SVOBODNO SLOVENIJO

V NOVEM LETU

“Svobodna Slovenija” je pred letom
dni začela svoj prvi letnik v Argen¬
tini v izredno skromnih razmerah.
Nobene skrivnosti ne bomo izdali,
če povemo, da niso bili redki oni,
ki ji niso pripisovali dolgega živ¬
ljenja. Takrat namreč ni bilo v
Argentini niti 150 novodošlih Slo-
vencev,- Znano pa je vsem, kako
sovražno je bilo razpoloženje sta-
ronaseljenih Slovencev do nas. Pri
vsem tem pa smo bili še brez de¬
narnih sredstev.

Bili pa so med nami uvidevni
možje, ki so uvideli potrebo po li¬
stu. Ti naši dobrotniki so razume¬
li naša prizadevanja in so omogo¬
čili začetek izdajanja lista.

Težave z izdajanjem lista so bi¬
le vse leto velike. Toda stalne proš¬
nje novodošlih slovenskih begun¬
cev po lastnem glasilu so vsem so¬
delavcem, tako pri pisanju, kakor
upravi “Svobodne Slovenije” daja¬
le vedno nove pobude, da so še na¬
dalje vztrajali pri idealnem delu.
Vemo, da bi novodošli Slovenci
večkrat radi materialno še bolj
podprli list, toda bili so sami v ta¬
kih začetnih prilikah, da tega ni¬
so mogli storiti. Kljub težavam
smo vzdržali in zaključil prvi let¬
nik.

Z zadoščenjem gledamo sedaj na
preteklo leto. Z veseljem ugotav¬
ljamo, da smo skupno zmogli mno¬
go. In ne samo to. Postavili smo
si tudi začetne temelje za razši¬
ritev “Svobodne Slovenije”, kar je
bila stalna želja naročnikov in pri¬
jateljev lista Vsi sodelavci pri
“Svobodni Sloveniji”, so že sami
čutili potrebo po razširitvi lista.
Ko jo ta želja slov. protikom, be-
gucev postala že skoraj splošna,
smo se odločili tudi za ta korak in
je tako “Svobodna Slovenija” z
novim letom postala tednik. S tem
smo prevzeli naše še težjo odgo¬
vornost in še večje finančno bre¬
me. Zavedajmo pa se. da bomo
zmogli to le s sodelovanjem in po¬
močjo vseh.

Argentina je naša nova domovi¬
na. “Svobodna Slovenija” zato ho¬
če biti v pomoč vsem novodošlim
Slovencem pri vživljanju v nove
razmere, spoznavanju njene zgo¬
dovine in borbe za politično in go-
■ podarsko neodvisnost in pri u-
stvarjanju temeljev za novo življe¬
nje nas vseh.

“Svobodna Slovenija” naj bo pa
tudi glasnik vseh tistih Slovencev,
ki so se proti komunizmu borili,
kakor tudi onih, ki so že dolgo po
svetu, pa so spoznali, ali spoznava¬
jo, da je komunizem največje zlo
in nasilje nad posameznikom, dru¬
žino. narodom in človeško družbo

trna je doslej sprejela naj-
protikomunističnih

b/iamcev. ^Ostali so v večjih ali

r- LJUIUAMA r f

i^lt^entina na pbafyu ncmqa leta

Na Silvestrovo tik pred polno¬
čjo je Argenticem spregovoril po
radiu za Novo leto prezident re¬
publike, general JUAN PERON. V
svojem govoru je med drugim iz¬
vajal :

Novo leto se začenja z naslednjo
neizbežno izbiro: močni ljudje

imajo vero vase, slabiči pa se od¬
daljuje od pozornice dogodkov.
Prve preveva vera v zmago, dru¬
gi pa se zavijajo v strah. Prav isto
čuti narod v svojih trenotkih raz¬
voja. — Na svetu so mladi in stari
narodi, narodi, ki ustvarjajo in na¬
rodi, ki žive samo še upravno. Mia
di narodi so v polnem razmahu
svojih sil. Ob koncu prejšnjega
stoletja so nekateri misleci hoteli
podati smisel človeškemu bivanju
na zemlji. Sledili so rodovi zagre¬
njencev in skeptikov, sovražnikov
človeka in človeške družine; toda
ti rodovi so se nazadnje umaknili
v tiskarne nihilistov in na zbirališ¬
ča lažnih intelektualcev. Vsi ti so
bili zastopniki propadajoče civili¬
zacije. Kajti niti delavec v delav¬
nici, niti kmet na polju ne bosta
nikdar razumela teh tokov. Za sre¬
čo v življenju zadostuje delavcu
delo, veselje do življenja in v ob¬
rambi in borbi za svoj dom in za
svoje sinove je delavec našel do¬
volj smisla za ves svoj napor.

Taki so danes Argentinci; ar¬
gentinski narod ni v taboru črno-
gledežev. Kadar bo na kocki uso¬
da domovine, bo Argentinec znal
narekovati tek zgodovine. Cilji Ar¬
gentincev niso nikomur v škodo,
kajti ničesar drugega ne želimo
kot to, da živimo po svoje na do
“stojen, način.

želeti od novega leta srečo je
mogoče nekoliko preveč; toda že¬
leti od drugih narodov, da nam
dopuste živeti v delu in zaupanju
—- to pa je v okviru naših možno¬
sti. V naši ogromni domovini ne
sme biti danes nikogar, ki ne bi
bil srečen ali pa ne bi imel možno¬
sti biti srečen. Kajti dosegli smo,
da je naša domovina gospodarsko
svobodna, pravična v socialnem o-
ziru in politično suverena. Vse to

manjših skupinah po vseh delih
sveta. Naj bo “Svobodna Sloveni¬
ja” med vsemi duhovna vez in po¬
sredovalka madsebojnega obveš¬
čanja.

S temi mislimi in željami stopa¬
mo v Novo leto kot tednik. Prepri¬
čani smo, da se bodo vsi svobodo¬
ljubni Slovenci v Argentini in
kjerkoli po svetu so, še tesneje o-
klenili svojega glasila, ki bo tudi
v novem letu ostalo zvesto svoje¬
mu geslu:

Svobodi, resnici in pravici.

srno dosegli in mnogo več moramo
še doseči.

Sam pa poslušam samo ukaze
svojega naroda. Podložen sem sa¬
mo tem naročilom in zame ni dru¬
gega zakona, želim, da bi narod
zagrabil za roko, ki mu jo ponu¬
jam, kajti to je roka zanesljivega
prijatelja v vseh urah in okolišči¬
nah.

Pred prezidentom je prav tako
govorila Argentincem njegova go¬
spa Soproga Maria Eva Duarte de
Peron, ki je tudi podčrtala svojo
vero v nove uspehe naroda in do¬
movine.

Sveta družina

Kipar: Fr. Ahčin.

KOLEDAR

SVOBODNE SLOVENIJE
je izšel.

Vse naročnike, bralce in prijatelje li¬
sta prosimo, da ga čimprej dvignejo v
upravi lista na Victor Martinez 50. Po
pošti ga pošiljamo samo onim, ki ga
naroče.

Koledar Svobodne Slovenije je prva
knjiga, ki so jo izdali slov. protikom.
begunci. Naj ne bo nikogar, ki je ne bi
imel v svoji hiši. Opozorite na koledar
tudi svoje znance ali prijatelje, ali ga
jim pa pošljite kot svoje novoletno da¬
rilo.

V Ljubljani so oktobra meseca začeli
popisovati delavce, nameščence in usluž¬
bence z navedbami njihovih plač in dav¬
kov. Pravijo, do rabijo te popise zaradi
“planskih potreb”.

Gospodarsko stanje v Sloveniji je pod
sed. komunistično upravo obupno. Lačni
so že na deželi. Kvaliteta blaga je padla
nod ničlo.

Falsus acusaciones

“<.Es cierto que los inmigran-
tes eslovenos somos quinta colum-
na comunista en la Argentina?”
Tal era la sugestion de un articu-
lo publicado en “La Antorcha” ha-
ce meses atras, y de esa publica-
cion llego la mišma insinuacion>
tambien hasta “The Tablet” que
es vocero del pensamiento catoli-
co.

No hemos replicado al articulo
de “LA Antorcha” cuando apare-
cio. Abota nos vemos obligados
de poner los puntos a los pies, por-
qii£i la acusacion generalizada pone
a todos los eslavos al mismo nivel,
dando origen a la opinion de que
todos los eslavos somos comunis-
tas o simpatizantes del comunis-
mo si no ya la quinta columna de
esp'as comunistas, organizada en
la “Union Eslava”.

Los eslovenos tambien forma-
mes parte de la gran raza eslava.
Degicamente nos toča tambien a
nesotros lo que va dirigido a los
inmigrantes eslavos.

Al arremeter e larticulista con-
tra los eslavos, tendria que poner
distinciones. Parece como si toma-
ria por Manco a los que estan lle-
gando”, sin embargo aparecen de
golpe “800.000 eslavos radicados
en el Pais y 39 organizaciones yu-
goslavas que les reunen en el tra-
bajo a favor del comunismo”.

Aqui es, donde hay que poner
distinciones claras. En la Reptibli-
ca hay unos 25.000 eslovenos in¬
migrantes antiguos, de los cuales
apenas 10% figuran en las organi¬
zaciones, de las cuales (7 en totall
dos son anticomunistas, una logro
sustraerse a la trampa tendida,
dos han caido en la trampa v ha-
cen esfuerzos para salvarse y so¬
lo dos organizaciones tienen la co-
mision directiva que sirve espon-
taneamente a las ordenes comunis¬
tas.

De modo que ni siquiera los in¬
migrantes eslovenos antiguos pue-
den ser generalizados como comu¬
nistas. Las mentiras comunistas,
el abuso del patriotismo eslavo. la
opinion puhlica en general, repro-
ducida en todos los diarios duran-
te la guerra y mucho tiempo des-
pues, tuvieron por efeeto la impre-
sion de que el eslavo es comunis¬
ta..  .

Para hacer justicia hay que co-
nocer esa gente y para nosotros
mismos sera hecho un gran favor
cuando se elimine a todos aquellos
one lo merecen.

Pero enfrente de los 25.000 eslo¬
venos antiguos inmigrantes hay
ya 4.700 eslovenos inmigrantes que
somos refugiados anticomunistas,
venidos en el trascurso de los ul-
timos 18 meses.

Tildarnos a nosotros de comu-

(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 1.

Božični nagovori in poslanice

Nadaljevanje s 1. strani)

nismo es una injusticia estupida
o criminal' Hace seis anos que nos
hemos levantado contra el comu-
:nismOj cuyo satanismo y bestia-
lidad sentimos tan crudamente en
nuestro propio cuerpo. Para sal-
var nuestra patria y nuestro pue-
blo de la bestia roja. para preser-
var nuestra juventud de la corrup-
cion, para conservar nuestra fe
catolica y la dignidad humana lo
hemos arriesgado todo, hemos
perdido todo y muchos con las fa-
milias destrozadas, con los mas
queridos masacrados, despojadoS
de todo v desemparados hallamos
en la Argentina nuestra segunda
patria gracias a la gran compren-
sion de los gobernantes. ;,Como no
ha de dolernos una acusacion de
ser “quinta columna comunista”.
Justo por no querer ser comunis-
tas y para convencer a los demas
de lo inhumno, bestial y diaboli-
co que es el comunismo, estamos
aqui, por cierto los mas indicados
y preparados para combatirlo y ; se
nos acusa de ser solapados comu-
nistas!

Todos los eslovenos inmigran-
tes de la. ultima epoca somos an-
ticomunistas y tenemos una sola
organizacion que es “La Sociedad
Eslovena” y tenemos tambien
nuestro periodico “La Eslovenia
Libre/’. Nuestro programa es la
lucha sin tregua contra el comu¬
nismo. Nuestro empeno es disipar
entre nuestros hermanos las men-
tiras los horrores e ilusiones que
serobrd el comunismo entre ellos.
Pero nuestro esfuerzo va mas le-
jos todavia: brindar • elementos
necssarios tambien a lo autentica-
mente argentino, a lo criollo, para
preservar esa buena gente del ve-
heno comunista que tan avida-
mente ingiefe quien no esta pre¬
veti id o con tiempo.

No hemos venido para engro-
sar las lineas del comunismo entre
los eslavos, sino para dispresarla
y para reforzar las fiuerzas argen-
tinas anticomunistaS. Nosotros
sabemos que es el comunismo. Co-
nocemos sus -tacticas, mentiras,
tretas y manas, por eso hemos
dispuestos a colaborar en esta ba-
talla con todo fervor, prudencia y
experiencia.

Al periodico “La Antorcha”, por
otro lado pedimos, que se rectifi-
que.

Esperamos, que nos encontarre-
mos en el mismo frente en la lucha
contra el comunismo y nos ayuda-
remos reciproco.

VSEM SLOVENSKIM PROTIKOMU¬
NISTIČNIM BEGUNCEM V CANADI

Vse naročnike, bralce in prijatelje
“Svobodne Slovenije” v Canadi obveš¬
čamo, da je s. 1. januarjem 1949 za¬
čelo poslovati v Canadi zastopstvo ‘Svo¬
bodne Slovenije”. Ima ga gv Žumer
Franc. Vse Slovence v Canadi, ki se
žele naročiti na naš list ali zanj pla¬
čati naročnino, prosimo, da to store v
naši kanadski podružnici. Njen naslov
je: “Svobodna Slovenija” (Franc S.

Žumer), 113 Nassau Street, Toronto,
Ontario.

V podružnici boste lahko dobili tudi
Koledar Svobodne Slovenije.

Vse slov. protikom. begunce v Cana¬
di prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi
v bodoče in pridobe tedniku še več na-
. ročnikov.

Kakor vsako leto, tako je tudi za
božične praznike v letu 1948 govo¬
ril vsemu katoliškemu svetu sv.
oče PIJ XIL Na dan pred božičem
je sv. oče sprejel v konzistorijalni
dvorani v Vatikanu kardinalski ko¬
legij in je ob tej priliki prebral
poslanico katoliškemu svetu. Ta
poslanica se deli v dva dela in si¬
cer nosi prvi del naslov “Sila živ¬
ljenja’’ in drugi del “Katoliški kri¬
stjan v modernem svetu, ki ga!
pretresajo strasti”. Sv. oče je v
štirih točkah pojasnil temelje in
značaj pravega krščanskega strem¬
ljenja za mir, zelo zaskrbljeno je
govoril o miru in svetovnem polo¬
žaju in pozval vse katoličane, da naj
proučujejo sedanji mednarodni po¬
ložaj. Povdaril je: “Mi moramo
priznati, da se je to leto 1948. ki
je bilo ob začetku tako bogato na
nadah, sedaj ob svojem zaključku
na svoji poti k srečnim rešitvam v
odločilni dobi globinam prepada
približalo ”.

Isti dan je po radiu razširil svo¬
jo poslanico ^rezident USA Tru¬
man. V njej obljublja, da bo na¬
daljeval svoje napore za ohrani¬
tev miru in je pozval ves svet. da
naj ga pri teh naporih podpira.

Pri komunistih se vedno odloča
in ureja po učbenikih, ki so jih na¬
pisali Marx, Engels, Ljenin in Sta¬
lin. Vsi načrti in vsa predvideva¬
nja se napovedujejo po zakonih
marksistične dialektike. In pjed
enim letom so komunisti imeli kaj
pisan program takih sigurnih na¬
povedi za leto 1948; toda če ob
koncu leta 1948 pogledamo, kako
so se te komunistične napovedi in
načrti uresničili, tedaj vidimo, da
je njih uspeh zelo skromen in se
je ponovno pokazalo, da zakoni
marksističnega nauka tudi na po¬
lju mednarodne politike ne drže.

Ena velikih resnic, ki se je ši¬
rila iz Moskve je med drugim bila
tudi ta, da bo letos pri predsed¬
niških volitvah levičarski kandi¬
dat v USA Heftrv Wallace odvzel
demokratski stranki toliko glasov,
da bo izvoljen Dewey. Republikan¬
ci bi nato v štirih letih svoje vla¬
de pognali ameriško, gospodar¬
stvo v tolik zagon, da bi temu nuj¬
no sledila gospodarska kriza; temu
bi sledili nato okrog leta 1952 to¬
likšni socialni pretresi v USA, da
bi bil tedaj izvoljen za predsedni¬
ka Henry Wallace; pod njim bi
ameriška zunanja politika popol¬
noma podlegla uplivom Moskve.

— Izvoljen je bil Truman in zna¬
kov gospodarske krize v USA še
dolgo ne bo.

Kominform so na ukaz iz Krem¬
lja ustanovili zlasti zato, da bi
preprečili izvedbo Marshallovega
načrta o pomoči Evropi; organizi¬
rane so bile stavke zlasti v Italiji
in Franciji. Toda boj kominforma
proti temu načrtu je propadel;'
stavke v Italiji in v Franciji niso
uspele; pri volitvah v Italiji ni
zmagal komunizem in ko se je
sredi poletja videlo, da je prišla
borba kominforma na spolzka tla,
so uprizorili komedijo s Titom in
ga izključili iz svoje sredine. Vsaj

Znova je podaril, da dela samo za
mir. Zato ni dneva, ki bi bil bolj
primeren za tako misel o miru, ka¬
kor pa je ravno božični praznik.
Ameriški narod je sedaj star ne¬
kaj nad 150 let, krščanstvo pa je
staro več ko 18 stoletij in bo klju¬
bovalo vsem napadom še nadalj¬
nja stoletja. Krščanstvo bi bilo
ravno danes najlepše upanje na
mir v svetu, če bi se vsi narodi
odločili spoštovati temeljni nauk
krščanstva, ki pravi, da so vsi lju¬
dje bratje.

Narodom angleškega imperija je
na božični dan govoril angleški
kralj Jurij VI. Uvodoma je ome¬
nil vse srečne dogodke, ki so
spremljali življenje kraljevske
družine (poroka prestolonasledni-
ce, srebrna poroka kraljevske dvo¬
jic: in rojsvo bodočega prestolo¬
naslednika), nato pa je obžaloval,
da je njegovo osebno zdravje tako
šibko, da drugo leto ne bo mogel
obiskati Avstralije in Nove Zelan¬
dije. Vsem narodom imperija je
želel miren razvoj v novem letu,
vsem pa mnogo tako lepih dogod¬
kov v njihovih družinah, kakor so
spremljan njegovo kraljevsko dru¬
žino.

na zunaj je bil to neuspeh komin¬
forma in to v času, ko bi bilo tre¬
ba objaviti prve zmage v boju pro¬
ti Marshallovemu načrtu.

Neuspela blokada Berlina je še
en dokaz o tem, kako pogosto se v
Moskvi motijo, kadar presojajo
odperno silo zahodnih zaveznikov
iti sposobnost demokratskega sve¬
ta v organizaciji odpora proti ko¬
munizmu. Zahodni zavezniki iz
Berlina niso odšli in zahodna Nem¬
čija se danes’ silno hitro obnavlja,
dočim doživlja komunizem v vzho¬
dni zoni vsak dan nove udarce
(beg vodinih nemških politikov iz
vzhoda na zahod, neuspeh uvaja¬
nja kolektivizacije v vzhodni Nem¬
čiji).

Presenečenje je bil samo komu¬
nistični uspeh v češkoslovaški, ko
je Beneš tako hitro klonil pred u-
kazi iz Moskve. Toda tudi ta del¬
ni uspeh komunistov dokazuje
končno le to, da je Moskva izved¬
la ta korak le iz vojaških in ob¬
rambnih razlogov. ČSR je bila
vključena v sovjetski varnostni
pas in je tedaj bolj obrambna in
ne ofenzivna točka v komunistični
frnti.

Proti koncu leta pa se je raz¬
plamtela ofenziva komunizma na
Kitajskem. Prvi uspehi so bili zelo
veliki, toda še daleč ne odločilni
Sovjeti hočejo iz Koreje napraviti
svojo satelitsko državo, kakor so
to napravili iz Zunanje Mongolije,
dvomljivo je, da bi iz cele Kitajske
mogli napraviti isto. — Toda tudi
tu bo končni zaključek le delno za¬
dovoljiv: nikjer niso Amerikanci
tako občutljivi kakor v Pacifiku.
Ameriška fronta v Evropi se ved¬
no bolj utrjuje in sovjetska na¬
vzočnost ob pacifiški obali od Vla¬
divostoka do Kantona ali pa celo
do Saigona bo slej ko prej dvigni¬
la ameriško obrambno organiza¬
cijo na vsem pacifiškem področju.

Mednarodna kronika

Nizozemska je ob božiču začela z ob¬
sežnimi vojaškimi ukrepi proti Indone¬
zijski republiki. Nizozemske padalske
čete so nenadoma zasedle prestolnico
repablike Batavio' in zajele celo republi¬
kansko vlado in predsednika republike.
Varnostni svet je seveda takoj začel s
svojo posredovalno vlogo in je zlasti so¬
vjetski zastopnik Malik zahteval ostre
ukrepe proti Nizozemski. — Nizozem¬
ska vlada je zatrjevala, da je vsa voja¬
ška akcija čisto navadno policijsko de¬
janje. — Boji še trajajo in nizozemske
čete niso skoraj nikjer naletele na večji
odpor. — V svetu UNO je zlasti Fran¬
cija podpirala nizozemsko stališče. —
Komunistična ofenziva na Kitajskem
narekuje i Franciji i Nizozemski, da
utrdita svoje postojanke pred ^ reže¬
čim prodiranjem komunizma v vsej
Aziji.

Veliko veselje je ob božiču zavladalo
v Avstriji, ko je bilo objavljeno, da so
Rusi pristali na to, da se dne 7. febru¬
arja snide konferenca štirih velesil, da
sestavi pogodbo za Avstrijo. Na D-una-
ju menijo, da bodo Rusi vendarle dopu¬
stili pogodbo, ki bo Avstrijo osamosvo¬
jila.

Židovski oddelki so v pokrajini Ne-
gev v Palestini uspešno napadli egip¬
tovske čete in jih potisnili na egiptov¬
sko mejo. Ponekod so celo prekoračili
mejo Egipta in vdrli na sovražno ozem¬
lje. — V Kairu je bil ubit predsednik
vlade Nokraši paša in sicer je streljal
nanj dijak, preoblečen v policijskega
častnika; dijak je pripadal naciona¬
listični struji in je izjavil, da je ubil
predsednika vlade, ker da je bil preveč
počasen v boju proti Židom v Palestini.

Komunistične čete na Kitajskem pro¬
dirajo naprej in sicer v smeri proti
Tientsinu in Peking«. Nacionalistična
vlada generala Čangkajšeka še ni zmo¬
gla zbrati zadostnih sil, da bi komuni¬
stično prodiranje ustavila.

Porurje je dobilo svoj poseben statut;
nanj je pristala tudi Francija. Sovjetska
Rusija je iz kontrole Porurja izključena.
— Toda nemške politične stranke v za¬
hodni Nemčiji odklanjajo ta načrt in
menijo, da je neizvedljiv.

Predsednik Truman je( govoril v Kan¬
sas City in je omenil, da je obveščen,
da., so v sovjetski vladi ljudje, ki žele
sporazum z zahodnimi velesilami. Dalje
je omenil, da zagovarja Rusija moralo,
ki ni morala in da v sovjetski politiki
dana beseda nič ne velja; s- sovjeti je
bilo sklenjenih več pogodb in dogovo¬
rov, pa se jih niso držali, če bi ruski na¬
rod imel kaj besede v vladi, tedaj bi
bili ti dogovori izpolnjeni.

Madžarske komunistične oblasti so v
Budimpešti aretirale primasa Madžar¬
ske, kai’dinala Mindszentyja in kmalu
nato objavile, da je aretirani kardinal
vse obtožbe “priznal”. Obenem z rjj m
je bilo aretiranih 10 vodilnih osebnosti
madžarske katoliške cerkve. — Ta are¬
tacija je po vsem svetu izzvala ogorčene
odmeve in zlasti so to dejanje obsojale
državne in cerkvene oblasti v USA. —
V Vatikanu so takoj nato objavili, da
so bile izobčene vse osebe, ki so 'bile
udeležene pri aretaciji, tako zlasti
predsednik vlade in vsi ministri ter šef
policije v Budimpešti.

Preganjanje katoliške cerkve na Ma¬
džarskem grozi zavzeti širši obseg. Ka¬
kor poročajo listi so madžarske oblasti
pozvale štiri škofe in nadškofa, da naj
“odstopijo”, ker da so osumljeni sode¬
lovanja s priprtim kardinalom Mind-
szentijem. — Prav tako poročajo, da
komunistične oblasti na veliko zapira¬
jo duhovnike in menihe po vsem Ma¬
džarskem.

SKROMNA BILANCA

Štev. 1.

SVOBODNA -SLOV : N 11 A

Stran 3.

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

Novice iz

tFmrli so: Janez Završan, mestni nis.
ravnatelj v p. in nestor slovenskih pev¬
cev, Lojze Veber, šolski upravitelj na
Rudniku in rez. kapetan, Bernard Po¬
lak, železomašnik križevniškega reda
196 let star), ing. Josip Rustja, gozd¬
ni ravnatelj v p., Adolf Jesih, šolski
.upravitelj v Trbovljah, Viktor šega,
zlatomašnik in biv. veroučitelj v glu¬
honemnici, Mirko Detiček iz Celja, An¬
ton Bucik, trgovec s sadjem, Valentin
Sedej, biv. gostilničar pri Sv. Joštu niid
Kranjem, Friderik Širca (90 let star),
skladatelj v Žalcu. Nenadoma pa je
umrl Franc Berdon, miličnik, ušlužben
na postaji Ptujska gora.

AH veste — da sta bila dva izseljen¬
ca, ki sta se vrnila iz Argentine, doma
obsojena: eden na pet let robije — pri¬
silnega dela, drugi pa na tri leta. Ali
veste da to sporoča svojim bralcem —-
komunistični Glas!?

V Ljubljani ni tobaka. Že nekaj ted¬
nov obešajo vse trafike v Ljubljani že
ob osmih zjutraj tablice z napisom:
Današnja količina tobaka prodana. Si¬
cer pa tako dobiš samo cigarete Dra¬
va, kadar jih trafike pač kaj imajo.

Nova uredba. “Zaradi špekulacije in
navijanja cen žitu in žitnim izdelkom”
so v Titovi Jugoslaviji izdali uredbo, ki
prepoveduje vsak promet z žitom in
žitnimi izdelki, ako pošiljatev ni na¬
menjena na državni žitni zavod. V ročni
prtljagi je dovoljeno jemati s seboj sa¬
mo toliko teh izdelkov, kolikor to do¬
voljujejo prometni predpisi.

Vrh Rožnika so preimenovali v Can¬
karjev vrh.

Blizu Celja so kmetje člane rekvizi-
cijske komisije za prevzem prešičev po¬
metali v gnojnično jamo.

Mariborskega škofa Tomažiča je za¬
dela kap. Njegovo zdravstveno stanje je
težko ter se verniki boje za njegovo
življenje.

Titovski ministri komunisitčne “ena¬
kopravnosti” ne poznajo. V Trstu ali pa

Slovenije

v Švici si kupujejo avtomobile po 4—6
milijonov lir.

V Ljubljani je bilo nedavno zaseda¬
nje plenuma odbora OF. Kom. notr. min.
in šef OZNA-e za Slovenijo Boris Krai¬
gher je v svojem govoru ostro napadal
“reakcijo” češ, da je v zadnjem času dvi¬
gnila glavo in je s podvojeno silo začela
širiti svojo “vojnohujskaško miselnost”.

Titovska kom. uprava je na celi črti
odpovedala tudi v železniškem pi’ometu.
V septembru je bil namreč načrt pre¬
vozov izpolnjen le 81 odstotno. Predvide¬
ne kazni zaradi za ostalih razdelitev
vagonov, zaradi zakasnelih naložitev,
stojnin, sprememb pri namembnih po¬
stajah itd. so znašale v juliju t. 1.
1,028,000 dinarjev. V avgustu so narast-
le te kazni na čez 3 milijone, v septem¬
bru pa so dosegle že višino 4.093.000 di¬
narjev. Pač, najboljši znak popolnega
nereda v gospodarstvu in upravi, ki je
v sedanji titovski kom. “ljudski drža¬
vi”!

Izšla je naredba zvezne vlade, ki dolo¬
ča poverjeništva, katera mora imeti o-
krajni ali mestni odbor. Težišče nove
uredbe je v imenovanju kontrolnih ko¬
misij, ki predstavljajo nekak politični
komisarijat, kontrolo partije pri uprav¬
nih organih.

Sotler Mariji iz okolice Šoštanja so
titovci zaplenili vse premoženje, ker se
je javno izrazila proti sedanji komuni¬
stični ureditvi države. Sodišče jo je tudi
obsodilo na 13 mesecev zapora.

V Ljubljani so zaprli dr. Pirjevca, že
prej pa Frana Albrehta ter literata ing.
Zupana. Aretirali so tudi ing. Gustinčiča
in Dušana Kermavnerja.

“Putnik” organizira nedeljske izlete iz
Trsta v Slovenijo. Izletniki se pa prito¬
žujejo, da po gostilnah in hotelih ne do¬
be ne hrane ne pijače.

V Beogradu so objavili, da je odprav¬
ljena carica na vsa živila, ki prihajajo
v zavitkih iz inozemstva.

Za božične praznike je socialna usta¬
nova, ki ji načeluje soproga prezidenta
republike, ga. Maria Eva Duarte de
Peron, razdelila med revnejše prebival¬
stvo nad en miljon zavojev, v katerem
sta bila “pan dulce” in steklenica “si-
dre”. Zavoje so delili ob vratih poštnih
uradov, kjer so stale dolge vrste na ti-
sočev, ki so čakali na svoj zavoj.

Pekovska stavka v prestolnici in na¬
to v celi državi je grozila odtegniti lju¬
dem potrebne slaščice in drugo pecivo
za praznike. Toda stavka se je tik pred
prazniki končala in tako so bile izlož¬
be trgovin s pecivom in slaščicami zo¬
pet založene z gorami teh izdelkov. —
Ena skupina stavkujočih pekov pa se je
pripravljala na nasilno obračunavanje
za dosego svojih ciljev in je policija od¬
krila v Morenu v nekem poslopja večje
količine orožja in eksplozivnih sredstev,
vse last nekaterih preradikalno usmer¬
jenih pekov.

Velika nesreča se je v nedeljo pred
božičem pripetila na cesti, ki vodi iz
prestolnice v Šan Isidro. Skupina izlet¬
nikov se je peljala s kamionom, ki ni
imel zavor v redu. Ko je pri San Isidro
vozilo zavozilo po hribu navzdol proti
železniški progi, vozač vozila pred za¬
prtimi železniškimi zatvornicami ni mo¬
gel ustaviti in je kamion zavozil narav¬
nost pred prihajajoči vlak; takoj je bilo
ubitih 40 oseb, tri pa so pozneje mirte
v bolnišnici. To je ena največjih promet¬
nih nesreč, kar jih pomni zgodovina Ar¬
gentine.

Združenje katoliških gospodarstveni¬
kov v Argentini je sklenilo sestaviti
svoje pripombe in predloge k namera¬
vani spremembi argentinske ustava.

Velik požar je po božičnih praznikih
izbruhnil v delavskem dela predmestja

Ustanovitev novih ministrstev. V
Beogradu so ustanovili tri nova mini¬
strstva in sicer: za železnice, za promet
(letalski in rečni) in za znanost ter
kulturo.

Boca. Zgorele so tri hiše in so pri po¬
žaru izgubile življenje tri osebe, pet
pa jih je bilo hudo opečenih. Nad sto
stanovalcev je ostalo brez strehe. —■ V
predmestju Quilmes pa je zgorela veli¬
ka tovarna in presega škoda dva miljo-
na pesov.

Železniške proge imajo od I. januar¬
ja naprej nova imena. Ker se na pismih
in poštnih pošiljkah mora navesti noleg
namembnega kraja tudi proga, ki odi
do tistega kraja, navajamo imena, ka¬
kor veljajo odslej po uredbi tajništva
za promet: F. C. C. A. nosi poslej ime
Ferrocarril Nacional Bartolome Mitre,
kratko F. N. B. M.; F. C. O. nosi ime
po Sarmientu in bo okrajšava za Ferro¬
carril Nacional Domingo Faustino Sar-
miento tale: F. N. D. F. S.; bivši F. C.
P., ki vozi proti Pacifiku, bo imel ime
po San Martinu in se bo zato kratica
glasila F. N. G. S. M. (Ferrocarril Na¬
cional General San Martin); Ferrocarril
del Estado, to F. E. bo nosil ime po ge¬
neralu Belgranu in bo zato kratica F.
N. G.j B.; F. C. S., to je Ferrocarril del
Sur pa dobi ime Ferrocarril Nacional
General Rrca, kratko F. N. G. R.

IRO urad v Buenos Airesu. Medna¬
rodna begunska organizacija IRO je
odprla svojo pisarno v Bs. Airesu v
ulici Guido 2499, na vogalu ulice An-
chorena.| Uradne ure so od pol 11 dop.
do 12 ure vsak dan od ponedeljka do
petka.

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
so še v zaostanku s plačilom naročnine
za leto 1948, prosimo, da jo čimprej po¬
ravnajo, ter nam obenem nakažejo na¬
ročnino ali vsaj del naročnine za leto
1949. Na ta način si bodo. zagotovili
redno dostavljanje lista. Prosimo Vas
tudi, da nam sproti javljate vsako spre¬
membo naslova. Sporočite nam prav-
tako naslove svojih znancev in prijate¬
ljev, da jim bomo lahko začeli dostav¬
ljati list.

Miklavž Trpotec ;

KJE SO TRITE KRALJI?

(Legenda)

Tisto noč so se Trije Kralji zbu¬
dili. ker je bilo leto že mimo. kar
so poslednjič počastili Mater in
Dete. Visok glas jih je poklical iz
sna, dvignili so se, si pomeli stare,
brljave oči in se začudeno ogledo¬
vali okrog. S počasnimi, slovesnimi
kretnjami so si natikali krone, ki
sta jih že načenjali vlaga in čas.
Drug v drugega so se zagledali s
strogim, kraljevskim pogledom. A
so koj uvideli, da je še vse tako,
kot mora biti in kot Trem Kra¬
ljem gre. Prikimali so si prijazno
in odločeni so bili, da se odpravijo.
Dvigni i so darove predse, se uvr¬
stili, kot so imeli navado že izdav
na, in stopili iz hiše.

“Za zvezdo poglejmo, da poti
ne zgrešimo!” je zaklical Bolte-
žar.

Gašipar pa se je počehljal po dol¬
gi, matjaževski bradi in se stino
obrnil do Melbiorja, ki je stal v
sredi ;

,,Tak, če že mora biti, jo pa ti
poišči, Melhar, ki te je puščava da¬
la. Mlajše oči imaš, kot midva, in
v zvezdah si bolj doma!”.

Meihior je dolgo meril širni noč¬
ni svod. Mirijade zvezd so sijale

na njem, svetle in migljajoče na
vse štiri strani, a tiste, ki so jo
iskale njegove kraljevske oči, ni
našel. Pomel si je veke, ker se je
zbal, da mu je morda zadnje leto
že vid opešal. Spet se je zagledal
v nebo, a spet ni našel sijajne, zla¬
te repatice, ki jim je prav doteh
dni skozi sto in sto let vselej ena¬
ko svetla, kot plamenica kazala k
Detetu. Prestrašen se je odmaknil
in skoraj bi zadel ob Boltežar j a, k ;
je stal za njim,

“Kaj pa je?” se je ta globoko
začudil da se je še Gašpar tam
spredaj obrnil in pogledal v zme¬
deni Melhiorjev obraz. “Kaj pa je?
Si vid izgubil, ali kaj ?”

Meihior pa je dahnil vanju kot
iz groba; “Ni je! Iskal sem jo.
Iskal po vsem širnem nebu, pa je
ni in ni!”

“Morda pa smo se letos prezgo
daj zbudili in še ni vzšla!” je ugi¬
bal Boltežar.

“Kaj prezgodaj!” ga je strogo
presekal Gašpar. “Saj nas je angel
poklical, kot leto osorej!”

Bolj so ugibali, t-že jim je bilo
umeti, kako da zvezde ni. Pa so
Meihior ju spet ušle oči k nebu.

bolj kar tako kot z namenom.

“Glejte!” je zaklical in kar sa¬
po mu je zaprlo. Kajti to, kar je
zdaj zagledal, je bilo čudno zares.
Od Umnega vzhoda sem se je po
nebu plazila velika, kot kri rdeča
zvezda, tako prihuljeno in poša¬
stno, da so se ji druge, zlate in
sončne, odmikale na daleč vstran.

Zdaj sta tudi Gašpar in Boltežar
ugledala čudno zvezdo. Strmela sta
in nista spravila besede iz ust.
Slednjič pa se je Boltežar le strez¬
nil in zinil:

“čudna je ta zvezda letos. Take
še ni bilo. Rdeča in krvava je. na
pet rogljičev rezana, da nikoli ta¬
ko!”

Gašpar pa, ki jfe bil bržčas naj-
modrejši, je umel in zaklical:

“Je že kaj vmes prišlo, da ni ti¬
ste, ki smo je bili vajeni! Pa to ne
de. Samo da bo pot kazala. Kar
pojdimo!”

In Trije Kralji so se z dolgim,
slovesnim korakom namerili v
svet, za čudno zvezdo...

Hodili so dolgo, dolgo. Skoz čud¬
ne dežele jih je vodila rdeča peter¬
ka na nebu. Puste in mrtve so bi¬
le: kjer pa je bilo kaj živega, je
joka 1  o in ihtelo. In so videli Trije
Kralji, dobri možje, da so solze kot
velike, krvave kaplje... Težko
jim je bilo pri srcu in vso pot ni
so i 7 Tovorili besede.

Slednjič so zade'i na mejo He-

rodoževega kraljestva. Robati bi¬
riči z brzostrelkami so jim zasta¬
vili pot.

“Odkod in kam?” so se zareža¬
li vanje.

“Do novorojenega Kralja!” !so
odgovorili, kot so bili že leta in
leta vajeni odgovarjati. Pa so za¬
čudeni spoznali, da imajo Herode-
ževi biriči prav takšno zvezdo na
čelu, kakršna je bila, ki jim je ka¬
zala pot.

“Nobenega kralja ni pri nas!”
so se ujezili biriči”. Pri nas vlada
Ljudstvo, ki ga vodi Herodež.
Pojdite, odkoder ste prišli!”

“Pa nas pred vašega Herodeža
peljite!” so brumno odvrnili Trije
Kralji. “Tam se pomenimo, kako
in kaj je pri vas!”

Vdali so se biriči in jih vedli
pred Herodeža, Ta pa jih je poz¬
dravil s pestjo, oblastno in prev¬
zetno. In spet so se Trije Kralji
začudili. Gašpar je koj ugenil, da
je starega Herodeža v tem letu
bržčas pobrala smrt, ali pa ga je
novi nagnal Ne da bi mu poveda¬
li namen svoje poti, je Herodež kar
sam začel:

“že vem: novorojenega Kralja
iščete! V moji deželi ga ni. Iščite
ga drugod!” Jezno je dvignil pest
in brž dodal: “Povejte pa vsem,
ki še vanj verujejo, da jih bodo
moji biriči našli. Takrat bo tekla
Nadaljevanje na 4. strani.

Stran 4.

S / C E C D N A SLOVENIJA

Štev. 1.

Slovenci v

Bs. Aires, 4. januarja 1949.

SVOBODNA SLOVENIJA
izhaja kot tednik vsak četrtek, enkrat
na mesec pa s prilogo
“DELO IN SVET”.

Uredništvo in uprava je na

Victor Martinez 50, Buenos Aires.

Naročnina: Pri plačilu naročnine' za
celo leto 25 pesov. Pri plačevanju na¬
ročnine v obrokih pa za pol leta 15 pe¬
sov, za četrt leta 8 pesov. Posamezna
številka 0.50 pesa.

BOŽIČ IN NOVO LETO SLOV. BE¬
GUNCEV V BS. AIRESU

Slovenski protikomunistični begunci
so letos prvič po dolgih letih begunstva,
polnih najrazličnejših poniževanj in kra¬
vic, zopet lahko praznovali božične pra¬
znike in novo leto kot svobodni ljudje
v svoji novi domovini. V božično raz¬
položenje se je bilo sicer težko vživeti
ob največji vročini, toda Božič je bil in
Slovenci so imeli' v Bs. Airesu tudi svo¬
jo polnočnico v spodnji cerkvi sv. Roze.
Imel jo je č. g. Hladnik, ki je imel ob
tej priliki lep božični nagovor, name¬
njen tako staro kakor tudi novonase-
ljenim Slovencem. Vseh je bilo • okoli
1000. Na sveti dan je imela tuk. radij¬
ska družba El Mundo božično oddajo.
Najprej so predvajali božično igro, na¬
to so pa pevski zbori številnih narod¬
nostnih skupin, ki žive v Argentini od¬
peli po dve božični pesmi v svojem je¬
ziku. Mešani zbor slov. protikom. be¬
guncev je zapel pesmi “Raduj se člo¬
vek” in “Noč božična”. — Skupnega
silvestrovanja ni . bilo. Novo leto so
slovenski protikom. begunci pričakovali

Nadaljevanje s. 3. strani)
kri, kot onikrat v Betlehemu, kaj¬
ti Ljudstvo tako hoče. . .”

In jih je odpustil.

Trije Kralji so odšli potrti. Ogle¬
dali so se .za krvavo zvezdo, ki je
obvisela nad Kerodeževo hišo in
se ni premaknila več. Trudni in be¬
težni so se tedaj sami napotili
iskat Mater in Dete.

Vse hiše so pretaknili, našli so
mnoge, premnoge teh, ki v Dete
verujejo, a Deteta samega niso
našli. Na smrt trudni so bili in ni¬
so več vedeli, kaj naj počno. Pozno
pod noč so sedli na kamen ob ce¬
sti in se zastrmeli v krvavo, rde¬
čo zvezdo, ki je še vedno grozeče
plamenela nad Herodeževino.

Tedaj pa je pristopil angel božji
k njim:

“Ne žalujte”, jim je dejal. “Poj¬
dite z menoj in našli boste Mater
in Dete!”

šli so tedaj za njim in sredi
zimske noči prišli globoko v gozd.
V gozdu pa je bilo svetlo kot pod¬
nevi in sneg se je lesketal kot
dragulji. Dvanajst tisoč moških
otrok, ki jih je dal Herodež pomo¬
riti, ker so pričali za Dete, je kle¬
čalo tam in božjemu Otroku, ki je
sedelo Materi v naročju in jih bla
goslavjalo. prepevalo hvalnice...

Upognila so se kolena Trem
Kraljem. S čelom so se dotaknili
snežne preproge, položili so svoje
darove pred Dete in solze sreče so
bile v njih očeh.

In so sklenili, da se ne vrnejo
več, marveč da ostanejo s svetimi
ob Detetu in ga varujejo pred He~
rodežem.

Tako tedaj čakajo, da mini He¬
rodež in da vzide v tisti deželi pra¬
va Zvezda, ki jih bo povedla do¬
mov, kakar bo naklonilo Dete,
kot verujemo. . .

Argentini

v posameznih družbah pri svojih pri¬
jateljih in znancih.

Prihod novih Slovencev. 27. dec. 48,
ameriška vojaška prevozna ladja “Bitn-
dy” 73; 28. decembra 48 “Kerguehen”
2; 30. decembra 48 “Florida” 15. Večji
transport je napovedan z ladjo “Slur-
gis”, ki bo prispela v Bs. Aires 16. t. m.

OSEBNE NOVICE

Najmlajši Slovenci v Argentini. V
družini Silva in Polde Lipovšek so do¬
bili sinčka, ki je pri krstu dobi! oče¬
tovo ime. Družini begunca Slavko Raka
se je pravtako rodil sinček Aleksander.
Sinčka je pred dnevi dobil tudi g. Gre¬
gor Zidar, ugledni tuk. slov. naseljenec.
Vsem .naše čestitke.

Poroki. G. Šifrer Vilibald in gdč. Ma¬
rija Lozar sta se poročila v cerkvi sv.
Roze na Pascu 431. V sv. zakon sta sto¬
pila tudi g. Česnik Jakob in gdč. Slavec
Marija. Čestitamo.

L T mrli sta: Pri Sv. Petru na Krasu
je 27. novembra 1948 umrla v starosti
85 let ga Frančiška Blaznik, roj. Ur¬
bančič. Za njo Žaklje 7 sinov in hčera,
med njimi v Bs. Airesu g. Vladimir-
Edvard Blaznik, znani prijatelj in do¬
brotnik novodošlih Slovencev. — V Tr¬
stu je na 5. novembra lanskega leta
preminula ga Roza Špeh, mati g. Ja¬
neza Špeha, vnetega delavca v igralski
družini “Narte Velikonja”. Težko pri¬
zadetim sinovoma umrlih mater naše
iskreno sožalje.

Igralska družina “Narte Velikonja”
sporoča: Vsem koroškim beguncem!
“Igralska družina Narte Velikonja” pri
“Društvu Slovencev” v Bs. Airesu vabi
vse člane in članice biv. gledaliških
odrov po slovenskih taboriščih na Koro¬
škem, da se včlanijo v njen krog. Na¬
men tega včlanjenja je, da povez mio
vse slovenske gledališke moči v begun¬
stvu in tako slov. domovini v tujini o-
hranjamo lepoto materine besede, dvi¬
gamo našo protikomunistično miselnost,
zbiramo in družimo vse slovenske be¬
gunce in doprinašamo svoj plemeniti
obolus k slovenski kulturni tvornosti v
tujini. Včlanite se lahko v pisarni “Dru¬
štva Slovencev” na Victor Martinez 50,
med uradnimi urami, s tem, da izpol¬
nite posebne pristopnice, ki srt tam vsa¬

komur na razpolago.

Igralska družina Narte Velikonja

pripravlja za konec meseca jamarja
kot svojo prvo večjo predstavo uprizo¬
ritev izvirne slovenske drame Jože
Vombergarja “Vrnitev”.

Opozorila. Pavla Pazner (naslov v
uredništvu) se zanima za naslov svoje¬
ga strica Antona Pazler, po domače
Anzelnov iz Mlina pri Bledu. Vse, ki
ga poznajo, prosimo, da nam sporoče
njegov naslov.

Škamperle Franc, roj. 1. 1900 v Do¬
lenji vasi pri Senožečah, naj javi svoj
naslov naši upravi. Po njem vprašuje
njegova sestra Marija, ki biva sedaj
v taborišču v Nemčiji (naslov: Marija
Škamperle, Fluechtlingslager Unterjet-
tingen (14) Kreis Boeblingen, Wuer-
temberg-Baden, USA Zone Germany —
Alemania). Prosimo vse, ki g. Skam-
perleta poznajo, da ga o tem obveste.
Vsa sporočila pošljite upravi lista.

Staroslovenske naseljence naprošamo
za sporočilo o naslovu Jakoba in Štefa¬
na šventner, doma iz kraja Novi Futok
pri Novem Sadu. Imenovana dva sta se
zadnjič javila leta 1941. Zanju spra¬
šuje družina Ivan in Katarina Bizjak,
DP. Čamp, Trofaiach, Steiermark, Au-
stria.

San Luis, 27. dec. 48.

Srečno novo leto žele slovenskim
emigrantom v Argentini in drugod po
svetu.

slov. družine iz San Luisa

Chapad Malal, 29. dec. 4S.

Slov. delavska skupina v Chapad Ma-

lalu želi vsem sodelavcem pri “Sv. Sl.”
in vsem slov. beguncem v Argentini
srečno novo leto.

S. Carlos, Bariloche, 1. jan. 49.

Vam in Vašim sotmdnikom želim
srečno in zadovoljno novo leto. Spo¬
ročam Vam, da smo zadovoljni z no¬
vim bivališčem. Dobil sem službo v
svojem poklicu in tudi stanovanje v hi¬
ši. Mesto, kjer se nahajamo, je sicer
še majhno, toda kar prijazno. Izgleda
pa, da se bo širilo, ker v kraju samem,
kakor tudi v okolici- precej grade. Pod¬
nebje je planinsko, ugodno in zdravo,
podobno našemu. Slovenskih naseljen¬
cev je še malo, več je Hrvatov, ki so pa
tu že po več let. Najmočnejša je pa
nemška naselbina. — J. H.

IZ PISMA IZ CANADE

Ko sem opravil s sladkorno peso, s m
delal en mesec v narodnem parku Wa-
torton Lake na meji Alberte, British
Columbia, Montane in Idaho. V narod¬
nih parkih je prepovedano streljati div¬
jačino, zato prihajajo jeleni, poleti tu¬
di medvedi, v naselja in se sprehajajo
med hišami ter brskajo po smeteh. Kar
pomladil sem se v prijetnem gorskem
zraku. Od decembra delam v rudniku
pi-emoga v Lothbridge. To je težko de¬
lo, je pa tudi dobro plačano. Navadna
plača je po 10 dol. na dan, če čl j /ek
napravi več, kot je predpisano, dobi
toliko več plačanega. Davek je visok
na samce, 1 dolar na dan. Stanovanje
in hrana v mestu pa staneta 13—25 do¬
larjev.

Ing-. B. ima službo v uradu, ki dela
načrte za namakanje zemlje: v rudni¬
ka, kjer delam jaz, delata tudi GoIod in
Lovše. Kuk in' Štukelj delata na farmi
blizu Otta\ve. Senica, Pliberšek, Škof,
Koželj in Seljak so v Magnethu, 30 milj
južno od Lethbridgea.

Alberta je poljedelska pokrajina. Po¬
leti nudi ogromno dela, pozimi ne po¬
trebuje delavcev, ker ni dela na polju.
— Zima tu ni prehuda; en teden v de¬
cembru je bil zelo mrzel, sedaj pa veje
topel veter od skalnih gora. Južna Al¬
berta je visoka planota 900 m nad mor¬
jem. SrečncTnovo leto želi pisec pisma
Koširjevim, Žitnika, Skeletu, dr. Miko¬
liču, dr. Luskarju in dr. Miheliču.

VENEZUELA

Los Telques, 26. dec. 1948.

V roke mi je prišel Vaš list “Sv. SL”.
Gotovo ga pošiljate sem v Venezuelo.
Tukaj nas je le malo Slovencev. Pa še
ti smo tako raztreseni, da edenj za dru¬
gega ne vemo. Zato smo še bolj potrebni
dobrega časopisa. Jaz sem sama s šti¬
rimi majhnimi otroci od 3 do 12 let.
Mož mi je namreč po sedmih mesecih
tukajšnjega bivanja umrl še ne star 39
let. Toda upam, da nam bo Bog, kakor
dosedaj, pomagal tudi v bodoče. Vas in
vse Slovence, posebno novodošle špi-
talčane pozdravlja — Rozalija Žibert.

FOTOGRAF

Mladega fotografa, ki dobro obvlada
fotografski posel, ali spretnega vajenca
potrebuje

Foto “SAVA”, San Martin 608.

SLOVENCI

IRSKA

Vsem Slovencem v daljni Argentini
srečen Božič in Novo leto želi iz Iršiče
Vaš sobegunec — Flajs Martin.

ŠPANIJA

Barcelona, 15. dec. 1948.

Iskrena hvala za pošiljanje Svobod¬
ne Slovenije. Prosimo Vas, da nam jo
pošiljate tudi v novem letu.. Vam in
vsem protikomunističnim Slovencem v
Argentini želimo, da bi v božičnih pra¬
znikih živo občutili in doživeli angelski
pozdrav: Slava Bogu na višavah in mir
ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Blagoslovljeno bodi novo leto 1949. —
Slov. akademiki v Španiji.

Zaragoza, 13. dec. 1948.

Večkrat se spominjamo vseh begun-

P O SVETU

cev. Z veseljem čitamo v časopisih, ka¬
ko jim gre. Drugo izvemo iz pisem. Me
lahko, hvala Bogu, redno in v miru na¬
daljujemo svoje študije. Božič je tu.
Misli nam romajo od kraja do kraja,
kjerkoli biva kakšen Sttovenec. Vsem
bi rade voščile praznike svetonočne sre¬
če in božjega miru, ki ga je Novoro¬
jeni prinesel na svet. Zato Vas prosi¬
mo, da objavite naše voščilo v Sv. Sl.
V teh dneh, ko nam ni dano biti doma,
bi bile rade vsaj na Calle Victor Mar¬
tinez 50 skupaj z Vami, dragi rojaki,
pri polnočnici. Stisnile bi Vam roke s
prisrčno željo, da naj nebeško Detece
blagoslovi Vašo skrb in trud ter Vam
v novem leto podeli blagostanja in sre-
če^ Vse prav lepo pozdravljamo — slov.
visokošolke v Španiji.

Radi bi poslali zavoje svojim dragim?
Pa morda nimate časa, ali ste oddaljeni
iz Buenos Airesa?

Obrnite se na:

Posredovalnica “TRIGLAV”,

Calle a Monte, Chingolo 1947.
Villa Dominico F. C. S. Avellaneda.
Zahtevajte njen popolen cenik!

Rojakom v Ramos Mejia se priporoča

krojaška delavnica
BOGDAN KOSANČIČ
. Castelli 371 — Ramos Mejia FCO
Imam na zalogi blaga vseh vrst!
Točna in hitra postrežba — evropski
kroji! Izdelujem tudi talarje po meri.

JANKO ARNŠEK, krojač,
izdeluje sve vrste obleke.

Ob nedeljah ga dobite pred slov. službo
božjo v San Martinu, po 11 uri pa na
Victor Martinez 50

Vsem rojakom želi srečno novo leto!

FOTOGRAF

LOJZE ERJAVEC

Alvarado 350 T. E. 658 - 0827

Ramos Mejia

Se priporoča slov. beguncem
in vošči vsem srečno
NOVO LETO.

tmprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

w  C ASA II O V I **

OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300)

Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita.

Vsa popravila ur in zlatnine naj vestne j e in točno izvršena.
Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 1J+.30 do 20.

Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem
stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5