMIR) RUSKO MESTO OB REKI LENI VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE VRSTA POKRIVALA GLAVNO MESTO FILIPINOV TOMISLAV ZOGRAFSKI JAP. INDUSTRIJSKO MESTO PRI NAGOJI OZVEZDJE RIMŠČICE JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (HIROYA) GRŠKA SKRIVNOSTNA ZNANOST, DOSEGLJIVA LE ZA IZBRANCE UMETNOST (latinsko) ESTONSKI SLIKAR (POST) SLOVENSKI PREVAJALEC (JANEZ) ITALIJANSKO MESTO IN PROVINCA OB ADIŽI ANTON AŠKERC POŽELENJE DANSKI OTOK V MALEM BELTU VRSTA TALNE OBLOGE MORSKI RAZBOJNIKI FRANCE ARHAR NAJVIŠJI VRH KARAVANK VRSTA MINERALA, CINKOV SULFID PEVKA TURNER RUSKO MESTO OB MEJI Z LATVIJO — IME In PRIIMEK: V- NASLOV (ulica, kraj): J PBäüSffLO KßÄflKB brokoli, rasorit, Odiseja, šum, Tal, UH, kivi, korala,| IJ, oporoka, ulica, Monika, krajan, elisa, Radha, dis, rman, Ares, LE, ejektor, MA, etiketa, Pirot, viza, Arka, Aca, llorin, Anadir, celilo, kopija, Anatol, llijaš. 'osa □ 03 Q SILS^aBSiK' AREN: Estonski slikar, kipar in grafik (Post) HONIR: Spremljevalec boga Odina in Lokija KAJNU: Umetno gnojilo, kalijev klorid KIRENSK: Rusko mesto ob reki Leni KOMPARATIV: Druga stopnja pridev., primernik L POSTILA: Knjiga pridig, razlag k evangelijem OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 14. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Mitja Breznik, Zadrečka c. 9, Nazarje; 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Miha Uzar ml., Zg. Pobrežje 24, Rečica; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ana Vreš, Nove Loke 61, Mozirje; 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jože Turk, Grajska 43, Bled. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe-TropicvŽalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 15. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 27. julija 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri majice, kijih prispeva Turistična agencija Svit. CAFFE-TROPIC^ PRAŽARIMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA »OPIC KAVA Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT enaten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TR0BEJ-FILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. JADRALNO PADALSTVO Organiziramo jadralno padalske tečaje in polete v tandemu na področju Savinjske doline. Tel. 041/402-456 in 041/616-056, e-mail: sky.miran@siol.net. SANACIJE DIMNIKOV Strokovno saniramo dotrajane dimnike z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine, dimnik po potrebi povrtamo. Izdelujemo in montiramo tudi obfasadne troslojne dimnike. Tel. 03/ 705-50-90 ali 041/611-444, internet: http//www.albo-dimniki.com PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za ceste in drenaže, lomljenci za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 583-40-27, GSM 041/651-196. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, mobitel 050-654-651. IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo na terenu. Staša d.o.o., Matke 35,3312 Prebold, tel. 041/516-885. KOMBI PREVOZI SKITNAČ - OSEB IN TOVORA Za vse priložnosti vam nudimo prevoze oseb in tovora. Informacije na tel. 041/531-286. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/ 727-861, GSM 041/793-636. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni parati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Prodam nokio 5110 s sim kartico, polnilcem in dodatnima ploščicama. Cena po dogovoru. Tel. 031/825-651. Prodam traktor ursus in kompresor 2001, Tel. 838-50-54._____________ Kupim večje količine stripov. Pridem na dom. Tel. 040/335-529-_________ V najem vzamemo stanovanje ali hišo za dobo 5 let v Zgornji Savinjski do-lini. Tel. 031/685-973.___________ Prodam tri mlade črno bele krave molznice. Tel. 5841-082. Kupim teleta starega do 10 dni. Tel. 041/220-870.______________________ Prodam lepo ohranjen scooter piaggio zip 50. Cena 170.000 sit. Tel. 03/ 584-45-21.________________________ Prodam bikca sivca (200 kg) ali zamenjam za telico. Tel. 03/583-40-48. Prodam učbenike za 1. letnik ekonomske gimnazije. Tel. 040/379-392. Prodam jugo 45,1. 1988, registriran do 12/01. Tel. 041/783-580 ali 5841-638.______________________________ Prodam mobi kartico. Cena 5000 sit. Tel. 041/725-562._________________ Ugodno prodam 2-sobno stanovanje v Nazarjah. Tel. 041/405-627,041/405-628.______________________________ Kupim bikca simentalca starega do 20 dni. Tel. 031/876-451.____________ Prodam 4 nove gume yokahoma 155/ 70/13, na platiščih za fiat, punto, uno, ugodno. Tel. 041/324-409. Nudim varstvo za otroka. Tel. 5841-472._____________________________ Za simbolično ceno prodamo pralni stroj. Tel. 041/542-519 ali 031/382-445._____________________________ Prodam jeklenko za plin, cena 5000 sit. Tel. 03/583-23-78.__________ Prodam cepljena metrska drva. Tel. 031/585-735._____________________ Vikend - Ljubno ob Savinji, 44 m2, bivalni, podkleten, voda, elektrika, telefon, parkirišče, asfalt, skupno 460 m2, prodamo. Tel. 03/5885-192. Prodam zemljo za vrtove in zelenice. Tel. 03/838-13-00._______________ Prodam 4 odojke, težke do 30 kg. Tel. 5709-234.________________________ Prašiče od 25 do 40 kg prodam. Tel. 5886-261, 031/542-798.___________ Ovce, 4 kom, drugič breje in ovna pro-dam. Tel. 041/643-441.___________ Sivorjavo telico v 8. mesecu brejosti prodam. Tel. 5845-070. Oddam starejšo spalnico in kuhinjo. Tel. 5834-135.___________________ Kupim parcelo za vikend v Zg. Savinjski dolini. Tel. 041/889-675. R-5 five 1. 95, 5 vrat, reg. do 4/02, 78000 km, rdeče barve. Tel. 041/469-533._____________________________ Podarimo psičko 2 meseca staro, križanko med ovčarjem in volčjakom. Tel. 5841-071. 89.1 Mhz m RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO IIP POLZELA Polzela 313 {kulturni tkn) P-P- 38 3313 Pelala telefon: 03/70-00-810 SSM: 041/724-977 041/630-611 ;-inaii: lnfe#radlorap-j>otzela-sp.$l KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Miri Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Vl/V/iV MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV Veliko posezonsko /.nizanje tekstila do 50%J 20.7. do 3.8.2001 V času od v naših poslovnih enotah: - BUGOWICAPE MANUFAKTURA MOZIRJE - BLAGOVNICA PE POHIŠTVO MOZIRJE - TRGOVSKI DOM NAZARJE TRGOVINE MESIČ I ur op HONG DELAVNI ČAS: pon. do pet. od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 ure Na trgu 7, Mozirje GRABNERJEVA. HIŠA Telefon: 83-90-820 Faks: 83-90-82 l « Ù i« POOBLAŠČENI ZASTOPNIK MOBITELA Sklepanje družinskega bonusa tudi na osnovi številk, za katere ne plačujete naročnine (sedaj že 4 družinski bonusi», naprimer gasilska zveza, gozdno gospodarstvo, policija... CENEJŠI POGOVORI (od 2,3 sit na min) NAROČNINA od 1.050 sit na mesec Za potjjetja ali s.p.: Mobitelovo poslovno omrežje - 4,78 sit/min (7 ali več naroč. razmery) - NADZOR PORABE - KRATKE KLICNE ŠT. <3 mestne št.) NIZKE CENE GSM APARATOV KVALITETNA DODATNA OPREMA MOBI PAKETI... Cenejše klicanje je vredno vašega zanimanja, zato vas pričakujemo v Grabnerjevi hiši. Informacije na telefonu 839 08 20 J ________ Celje - skladišče D-Per Golf 7/2001 Jubilejni prihranek: 294.000 SIT*! • 20 milijonov izdelanih Golfov! Jubilejna ponudba obsega: električno dvižno-pomično strešno okno, zavorni sistem ABS, po višini in globini nastavljiv volan, po višini nastavljiv voznikov sedež, zračni blazini za voznika in sovoznika, servo volan,... Posojilo tudi na 72 mesecev! PORSCHE KREDIT IN LEASING * Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Otok VIR - vaš vir oddiha! m OMIŠALJ}mm Cena apartmaja od 47.600 SIT dalje. Za miren družinski oddih! od 25.7. do 4.8. 2001 možen 10- dnevni paket v hotelu DELFIN - AKCIJA - Hvar, hotel AMFORA *** od 28.7. (7 x polpenzion, letalski prevoz) že za 75.900 sit! Poreč - od 28.7. do 4.8. še proste kapacitete v hotelih Delfin, Galeb, Parentium, Laguna Istra, Laguna Marerada, Zorna. NIČ ČAKAT, KAK V SVIT POKUKAT! CinL www.agencija-svit.com TEL. 03/83-90-810 svit. agencija@siol.net km» Hribernikova 6, MOZIRJE (prt parkirnem prostoru za kulturnim domom)