PoStnfna plačan« v golu t bil Leto XIX., St. 280 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 - Telefon št- 3122 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubljana št. 11.842, Praga CdslO 78.180. Wten št 105.241. Ljubljana, sobota j. decembra I938 Cena 2 Din Utaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123,8124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Poljsko-ruski stiki Med Poljsko in Rtisijo so se obnovili stiki v normalnem obsegu. Težko bi bilo drugače označiti to, kar se je dogodilo diplomatskega med Moskvo in Varšavo. Zakaj ne more se reči, da gre za nekaj takega, kar bi se moglo označevati že kot kak nov pakt. Uradno poročilo navaja tri točke, ki jih vsebuje skupna poljsko-ruska deklaracija. V prvih od njih se izjavlja, da ostanejo vse dosedanje pogodbe med obema državama še nadalje v veljavi, pri čemer se posebej poudarja zlasti pakt o medsebojnem nenapadanju, kije v veljavi že do leta 1945. Druga točka napoveduje povečanje medsebojnih trgovinskih stikov, a v tretji izjavljata obe vladi svojo pripravljenost in voljo, da rešita tekoča vprašanja, zlasti obmejne incidente, v soglasju z obstoječimi pogodbami. Vsebina podane izjave je tedaj jako pičla v stvarnem pogledu, saj samo potrjuje dosedanje pogodbe in napoveduje njihovo izvajanje tudi za bodoče ter obeta krepkejše trgovinsko sodelovanje. Jasno odseva iz navedenega, da težišče poljsko-ruske izjave ni v ustvaritvi nečesa novega, marveč v potrditvi starega. Ako poljski oficiozni viri zagotavljajo, da se z njo obnavlja normalno stanje kakor je obstojalo pred nastopom češkoslovaške krize, vsebina objavljene izjave v polni meri potrjuje tako tolmačenje. Toda po svetu se je deklaraciji dala mnogo večja veljavnost. Domala soglasno se komentira poljsko-ruska izjava, kakor da pomeni majhno demonstracijo ali vsaj afirmacijo posebnega poljskega stališča v aktualnih sodobnih mednarodnih problemih. Ker pa je ta afirmacija smiselna samo v zvezi s poglavitnim vprašanjem, ki zanima sodobno poljsko zunanjo politiko, ali nemara točneje: z onimi problemi, ki so se postavili v notranji zvezi z ojačenjem Nemčije in razširjenjem nemškega vpliva ob katastrofi Češkoslovaške, pridemo po tej zmernejši poti do istega rezultata. Tudi ako vzamemo za osnovo poljsko razlago, se stvar v bistvu ne spremeni. Poljska je želela normalizirati svoje razmerje do Rusije, to je nedvomno povsem naravna stvar, ki nikogar ne preseneča. Saj se je razmerje na so-vjetsko-poljski meji v letošnjih septembrskih dneh zares jako poostrilo in diplomatski razgovori med obema vladama so se vršili v tonu, ki je zelo presenečal po svoji, recimo grobosti. Da je bilo treba s posebno vidno izjavo zabrisati spomin na te vznemirjene dneve, je razumljivo, tcda da sta se za to porabila prav sedanji trenutek in tako podčrtana oblika, zlasti v primeri s skromno vsebino, preseneča in dokazuje, da je svetovni odmev točno vsmerjen. Toda nedvomno je prav tu nevarnost, da se politične posledice ru-sko-poljske deklaracije močno pretirajo in da sežejo napovedi mnogo preko realnega okvira. Soglasno je mnenje v svetu, da je Poljska ozlovoljena radi nemškega stališča glede Podkarpatske Rusije. Tega tudi v Varšavi niso prav nič prikrivali. Rusko-poljska izjava je prišla neposredno po objavi dokončnega nemškega stališča, ki vztraja na ohranitvi Podkarpatske Rusije, pa se zato smatra kot nekaka reakcija na to stališče. V zvezi s tem so se pojavile celo že bolj alarmantne vesti, napovedujoče nadaljnje komplikacije v tej smeri. Sledili so jim naglo demantiji. dasi se zdi. da s tem vznemirljivih poročil iz tega področja še ne bo kmalu konec. Zakaj pozabiti se ne sme, da je afera postala prestižna zadeva, a kadar je v igri prestiž velikih držav, je ozračje vselej zelo vznemirjeno. Tako je postala mala Podkarpatska Rusija ognjišče nemira za Evropo ter prevzela s tem dediščino po vlogi Balkana v najbolj nemirnem razdobju novejše evropske zgodovine, dediščino, za katero je zares ne zavidamo. Ves svet pojmuje danes stvar tako. kakor da smatra Nemčija deželico za oni vzvod, s katerega se da pokreniti ukrajinsko vprašanje kot prikladno izhodišče za velikopotezno akcijo, s katero nai bi se preko 40 milijonov broječe ljudstvo uvrstilo ob bok dinamični ekspanz\jski sili srednje Evrope. Poljsko iniciativo v senzacionalni novi izjavi tolmačijo zato nekateri tako, da hoče opoziriti na absolutni veto. ki se postavlja napram raznim oodkarpat-sko-ruskim načrtom s poljsko in z ruske strani. Iz Poljski naklonjenih virov se naglasa da v Varšavi nikakor ne nameravajo ničesar takega, kar bi se moglo smatrati za preokret v zuna-nanji politiki, zlasti pa ne morda kako tesnejšo naslonitev ali celo zvezo z Rusijo. Toda prav tako odločno poudarjajo, da hočejo Poljaki vztrajati v samostojni poziciji V tem smislu so pripravljeni sodelovati z Rusijo, in sicer v smeri ohranitve sedanjega stanja. REORGANIZACIJA ČSR IZVEDENA Po Izvolitvi novega prezidenta so bile imenovane Štiri definitlvne vlade: osrednja in tri pokrajinske Praga, 2. dec. h. Kakor smo že poročali, je v sredo general Syrovy takoj po iz. volitvi novega prezidenta republike podal ostavko osrednje češkoslovaške in obenem tudi avtonomne slovaške in podkarpatske vlade. Po konzultaciji vodilnih političnih osebnosti ter po zaključku razgovorov glede sestave bodoče vlade je prezident republike snoči podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. V skladu s spremembami, ki so nastale v češkoslovaški republiki tako v pogledu državnih mej kakor notranje državne ureditve, je dobila češkoslovaška republika sedaj štiri vlade, namreč osrednjo vlado, ki bo vodila vse one posle, ki se tičejo vse republike, poleg nje pa avtonomne vlade za tako zvane zgodovinske dežele, češko in Moravsko, nadalje avtonomno slovaško in avtonomno podkarpatsko vlado. Vlade so sestavljene takole: Osrednja češkoslovaška vlada Osrednja vlada obstoja iz predsednika, zunanjega ministra, ministra za narodno obrambo, finančnega ministra, ministra za Slovaško in ministra brez portfelja ter je sestavljena takole: predsednik vlade: dr. Rudolf Beran. zunanji minister: dr. František Chva]-KovSky, minister za narodno obrambo: general jan Syrovy, minister za finance: dr. Karel Kalfus, minister za Slovaško: Karol Sidor, minister brez portfelja: dr. Jiri Havel-ka. Na svoji prvi seji se je osrednja vlada konstituirala tako, da je določen za prvega podpredsednika general Jan Syrovy, za drugega podpredsednika pa minister za Slovaško Karel Sidor. Na novo je poleg predsednika vlade imenovan za ministra brez portfelja v osrednji vladi dr. Jiri Havelka, doslej šef prezidialne pisarne vrhovnega upravnega sodišča in v tem svojstvu eden izmed najožjih sotrudnikov novega prezidenta republike dr. Hache. Kot minister brez portfelja je dodeljen kabinetni pisarni prezidenta republike, kjer bo imel funkcijo prvega političnega referenta in funkcije dosedanjega kance-larja. Dosedanji kancler dr. šamal je bil s 1. decembrom upokojen. češko-moravska vlada češko-moravska vlada, ki bo vodila posle avtonomne vlade, ima osem ministrov, ki so: notranji minister: dr. Oto^ar Fišer, prosvetni minister: dr. Jan Kapras, pravosodni minister: dr. jarosjav K rej. či, minister za javna dela: Dominik Cipera, minisfer za zdravje in socialno politiko: dr. Vladislav Klumpar, minister za trgovino: dr. Vlastimil ša-dek, minister za kmetijstvo: dr. Ladislav Feierabend, prometni minister: div. general Alojzij Eliaš. Predsednik čsl. osrednje vlade Beran je obenem predsednik pokrajinske češko-mo-ravske vlade. Razen kmetijskega ministra so v tej vladi sami novi možje, ki stran-karsko-politično doslej niso bili eksponi-rani. Slovaška vlada Nova slovaška vlada ima kakor doslej pet ministrov Sestavljena je takole: predsednik in notranji minister: msgr. dr. Tiso, minister za pravosodje: dr. Miloš Vančo. prometni minister: dr. Turčans^i, minister za gospodarstvo: Pavel Te-planski, prosvetni minister Matuš čermaK Na novo je vstopil v vlado minister dr. Vamčo, ki je po poklicu odvetnik v Tur-čanskem Sv. Martinu. Bil je dolgo let predsednik nacionalne stranke, tako zva-nega »Razusa«. Podkarpatska vlada Zaradi bolezni dosedanjega predsednika podkarpatske vlade msgr. Vološina pogajanja za sestavo avtonomne podkarpatske vlade še niso zaključene. Za sedaj sta imenovana samo dva člana te vlade, dočim bo tretji imenovan v par dneh. Začasno bo •Sstal predsednik podkarpatske vlade msgr. Vološin, ki bo vodil tudi prosvetni in kmetijski resor, vse ostale resore pa bo do nadaljnjega vodil Julij Reva j. Dosedanji tretji podkarpatski minister Edmund Bačinski ni več prevze* ministrskega portfelja in bo njegov naslednih šele imenovan. Člani vlade pri prezidentu Takoj po imenovanju nove vlade je snoči dosedanja vlada generala Syrovega odšla na Hradčane k prezidentu republike Podoba je, da je v naznačenem poglavitna vsebina izjave, ki je vzbudila toliko pozornosti. Kar gre tolmačenja preko tega sega nedvomno predaleč Nehvaležno bi bilo danes podajati se na pot napovedi, dasi se zdijo politična prerokovanja v tej smeri prav v sedanji situaciji silno mikavna. V Moskvi so seveda z deklaracijo iako zadovoljni. saj pomeni v njej izraženo poljsko stališče praktično toliko kot ojačenje ruske pozicije, dasi vsekakor od Poljakov nehoteno. ____ in se od njega poslovila. Prezident republike dr. Hacha se je vsem dosedanjim ministrom prisrčno zahvalil za ogromno delo, ki so ga izvršili v najtežjih časih novejše češkoslovaške zgodovine. Takoj nato je novoimenovani predsednik vlade Beran predstavil prezidentu republike vse člane nove vlade, -azen msgr. Vološina, ki je bolan. Člani nove vlade so bili pri tej priliki zapriseženi. Prva seja nove osrednje vlade Takoj nato se je nova vlada sestala k svoji prvi seji, na kateri je predsednik vlade Beran najprej izrazil toplo zahvalo dosedanjemu min. predsedniku generalu Syrovemu in vsem njegovim sotrudnikom, nato pa na kratko obrazložil naloge nove vlade. Poudaril je, da mora nova vlada v prvi vrsti poskrbeti za varnost republike in posvetiti vse svoje sile notranji konsolidaciji. To hoče vlada doseči s složnim sodelovanjem vseh Čehov, Slovakov in Ukrajincev, na zunaj pa v prijateljskem sodelovanju z vsemi ostalimi državami, zlasti pa s sosedi. Pietetne geste Danes dopoldne je praški nadškof kardinal Kaspar opravil v Vaclavski kapeli v cerkvi sv Vida na Hradčanih tiho sv. mašo, kateri so prisostvovali prezident republike dr. Hacha. vsi člani vlade ter številni drugi Dolitični voditelji brez razlike na strankarsko opredelitev. Na ta način so hoteli simbolično izraziti svojo voljo do splošnega sodelovanja v prid domovine. Nato je predsednik vlade dr. Beran obiskal grob pokojnega dr. Švehle, svojega dolgoletnega političnega šefa in učitelja in se nato poklonil tudi vdovi pokojnika. Popoldne se je sestala vlada k seji, na kateri so začeli razpravljati o podrobnem delovnem programu. Izjava delavske ljudske stranke Opoldne je obiskala predsednika vlade dr. Berana tričlanska deputacija pripravljalnega odbora nove delavske ljudske stranke, ki je podala predsedniku vlade zagotovilo, da hoče tudi delavska stranka lojalno sodelovati z vlado za obnovo države. Odmev v tisku Praga, 2. dec. h. Celokupni češkoslovaški tisk toplo pozdravlja novo vlado, ki jo označuje za vlado narodne obnove, vlado čvrste roke in vlado trdnega dela. Listi naglašajo, da pomeni Imenovanje vlade konec mučne negotovosti in pričetek treznega obnovitvenega dela. Splošno prevladuje mnenje, da je tej vladi namenjena dolga funkcijska doba. V ostalem poudarjajo listi, da predsednik vlade Beran ne pušča javnosti v dvomu o značaju svoje vlade. Kakor je izjavil na današnji seji ministrskega sveta, bo vlada sodelovala s parlamentom. 2e jutri bo predsednik Beran stopil v stike s predsednikoma obeh zbornic, da se z njima dogovori in posvetuje o pospešeni praksi parlamentarnega dela. Na prvi seji obeh zbornic, ki se bosta sestali najbrže že prve dni prihodnjega tedna bo podal predsednik vlade dr, Beran obširno deklaracijo, v kateri bo podrobno orisal program bodočega dela in podčrtal tudi značaj svoje vlade. Ugoden vtis v Berlinu Berlin, 2. dec. h. Nova češkoslovaška vlada je napravila v berlinskih krogih zelo ugoden vtis. V Berlinu vidijo ne samo v osebi novega ministrskega predsednika dr. Berana, marveč tudi sploh v sestavi nove vlade, v kateri so popolnoma novi, s staro politiko republike docela neobremenjeni možje, jamstvo za bodoče mirno sožitje med obema sosednima državama. Slovaški državni pod tajniki Praga, 2. dec. h. Na današnji popoldanski seji vlade je bilo sklenjeno, da se imenujejo pri osrednji vlad« še posebni državni podtajniki za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Za Slovaško so bili že danes imenovani trije državni podtajniki in sicer v ministrstvu za narodno obrambo ter v zunanjem in finančnem ministrstvu. Njihova naloga bo zastopstvo posebnih slovaških interesov. Državni podtajniki za Podkarpatsko Rusijo bodo imenovani naknadno, ko bo vaieoo vprašanje nove podkarpatske vlade. Slovaki v diplomatskih zastopstvih Praga, 2. dec. AA. (Havas). Slovaška vlada je od osrednje vlade zahtevala, naj se postavijo v češkoslovaška poslaništva v tujini tudi Slovaki, zlasti pa v državah, kjer v večjem številu žive slovaški izseljenci. Te države so Belgija, Nemčija in Francija. Slovaška vlada zahteva, da naj bo imenovan dr. Hledko, ki je na čelu slovaške delegacije iz Amerike prinesel v Češkoslovaško listino pitsburškega sporazuma imenovan za konzula ali pa češkoslovaškega poslanika v Združenih državah. Beranov govor po radiu Praga, 2. dec. h. Jutri ob 12 30 bo imel ministrski predsednik Beran govor po radiu, v katerem bo obrazložil naloge in program svoje vLade. Velika politična amnestija Praga, 2. dec. h. Danes je bil objavljen ukaz o obširni amnestiji za politične delik-te, zagrešene pred 7. oktobrom 1938. Amnestija se nanaša tudi na vojaške zločine, vkjučno špionažo. Vsd prizadeti politični kaznjenci so bili izpuščeni na svobodo. Na mejah povsod mir Varšava, 2. dec. o. Zunanje ministrstvo je objavilo komunike, po katerem je sedaj razmejitev med Poljsko in češkoslovaško končana. Obe delegaciji sta protokol o svojem delu snoči podpisali v Zakopanih. Vsi incidenti, ki so se pripetili v zadnjem času na pol jsko-češkosl ovašk i meji se po tem komunikeju smatrajo za likvidirane. Praga, 2. dec. o. Iz Podkarpatske Rusije prihajajo vesti, da so vpadi poljskih in madžarskih teroristov v Podkarpatsko Rusijo popolnoma prenehali. Na meji se tu pa tam sicer še zbirajo skupine teroristov, ki pa ne silijo več v deželo. Položaj se je že popolnoma normaliziral. Gospodarski promet med ČSR in Madžarsko Budimpešta, 2. dec. AA. Mešana češko-madžarska komisija, ki je bila sestavljena na podlagi sklepa pri dunajskih posvetih, je sklenila 1) blagovni promet med obema državama se bo nadaljeval 5. decembra na podlagi konvencije od 22. decembra 1937 2) poštni in telegrafski promet se bo nadaljeval v mesecu decembru. 3) uvoz-niški promet bo vzpostavljen 5. decembra. Nov stavkovni val v Franciji Vladni ukrepi proti delavskim voditeljem so izzvati novo stavkovno gibanje Pariz, 2. dec. o. Daladierova vlada je začela izkoriščati uspeh, ki ga je predvčerajšnjim dosegla v borbi proti splošni delavski zvezi. Proti onim, ki se niso ravnali v smislu zadnjih odredb o javni varnosti. bo uvedeno najstrožje postopanje. Glede mnogih je že gotovo, da bodo odpuščeni iz državne ali kake druge javne službe. Drugi bodo kaznovani z globami in z zmanjšanjem pokojnin. Energično namerava vlada nastopiti proti prononsiranim voditeljem splošne delavske zveze. Vladni listi groze danes najbolj generalnemu tajniku Jouhauxu ki mu očitajo, da je član upravnega odbora Francoske banke in raznih komisij, za kar prejema mastne plače. širših množic vlada s svojimi ukrepi ne namerava zadeti. Zavzela se bo za to, da se delavci in nameščenci sprejmejo zopet v službo. V levičarskih krogih so te namere naletele na hud odpor. Delavstvo se pripravlja na reakcijo. Ponekod je že danes vdrlo v tovarne in razdejalo posamezne naprave. Pričela se je nova agitacija za stavkovni pokret. Nekatere tovarne so včeraj odslovile delavstvo, ki je po stavki prišlo zopet na delo kar je še bolj razvnelo delavske množice. V Franciji je bilo v zadnjem času 250.000 brezposelnih, zaradi zapore tovarn pa je njihovo število v zadnjih dveh dneh naraslo na 750.000. Samo v pariški okolici je 300.000 ljudi brez dela. Novi stavkovni pokret se je pričel širiti posebno v industrijskih središčih na deželi. Tudi v ladjedelnicah v Saint Nazai-reu. v Crezot-Schneiderjevih tovarnah orožja in v nekaterih letalskih tovarnah je bilo delo danes prekinjeno. V tovarnah Kralj Karol pojde tudi v Rim London, 2. dec. a. (Štefani), Diplomatski urednik »Evening Standarda« piše, da bo rumunski kralj Karol najbrže v kratkem ob;skal italijanskega kralja Viktorja Emanue"a. Kriza belgijske vlade Bruselj, 2 dec h Zaradi velikih nesoglasij, ki so nastala v belgijski vladi na eni strani v pogledu državnega finančnega gospodarstva, na drugi strani pa zaradi politike vlade v španskem vprašanju, je v vladi nastala resna kriza. Opoldne je min. predsednik Spaak odšel v avdienco h kralju, kateremu je podrobno poročal o nastalih sporih ter mu pri tej priliki ponudil ostavko svoje vlade. Ostavka sicer še ni bila sprejeta, vendar pa prevladuje v političnih krogih prepričanje, da bo prišlo do zelo obširne preosnove vlade V političnih krogih so prepričani, da bo ostal Spaak, ki uživa neomajno zaupanje kralja, tudi na čelu nove vlade. orožja je moralo intervenirati vojaštvo. Sploh je danes mnogo oddelkov policije in mobilne garde krenilo iz Pariza na deželo. Stavkati so pričeli tudi še v Le Havru in Toulonu, kjer so bili tudi resnejši incidenti Vladni ukrepi proti stavkarjem Pariz, 2. dec. w. Po včerajšnji konferenci ministrov pri predsedniku vlade Dala-dieru je bilo izdano uradno poročilo, ki najavlja ostre sankcije proti vsem javnim in državnim nameščencem, ki so sodelovali pri zadnji protestni stavki. Izključeni so iz vseh upravnih svetov državnih podjetij. 15 uradnikov raznih ministrstev je bilo takoj odpuščenih. Učitelji, davčni uradniki, poštni uslužbenci itd., ki so sodelovali pri stavki, bodo delno odpuščeni, delno pa kaznovani s premestitvijo, z ustavitvijo napredovanja in z znižanjem prejemkov. Vsi javni nameščenci, ki so se uprli odrejeni rekviziciji odnosno mobilizaciji, so brezpogojno odpuščeni. Voditelji bodo razen tega izročeni sodišču. Med prizadetimi je tudi generalni tajnik splošne delavske zveze Jouhaux, ki je bil doslej član upravnega sveta Francoske banke, nadalje upravni stevnik železniške družbe, monopolske uprave, amortizacijske blagajne in še nekaterih drugih javnih ustanov, tako da je prišel ob znatne dohodke. Pred pariškim sodiščem je bilo danes 16 delavcev Re-naultove tvornice obsojenih na 10 dni zapora, 27 pa na mesec zapora in na razmeroma visoke denarne globe. Odpoklic belgijskega poslanika iz Madrida Bruselj, 2. dec. e. Belgijska vlada je sklenila, da takoj odpokliče odpravnika poslov in belgijskega konzula v Barceloni. Ta sklep se smatra kot represalija. ker je španska vlada odpoklicala svoje diplomatske zastopnike iz Bruslja. Barcelona, 2. dec. e. Zunanji minister Del Vayo je predstavnikom tiska izjavil, da se je belgijska vlada zaradi izrednih okoliščin odločila, da pošlje svojega trgovskega zastopnika k Francovi vladi, zaradi česar je republikanska vlada prisiljena. da odpokliče svojega poslanika iz Bruslja. Vlada naglaša, da je ta sklep dokaz visoke narodne zavesti, ki navdaja republikansko Španijo. Poslanik republikanske Španije je že zapustil Belgijo v sprem stvu konzula v Anversu in odpravnika pc-slov v Bruslju. Pirow pri belgijskem kralju Bruselj, 2. dec. a. Kralj Leopold HI. je sprejel danes v avdienci Južnoafriškega vojnega ministra Pirowa, ki je popoldne odpotoval v Haag. Ribbentrop pride v Pariz v torek Pariz, 2. dec. a. V torek 6- t. m. bo prispel v Pariz nemški zunanji minister Ribbentrop, da podpiše francosko-nemško deklaracijo o nenapadanju. Popoldne ho gost min. predsednika Daladiera, zvečer pa mu bo priredil večerjo zunanji minister Bonnet. V sredo bo na čast Ribben-tropu obed v nemškem poslaništvu. Ribbentrop se bo vrnil v Nemčijo v četrtek. Berlin, 2. dec. o. Nemški tisk povoljno presoja notranjepolitični položaj v Franciji in odobrava akcijo Daladiera. Zadnje dni so bile po diplomatski poti med Parizom in Berlinom izmenjane misli o podpisu francosko-nemške deklaracije. Ribbentrop naj bi po najnovejših informacijah prišel v Pariz v torek zjutraj. V četrtek naj bi se spet vrnil v Berlin. Razgovori naj bi se vršili v torek popoldne ter v sredo dopoldne in popoldne. Ribbentrop se bo ob tej priliki sestal tudi z angleškim poslanikom v Parizu. Italija in londonski pomorski sporazum London, 2. dec. d. ob 11. dopoldne je bi', v zunanjem ministrstvu podpisan protokol o pristopu Italije h pomorskemu sporazumu iz 1. 1936. Pri pogajanjih za sporazum so 1. 1936 sodelovali tudi italijanski strokovnjaki Italija pa sporazuma ni podpisala, ker so bile sankcije proti njej zaradi abesinske i vojne prav tedaj na višku. Vendar se je | točno ravnala po njegovi določilih in si ni gradila vojnih ladij, katerih tonaža bd presegala po sporazumu določene meje. Angleška vlada je sedaj informirala italijansko vlado, da se ne namerava več ravnati po londonski pogodbi. Mesto dread-noughtov po 35.000 ton bo v kratkem pričela graditi 40.000 tonske vojne ladje, vztrajala pa bo pri omejitvah glede kri-žark, rušilcev in podmornic. Gradnja kri-žark naj bi se omejila na lažje tipe po 8000 ton s topovi kalibra 5.1 palca. Maksimalna tonaža podmornic Je po pogodbi 2000 ton. Otvoritev poljskega sejma Varšava 2. dec. h. V sejmu se je pri če -! la danes proračunska razprava. Min. predsednik Skladkowsky je imel pri tej priliki govor, v katerem je pozdravil člane sejma in podčrtal željo vlade po odkritosrčnem sodelovanju s parlamentom. Finančni minister Kwiatkowskl je nato podal obširen ekspoze o finančnem položaju države ter razvil gospodarski in investicijski program, ki je proračunan za dobo 15 let. Za prva tri leta so nameravane investicije v višini 2 milijard zlotov. Finančni minister je naglasil tudi pomen priključitve tješinskega okrožja. To pomeni znaten preokret v industrijalizaciji države in v celotni gospddarski strukturi. i Poljska je s tem ogromno pridobila. Ekspoze grofa Člana o septembrski krizi Italijanski zunanji minister o razvoju dogodkov v češkoslovaški krizi Rim, 2. decembra br. Pred fašistično zbornico je podal zunanji minister grof | Ciano obširno poročilo o zadnjih mednarodnih dogodkih v Evropi in o vlogi Italije v kritičnih septembrskih dogodkih. Po obširnem pregledu zgodovinskega razvoja se je grof Ciano podrobno bavil s septembrskimi dogodki in naglasil, da je bila Italija zvesto na strani Nemčije ter v vsakem pogledu podpirala njene težnje, da se na novo ured* vprašanje češkoslovaške republike. Ko je posebni kurir Hitlerja, ki je prispel v Rim z letalom, obvestil Mussolini-ja, da bo Nemčija mobilizirala in stavila Češkoslovaški kratek rok za sprejem nemških zahtev, je tudi Mussolini odredil delno mobilizacijo dne 27. septembra. Ta mobilizacija je bila izvršena v vsej tajnosti, tako da je mednarodni tisk celo kritiziral postopanje Italije, češ da je pustila Nemčijo na cedilu in da se iz strahu pred Anglijo in Francijo umika. Da se to mnenje popravi, je grof Ciano podrobno opisal ves razvoj italijanske mobilizacije. V par urah je bilo stanje aktivne italijanske vojske podvojeno, tako da je imela Italija na zapadni in severni meji zbranih 550.000 mož. Pripravljeno pa je bilo tudi vse, da bi se mogla v 12 urah izvesti splošna mobilizacija. Poleg tega je Italija mobilizirala vse svoje letalstvo na Piemon- tu, v Liguriji in ob vsej tirenski obali. Mobilizirane so bile vse čete alpincev, oja-čene posadke Pantelerije in otokov v Egejskem morju. V Libijo so bile poslane rezerve, tako da sta bila tamošnja armad-na zbora v popolnem vojnem stanju. Razen tega so bile mobilizirane armade v severni Italiji ter armade v Siciliji in Sardiniji. Prav tako je bila v popolni pripravljenosti italijanska vojna mornarica. Dne 28. septembra zjutraj je bilo pripravljenih 22 križark, in vojnih ladij, 114 tor-pednih rušilcev, 91 podmornic, 337 mino-noscev in motornih čolno \ Mobilizacija je bila izvršena v najpopolnejšem redu in je pokazala, da italijanski vojaški aparat funkcionira točno in zanesljivo. Po izvršeni mobilizaciji je bila izvedena tudi točna in zanesljiva zveza med nemško in italijansko vojsko. Na pobudo Mussolinija bi se moral 29. septembra vršiti v Monakovu sestanek, na katerega bi prišli Mussolini in Hitler, grof Ciano in Ribbentrop. po veljnik nemške vojske general Keitel in poveljnika italiianske voiske generala Pariani in Valle. Na pobudo Anglije je nato Mussolini ponovno interveniral pri Hitlerju in je tako na njegovo intervencijo prišlo do monakovske konference in mirne ureditve nastalega konflikta, dasi-ravno je bilo že vse pripravljeno, da odloči orožje. Rimske demonstracije proti Franciji Po Članovem govoru v parlamentu so množice vzklikale: „Tunis! Tunis!" Rim, 2. dec. d. Po govoru zunanjega ministra grofa Ciana v sredo ob otvoritvi zasedanja fašistične zbornice, v katerem je navedel mobilizacijske ukrepe italijanske vlade v času septembrske krize, so bile prirejene velike manifestacije predsedniku vlade Mussoliniju. Pričele so se že med sejo fašistične zbornice in so se nadaljevale, ko se je Mussolini vračal v Beneško palačo Mussolini se je moral pokazati večkrat na balkonu Pri manifestacijah so sodelovali tudi ministri, poslanci in mnogoštevilno meščanstvo. Besedilo govora grofa Ciana so objavili italijanski listi v celoti, pri čemer so poudarili najbolj značilne odstavke, med drugim tudi kategorično izjavo, da se, računajoč z novimi evropskimi, sredozemskimi in afriškimi stvarnostmi, ureja s sporazumom med Italijo in Anglijo, ki je bil nedavno uveljavljen, odnos med obema silama na popolnoma enakopravni podlagi, zaradi česar predstavlja važen prispevek k ohranitvi miru, čegar ojače-nje je glavni cilj italijanske politike, ki jo namerava italijanska vlada odločno nadaljevati, da z enako odločnostjo zagotovi koristi in prirodna stremljenja italijanskega naroda. Ta del govora grofa Ciana so v fašistični zbornici sprejeli z burnim odobravanjem. Italijanski listi pripominjajo, da je moral predsednik zbornice dolgo časa zvoniti, da je pomiril manifestacije, pri katerih so se iz vrst poslancev čuli vzkliki: *Tunis! Džibuti! Korzika!« V komentarju Cianovega govora, ki ga je objavil v listu »Giornale d' Italia«, navaja tudi Gayda omenjeni odstavek, pri čemer poudarja, da so vzklikali milijoni Italijanov, ko so ga čuli: »Tunis! Tunis!« Italija, pravi Gayda, ima še vedno polno razlogov, da poudari pomen svojih interesov in svojih pravic, ki so v popolni skladnosti z njeno življenjsko sposobnostjo, kakor tudi z načeli pravice, ravnotežja sil in možnosti udejstvovanja Italije. Proti omejevanju italijanske ekspanzivnosti Rim, 2. dec. o. Livornski »Telegrafo«, glasilo italijanskega zunanjega ministra Ciana, je objavilo uvodnik, ki je vzbudil v italijanskih krogih mnogo pozornosti. Uvodnik pravi, da se bo Italija z vsemi sredstvi upirala proti francoskim stremljenjem, da bi se omejila italijanska ekspanzivnost. Italijanska vlada hoče odločno zastopati interese italijanskega naroda. Vzklike o Korziki, Džibutiju, Tuni-su in Savoji tolmači v tem smislu, da zahteva Italija zase vse dežele, v katerih živi ljudstvo, ki občuje med seboj v italijanščini. Nasproti tem težnjam, pravi list nadalje, stoje izzivalni interesi drugih držav, upamo pa kljub vsemu, da bo duh monakovskega sporazumu tudi na tem področju odpravil stare krivice, ter omogočil tudi korekture kolonialne' posesti. Odmev v Parizu Pariz, 2. dec. d. Poročila o manifestacijah Mussoliniju in grofu Cianu ob otvoritvi zasedanja fašistične poslanske zbornice, so zbudila v Franciji precejšnjo senzacijo. Odmev manifestacij je prišel do izraza tudi v francoskih listih. Tako piše »Temps«: čeprav bi se morda mogli predati preveč lahkim iluzijam, nas mora govor, ki ga je imel grof Ciano v italijanskem parlamentu, zadostno opozoriti na stvarnost. Italijanski zunanji minister je smatral za potrebno, da je po monakov-ski konferenci po uveljavljenju italijansko angleškega sporazuma in po normaliziranju odnošajev med Francijo in Italijo objavil vojaške ukrepe, ki jih je italijanska vlada podvzela sporazumno z Nemčijo v zadnji septembrski krizi. Jasno je, da je grof Ciano hotel na ta način poudariti na-rodnosocialistični Nemčiji italijansko zvestobo osi Rim—Berlin, biti pa moramo pazljivi, kar bodo vsekakor razumeli tudi onstran Alp, ter upoštevati, da so imeli tedaj podvzeti uKrepi za cilj morebiten spopad s Franc'jo. Prav tako je pomembno za nas, ker so poslanci v italijanskem parlamentu takoj tolmačili govor zunanjega ministra z vzkliki: »Tunis! Tunis!« To povsem po jam iu je, kakšni so franco-sko-italijanski odnošaji, ter stremljenja fa šistične Italije, ki skuša najti neko nado- j mestilo za koncesije, katere je -morala plačati za nemško prijateljstvo. V tem je za nas opozorilo, ki v celoti odkriva italijansko igro in ki pojasnjuje gotova prizadevanja, da bi se francosko-nemška deklaracija podredila nekakšnim pogojem, ki bi bili nesprejemljivi. Francoski narod mora na vse to gledati vedro. Potem bo še bolj soglasen in odločen v nacionalni disciplini ter prizadevanju, da bi določale splošno politiko francoske republike predvsem imperativne potrebe obrambe na mednarodnem področju. Tunis in Korzika sestavna dela Francije Pariz, 2. decembra. AA. Havas: Francoski časopisi protestirajo proti incidentu, ki se je pripetil včeraj v italijanski poslanski zbornici, kjer so narodni poslanci vzklikali: Korzika! Tunis! Savoja! ob navzočnosti francoskega veleposlanika. »Petit Parisien« pravi, da je francoski zunanji minister Bonnet sprejel italijanskega veleposlanika ter mu izrazil veliko iz-nenadenje Francije. »Journal« piše med drugim: Zunanji minister Bonnet je izrazil o priliki sprejema veleposlanika Italije občutke vseh Francozov, v prvi vrsti pa začudenje nad manifestacijami, ki so povsem nenavadne. Ko je italijanski veleposlanik odšel, je Bonnet takoj poslal svoja navodila francoskemu veleposlaniku v Rimu Francoisu Poncetu, da stori potreben korak pri rimski vladi, da se ta spor reši. »Matin« pravi: Če italijanski listi neprestano trdijo, da bi raje videli, da se ne zboljšajo odnošaji med Italijo in Francijo, mi to na vsak način obžalujemo. Ostati moremo čisto mirni tudi brez gotovih blagohotnih in naklonjenih izjav celo tedaj, kadar nas hočejo žaliti. Kar pa se tiče Tunisa in Korzike, je treba poudariti, da sta pod francosko zastavo in da bosta pod njo tudi ostala. »Ordre« objavlja članek, v katerem piše: Zdaj, ko je Italija jasno spregovorila, bi morali Francija in Velika Britanija vsaj potrditi solidarnost svojih življenjskih interesov na Sredozemskem morju. »Action Francaise« piše: Italijani so preveliki realisti, da bi mogli pozabiti, da sta Tunis in Korzika integralna dela nacionalnega ozemlja, prav tako kakor Provence, Bretagne, Alzacija in Lorena. Dobro vedo tudi to, da bi se vsi Francozi brez izjeme postavili v obrambo teh pokrajin, kadarkoli bi se jih hotel kdo dotakniti. Na drugi strani list poudarja, da je francosko časopisje soglasno v tem, da je Tunis sestavni del francoskega imperija in da se ga nihče ne sme dotikati. Prav tako pravi »Republique«, da je francosko ozemlje trdno povezano v celoto in nedeljivo in da se nikomur ne bo posrečilo, da bi kdaj od njega odtrgal katerikoli del. Chamberlainovo posredovanje med Rimom in Parizom London, 2. dec. o. »Daily Telegraph« je objavil danes inspiriran članek o napovedanih rimskih razgovorih Chamberlaina in Mussolinija. Chamberlain bo ob tej priliki zahtevali naj Italija umakne vse italijansko vojaštvo iz Španije .in tudi z Ba-learov. Anglija bo poskrbela, da se Italiji prepusti določen vpliv pri upravi Sueškega prekopa. Forsiral bo tudi zbližanje med Rimom in Parizom. Italijansko kampanjo glede Tunisa spravlja list v zvezo z velikimi koncentracijami francoske vojske na libijski meji v septembrski krizi. Naposled bodo govorili o splošnem gospodarskem razvoju v jugovzhodni Evropi ter posebej tudi o nadaljnji gospodarsko-prometni vlogi Reke in Trsta. Strašen kanec dijaškega izleta New York 2. dec. o. Iz Salt Lake City-ja v državi Utah poročajo, da je snoči v neposredni bližini mesta neki brzi tovorni vlak na železniškem prehodu trčil v avtobus, ki je bil poln srednješolcev. Zaradi snežnega meteža iz avtobusa vlaka niso opazili. Stroj je avtobus preklal v dva dela in ga potegnil s seboj več sto metrov daleč. 26 srednješolcev je bilo ubitih, 13 hudo ranjenih. Vlak Je privozil z brzino 105 km na uro. Zahvala NJ. V. kralja Beograd, 2. decembra. AA. Na dan narodnega praznika Zedinjenja 1. decembra, je prejel Nj. Vel. kralj Peter II. številne brzojavne čestitke, v katerih se izražajo vdanost in rodoljubne želje. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izreči zahvalo vsem onim osebam in ustanovam, ki so poslale čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige. Beležke Lordska debata o paktu »Društva narodov" Angleški zunanji minister lord Halifax je v četrtek v daljših izvajanjih odklonil v lordski zbornici predlog lorda Ponsonbyja po črtanju čl. 16 iz pakta Društvo narodov. Osebno, tako je dejal Halifax, je naklonjen črtanju vseh prisilnih določb iz pakta DN, ker jih je nemogoče izvajati. Mirno presojajoč to zadevo pa mora reči, da govore proti temu utemeljeni razlogi. Angleški zunanji minister dvomi, da bi tako postopanje odobravali vsi Angleži, pač pa je verjetno, da bi temu nasprotovali tudi mnogi člani DN. S črtanjem navedenih do'očb bi bila ženevska ustanova še bolj oslabljena in tega prav goto to nihče ne želi Ne razume angleškega naroda oni, ki misli, da je danes morda manj odločen samo zato, ker smatra mir za največjo potrebo in nujnost za ves svet. Halifax je končno govodl tudi o Ede-novem potovanju v Zedinjene države Severne Amerike ter je poudaril, da Eden sicer ni minister, da pa odhaja v \Vashing-ton z odobritvijo in soglasjem angleške vlade. Zato bo njegovo ameriško potovanje zelo pomembno in bo služil istemu namenu kakor ameriško potovanje lorda R unči mana v L 1935. Položaj in poslanstvo nove ČSR Švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja uvodnik o »novi Češkoslovaški v srednjeevropskem prostoru.« V članku poudarja med drugim: Četudi se je s praškega »gradu« zajem-Ijivo svetovnopolitično obzorje skrčilo, ostane Praga slej ko prej pomembna opazovalna točka vsaj za jugovzhodno — in vzhodnoevrokspa vprašanja. Tudi gospodarsko ostane češkoslovaška navzlic novim zvezam z Nemčijo splošno pomemben činitelj, preko katerega ne bo mogoče » na dnevni red«. Dejstvo, da je medtem izvoljen nov državni predsednik in da je sestavljena pod predsedstvom agrarca Berana nova vlada, bo nedvomno pospešilo konsolidacijo države, ki stopa tako iz težke in trpljenja polne prehodne dobe v stadij krepkega vzpona, ki ji bo omogočil, da s svojimi političnimi in gospodarskimi silami spet zavzame mesto v evropskem splošnem računu. Enotna stranka na Japonskem Japonski listi vedno bolj pogosto in z vedno večjim zanimanjem poročajo o pogajanjih, ki jih vodijo razni člani japonske- vlade med seboj zaradi ustanovitve skupne stranke s predsednikom vlade princem Ko-nojem na čelu. Nova stranka naj bi nadomestita vse dosedanje, ki naj bi se ra razšle. Podobni poskusi so se začeli na Japonskem že leta 1931, ko je Adači ustanovil stranko »Kokumin Domej«, ki naj bi bila po programu vsenarodnega značaja. Poskus pa se je ponesrečil Z enakimi namerami je bila leta 1936 ustanovljena stranka »So-vakaj«, ki pa ni pritegnila mnogo Japoncev nase in je še danes najmanjša japonska stranka. Sedaj pa žele na Japonskem ustanoviti novo vsenairodno stranko po zgledu narodnosocialistične stranke v Nemčiji, italijanske fašistične stranke ali komunistične stranke v Rusiji. V tem smislu vodijo sedaj člani japonske vlade pogajanja z zastopniki obstoječih strank, med katerimi so mnogi navdušeni za skupno stranko, mnogi pa tudi nasproti tej ideji. Predsednik vlade Konoje se za vodstvo nove stranke še vedno ni odločil. Novinarski koncert Tradicionalna in priljubljena prireditev ljubljanskih novinarjev je tudi letos uspela v vsakem pogledu Obisk francoske trgovinske delegacije Beograd, 2. dec. p. Francoska trgovinska delegacija, ki se je dva dni mudila v Beogradu, se je nocoj vrnila v Pariz. Včeraj se je v zunanjem ministrstvu sestala z našo delegacijo. Zvečer je bila na svečani prireditvi v Oficirskem domu, dopoldne je bila v trgovinskem ministrstvu, v ministrstvu za gozdove in rudnike ter v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Opoldne je bila v gosteh pri pomočniku zunanjega ministra Milivoju Pilji. Telefonski promet z zasedenim madžarskim ozemljem Beograd, 2. dec. AA. Madžarska poštna uprava je spet uvedla mednarodni telefonski promet s kraji, ki so prišli po dunajski razsodbi pod okvir Madžarske. Promet se lahko začne takoj. Začasno veljajo iste pristojbine, kakor za telefonske razgovore z Budimpešto. Iz državne službe Beograd, 2. dec. p. Napredovali so: Boleslav Krajnc na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani v 6. pol. skupino, predmetni učitelj na Trgovski akademiji v Mariboru Franc škof v 7. pol. skupino in inšpektor kmetijskega ministrstva Alfonz Hribar v 3/2. V železniški službi so premeščeni nadzorniki proge: Andrej Marincelj iz Zagreba v Maribor, Blaž Valant iz Maribora v Delnice, strojevodje Vladimir Posilovič iz Zagreba v Mursko Soboto, Rudolf Sadov-ski iz Maribora v Zagreb, Pavel Zečič iz Siska na Jesenice, Karel Krevs iz Maribora v Sisak, Jurij Bradač iz Slavonske-, i ga Broda v Mursko Soboto, Ludvik Fran-kovič iz Rogatca v Slavonski Brod in Josip Polič iz Slavonskega Broda v Rogatec. V ljubljanski tobačni tovarni sta bila povišana v čin višjega finančnega inšpektorja 5. pol. skupine Anton Petrovčič in Pavel Lintner, višja monopolska kontrolorja 6. skupine. | Najveličastnejši zaključek narodnega praznika je bil novinarski koncert, ka je zbral v dvorani sokolskega doma na Taboru takorekoč vso Ljubljano. Med drugimi so koncertu prisostvovali ban dr. Natlačen s soprogo in s pomočnikom dr. Majcnom, komandant divizije general Lukič z brigad-nim generalom Dodičem, predsednik mestne občine dr. Adlešič s soprogo in podpredsednikom dr. Ravnikarjem, člani konzularnega zbora, italijanski generalni konzul Guerini Maraldi, francoski konzul Re-merand, španski konzul Hieng, zastopnik češkoslovaškega konzula, poljski konzul univ. prof. dr. Štele in danski konzul inž. Tomo Knez, rektor dr. Kušej, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Dolenc, predsednik Zdravniške zbornice primarij dr. Meršol. predsednik Lekarnarske zbornice mag. pharm. Leustek, zastopnik odvetniške zbornice dr. Fettich, tajnik zbornice za TOI dr. Pless, predsednik okrožnega sodišča dr. Keršič, zastopnik višjega državnega tožilstva Lavrenčak, upravnik Narodnega gledališča in predsednik Penkluba Oton Župančič. direktOT državnih železnic inž. Kavčič, zastopnik direktorja državnega konservatorija prof. Lipovšek, predsednik Ljubljanskega vele-sejma Bonač, predsednik CMD inž. Mač-kovšek, komandant žandarmerijskega polka polkovnik Barle, zastopnik društva Pravnik univ. prof. dr. Sajovic, za vojne dobrovolj-ce predsednik Lorger, za TPD in Jadransko stražo dT. Pogačnik, direktor OUZD dr. Bohinjec, zastopnik Centralnega presbiroja Grubešič, predsednik Vodnikove družbe Pustoslemšek, upokojeni direktor Narodne banke dr. Gregorič ter predstavniki številnih drugih nacionalnih in kulturnih organizacij. Dvorana je bila popolnoma razprodana. Napolnili so jo pripadniki vseh slojev in poklicev ljubljanskega prebivalstva, tako da je imel koncert po svojem obisku tudi letos svojo tradicionalno sliko resnične narodne, ljudske prireditve. Spored, ki je bil nadvse skrbno izbran, je uvediel pevski zbor »Grafika« pod vodstvom pevovodje Danila Cerarja. Po državni himni, ki jo je vsa množica poslušala stoje, so pevci s pravim umetniškim občutkom in z dovršenim izrazom zapeli Hochreiterjev »Gosposvetski zvon«, Jerebovo »V jutro pomladno« in Foersterjeve-ga »Spaka«. Za svoje izvajanje so bili pevci pri občinstvu deležni mnogo iskrenega navdušenega priznanja. Z navdušenjem je vsa dvorana sprejela operno pevko gdč. Vero Majdičevo, ki je zapela Milojevičevo »Molitev majke Jugovičev«, arijo Marine iz Dvorakove opere »Dimitrij« in Lajovčevo moderno skladbo »Kaj bi le gledal«. Umetnica je morala na mogočni val odobravanja še nekajkrat na oder. Pravi triumf je pomenil nastop opernega pevca Marija Šimenca. ki ga je občinstvo že ob prihodu na , oder sprejelo z viharnim odobravanjem. Najavil je tri slovenske pesmi, a je poslušalce tako razvnel, da je moral dodati še Čerinov »Vera-valček« in pa Vilharjeve »Ukaze« na Prešernovo besedilo, občinsitvo pa je zahtevalo še zmerom več in je pevca še nekajkrat zapored z aplavzom priklicalo na oder. Učinkovito novost je pomenil nastop soloplesalke opere našega Narodnega gledališča g. Gizele Bravničarjeve, ki je plesala Sibeliusov »V al se triste«, za dodatek pa sta še dve njeni učenki, 12-let-na Milena Šukljetova in 7-letna Zoriea Jer-molova zaplesali plesni duet »Janko in Metka«, na Parmove »Triglavske rože. Umetnica in njimi učenki so z zavidanja vrednim uspehom izpričale vrednost te redke umetniške panoge in žele buren aplavz. V drugem delu večera je nastopila najprej čelistka gdč. Oli Jerajeva, ki jo je pri klavirju spremljal njen oče g. prof Karel Jeraj. Igrala je Popperjevo »TaTantello« in drugi stavek iz Pocharinijevega »Koncerta za čelo«. Gdč. Jerajeva je znala iz instrumenta izvabiti vso lepoto zvoka in melodije, da se nam je predstavila kot mlada, a že "polnovredna umetnica. Z zelo lepim uspehom je nastopila operna pevka ga. Mila Kogej-Štaglerjeva s Štritofovo »Mene pa glava boli« in z arijo iz opere »Carmen«, za njo pa še gdč. Valerija Heybalova. ki je zapela arijo iz »Prodane neveste« in Devo-vo »Kanglico«. Zlasti s »Kanglico«. ki jo je podala z vso razigranostjo svojega umetniškega temperamenta, in z vso svežino glasu, je navdušila občinstvo, da je bila še dolgo z aplavzom klicana na oder. Umetniški del sporeda je zaključil vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, ki je pod vodstvom svojega kapelnika g. podpolkovnika Herzoga zaigral Peštovo slavnostno uverturo »Jugoslavija«. Komad, ki je že sam po sebi najprikladnejši za svečano razpoloženje kakršno naj vlada na jubilejni nacionalni prireditvi, je po zaslugi mojstrskih izvajalcev dosegel odličen uspeh. Po koncertu se je v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru razvil družabni večer, ki je ob sodelovanju dveh orkestrov vojaške godbe in ob odlični postrežbi v aranžmaju domače sokolske družine prinesel ude-žencem neka i "" " ie. distingv^Tsne zabave. proslavi v Pragi in Varšavi Praga, 2. decembra. A A. CTK: O priliki 20 letnice zedinjenja Jugoslavije je bil snoči v Pragi slavnosten koncert pod pokroviteljstvom zunanjega ministra Chval-kovskega in jugoslovanskega poslanika Protiča. Prisotne so bile vse ugledne osebnosti iz diplomatskega, političnega, kulturnega ter gospodarskega sveta, med njimi tudi jugoslovenski poslanik Protič, predsednik parlamenta Malypetr, predsednik senata Soukup, prosvetni minister Ka-pras, praški župan Zenkl, rumunski poslanik v Pragi Crucescu, šef kabineta pred-sedništva republike Riha. zastopniki posameznih ministrstev ter številni prijatelji Jugoslavije. Opolnomočeni minister Flie-der je zastopal predsednika vlade Berana in zunanjega ministra Chvalkovskega. a generala Mrazek in Ruž čka sta zastopala ministra za narodno obrambo. Koncert se je začel s himnama obeh držav. Na programu koncerta pa so bili po večini jugoslovenski komponisti. Med nastopajočimi se je posebno izkazal praški pevski zbor Smetana. Varšava, 2. decembra. AA. Pat: O priliki včerajšnjega jugoslovenskega narodnega praznika je bila slovesna služba božja v tukajšnji pravoslavni cerkvi. Navzoči so bili jugoslovenski poslanik Vukčevič, vsi člani poslaništva, zastopniki zunanje-. ga ministrstva, diplomatski zbor, predsednik poljsko-jugoslovenske lige Baran-ski. člani poljsko-jugoslovenskega društva za tisk in številni člani jugoslovenske kolonije. Zvečer so člani tiskovne antante med Poljsko in Jugoslavijo priredili slavnostni sprejem s koncertnim sporedom. Dvorana je bila vsa v jugoslovanskih in poljskih zastavah, na glavni steni pa je bila velika slika Nj. Vel. kralja Petra U. Predsednik društva Belanski je imel slavnostni govor, nakar je godba zaigrala jugoslovansko himno. Jugoslovanski poslanik Vukčevič se je zahvalil za pozdrav in podčrtaval prisrčne vezi prijateljstva, ki vežejo Poljsko in Jugoslavijo. Godba je nato odigrala poljsko himno. Nato je bil obsežen koncertni spored. . Govori ministrov Banjaluka, 2. dec. AA. Včeraj dooldne ob 11. je v Bosensko Dubico prišel preko Prijedora minister za šume in rude Bogoljub Kujundjič. Na trgu pred sreskim načelstvom je miinstra Kujudjiča čakalo približno 500 ljudi. Prihod ministra so pozdravili s streljanjem možnarjev, z zastavami in vzklikanjem. Ob 11.30 se je zaradi velikega števila navzočih napovedana konferenca spremenila v shod, na katerem je imel minister Kjundjič daljši govor. Razložil je politični položaj v državi, in program kraljevske vlade dr. Milana Sto-jadinoviča. Za Kujudjičem je govoril poslanski kandidat za srez Dušan Sotič. Shod se je končal ob 13. uri. Po shodu je Kujundjič sprejel razne de-putacije in predsednike občin iz sreza. da so mu razložili potrebe svojih vasi. Minister Kujudjič je zapustil Bosansko Dubico ob 16. med navdušenim pozdravljanjem vseh navzočih. Na poti v Prijedor je v vasi Jelovica Kujundjiča čakala skupina 150 kmetov s poslanskim kandidatom Miliušem na čelu. Na zahtevo navzočih je imel minister nato z njimi politično konferenco. Ob 19. uri je minister Kujundjič odpotoval Beograd, 2. decembra. AA. Snoči je bil v prostorih trgovskega doma v Beogradu tovariški večer najvidnejših zastopnikov trgovskega stanu v Beogradu. Sestanka se je udeležil tudi trgovinski minister inž. Kabalin, katerega so zbrani trgovci ob prihodu navdušeno pozdravili. Ministra Kabalina je potem nagovoril predsednik zveze trgovskih združenj in kandidat JRZ za Beograd, Ne-deljko Savič. Za pozdrav se je zahvalil minister Kabalin, ki je poudaril svoje veselje, da se nahaja v družbi najvidnejših zastopnikov trgovskega stanu, še bolj vesel pa je, ko je prvi minister, kateremu je bila izkazana taka čast da prisostvuje takemu sestanku gospodarstvenikov. »Za svojo prvo dolžnost, ko sem prevzel ministrstvo, sem smatral, da je treba priti v stik z našimi gospodarstveniki, za katerih interese se hočem in moram brigati, ker mislim, da bo država močna samo takrat, ko bo močno njeno gospodarstvo, a da bo gospodarstvo močno, če se gospodarstvenikom omogoči ugoden razvoj in napredek ter se njihove upravičene želje izpolnijo. Da se bo to do-s-eglo, je treba čim pogostejše izmenjave misli, med resornim ministrom in gospodar- stveniki. V tem smislu sem jaz izdal že mnoge predloge ter sem v tem kratkem času vkljub volilnemu boju še našel čas, da pridem v stik s gospodarskimi krogi in da slišim mnoge dobre predloge, od katerih sem nekaj že ost varil, ostalo pa bom izvršil v najkrajšem času. Tako se mi je n. pr. posrečilo, da v dveh minutah rešim vprašanje občinskih hranilnic, vprašanje, ki se je brez uspeha reševalo polnih 10 let V nizu ostalih ukrepov, katere nameravam izvesti, bom uporabil vso svojo osebno silo in ves podrejeni aparat, da se naše gospodarstvo še naprej gradi. Mi se nahajamo v času, ko se države vse bolj vtikajo v gospodarstvo. To se dogaja tako v avtoritativnih, kakor v demokratskih državah, ru pr. v Združenih državah. Prav zato je treba, da prihajajo državni organi v čim bližji stik z gospodarstveniki in da skupaj z njimi izdajajo ukrepe, ki prinašajo splošno korist. Računam s tem dejstvom tei zato mislim, da sem vaš sodelavec in vaš zaščitnik v vladi. Moram vas zagotoviti, da ne govorim tega zaradi kakih postranskih razlogov. temveč iz osebnega prepričanja, ki izvira iz spoznanja, da v državah, kjer se vlada ne vtika v gospodarstvo, nastajajo mnoge težave, ki ovirajo napredek in pro-cvit gospodarstva v teh državah.« Govor ministra Kabalina je žel enodušno odobravanje. Za ministrom so govorili še drugi zastopniki trgovskega stanu, ki so vsi složno, pozdravili tudi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Vsi so poudarili zadovoljstvo, da je ponovno vzpostavljen neposredni dotik med krogi vlade in gospodarstveniki. Angleški letalski minister v Parizu Pariz, 2. dec. Popoldne je prispel v Pariz angleški letalski minister Kingsley Wood. Kmalu po svojem prihodu se je sestal z min. predsednikom Daladierom in letalskim ministrom La Chambreom. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi, ponekod dež, zlasti pa v severni polovici, kjer se bo tudi ohladilo. Dunajska: Nobene bistvene spremembe, še nadalje pretežno oblačno, zjutraj megleno, a v splošnem milo vreme. SVEČANOSTI NARODNEGA PRAZNIKA I Vsa Jugoslavija je na dostojanstven način proslavila 20. praznik (svobode. V vseh večjih krajih, še prav posebno tam, kjer domuje Sokol, so bile skrbno pripravljene proslave. Za drugimi banovinami seveda ni zaostajala Slovenija, kjer je bil letošnji praznik osvoboditve in uedinjenja iskren in prisrčen praznik slovenskih src. Iz mnogih krajev smo prejeli izčrpna poročila o proslavah in jih priobčujemo, kolikor nam le dopušča prostor. Vsa ostala poročila pridejo v naslednjih dneh na vrsto. Učinkovite prireditve v Ljubljani LJubljana, J, .a štor, je bil na odru ob navzočnosti praporščakov z župnim, društvenim, naraščajni-škim in dečjim praporom ob svitanju di-žavne himne izvršen pozdrav državni za-sitavi. Nato je ženska deca ljubko izvajala »Kola«. Eksaktne so bile vaje moške dece na gredi v domači sestavi. Moška in ženska deca je v zelo učinkovitih kostumih osvojila srca vseh gledalcev z izvajanjem »Češke besede« z zaključno pesmijo »Teče vo-da«, ki jo je lepo zapel mali Peer. Člani so | zelo pohvalno izvajali vaje na konju. Po ' sestavi in izvedbi je močno učinkoval nastop ženske dece s »Snom otroške duše«. Skladna je bila »Devetorica« moške dece, prav tako vaje ženskega naraščaja z ven-čki. Vihamo odobravanje so izzvali člani z dovršenimi vrhunskimi prostimi vajami v domači sestavi. Moški naraščaj je po več letih zopet nastopil na bradlji in se je dobro odrezal. Močno je ugajal ženski naraščanj z »Raznoterostmi«. Članice so eksakt-no izvajale prosti vaji »Ritmična šestka« in »Borba in zmagi«. Zelo visoko stopnjo telovadne kulture so pokazali člani z vajami na drogu. Ob spuščanju državne zastave ie godba zaigrala državno himno, nato pa Pesem sokolskih legij. Proslava pred mestnim poglavarstvom V četrtek zjutraj je bila svečana služba božja v opatijski, pravoslavni in evangelj-ski cerkvi ter v stairokatoliški kapeli. Službi božji so poleg velikega števila prebivalstva prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol in korporacij, rezervni oficirji, Sokoli in gasilci v krojih ter zastopniki drugih društev. Na šolah so bile prisrčne proslave 20-letnice zedinjenja. Ob 9.30 so se zbrali pred mestnim poglavarstvom predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, sokolstvo s prapori, koroški borci, gasilci, zastopniki društev, šolska mladina in velika množica prebivalstva. skupno okrog 6.000 oseb. Trnovelj-ska godba je zaigrala koračnico, železničaT-ska godba pa državno himno. Nato je župan z balkona mestnega poglavarstva orisal pomen zedinjenja ter vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevskemu domu in Jugoslaviji, Ko se je vzklikanje množice poleglo, sta zaigrali obe godbi po eno korač-nico. Sokolstvo je krenilo z železničarsfco godbo in prapori na čelu med navdušenim vzklikanjem zbrane množice izpred poslopja mestnega poglavarstva v Narodni dom. Ob 10. se je pričela v Obrtnem domu obrtniška proslava 20-letnice zedinjenja. Proslave se je udeležilo mnogo obrtnikov. Sokolski slavnostni šefi Ob 10.30 se je pričela v nabito polni dvorani Narodnega doma slavnostna seja Sokolskega društva Celja-matice. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki vojaških in civilnih oblastev. Mešani zbor Celjskega pevskega društva je zapel Premriovo »Slovansko pesem«. Nato je društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec v tehtnem in učinkovitem govoru prikazal veliki pomen zedinjenja, označil maše glavne naloge za bodočnost ter podčrtal potrebo obrambne pripravljenosti vsega našega naroda in izvajanje gesla »Svoji k svojim!« Ko je pozdravili zastopnike vojaških oblastev, je sokolska množica priredila viharne ovacije naši vojski. Ob zaključku svojega govora je br. starešina vzkliknil sokolske mu starešini Nj. Vel. kralju Petru II., jugoslovenski domovini in j ugoslovenske mu sokol-stvu. Po dvorani je zagrmel trikratni »Zdravo!« Sledili sta deklamaciji pripadnice ženske dece in pripadnika moške dece. Salonski orkester železni carske godbe je zaigral potpuri slovanskih pesmi. Sledila je svečana zaobljuba številnega novega članstva. Ob zaključku je godba zaigrala himno »Hej Slovani!« in Pesem sokolskih legij, ki ju je pela vsa množica. Ob istem času je bila v Sokolskem domu v Gaberju slavnostna seja Sokolskega društva Celja I ob lepi udeležbi društvenih pripadnikov. O prazniku zedinjenja je govoril društveni starešina br. Franjo Vrečko. Večerna povorka Ob 19. Je krenila izpred Narodnega doma dolga povorka po Krekovi cesti, Gregorčičevi in Levstikovi ulici, Kralja Petna iin Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja Žerjava, Glavnem trgu, Gosposki ulici, Dečkovem trgu in Prešernovi ulici pred poslopje mestnega poglavarstva. Na čelu povorke je korakalo vojaštvo s svetilkami, sledila je železni-čarska godba, za sokolskimi prapori je stopalo okrog 350 sokolskih pripadnikov in pripadnic, njim pa je sledilo okrog 100 slovenskih fantov, deklet in mladcev. Ozračje so neprestano pretresali viharni sokolski vzkliki in navdušeni vzkliki občinstva, ki je tvorilo na ulicah špalir. Pred mestnim poglavarstvom je bil stik. Tu je prikipelo navdušenje do vrhunca. Ob ponovnem viharnem vzklikanju so se začele sokolske množice razhajati. Slavnostni koncert Ob 20.15 se je pričel v Mestnem gledališču slavnosten koncert v proslavo 20-letnice zedinjenja. Združeni zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« so ob spremljevanju orkestra zapeli državno himno. Nato je orkester Glasbene Matice in Celjskega godbenega društva pod vodstvom g. ravn. Karla Sancina izvajal Jenkovo uverturo »Kosovo«. Orkester je tvoril harmonično enoto, zvenel jc polno in je eksaktno rešil svojo nalogo. Mešani zbor »Celjskega Zvona« je pod vodstvom pevovodje g. Avgusta Cererja skladno, čisto in z dobro dinamiko zapel Jerebovo »Jutranjo«, Nedvedovo »Našo zvezdo« in Vodopdvoevega »Botra polža«. So-pranistka ga. Helena Lapa j ne bova je s svojim barvitim, tehnično vseskozi izoblikovanim glasom in močnim občutjem zapela nežno nastrojena in melodiozna samospeva ravn. Karla Sancina »Pozive Ln »Mo« vic- 40 let zveste službe Pri ravnateljstvu banke »Slavije« v Ljub-ljan i se je v sredo 30. novembra zvršila kratka in tiha, zato pa tembolj prisrčna svečanost. Ta dan je g. prokurist Fran Rihtar dopolnil 65 let starosti, pri tej priliki pa je bila proslavljena tudi 40-letni-ca njegove službe pri banki »Slaviji«. G. generalni ravnatelj dr. Bolč mu je v pomembnem nagovoru izrekel priznanje za delo, ki ga je opravljal z veliko vnemo m požrtvovalnostjo skozi dolgo dobo 40 let in mu izročil v znak te zvestobe zlat prstan z briljanti. Taka stanovitnost in zvestoba je vredna, da se postavi za zgled zlasti V današnjih nemirnih dneh. G. Rihtar je dobro znana osebnost » vseh kulturnih in narodnih krogih, posebno v Šiški, kjer ima svoj lep dom, in je zlasti svoj čas mnogo delal v naprednih vrstah. Ni se čuditi, ako mu je od dela dar nes zdravje sicer nekoliko zrahljano, vendar na svoji živahnosti vkljub temu ni popustil. Želimo, da bi se mu kmalu spet povrnilo prejšnje krepko zdravje in da bi dočakal visoko in prijetno starost. Fran Ropret 60 letnik Danes praznuje v Mengšu svojo šest desetletnico kipar in tovarnar g. Franc Ropret. Jubilant se je rodil na Bledu v tistih časih, ko je bil ta naš biser tujcem skoraf neznan. V kiparski šoli rajnega mojstra Vurnika v Radovljici se Je izučil kiparstva, potem pa Je obiskoval še obrtno šolo v Ljubljani in se izpopolnjeval nekaj časa v Gradcu. Po vojni se je preselil v Mengeš, kjer živi in deluje še zdaj. Vse njegovo življenje je posvečeno delu. Koliko je cerkva, ki jih je okrasil s svojimi kipi. koliko domov, ki jih je polepšal z delom svojih rok! Toda pri tem ni pozabil tudi na javno delo. Da ima Mengeš vzlic težavnim razmeram, ki tam vladajo, tako lep sokolski dom, je v veliki meri njegova zasluga. Delal, zbiral in žrh^oval je Zim j, okrasil ga je vsega. Ne mislimo mu peti slave, ker vemo, da on sam tega ne bi maral. Njegovo delo samo govori dovolj zanj. Samo z vsemi tistimi prijatelji, ki mu ne bodo mogji sami na današnji dan stisniti roke, mu čestitamo k jubileju in mu želimo ie dosti, dosti let, .„ sii si če vesti ♦ Napredovanja in odlikovanja v naši vojski. Za 1. december je izšel velik vojni ukaz, s katerim smo dobili 2 nova armij-ska, 2 divizijska in 11 brigadnih generalov. Med drugimi je napredoval v čin bri-gadnega generala generalštabni polkovnik Anton Lokar. V čin podpolkovnika sta napredovala intendantski major Albin Embacher in Anton Olšak, v čin kapitana I. klase artiljerijski kapitan H. klase Pr. Mladič, v čin kapitana n. klase pa pehotni poročnik Valentin Koropec; za nižjega vojnega kapelnika ni. klase je imenovan nižji vojni kapelnik IV. klase Florijan Lesk ovar, za sodna poročnika uradniška pripravnika Viktor Hiber in dr. Hinko šmo-goc; odlikovani so z redom Jugoslovenske krone V. stopnje poročnik Stanko Štiglic, z redom sv. Save V. stopnje kapetan II. klase Vladislav Valek, in kapetan I. klase Aibin Jagodnik. Pariš ne nudi m večje in lepše izbire daril kot Parfumerija »VENU.S«, Tyrševa c. 9. I ♦ Nenadna smrt vzornega moža v Voj-niku. Na narodni praznik, 1. t. m. ob 15.30 je umrl v Vojniku pri Celju v starosti 74 let čevljarski mojster in posestnik g. Josip Eibizl, podpoveljnik gasilske čete in predsednik pogrebnega zavoda v Vojniku. pokojnik je bil vedno značajen in "narodno zaveden, ter zato splošno priljubljen. Svetovne vojne se je udeležil skupno s tremi sinovi. V srečnem zakonu se mu je rodilo 18 otrok, od katerih jih živi še 11. Pokojni Ribizl Je še v sredo zvečer sodeloval pri proslavi 201etnice Jugoslavije in v četrtek pri proslavi praznika zedinjenja v Vojniku. Po proslavi je odšel domov, po kosilu pa mu je naenkrat postalo slabo. Zadela ga je kap, ki ji je takoj podlegel. Pogreb bo danes popoldne ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku. pokojniku bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje. Z* V - ROBCI o/ts** JU DVD ' v 6 41- 30-— 15.- Stt- ' Bt**^ MANUFAKTURA SOUVAN MESTNI TRG 24. F. KS. * Društvo Slovencev »Narodni Dom« v Zagrebu priredi drevi v društvenih prostorih Berislavičeva ul. 11 ob pol 21 Miklavžev večer. Prihod sv. Miklavža točno ob pol 10. uri. Darovi se sprejemajo od 18. naprej. Pridite v čim večjem številu. Naše najmlajše obišče sv. Miklavž v ponedeljek popoldne točno ob 18. Darovi se sprejemajo od 16. dalje. Na svidenje! * Dr. čerin-ov »Vera-valcek« je najlepša valčkova pesem. Na novinarskem koncertu je imel Marijo Šimenc ž njo kolo-salen uspeh. Vgmff yslepe miši" K pran z slabovidnimi očmi Hi skozi življenje. Zato raje nosite tako/ očala od Ljubljana rec PASAŽA ^^ NEBOTIČNIKA * Vrnitev sezonskih delavcev iz Francije in Nemčije. Te dni je spet prispel v čakovec velik transport sezonskih delavcev iz Prekmurja in Medmurja, ki so bili zaposleni kot poljedeljski delavci v Nemčiji in Franciji. Vrnilo se je okrog 1500 delavcev in je to v enem tednu že peti transport. Ostali sezonski delavci pa se bodo v prihodnjih dneh vrnili iz tujine, da preživijo zimo doma, kamor so bili poslali letos izdatne prihranke. + Miklavževo darilo za planince dobite v pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4-1. kjer vam je na razpolago prva knjiga prof. Janka Mlakarja izbranih spisov v treh raznih vezavah. Knjiga priljubljenega planinskega pisatelja spada v knjižnico vsakega planinca. V navedeni pisarni si morete tudi izbrati dva albuma planinskih slik, ki imata po 50 prvovrstnih posnetkov z naših gora. Planinci, sezite po primernih darilih za svoje planinske tovariše. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skuseno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Osi ree 5 »t H 48145 ♦ Zagonetna smrt bogatega posestnika. Na cesti od Kule do Dorže so našli mrtvega posestnika Filipa Mahnerja, ki je bil eden izmed najuglednejših ln najpremož-nejših prebivalcev vsega okraja. Njegovo truplo so našli lovci v nekem jarku. Kakor vse kaže, je padel posestnik kot žrtev zločina. Domači zatrjujejo, da je vzel s seboj večjo vsoto denarja ln da je kupil vozovnico do Novega Sada. Kaj je iskal v Dorži, še ni ugotovljeno. Denarja pri njem niso našli in gotovo je, da so nesrečnega moža, že mrtvega zavlekli v jarek. * Najstarejši prebivalec bosanske Po-savine. V vasi Ceriku je umrl 1121etni Andrija Begov, ki je bil najstarejši prebivalec vse bosanske Posavine. Bolan ni bil nikdar in še pred nekaj dnevi je opravljal vsa dela v svoji skromni domačiji. Večkrat se je podal peš k rojakom v oddaljene vasi in je z lahkoto prehodil na dan po 10 in še več kilometrov. Ded Andrija je bil v vsem okolišu zelo priljubljen in ljudstvo ga je smatralo za jasnovidca, še nekaj dni pred smrtjo Je pripovedoval sovaščanom, da bi še rad preživel kakih 10 let, ker se bodo v tej dobi zgodili zelo važni dogodki, proti katerim so okupacija Bosne, balkanske vojne in celo dolgoletna svetovna vojna prave malenkosti. Usoda mu ni dala, da bi doživel velike preobrate, sedaj pa vsi njegovi rojaki mnogo govorijo in razmišljajo o njegovem prerokovanju. Ded Andrija se je močno razlikoval od svojih rojakov, ker ni kadil in rad je naglašal, da je bil baš zaradi tega vedno zdrav in krepak. Tudi mesa ni maral in se hranil s sočivjem in sadjem. Do groba je originalnega starčka spremljala vsa vas. • JOSIP RIBIČIČ govori danes 3. decembra ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče) o mladinski knjigi. llilll!HIIIII!lll!l!IIIIHI!l!(llli!l!l!ll!!!lll!l!li!lll!!llll!!^ Veliko izbero slikanic in knjig za miklavževa darila ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v LJUBLJANI, Šelenburgova ulica 8. m h mini n inn ni«ini nt h iiif 11»n in) m i h i n rnif mimini mrf i h miRimi nntu mmi tlim nnmnni imimnnininn rfnnmnn ♦ Izdatki Zagreba za šolstvo. Zagrebška mestna občina je, kakor znano, izdelala obširno statistiko, ki kaže na raznih področjih razvoj in napredek Zagreba v dobi 20 let. Zdaj so objavljeni podatki o šolstvu. Prve osnovne šole so bile v Zagrebu že v 14. stoletju, prva gimnazija pa je bila ustanovljena v Gornjem gradu leta 1607. Gimnaziji so kmalu priključili akademijo s tremi fakultetami, ki je bila prednica eedanjega 1. 1874. ustanovljenega vseučilišča. Ob prevratu je bilo v Zagrebu 16 osnovnih šol, v 20 letih pa je izdala zagrebška občina za nova šolska poslopja in za preureditev starih nad 39 milijonov dinarjev. Zdaj je v Zagrebu 82 šol, katere obiskuje nad 38.000 učencev in dijakov. Od rednih šolskih dajatev odpade na vsakega Zagrebčana letno 32.25 din. ♦ Izgubljeno. Dne 30. novembra zvečer se je izgubila po cesti od Ljubljane do Vrhnike aktovka z važnimi dokumenti in listinami. Najditelj se naproša, da sporoči svoj naslov lastniku na naslov, ki je razviden na potnem listu, ki se nahaja v aktovki, za kar dobi nagrado. Dober okus boste pokazali, ako darujete steklenico FORVIL kolonjske vode 5 fleurs, Trois valses, Ambree. Lavendel. Na izbiro seveda v parfumeriji »N A D A«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. PRAKTIČNA IN LEPA Miklavževa darila za odrasle: brivske ln šivalne garniture, manicure, toiletne kasete, razpršilce, denarnice, česalne garniture, — a za dijake in vojake šahovnice in nad loo raznih družabnih iger za deco pa vsakovrstne novosti lipskega velesejma. Velika izbira vseh velikosti oblečenih celuloidnih in punčk iz blaga že od Din 1.— dalje, ter drugih igrač, sobnih lesenih garnitur, spalnic, jedilnic, kuhinj, štedilnikov, telefonov, trompet, pušk, konjičkov, sabljic, bobnov, medvedkov, vlakov itd. itd. pri Foto Touristu Lojze Šmucu Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte Iz Linhliaiie u— zveza jugoslovansKih naprednih akademskih starešin v Ljubljani priredi danes ob 20.30 uri v restavraciji »Zvezdi« družabni večer v spomin na 401etni-co velikega dijaškega sestanka dne 21. avgusta 1898, s katerim se je manifestiralo za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Vabljeni so takratni udeleženci in člani starešinske organizacije z rodbinami. GLAS SE ŠIRI : Motohova kava je najboljša Vodnikov trg 5. tel. 2577, Krekov trg 11, tel. 2348. u— V Ljudski univerzi je predavala v sredo zvečer ga. Angela Vodetova o nalogah današnje žene in o njenem poseganju v naše javno življenje. Predavanja se je udeležilo lepo število ljudi, zlasti ženskega sveta. Predavateljica je podčrtala velik pomen žene v naši preteklosti, saj je bila prav žena tista, ki je ohranjevala materinščino, ko je naš narod še tlačanil tujcu. Nič manj važno pa ni blo njeno sodelovanje v časih bojev za našo narodno osamosvojitev. Tudi danes je njeno soudeleže-vanje pri narodno obrambnemu delu izrednega pomena. u— Miklavževanje pri Sokolu Ljubljana—šiška bo v ponedeljek 5. t. m. ob 17. za mladino, ob 20. za odrasle s plesom. Nebeški poslanec bo najsrečnejšemu po-setniku podelil nagrado. Nagrada bo izžrebana. Darila se sprejemajo od 14. dalje v domu. ainiiniM Skrbi, kaj bi dali otroku ZA MIKLAVŽA so odveč. — Otrok se najbolj razveseli KNJIGE Za to Vam svetujemo obdarujte Vaše malčke s knjigami. Veliko izbero slikanic, kakor tudi raznih pripovednih knjig, ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v LJUBLJANI, Šelenburgova ulica 8 in njena podružnica v MARIBORU, Aleksandrova cesta 18. u— Novosadsko žensko muzičko združenje, ki deluje že 10 let pod umetniškim vodstvom dirigenta in skladatelja Sveto-lika Paščana, je na kratki koncertni turneji po Jugoslaviji in pride v Ljubljano v petek 9. t. m. Isti dan zvečer bo koncerti-ral zbor v veliki Filharmonični dvorani z jugoslovenskim programom. Na sporedu so a capela zbori in zbori s spremljeva-njem klavirja. Vstopnice bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah od danes naprej. Spored priobčimo. Pisemca pišejo, otroci sedaj sv. Miklavžu: Prinesi nam to pa to in še to, ne pozabi pa prinesti tudi »Mirim« čokolado. Otroci se nanjo posebno veselijo, ker je pravi užitek za naše malčke. u— Za Miklavžev nastop za mladino, ki bo pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu v ponedeljek 5. decembra ob pol 17. so priprave v polnem teku. Vsi nastopajoči se trudijo, da pripravijo našim najmlajšim čim več neskaljenega veselja. Uprizoritev je povsem nova in ima pravljičen značaj. Računa predvsem z otrokovo dušo, ki je ta dan sama pravljična, razigrana in radostna v naivnem pričakovanju. Menjajoči legendarni prizori z ljubkimi pravljičnimi in šaljivimi, bodo dvignili to razpoloženje. Zato pričakujemo čim večji obisk. Darila se bodo sprejemala v nedeljo od 9. do 12. in v ponedeljek ves dan od 9. do 15. v društveni pisarni v Narodnem domu. Tam bo hkrati tudi prodaja vstopnic. Vstopnina za odrasle 4 din, za otroke 2 din. Da bo obdaritev potekla gladko, zlasti pa, da ne bo neljubih zamenjav, naj bodo imena ln naslovi čitljivi. MIKLAVŽ NA TABORU sobota 3. decembra za odrasle ob 20. ponedeljek 5. dec. za mladino ob 16. nrni miti i n itiimi h nm i n i»n: t rmm r i ;; im nnu ih ntmmm 111 »m n i unfnmn»nfnn;nnHiTmnmft n ^nri« mimr; fn;ii u— Miklavžev večer Sokola II. drevi v Kazini Vas bo prijetno razvedriL Solidna postrežba, ples. Miklavževa darila oddajte po 15. v veliki dvorani Kazine. Igra Odeon jazz. u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi kegljanje za dobitke v korist dvorski knjižnici, 4. t. m. od 9. do pol 24. pri Useniku na Borštnikovem trgu. Kegljalcem so namenjeni krasni dobitki. u— Vodstvo državne šolske poliklinike v LJubljani javlja občinstvu, da je pričelo z uradovanjem v novih prostorih šolske poliklinike na Aškerčevi cesti. Uradne ure za stranke v splošnem ambulatoriju od pol 9. do pol 14., v okulističnem ambulatoriju pa od 16. do 18. ure, razen sobote. MIKLAVŽEVA DARILA v veliki izbiri — dobro ln poceni, V NOVI MANUFAKTURI Pred šenklavžem! JELOČNIK & SIMONCIČ Ljubljana — Pred škofijo št. 13. u— V »Soči« v Ljubljani bo predaval v soboto 3. decembra v salonu pri »Levu« ob pol 21. g. dr. Rudolf K?ovsky, sodnik iz Novega mesta. Tema predavanja je: »Kratek pregled politično gospodarskega razvoja Srednje Evrope po svetovni vojni.« Predavanje je silno interesantne in aktualne vsebine, ker se nanaša na gospodarska vprašanja, ki se tičejo tudi nas samih. G. predavatelj se je pred kratkim udeležil mednarodne šole v Tatranski Lomnici za srednjeevropska vprašanja, zato je dober poznavalec gospodarskih problemov. Pričakujemo ta večer polno-številne udeležbe. Pred tem bo kratka proslava 201etnice zedinjenja s petjem društva »Save« pod vodstvom g. Ventu-rinija. Vabljeni vsi. Vstop prost. u— šentjakobski gledališki oder ponovi danes in jutri izborno uspelo Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. Slikovito in zabavno dejanje odnaša gledalca s seboj in ustvarja najvedrejše razpoloženje. Komedija nam pričara idiličnost gorenjske hiše, v kateri je polno smeha, veselja in prešerne razposajenosti. Vse predstave so bile doslej deležne obilega obiska in občinstvo se je izborno zabavalo. Občinstvo se naproša, da si nabavi vstopnice v pred-prodaji na dnevni blagajni danes in jutri 10. do 12. od 15. do 17. in eno uro pred pričetkom predstave. SOKOLA II. DANES V KAZINI Odeon jazz Ples u— Mestno zdravniško dežurno službo v soboto od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj ima mestni zdravnik dr. žitko Jež. Pleteršnikova ul. št. 13,1, telefon št. 47-64. u— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in C. M. pisarni. Kupujte domače blago! u— Akademska Jadranska straža ima danes svojo Miklavževo plesno vajo do 2. ure. Sprejem daril od 3. ure dalje v Trgovskem domu. u— Tramvaj na dolenjski progi vosi zdaj do dolenjskega kolodvora, v teku prihodnjega tedna pa bo vozil do Rakovnika. Na ' dolenjski progi velja sedaj Ista tarifa, ka- ; kor na ostalih progah, to je, za 4 posta- j je 1 din, do 3 delnih prog 1.50 din, do 5 delnih prog 2 din, nad 5 delnih prog 2.50 j din, k Sv. Križu pa nad 6 delnih prog ; 3 din. ■ Danes igra Cimermanov trio v KAVARNI TABOR. RENOVIRANI BILJARDI Podaljšana policijska ura. u— Vsak predmet za sebe je umetnina v galanterijskem oddelku Iv. Bonača, nasproti glavne pošte. Našli boste za gospode in dame prikladna darila. u— Plesni tečaj TKD Atene za deklice se vrši ob nedeljah v Licejski telovadnici od pol 19. do pol 20. Vpisovanje v torek 6. t. od 17. do 19. ure. u— Plesne vaje -Svoboda-Grafike drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Iz Maribora a— Rezervnim oficirjem. Tudi letos bo pri poveljstvu 32. topniškega polka neobvezen jahalni tečaj, ki bo trajal od 12. t. m. do 15. marja 1939. Vsi rezervni konjeniški in topniški oficirji, ki želijo pose-čati ta tečaj, naj se prijavijo v oddelku za rezervne oficirje mestnega vojaškega oddelka v Mariboru, Slomškov trg 11 najpozneje do 10. t. m. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. — Kakor lani bo tudi letos v času od 5. decembra 1938 do 15. februarja 1939 tečaj za rezervne oficirje v svrho priprave polaganja izpita za kapetanski čin. Da bi se pravočasno sestavil seznam udeležencev, se vabijo rezervni oficirji, ki nameravajo obiskovati ta tečaj, da se najpozneje do 5. t. m. prijavijo v oddelku za rezervne oficirje pri vojaškem oddelku, Slomškov trg 11. a— Smrt blage žene. V Bregu pri Ptuju je preminila blaga žena in vzorna mati gospa Elizabeta Zorko. Bila je dobrega srca, ki je do poslednjega utripa bilo za drage svojce. Žalujočim naše toplo sočutje. a— Lepa bratska gesta. Ko je praznovalo Sokolsko društvo v Studencih te dni 201etnico Jugoslavije, je sklenilo, da daruje ves čisti dobiček te proslave češkim sokolskim beguncem. Tako so se Studen-čani spomnili ob priliki narodnega praznika svojih bratov na severu, ki jim ni bilo dano, da bi praznovali svojo 201etnico kakor mi. a— Nocoj premiera. Vse, kar je mariborsko Narodno gledališče pod vodstvom kapelnika L. Herzoga in v Skrbinškovi režiji zmoglo, je pripravljeno za nocojšnjo premiero. Etiopska kraljica pride v spremstvu 80članskega zbora in številnega dvorjanstva, vsa v novi opremi, na oder, ki je spremenjen v pravi mali Egipt, kakor se prikazuje v veličastni Verdijevi operi »Aidi«. a— Mestni reveži v gledališču. V četrtek popoldan je bila v Narodnem gledališču predstava Finžgarjevega »Divjega lovca«, namenjena mestnim revežem, ki so si zastonj lahko ogledali to predstavo. Bili so zelo hvaležna in potrpežljiva publika, ki bi vztrajala v gledališču še več ur Tako so ob 201etnici uedinjenja prišli tudi naši mestni reveži po zaslugi dobrih ljudi do majhnega razvedrila in užitka. a— Miklavžev večer v Narodnem gledališču. V ponedeljek 5. t. m. ob 17 bo prva letošnja otroška predstava. Ponovi se zelo vesela in zabavna pravljična igra »Gašper in Hudamora«. Pri tej priliki nastopi sv. Miklavž z darili za pridne otroke. ZA OBLEKE, BLUZE Kroji, vzorci, brezplačno TONIJAGER Kongresni trg 1, Ljubljana a— Obvestilo trgovstvu in prebivalstvu. Z izrecnim dovoljenjem banske uprave so trgovine v nedeljo 4. t. m. dopoldne odprte. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. a— Zapora Aleksandrove ceste. Po razglasu predstojništva mestne policije bo Aleksandrova cesta jutri od 10. do 14. zaprta za ves vozni promet od Kopališke do Sodne ulice ter obratno. Vozni promet se usmeri za ta čas po stranskih ulicah. a— privoščite otrokom njihovo mladost ter jih privedite v Sokolski dom (Union) na Miklavževo igro 4. t. m. ob pol 16. Prodaja vstopnic pri »Putniku«. a— Sreča v nesreči. Na cesti skozi Hoče se je prevrgel v obcestni jarek avto. Lovcem, ki so bili v vozilu, in šoferju, se ni k sreči nič hudega pripetilo. Ljudje so priskočili na pomoč ter so izvlekli avto iz jarka. Razen strahu ni bilo nič hujšega. LJUBLJANSKI MIKLAVŽ KUPUJE DARILA ZA OTROKE IN ODRASLE V VELETRGOVINI IGRAČ IN GALANTERIJE Ivan Samec, Mestni trg 21 Ljubljana a— Od bogataša do berača. V gozdu pri Sv. Križu je našel posestnik Jože Ro-bič okostje trupla. Glava je bila napol strohnela in je ležala 20 m od mesta, kjer je bilo okostje, ki se ga je držala cajga-sta obleka. Zdi se, da je ležalo truplo na tem mestu vse poletje. Tudi okostje je že v stanju razpadanja. V žepu suknjiča so našli neke listine, ki kažejo, da je mrtvak identičen z 791etnim Francem Kramber-gerjem iz Ruš, ki je bil svoj čas zelo bogat, a je zapravil svoje lepo posestvo. Pogrešali so ga že od meseca marca. Oči-vidno je starček, ki ga je doletela tragika življenja, onemogel v gozdu, kjer je preko noči izdihnil. angleška volna je za cruxme nu>cna lunina z rnnoger oitamina a— Miklavževanje za deco. V deževnih in zimskih dneh se dete dolgočasi v sobi; od dolgega časa postane melanholično in bolehno. Mamice, v teh dneh storite prav sebi in otroku, če mu preskrbite iznena-denje. Pripeljite svoje otročiče v nedeljo ob pol 16. v Sokolski dom (Union) na veliko miklavževanje mladine, kjer bo Vaš otrok doživel vso lepoto, bogastvo, toploto in nežnost ob primernih nastopih sv. Miklavža, Slomška in angelčkov. a— Skoro pod tovorni vlak. 241etni železniški uslužbenec Karol Stok iz Zabre-ka pri Poljčanah se je v sredo zvečer vračal po železniški progi domov. Preslišal je tovorni vlak, ki je sopihal za njegovim hrbtom. Lokomotiva je zgrabila Stoka in ga vrgla s proge, kjer je obležal ves krvav in nezavesten. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. RESTAVRACIJA in KAVARNA »OREL« danes sobota KONCERT. — Jutri 4. t. m. MIKLAVŽEV VEČER Specijalitete: fogoši, šil ji, jastogi in lan-gusti. Izboma vina in kuhinja. Zmerne cene! ■T T A V . i f i ^ « ' » ' S ' . • X ; * * . ' r - ♦ 4 ♦ y . ' * * * . A .v-i "e' V V "T ^v XI 1 T6 "C T* ■» A t 4 4 4 .1 4 ^ i I A—. a— Lovska smola. V Lokavcu v občini Sv. Ana v Slovenskih goricah se je pripetila lovska nesreča. Med lovom je bil obstreljen g. Karol Huler, ki so ga poškodovanega odnesli domov. Dognali so, da ima šibre v spodnjem delu leve noge. a— Domačija ob meji v ognju. V Spodnji Kapli je zgorela domačija Katarine Volmajerjeve in znaša škoda 12.000 din. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti dekle, ki je s treskami svetila v skednju. Užgalo se je listje, ki ga je skušala pogasiti, kar se pa ni posrečilo. Ogenj se je razširil na vso domačijo, ki je popolnoma zgorela. a— Oproščen. Dne 17 septembra so se peljali delavci, ki so zaposleni po mariborskih podjetjih, s ptujskim vlakom domov. Vlak je bil natrpan. Delavci, ki so dobili plače, so bili dobre volje. Na hodniku natlačenega vagona je nastal prepir, ko je 251etni Franc Hmčič zmerjal svoje tovariše. Na hodniku se je prepiral tudi s 261etnim delavcem Francem Benfičem, s katerim sta stala pri stranišču vagona, dočim so se ostali umaknili v kupeje. Ko je prišel vlak na Pragersko, ni bilo Hrn-čiča nikjer, pozneje pa so ga našli med postajama Račje -Fram in Pragersko na železniški progi mrtvega. Komisija je dognala, da je Hrnčiča povozil osebni vlak, ki prihaja v Maribor okoli 18. ure. Pri padcu z vlaka si je zlomil hrbtenico, razbil lobanjo in stri več reber. — Delavec Benfič je bil osumljen, zdaj pa pred sodiščem oproščen, ker se je izkazalo, da je nesrečni njegov tovariš padel z vlaka po nesreči. H živlfenfa na deželi BLED. Zvočni kino danes in jutri ne bo igral radi proslave 201etnice Jugoslavije jutri zvečer v sokolski dvorani. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. ter jutri ob 16. in 20. film: »Lov na ljudi«. JESENICE. Kino Radio predvaja danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15). velefilm »Vrtinec«. Med dodatki Para-mountov zvočni tednik in kulturni film. Sledi za praznik: »Očetova pesem«. LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes in jutri ob 20. film »Na ledeni plošči«. Dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 10. in 11. t. m. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes in jutri ob običajnih urah film »Kraljev ujetnik« z dodatkom Paramoun-tovega zvočnega tednika. TRžIč. Kino bo predvajal danes in jutri v nedeljo krasen film »Matura«. Predstave drevi ob 20.15, v nedeljo ob 15.30, 18. in ob 20. uri. I MATINEJA ob 14.15 URI i DOROTHY LAMOUR poje Ijubavno pesem o mesečini, pesem, ki je osvojila I Iz skrivnih celic ponižanih In pozabijenh! g [ KRALJICA BtUMGLE Kino Matica, 21-24 Bogat dopolnilni spored! MM Cene od Din 2.50 — 6.50 KINO SLOGA, telefon 27-30 — Danes ob 16., 19. in 21. uri PREMIERA ! M A T A ctB po istoimenskem romanu slavnega nemškega pisca 455» V Hermana Sudernianna. — Najboljše delo nemške književnosti! — V glavni vlogi HANNES STELZEN, BRIGITA HORNEY. Jutri ob 10.30 isti film po znižanih cenah! I HANS ALBERS Rumena zastava nadalje OLGA ČEHOVA in DOROTHEA WIECK v pustolovnem filmu usode treh src, dramatske borbe, strasti, romantike ljubezni in tovarištva! DANES PREMIERA ! Kino Union, tel. 22-21 I PRVONAGRAJENA filmska umetnina NA BIENALI V BENETKAH 1938 ! Iz ženske kaznilnice In poboljševalnice mladih življenj! Iz skrivnih celic ponižanih in pozabljenih! iz velike borbe med starim ln mladim rodom za nadvlado srca in duše! »IIČA B1IZ BFšFTK KINO MATICA 21-24 Danes ob 16., -f'.™- m7% 19. in 21. uri. Kulturni film — Mctro zvočni tednik! Kulturni pregled Dva mladinska spisa Josipa Ribičiča Ce se slovenska mladinska književnost, k j kor je zapisala nedavno prof. Cerne jeva v priložnostni publikaciji »Slovenska knjiga«, polnovredno uvršCa v svetovno mladinsko književnost, ima pri tem nemalo zaslug pisatelj Josip Ribičič. Predvsem po svojem organizacijskem delovanju. že v Trstu je ustanovil mladinski list »Novi rod« in sprejel pravilno stališče, da mladinski časopis ne bodi samo organ priložnostnih sodelavcev, marveč naj v njem objavljajo svoje prispevke, poleg tako zvanih mladinskih pisateljev najboljši pesniki in pripovedniki. Z vsem svojim poznejšim delovanjem (zlasti v časopisu »Naš rod«, ki ga Ribičič urejuje že deseto leto), je smotrno rušil tradicionalne pregraje med »mladinsko« in »ostalo« literaturo ter mogoče nevedš dokazoval, da tudi za mladinsko književnost velja misel Oscara Wildea, da obstoje samo dobro ali slabo spisane knjige, vse ostale razlike so pa postranskega pomena. Čeprav ima mladinski spis kajpak svoje tipične znake in obravnava svet, ki je dostopen mladini, velja tudi zanj načelo kvalitete. V tem smislu vodi Ribičič »Mladinsko matico«, ki pomeni za slovensko mladinsko knjigo to, kar je nekoč pomenila za našo ljudsko knjigo Mohorjeva družba: ima vodilno mesto in rekordno razširjenost. Josip Ribičič pa ni samo dober organizator, urednik in pospeševalec mladinske knjige, marveč je tudi eden naših najboljših avtorjev na tem področju. V pravljičnem žanru, v živalski povesti, v realistični zgodbi, torej v literaturi za najmlajše kakor tudi za »večje« čitatelje, je ttibičič z dosedanjimi spisi pokazal, da je pisatelj, ki razume mladino in še več ■— ki ume dobro pisati. Pravkar je Ribičič izdal dve novi knjigi, ki sta nemara najzanimivejši pojav na letošnjem Miklavževem trgu. Ribiči č-P r u n k o v a, »Pisane lutke« Elegantno opremljena, krasno ilustrirana in razkošno natisnjena knjiga predstavlja stilno nekak prehod od slikanice k pravljični knjigi za mladino pod desetim letom. O vsebini Ribičičevega spisa zadoščaj ugotovitev, da samo potrjuje dobre kvalitete Ribičičevega peresa: predvsem tnvencioznost, dalje trden okus, jasnost in mikavnost pripovedovanja in seveda dober slog in jezik. Težišče te knjige pa ni samo v vsebini, marveč tudi v ilustracijah, pri čemer sta oba elementa sklad vanje teksta. Slike prof. Ksenije Prunkove je prispevala bistven delež h knjigi, ki so ji ilustracije več kakor samo spremlje-vanje teksta. Slike prof. Ksenje prunkove so zasnovane in izdelane predvsem glede na barvni učinek, tako da imajo otroci v njih prijetne vzorce za razločevanje barv. Ribičiičevo pravljico o lutkah, ki se ime nujejo po barvah, je ilustratarica izdelala v lepi seriji ljubkih, dekorativno učinkovitih ilustracij, ki si bodo nedvomno pridobile simpatije slehernega mladega čita-telja. Klišeje za to odlično opremljeno knjigo je izdelala Jugografika, natisnila pa jo je Učiteljska tiskarna. Knjiga »Pi sane lutke« je vprav razkošen dar, ki po vrednosti in opremi visoko odtehta ceno. Ribiči Č-P ranče Mihelič, »Tinkin zajček« S »Tinkinim zajčkom« je Ribičič zopet segel v živalski svet in napisal zgodbo, ki bo pripravila mladim čitateljem nemalo zdravega in vzpodbudnega užitka. Pravljični svet oživlja in se razvija kakor pod dotikom čarobne palice — pisateljevega peresa. Po vsem delu je razlita vedrina, mične dogodivščine Tinkinega zajčka vzbujajo smeh kakor le redkokatera slovenska mladinska knjiga. Tudi tu so ilustracije bistven del knjige. Urejene so tako, da je ne vsaki desni strani vedno ilustracija. France Mihelič je tako narisal »film« iz pravljično pojfmovanega živalskega življenja. Ilustracije se odlikujejo po preprostosti in neposrednosti. Medtem ko ilustrator »Pisanih lutk« uspešno stremi po dekorativnem učinku, kar ustreza svetu lutk, je Mihelič v svojih risbah ves razgiban, poln življenja in gibanja. Njegove risbe imajo poleg drugega to vrlino, da se bodo lahko ob njih urili mladi risarji, ker se dajo lahko pobarvati in nekateri motivi celo pre-risati. Tako je »Tinkin zajček« tudi s te strani podnetna in koristna mladinska publikacija, kl je — prav kakor prva knjiga — v čast obema avtorjema. Ernst Thompson Seton, „RoIf gozdovnik" Doživljaji gozdovnika Rolfa, Indijanca Kvonaba in psa Skokuma. Ilustriral E. Th. Seton, prevedel P<*ter Donat. Izdala založba »Sled« Jugoslovanske gozdovni-ške lige, Ljubljana 1938 (Str. 301). Slovenci dosedaj nismo imeli knjige za mladino, ki bi hkratu nudila tudi odraslim popoln užitek in razvedrilo. Knjiga s>Rolf gozdovnik« Slavnega ameriškega naravoslovca, pisatelja, risarja in ustanovitelja gozdovništva je sicer v prvi vrsti posvečena mladini, vendar najde v njej tudi vsak odrasel toliko zanimivega, da jo težko odloži iz rok, preden je ni do konca prebral. Avtor opisuje iz lastne izkušnje lovsko življenje mladega gozdovnika Rolfa z njegovim učiteljem gozdne modrosti Indijancem Kvonabom v severoameriški prirodi. Gozdovnika nas povedeta v canoeju po reki do njunega bogatega lovišča daleč od vsega človeštva, kjer sta po nepisanih zakonih edina gospodarja. Postavita si kočo in preživita vso zimo navezana nase z lovom na bobre, srebrne lisice in drugo divjačino. Za vsako žival pozna Indijanec poseben način lova s pastmi, s puško ali lokom. Po doživetjih v gozdu se vrne Rolf v civilizacijo, kjer se odlično uveljavi ter nam nudi primer, kako najožji stik z naravo krepi duha, telo in značaj. Opis je preprost, naraven in resničen, pri tem pa poln romantike. Na prepričevalen način spoznamo naravne zakone, ki veljajo za ljudi kakor tudi za živali. Zakon o lastnini velja med živalmi enake vrste in daje tudi slabšemu poedincu pogum, da brani svojo last proti močnejšemu. Nikakega prava pa ni med različnimi živalmi, ki stojijo v neprestanem boju. Z ljubeznijo in globokim poznavanjem opisuje avtor ljudi, živali in rastlinstvo. Iz vsega spisa kakor tudi iz razkošnih risb, ki tolmačijo besedilo, izžareva njegova globoka ljubezen do prirode-učitelji-ce in neizčrpnega vira gozdne modrosti. Knjigo preveva tudi poseben duh bratstva in spravljivosti, ki se zlasti kažeta v medsebojnem spoštovanju navad in obredov Indijanca in belokožca. priporočamo knjigo »apostola prirode« mladini ter vsem ljubiteljem narave, ki bodo našli v besedilu in razkošnih risbah najlepše razvedrilo. Stane v platno vezana 84 din. Zapiski 250-LETNICA SMRTI BOHU SLAVA BALB1NA Češki narod se je v teh dneh spominjal moža, ki je v žalostnih letih po narodni in državni katastrofi na Beli gori vzbujal in dvigal češko narodno zavest: Bohusia-va Balbina. V normalnih razmerah bi bila dvesto petdesetletnica njegove smrti mnogo manj opažena kakor je sedaj, ko češki narod išče v svoji preteklosti tolažbe, moči in nove vere vase, v svojo pravico, v svoje narodne ideale. Bohuslav Balbin je bil po rodu iz Hrad-ca Kralovč; potekel je iz obubožane češke plemiške rodbine in njegov krstni boter ji; bil sam mogočni Valdštejn (Wallen-stein). Balbin je stopil v jeznitski red, kar mu je omogočilo, da se je lahko bavil z znanostjo v težkih časih, ko je moral njegov starejši vrstnik, predstavitelj pred-belogorske reformacijske Ideologije Ko-mensky iskati zavetja v tujini. Balbin je imel pred seboj velik načrt: spisati je hotel dvajset knjig obsegajočo zgodovino Češke z naslovom »Miseellanea historica regni Bohemiae«, toda mogel je dovršiti sarno osem knjig, medtem ko je deveta z naslovom »Bohemia docta« izšla pozno po njegovi smrti. V devetem zvezku so bili natisnjeni pomembni pismeni dokumenti o češki zgodovini. Posebno važen spis jezuita Balbina je »Disertatio apologetica pro lingua Slavonica, praecipue Bohemi-ca«, v kateri zanosno zagovarja in brani po belogorskem porazu prezirani češki jezik. Ta pogumni zagovor češkega jezika je rodoljubnemu jezuitu nakopal mnogo nasprotnikov. Knjiga je imela mogočen vpliv na nove generacije Cehov, zadrževala je popolno germanizacijo v dobi »temna« in navdušila prve češke preporoditelje. primer Balbina, ki pa je pisal samo latinsko, zgovorno prepričuje, da ogenj narodne zavesti ni docela ugasnil niti v dobi proti-reformacijske reakcije, čeprav se je književnost v domačem jeziku omejila na nabožno literaturo in skromne publikacije za ljudstvo. Balbinova zgodovina Češke spominja na našega Valvasorja, vendar je Na Žagi pri Ribnici na Dolenjskem je na narodni praznik umrl ugledni posestnik g. Ivan Rus, vzoren gospodar in velik prijatelj prirode. V »Jutru« smo se blagega moža obširneje spominjali lani, ko je praznoval 75-letnico rojstva. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 10. po prihodu jutranjega vlaka. V spomin vzornemu človeku je napisal njegov ožji prijatelj naslednje spominske vrstice: Leta so se že o-dmeknila: sedela sva zjutraj na smrekovem parobku, ki ga je pre-grnil s svojo pelerino. Globoko notri, tam v njegovi Veliki gori, je bilo, ko mi je pripovedoval, kako je tudi on študiral, kako je njega svet učil pa kako se je znašel in se edmole še v njej znajde, v svoji prama-teri Naturi. Res je bila njegova pramati, ki mu je dala dar, da je iz Na t urinih ugank, tako do čistega dna d ogleda ne, dajal žive slike, kadar je o Njej govoril. Resda je nosil puško. Kolikokrat mi je rekel: »Ta zadnja rabelj-ska sramota, ki ne vem, kako bi se je rešil.« Orožja resda je imel veliko in znano zbirko, toda tako nekako kakor nekaj, kar bi njegova dobra duša želela imeti le še kot fosilne spomine na krvavo dobo, ko se človek ni še popolnoma podal materi Naravi jn njej sami prepustil, da ureja po svoje, brez človeških iznajdb, račune med življenjem i.i smrtjo: sanje bodočnosti. On, popotnik po božjem gozdu, sc je ves razvnel, kadar je pripovedoval o rastlinah, o hojah in smrekah, ki jih je poznal še take m take kot fantek, pa kako rastejo sedaj. Kako je bilo z vodo pri »žagi«, ko je še paglavec »dreseljne« Lovil, pa za Tente-ro je vse vedel, kakšni ptiči so takrat bili: »Zdaj so se vsi poinženiirili« — sama sikala pa osat podnjo.« Iznajdba je že ena reč, ampak preveč je ne sme biti, tako kakor naših pušk ne, če ne, je drenj, dren j pa vojsko prinese. Kaj bi bilo, če bi v hiši vsakemu samo metlo v roke dajali? Vsi bi imeli sajaste obraze pa raztrgane hlače. Tako je modroval. Na lovu je bilo, spet vrh Velike gore, pa je nesreča zadela mlado srnco. Tak-le nedieljkovič je streljal in obstreML Tako ja-ko je bil prepovedal, pa kaj, ko sam ni mogel biti zmeraj in povsod. Nič ni bilo pridige, ampak preden je rešil živalco trpljenja, mu je dejal: »Poglejte, kako gleda.« Ko sva šla, je čez dolgo spregovoril: če je kaj srca, ne bo več kmalu puške v roki imeL Pomiril se je pa šele zvečer v koči, ko je začel po lubeni strehi padati dež. Takrat je začel o polhih, o škratih in o osjih gnezdih. Takrat je bil res on. Letnice so za resničnega človeka nature brez posebnega pomena. Umrl je. kakor bo vsakdo. Če ne bi bil tedaj edini sin na posestvu v Brežah št 29., bi se bil šolil, kakor tudi marsikateri drugi. Ampak v strugi časa, ki ji kraja ne vidimo, je vredno ohraniti, posebno ob vzgoji m ob pogledih današnjega rodu. spomin na oelega moža. In tak je bil 2agri Johan. Samo pogledal te je im besedo rekel, pa je bilo spet fletno na svetu. Naj bi bilo še kaj takih za njim! bil Balbin narodno zaveden. Ce je pisal zgodovino v interesu reformacije, je bila ta enostranost na drugi strani odtehtana z njegovim iskrenim češkim patriotizmom čigar odmevi segajo v devetnajsto stoletje in se zopet pojavljajo prav v najnovejših dneh. Cankarjeva Številka »Življenja in sveta« bo izšla kot priloga ponedeljskega »Jutra*. Na naslovni strani prinese Podrekar-jevo portret no študijo z ogljem »Ivan Cankar«, v številki pa bodo naslednji prispevki: Pavla Kar lina pesniški »Prolog«, Ignaca Koprivca članek »Domovina, zakrij si oči«, dr. Vlad. Bartola »Ivan Cankar in današnji pisateljski rod«, dr. Iva Sorti Ja spomini »Ure z Ivanom Cankar-jemc, H. S mre k ar j a članek »Iv. Cankar zadnji dve leti pred smrtjoIv. Podrla j a spomini »Pri umetniku Podob iz sanj« in dr. Pavla Kar lina »Trije spomin-čki na Ivana Cankarja«. Spominski članki vsebujejo marsikateri zanimiv prispevek k človeški karakteristiki velikega slovenskega pisatelja, številka je tudi obilno ilustrirana. Tako se je uredništvo »Življenja in svetac lepo oddolžilo spominu avtorju »Hlapca Jerneja« in pridružilo svojim posebnim številkam že osemnajsti zvezek. Na prihodnjo številko »Življenja in sveta» opozarjamo vse prijatelje domače literature in častilce Cankarjeve umetnosti. Gospodars t to Izvoz živine je znatno popustil Izvoz živine je pokazal v prvih desetih mesecih letošnjega leta zelo neugoden razvoj. Vzrok so delno nalezljive bolezni med živino, zaradi česar so mnoge države za-branile uvoz iz Jugoslavije, delno pa neugodne cene v posameznih državah, zaradi česar izvoz v te države ni bil dobička-nosen. Oslabel je izvoz vseh vrst živine. Le izvoz konj se je dvignil po vrednosti za 9.05%, medtem ko je po količini prav tako nazadoval, in sicer za 18.9%. Povečanje vrednosti izvoženih konj je nastalo zaradi ugodnih cen v Avstriji, ki je hkratu z Nemčijo prevzela pretežen del našega konjskega izvoza. Najneugodnejše gibanje pokazujejo med vsemi vrstami živine goveda. Padec znaša po količini 60.63%, a po vrednosti je zmanjšanje večje in znaša 69.1%. Nazadovanje izvoza goved je nastalo v glavnem zaradi kužnih bolezni, zaradi katerih smo nekatera tržišča čisto izgubili, tako na primer palestinsko. Največja uvoznica naših goved je Nemčija hkratu z Avstrijo, potem sledita Malta in Italija. Izvoz telet samih je padel po količini skoro za polovico (za 46.9%), a po vrednosti za 39.2%. Skoro vsa teleta je uvozila Italija. Tudi pri izvozu drobnice je padec velik: giblje se okoli 60% tako po količini kakor po vrednosti. Ta padec je posledica neugodnih cen in veterinskih ukrepov v Grčiji, ki je na"e glavno tržišče. Najmanj je padel izvoz svinj. Padec znaša po količini 13.4% in po vrednosti 11.6%. To neenako zmanjšanje vrednosti in količine izvoženih svinj izvira od dobrih cen, ki jih dosezajo naše svinje v Nemčiji. Izvoz žive perutnine pa je pokazal v prvih desetih mesecih letošnjega leta po-voljno gibanje. Dvig znaša po količini 8.1%, a po vrednosti je znatno večji in je dosegel 26.3%. Večji porast vrednosti izvožene perutnine prav tako izvira od dobrih cen perutnine v Nemčiji, ki je naše glavno tržišče za perutnino. Takoj za Nemčijo sledi kot nakupovalka naše perutnine Italija Izvoz posameznih vrst živine se je po vrednosti in po količini gibal takole: KONJI januar - oktober glav L 1937 22563 L 1938 19468 v Nemčijo 9069 v Avstrijo 5824 v Grčijo 2271 v Italijo 1137 v Madžarsko 447 v Češkoslovaško 357 GOVEDA januar - oktober glav L 1937 60986 1. 1938 23936 v Nemčijo 7364 na Malto 6060 v Italijo 5436 v Avstrijo 2446 v Grčijo 1057 v Švico 642 v Libijo 506 v Egipt 304 TELETA januar - oktober glav L 1837 10766 1. 1938 5741 v Italijo 5620 v Grčijo 100 DROBNICA januar-oktober glav 1. 1937 465749 L 1938 193551 v Grčijo 188674 v Italijo 4180 SVINJE januar - oktober glav L 1937 233094 L 1938 201872 v Nemčijo 104621 v Avstrijo 61498 v Češkoslovaško 35042 v Italijo 711 ZTVA PERUTNINA januar - oktober glav v tisočih din L 1937 3064 28524 L 1938 3316 35022 v Nemčijo 2225 24364 V Italijo 1050 10130 v Švico 18 203 v Češkoslovaško 16 222 v tisočih din 54626 59567 30933 14'"5 7088 3329 803 1482 v tisočih din 141754 64210 27787 7310 14485 8573 1340 2570 1210 689 v tisočih din 7838 4850 4770 67 v tisočih din 45565 17714 17276 341 v tisočih din 321670 284095 147104 86028 50328 645 Gospodarske vesti «= Za izvoznike lesa v Nemčijo. Se zmerom se dogajajo primeri, da nekatere naše lesne tvrdke še nadalje izvažajo les v kraje bivše Avstrije, ne da bi se prej poučile, ali ima uvozniška tvrdka devizno (uvozno) dovoljenje odpristojnih nemških kontrolnih oblastev (Uberwachungsstelle fiir Holz) v Berlinu. Na ta način naše tvrdke tvegajo, da bodo mesece ali celo leta čakale na nakazila svojega denarja, če ga sploh dobijo. S tem v zvezi se opozarjajo izvozne lestne tvrdke, naj nikar ne izvažajo v Nemčijo (in v priključeno Avstrijo) prej, preden se ne prepričajo, da ima nemški kupec potrebno devizno dovoljenje za uvoz. ™ Obilen svetovni pridelek riL Ameriški strokovni krogi objavljajo podatke, iz katerih je razvidno, da so poleg pšenice letos tudi znatni previški rži. V Zedinje-nih državah so izredno velike zaloge. Pridelek rži se ceni na 12.50 milijona buše-lov, kar je največji povojni pridelek, ako izvzamemo rekordni pridelek v letu 1935. Kanadske zaloge se cenijo na 13 milijonov bušelov. Po približnih cenitvah znaša evropski pridelek 933 milijonov bušelov nasproti 828 milijonom v preteklem letu in 900 milijonov v povprečuju od leta 1931 do leta 1935. Pridelek rži v podunavskih državah je ocenjen na 83 milijonov bušelov. Od tega prihaja v poštev za izvoz 27 milijonov. Po nekih zasebnih ocenah, o katerih pa se ne ve, koliko so zanesljive, znaša letošnji ruski pridelek rži 816 milijonov bušelov nasproti 980 milijonom v preteklem letu. = širM sestanek trgovcev * bencinom bo v nedeljo ob 10. v Trgmskem domu v Ljubljani. Sklicuje ga Zfreza trgovskih združenj. Udeleženci naj se poslužijo polovične vozne cene. Govorili bodo gg. Vidmar, Laznik, Kieler in dr. Pustišek. Ker se bo razpravljalo o važni zadevi, pridite polnoštevilno. = Ljubljanski velesejem bomo tudi v etu 1939. imeli dvakrat. Spomladanski bo od 3. do 12. junija, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, jesenski pa od 2. do 11. septembra. Na spomladanskem velesejmu bodo sodelovale vse važne panoge obrta in industrije, jesenskemu pa bo priključenih več posebnih gospodarskih in kulturnih razstav. = Dražba vseh vrst krzna divjadi v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. Borze . 2. decembra Na ljubljanski band so se v privatnem kliringu trgovali angleški Šilingi nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških Šilingih po isti ceni, a grški boni so se iskali po 35.75 (v Beogradu promet po 36). Nemški klirinški čeki so ostali neizpremenjenl v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu na 14.30. Na mgreb&kem efektnem tržišču je bila Vojna Skoda malce čvrstejSa. Zaključkov ni bilo, medtem ko je bil v Beogradu zabeležen promet po 463.75 (v sredo 464). Tudi v drugih vrednotah v Zagrebu ni bilo prometa. _ devize Ljubljana. Amsterdam 2385.6« — 2426 Berlin 1755.52 — 1769.40, Bruselj 740.45 — 745.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 204.91 — 206.97, New York 4354.76 — 4391.07, Pariz 114.86 — 116.30. Praga 149.74 — 150.84, Trst 229.95 — 233.03. Curih. Beograd 10, Pariz 11.55, London 20.5750, New York 440.1250, Bruselj 74.32 Milan 23.15, Amsterdam 239.30, Berlin 176.25, Stockholm 106. Oslo 103.40, Ko-benhavn 91.85, Praga 15.03, Varšava 82.87 Budimpešta 87.50, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 462.50 — 464, 4»/, severne agrarne 58.50 bi., 4% agrarne 58.50, &>/« dalm. agrarne 86 — 87, 6% begluške 89 bi., 7% stabiliz. 97 bL, 7«/, invest. 98.50 bi., 7% Seligman 100 bL, 7°/« Blair 90 bi., 8"/» Blair 94 — 95; delnice: Narodna banka 7350 den., Narodna čumska 20 bL, Gut-mann 48 bL, Isis 50 bL, Trbovlje 185 — 189. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna Skoda 463.75 — 464 (463.75), 4% severne agrarne 55 den., 4«/o agrarne 60 bL, 6°/» dalm. agrarne 87.25 — 87.50 (87.25),, 6»/« begluške 88.25 —88.50 (88.25), 7% invest. 98.75 — 99.25, 7% Blair 89.75 — 90.25 (90). 8*/e Blair 95.50 — 96.50, PAB 228 den. (228), Narodna banka 7450 — 7500. (Mu Zapeka, lenivost črevesja so vzrok mnogim boleznim, 1-2 Artin dražeje dr. Wan-dera vzete zvečer, omogočajo drago jutro lahko iztrebljenje. 2 kom. din 1.50, 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—. Reg. S. br. 7724-34 Iz Trbovelj t— »Oj, leti sjvi Sokole« bo predvajal drevi ob 20. kino Delavski dom. Odlični nacionalni film najtcpleje priporočamo vsem pripadnikom Sokola ter vljudno pozivamo vse narodno zavedno prebivalstvo, da se predstave udeleži čim številnejše. Bonbonjere in druga lepa darila v veliki izbiri po najnižjih cenah Vam priporoča slaščičarna Kozina. t_ V počastitev 8pomina umrlega nad- učitelja Mihajla Vrbiča je daroval obra-tovodja TPD g. Alfred Rogl 50 dinarjev v sklad GMD. Iz Ptuja J— Novi telefonski vodi v ptujski oko-UcL Telefonski vod Ptuj—Vurberg pri Ptuju se je podaljšal do Sv. Barbare pri Mariboru, istočasno pa se Je pri pošti Sv. Barbara otvorila telefonska centrala, ki posreduje tudi brzojavke po telefonu. Na privatno iniciativo se je zgradila nova telefonska linija od Vurberga na Sv. Martin pri Vurbergu, ki se namerava podaljšati do Dupleka. Graditi se je pričela nova telefonska zveza Ptuj—Markovci pri Ptuju. Pri pošti Markovci se bo otvorila tudi telefonska centrala, ki bo posredovala brzojavke. Na pobudo občine Grajene se je dogradila 6 km dolga telefonska linija od ptuja do občinskega urada Grajena. Občinski urad Grajena je postal tako naročnik telefonske centrale Ptuj. j— Miklavžev večer. Podružnici CMD v Ptuju priredita Miklavžev večer dne 5. decembra ob pol 17. uri v prosvetni dvorani v Mladiki. Darila naj se pošljejo v MlacEko od 14. ure naprej. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. url Sobota, 3.: Dobrudža 1916. Premierski abonma. Nedelja, 4. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Ob 20. Brezov gaj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. ★ Miklavž v drami. Miklavž je sporočil, da bo s svojim lepim in velikim spremstvom obiskal v nedeljo popoldne predstavo »Sne-gulčice«, da pozdravi vse navzoče. Daril v nedeljo še ne bo delil. V ponedeljek ob 16. bo obdaril vse male in odrasle. Darila bo delil na odru in nikomur se ni treba bati, če ga bo poklical k sebi. Brez da* rila ne bo odšel. Z njim potujejo angeli ir seveda tudi četa parkeljnov. Po obdaritvi v gledališču, bo obiskal tudi posamezni obitelji Kdor želi, da ga Miklavž poseti t svmjim sijajnim spremstvom na domu naj blagovoli to sporočiti g. Edvardu Gre« gorinu, članu drame. Darila za obisk v gledališču naj se pošljejo vratarju drame. Soloples bosta plesala F. Carman in M. Buhova. O P E b A Začetek ob 20. url Sobota, 3.: Na sinjem Jadranu. Nedelja, 4. ob 15.: Poljub. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. Roxy. Izven. ★ ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 3. ob 20.15.: Vdova Rošlinka. Nedelja, 4. ob 20.15: Vdova Rošlinka. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 3. ob 20.: Aida. Premiera. Nedelja, 4. ob 15.: Pesem s ceste. Od 20. Kar hočete. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 5. ob 17.: Gašper in Hudamo-ra. Miklavžev nastop. OVVVETTE V** BRITVICE Blagovna tržiSča erro Chicago, 2. decembra. Začetni tečaji: pSenlca: za maj 65, za julij 65; koruza: za dec. 47.375. WJnnipeg, 2. decembra. Začetni tečaji: za dec. 59.625, za maj 62.125. + Novosadska blagovna b»rza (2. t m.). Tendenca nelzpremenjena. f senica: sremska in slavonska 147 — 149. Bž: ba-ška 135 — 137.50. Ječmen: baški ln srem-skl, 64/65 kg, 148 - 150; Jari, 68 kg, 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 146 — 148 Torftčlca: baška. sušena, pariteta Indjija 101 — 103. Moka: baška in banatska »Og« ln >0gg« 23/50 do 24750; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 — 18750; »7c 147.50 — 15750; >7 ln pol« in >8« 110 — 112.50. Otrobi: baSkl 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285. + Budlmpe&tanska terminska b°raa 2. t. m.). Tendenca slaba. R£: za mane 15.16 — 15.17, za maj 15.30 — 15 32. Tur-Sčica: za maj 15.25 — 15.26. BUMBAS Llverpool, (1. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec 4.83 (prejSni dan 4.86), za februar 4.83 (4.85), za april 4.81 (4.83). New York, (l. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec 8.67 (8.68). za februar 8.47 (8.48). za april 8.35 (8.36). Na|sla|Sa ia najboljša krepllna pijača je BERMET-VINO ČRNINA IZ FBOSKE GOBE. Sremski Kar lovci — Gostilničarji nudite to tpecijallteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B« MARINKO V, Sremski Kartovci, Fruika gora. BRITVICE upora bljene v GI LLETTE aparatih omogočajo ugodno britje Sobota, S. decembra Ljubljana 12: pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in kramljanje Mance Komanove. — 17.40: PloSče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Zagorje v zgodovini (g. Arnošt Adamič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 22.30: Pisan glasbeni večer (gg. Fr. Petan in Avgust Stanko). — 22: NapovedL poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 18.40: Plošče. — 20: Srbski večer. — 22.15: Orkester. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.20: Mešan glasbeni program. — 21.10: Lahka glasba. — Varšava 21: Humor v glasbi. — 22.15: Zvočna igra. — 23.15: plesi in ploSče. — Sofija 16.30: Lahka, komorna glasba in petje. — 19.30: Petje. — 20: Beethovnov koncert. — 21.45: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Baletna muzika. — 16: Lahka godba. — 20.10: Originalni glasbeni domisleki. — 22.30: Sobotni ples. — Berlin 19: Plošče. — 20.10: Pester spored. — 22.30: Kakor Miinchen. — 24: Nočni koncert. — MUnchen 19: Glasbeni drobiž. — 20.10: Rudarski večer. —- 22.30: Sobotni ples. — Pariz 19.30: Lahka - 20 "V Prt »o !rt bralna gtr.sba, — 22.50: Varieie. — 23.45: Plošče. sTLTRO« Sf. 280, 6 BotSola, S. Xn. 1338. Rod, ki ne bo kmalu Izumrl žebelj v otroških pljučih v bolnišnici v Halifaxu v Novi škotski so iz desnih pljuč nekega otroka potegnili žebelj, ki je bil več nego štiri mesece potoval po dihalih malega pacienta. Otrok je bil med igro v šoli žebelj požrl, iz sapnika mu je prišel v leva pljuča Ko so otroka pripeljali v bolnišnico in ga prvič operirali, je bil zdravnik žebelj že prijel s pinceto, toda iznnuznil se mu je in je vzdolž sapnika prišel v desna pljuča. Nova operacija bi bila v tem trenutku usodna, zato so morali počakati, da bi si pacient od prve operacije oporno ge L Sedaj so ga operirali znova in posežek je imel polen uspeh. Deček bo kmalu zdav. Prehod čez reko VSAK DAN ENA »Vprašaj jih, če imajo seznam potnikov. Kuhar je pravkar na tem, da sestavi me-RU hoteli tam proučevati starine. Znano je, da se je s tem pohodom pravo raziskovanje starega Egipta šele pričelo. Med tem ko so se vojaki tepli, so arheologi odkopali celo vrsto grobnic, ki so jih z ladjo poslali v Francijo. Tam so jih spravili najprvo v kleti Narodne knjižnice in niso posebno pozili nanje. Ležali 90 še v kleteh, ko je Napoleonova slava že davno obledela, šele neki poznejši ravna- telj Narodne knjižnice je naletel na pozab ljene sarkofage, pa ni vedel z njimi početi nič boljšega, nego da jih je dal prepeljati v drugo klet. Toda Champolic,n, (znameniti reševalec hieroglifov, je ugotovil, da počivajo v enem izmed teh sarkofagov zemeljski ostanki kraljice Kleopatre. Takojšnja preiskava je dognala, da je mumija res v kleti Narodne knjižnice. Vlažni zrak v podzemeljskem prostoru je bil med tem opravil takšno delo, da bi prišlo do velikega škandala, če bi bili stvar sporočili javnosti. Zato so se odgovorni krogi odločili, da bodo stvar zatajili. V neki noči so sarkofag z ostanki nesrečne kraljice, kakor tudi sarkofage njenih neznanih tovarišev, na skrivaj zagrebli v vrtu. Komaj pol stoletja pozneje so ugotovili to čudno zadevo, a tudi tedaj javnosti niso seznanili z njo. i Vest s® mil je zbudila Morilec se je javil po devetih letih oblasti Na policijsko stražnico v Lievlnu pri Calaisu je prišel te dni neki možak. Stopil je pred dežurnega uradnika, .malo okleval, potem pa dejal: »Ne morem več prenašati, da bi to sam vedel... Pred devetimi leti sem umoril človeka....« Uradnik je mislil, da ima pred seboj pijanca, potem je videl, kako je veliki in krepki mož zakril obraz z rokami in začel na glas jokati. Dve uri se mož ni mogel pomiriti. Uradnik ga je poznal, bil je ?.3-letni Remy Wil-brouck, ki je živel v sosedni vasi, kjer so ga vsi poznali kot treznega človeka. Ko ee je mož pomiril, je začel pripovedovati: »Pred devetimi leti sem takoj po občinskih volitvah storil grdo dejanje. Ubil sem svojega tovariša Emila Lancoina. Zgodilo se je v Souchezu, kjer stanujem. V gostilni sva se prepirala o politiki in so naju vrgli ven. Spremljal sem Lancoina, ki je stanoval sam v neki baraki. Po poti me Je psov?l in me imenoval lenuha. Ko sva prispela do njegove barake, sem bil ves besen. Sprva sem hotel oditi, potem sem se vrnil. Lancoine je sedel in mi obračal hrbet. Zagrabil sem ga od zadaj za vrat in stisnil. Ko sem spustil, je padel na tla, bil je mrtev. V trenutku sem se streznil. Hotel sem napraviti tako, kakor da je izvršil samomor.« Wilbrouck je nato pripovedoval, kako je vzel vrv, napravil zanko, vtaknil mrtvečevo glavo vanjo in vrv privezal na strop. Nato je pobegnil. Več dni po tistem dejanju ni nič delal, podnevi se je potepal, zvečer pa se je vračal k baraki. Truplo je viselo še vedno tam in morilec je imel vtis, da ga umor-jenec gleda skozi priprto okno. Devet let je Wilbrouck živel, ne da bi mogel pozabiti na umorjenčev pogled. »Sedaj sem tu, povedal sem vse in se čutim olajšanega,« je končal svojo zgodbo. Zaprli so ga in v kratkem času bo stopil pred sodnike. Že prvo jutro po tem priznanju je dejal, da je ponoči prvič po devetih letih mirno spal. Suša na Cejlonu Izsušene struge potokov in rek — Nadloga komarjev in kač — Nalezljive bolezni Prebivalcem Cejlona preti nevarnost, kakršne niso poznali že vrsto desetletij. 2e več nego dva meseca ni padla na veliki otok nobena kaplja dežja in nastala je strahovita suša. Reke in potoki so usahnili in sveže, pitne vode že nekoliko dni nimajo več. Potem ko je suša že večji del letine pokončala, so se začele sedaj širiti nalezljive bolezni. Pokvarjena voda je povzročila med drugim mnoge primere para-tiiusa. Otoku pa pretijo še druge nepričakovane nevarnosti. Vsepovsod se pojavljajo oblaki komarjev, ki širijo malarijo in številne kače prihajajo zavoljo pomanjkanja vode v vasi in mesta ter vdirajo v stanovanja. V Kolombu so imeli že štirinajst primerov kačjih pikov s smrtnim izidom. 2ivljenje po mestih in podeželju je skoraj izumrlo. Tudi zdravi ljudje si ne upajo več iz hiš, uradi so večinoma zaprti. Oblasti skušajo pomagati prebivalstvu z letali, ki prinašajo zdravila po vsej deželi in jih delijo med ljudi.. V razna pristanišča so Predor pod Mozo Eno največjih gradbenih del. kar jih imajo ta čas na Holandskem, je veliki predor pod reko Mozo. Ko ga bodo dokončali, ga bo presegal po velikosti v Evropi samo še predor pod reko Merseyem pri Liverpoolu. Dokončali pa ga bodo 1.1941 in bo veljal več nego 15 milijonov holandskih goldinarjev. Predor naj bi olajšal promet med desnim in levim bregom reke. Kino se je zrušil V nedeljo zvečer se je primerila na Portugalskem v Freamindi med predstavo v nekem kinematografu huda nesreča. Med prvim odmorom se je vdrl strop v dvorani. Odnesli so enega mrliča in 130 ranjencev. Franciji Zelea Codreanu, šef rumunske ekstremiMI usmerjene »železne garde«, je bil prošle dni s 13 privrženci, med katerimi je bil tudi morilec rumunskega min. preds. Duce, ustreljen, ko je skušal pobegniti orožnikom ANEKDOTA Pisatelj Jean Paul je bil v stalnih denarnih zadregah in vsakokratni njegovi hišni gospodarji so to seveda tudi vedno občutili Nekoč so pisatelju spet odpovedali stanovanje. Razjezil se je, češ: »Mene hočete postaviti pred vrata? Ali veste, da bo-do na vrata te hiše nekoč postavili spominsko ploščo?« — »Gospod«, je odgovoril gospodar, »plošča je že postavljena.« — »Kakšna?« — »Z napisom: Opremljena soba se odda v najem.« prispele ladje z zdravili ln vodo, ki Jo tovorni ln škropilni avtomobili vozijo v oddaljenejše kraje. Ta voda gre večinoma v bolnišnice, ki so prenapolnjene. Skupine zdravnikov in bolničark obiskujejo z letali kraje, kjer ni bolnišnic in nimajo ne podnevi ne ponoči počitka, če ne bo dežja v najkrajšem času, je računati z najslabšimi posledicami. Težka žaba V ustju Dunava je neki ribič ujel v svojo mrežo največjo žabo, kar so jih doslej našli. Ta žaba tehta skoraj štiri kilograme. Neki angleški zdravnik, ki se je mudil baš v Konstanci in je slišal o tem, je žival kupil za 5000 lejev in jo hoče spraviti na Angleško. Postani in ostani član Vodnikove družbe! V Wellsu pri Somersetu na Angleškem imajo poleg katedrale trop labodov, ki jih ne hranijo ob določenem času. Kadar so živali lačne, pridejo same pod okno, kjer visi vrv z zvoncem. Za to vrv potegnejo labodi s kljunom in kadar se zvonec oglasi, jili nasitijo ŠPORT Tek zedinjenja v Ljubljani Na daljši progi so zašli Tekmovanje je uspelo le na polovico — Na krajši progi je zmagal Ilirijan Bručan V četrtek, na narodni praznik, ko smo dvajsetič proslavili naše osvobojenje, so se tudi športniki po tradicionalnem načinu udeležili tega slavja. Primorje je že enajstič priredilo sTek zedinjenja« po ljubljanskih ulicah, škoda, da se je baš na ta dan primerila med tekmovanjem nepravilnost, na katero ni nihče računal iri je bil zaradi tega veljaven le del prireditve. Tekmovalci na dolgi progi so nam. reč po pomoti tekli po Gradaški uiici na Cojzovo cesto, namesto da bi zavili na Krakovski nasip in po Cojzovem grabnu pritekli na Cojzovo cesto. Smer, ki so jo izbrali, je bila glede dolžine popolnoma enaka prvotno določeni; ker pa tekači po njej niso pasirali sodniške kontrole, je bil sodniški zbor prisiljen proglasiti tekmovanje na dolgi progi za neveljavno. Seveda so bili s tem prizadeti tekmovalci, ki so se zastonj trudili, nič manj pa prireditelji, ki nikakor niso mogli računati, da bodo tekači, ki že nekaj let redno tekmujejo na standardni progi, letos nepričakovano zgrešili smer. V razpisu so bile ce-s:;e, po katerih je vodila tekmovalna proga, točno označene in je bila dolžnost slehernega tekača, da si jih zapomni. Nepravilno smer, ki pa po dolžini točno ustreza predpisani, je preteklo 8 tekačev od 10 startujočih. Eden je med tekmovanjem odstopili drugi, bivši Ilirijan in sedanji Coneordijec Kotnik, pa je celo zavil nekam proti Mestnemu logu in pritekel na cilj. ko je bilo tekmovanje že davno končano. Kotnika so vsekakor zavedli reditelji na kolesih, ki so vozili na čelu povorke in zgrešili pravo smer. Kotnik je imel pri prulskem mostu že toliko naskoka, da bi z lahkoto zmagal, a se je po lastni nepremišljenosti spravil ob zmago. Zaradi tega niso bile na mestu njegove izjave v slačilnici, češ da so ga namenoma vodili po drugi progi. Sploh se je pokazal nediscipliniranega atleta in njegovo postopanje ne bo ostalo nekaznovano. Večje zanimanje je vladalo letos za krajšo progo, za katero so se prijavili nekateri ljubljanski favoriti, ki so dotlej vedno tekmovali na dolgi progi. Za favorita sta veljala Bručan in Goršek, ki se jima pa je nepričakovano pridružil šeNo-vomeščan Vovk. Goršku je bila proga 2700 m vendarle nekoliko predolga in ni bil kos vajenemu tempo tekaču kakor je Bručan, ki je že na progi dobil toliko naskoka, da ga tudi Gorškov finiš ni mogel več resno ogrožati. Tekmovalcev se je prijavilo manj kakor prejšnja leta. Vzrok je menda slabo vreme, ki je marsikoga odvrnilo. Spolzka tla so močno ovirala tekače, ki zaradi tega niso dosegli najboljših rezultatov na tej progi, čeprav je bila konkurenca kvalitetno ostrejša od prejšnjih let. Glede na razveljavljenje rezultatov na dolgi progi bo prireditelj v kratkem ta del tekmovanja ponovil. Tehnični rezultati so bili: Skupna ocena teka na 2700 m: 1. Bručan (Ilirija) 9:56, 2. Goršek (Primorje) .10:02, 3. Vovk (Elan) 10:06-8. 4. Rožman (Celje) 10:55, 5. Čokalj (Planina) 11:01, 6. Kvas (I) 11:02. 7. Škratoa (Korotan) 11:04, 8. Hvale (K) 11:04, 9. Kočar (Pr) 11:28, 10. Žagar (E) 11:31. (Nastopiloje 15 tekmovalcev, od katerih je eden med tekmovanjem odstopil. Po skupinah so dosegli a) Seniorji, že plasirani prcKogOO m: 1. Bručan (I) 9:56, 2. Goršek (Pr) 10:02,3. .Vovk (E) 10:06,8. 4. Kvas (I) 11:02. b) Seniorji, neplasirani preko 800 m: 1. Rožman (Celje) 10:55, 2. Kočan (Pr) 31:28, 3. Logar (Litija) 11:52, 4. Zorman (I) 11:56- c) SoKoli: i. Bašin (Sokol, Matica) 31:37. d) Juniorji letniki 1920 do 1922: 1. čoka 1 j (Pl) 11:01, 2. Hvale (Kor) 11:04, 3. Žagar'(E) 11:31, 4. Grom (E) 11:38 č) Juniorji letniki 1923 do 1925: 1. Škratoa (Kor) 11:04. Dolga proga (5500 ml z vrstnim redom in rezultati, ki jih je sodniški zbor razveljavil: 1. Ki en (Primorje) 18:57. 2. nas (Hašk) 19:19.2. 3. Glonar (Ilirija) 19:36, 4. Kacjan (Concordia) 19:45, 5. Tavčar (Pr) 20:01. Tek osvobojenja v Mariboru Maribor, 1. decembra Skozi mariborske ulice je bil danes dopoldne jubilejni propagandni tek osvobojenja za Malgajev pokal pod pokroviteljstvom poveljnika mesta Maribora generala g. Č. Stanojloviča. Start Je bil izpred lotnega telovadišča matičnega Sokola, cilj pa na Trgu svobode. Tekmovalna proga j-? bila dolga 1800 m in je vodila po Koro-Ečevi, Maistrovi ulici, Zrlnjskega trgu. Kolodvorski ulici in Aleksandrovi cesti na Trgu svobode. Startalo je 12 tekmovalcev in so bili rezultati naslednji: 1. Takač (Slavija, Varaždin) 5:38; 2. Btojnšek (Maraton, Maribor) 5:41; 3. Košir (Planina, Ljubljana) 5:48; 4. Srakar Concordia, (Zagreb) 5:56; 5. Marehel (Mart.) 5:57; 6. Roter (železničar) 5:58; 7. Krefl (Mart.), 8. Strucl (Mart.), 9. Zupan (Žel.), 10. Karlin (Zel.), 11. Maraus (Železničar). Po končanem teku, ki je vzbujal veliko zanimanje občinstva, so se zbrali tekmovalci in funkcionarji kluba SK železničarja , ki je priredil to lepo športno manifestacijo, na Trgu svobode, kjer je g. pod- polkovnik Maslač v imenu pokrovitelja s primernim nagovorom izročil zmagovalcu Taljiču krasen pokal, dočim so prejeli ostali tekmovalci spominske trake. V imenu prireditelja je spregovoril predsednik SK železničarja g. inž. Uran, nadalje gg. Franc Podpečan, D. Vahter in Starešina. Tradicionalni prvodecembrski »Tek osvobojenja« je bil letos zadnjič, ker so vremenske prilike v tem času slabe, pa bo v bodoče ta športna konkurenca na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. dne 6. septembra. Prazniški dogodki Na narodni praznik so bile v območju LNP odigrane štiri prvorazredne prvenstvene tekme. V Mariboru je Mura omagala nad Rapidom s 4:1 (2:0), železničar in Slavija pa sta igrala nedoločeno 0:0. — Na Jesenicah je Svoboda zmagala nad Kovinarjem 4:3, Kranj pa je slavil visoko zmago nad Marsom. O poteku mariborskih tekem bomo podrobno poročilo objavili v naši jutrišnji številki Op. ur. Glavni športni dogodek izven Ljubljane je bila na praznik medmestna nogometna tekma med Zagrebom in Beograd°m v Beogradu. Enajstorici sta nastopili v skoraj najmočnejših postavah in so seveda Beograjčani zaradi domačega terena veljali za favorite. Vendar pa niti to, niti dejstvo, da je reprezentanca Beograda res tudi bila boljša na terenu, ni pomagalo, da so Zagrebčani zabeležili tesno zmago z 1:0 (1:0). Zmagonosni gol je zabil šipoš v 37. mm. prvega polčasa. Junak dneva je bil zagrebški vratar Gla-ser, ki je preprečil vsak uspeh beograjskega napada. Strokovnjaki smatrajo, da je bila napadalna vrsta Beograda sestavljena zelo nespretno in bi bila v drugačni kombinaciji z lahkoto dosegla dovolj golov za zmago. Igra sploh ni bila na veliki višini. Tekmo je sodil domači sodnik Mika Stefanovič. Vreme je bilo kakor nalašč za nogomet, gledalcev okoli 7-000. V Zagrebu sta igrala prijateljsko tekmo kombinirani Gradjanski in Conc°rdija in je po zanimivi igri zmagal Gradjanski s 3:0. Haškovci so igrali proti nižjeraz. redni reprezentanci in dobili z 12:7. V Splitu sta nastopih v prijateljski tekmi enajstorici Hajduka in Splita, ki seje po zelo razburljivi igri končala neodločeno 2:2. V Subotici je gostoval Kiniszi iz Temeš-vara in je Bačka zmagala nad Rumuni s 6:2 (0:2) Gostje so po odmoru popolnoma klonili. V Sarajevu je Sašk v prvenstveni fek-mi porazil krajevnega rivala HajduKa s 3:0 in si tako dokončno osvojil jesensko podsavezno prvenstvo. V Novem Sadu je gostovalo Jedinstvo proti tamkajšnji Vojvodini, ki je na splošno presenečenje z lahkoto odpravila četrto beograjsko moštvo iz lige s 3:0. Mars—Reka in še nekateri Jutrišnja tekma med Marsom in Rsko bo vseskoz napeta borba in kdor bo igral požrtvovalno in prodorno, bo odšel z igrišča kot zmagovalec. Oba kluba pa igrata tudi tako. zato si je vredno tekmo ogle dati. Začetek bo ob 14. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. če ne bo Marsova postava zopet okrnjena kakor je bila proti Jadranu in če bodo Poljanci vnesli v svojo igro malo dobre volje in ljubezni za svoj klub in njegov sloves, se jutri lahko nadejajo uspeha. Točke bi jim bile potrebne, saj se s šestega mesta v tabeli ne moirejo premakniti. Videli bomo na polju zopet polagoma vso staro gaido Marsovo, ki je že tolikokrat žela uspehe. Reka gre v vročo bitko, začela jo bo Neuspeli v življenju ? Obrnite ■e aa grafologa Karmaha, ki s« odlikuje posebno z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo gije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodk« pismene nasvete, ki vam bodo koristili *se vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ljani, hotel Soča, Sv. Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19. popoldne. Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V LJubljani ostane do 20 decembra. 730 * EPSEGA DARILA SI ne morete misliti! Od Vas je odvisno, da imat« obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SvetloUkalnics K Prvovrstni t r b o v e I j s b i PREMOG brez prahu, koks. suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telet 20-59 * c. r ti AJluti^ 1V t HUBERTUSE. TRENCFOTF. vse vrste dežne plašče, obleke l t. d Najboljši ^kup P resuer Sv. Petra c. 14. iŠERIRAj" V „JUTRU"! Darilo ki Vam bo To bo darilo, ki ga boste vse življenje nosili na srcu, ob katerem se boste često s toplim občutkom spominjali Nanjo in na Njeno dobro misel, da Vam je kot darilo izbrala ravno najizbranejše polnilno pero na svetu. Garantirano popolno držalo z velikim zlatnini peresom s konico od dvugovcnega osmi- priraslo k srcu! jevega iridija, ki jamči odlično pisavo. Skupno s primernim polnilnim svinčnikom, bo ta krasna garnitura najelegantnejše darilo za človeka vsakršne starosti. Izberite si za vsakogar, ki ga nameravate obdarovati, darilo iz bogate Parkerjeva zbirke. Pazite na ime in na dovršeno lepo puščičasto zaponko. Srečen Božič! Zakonom zavarovane tnamkš arcer 'Vacumatic MEHANIČNO GARANTIRANO DOVRŠEN N O T T E R I DRUG, G U N D U L I Č E V A PRIMERNI SVINČNIKI Din. 350, 2so sigurno s spojim naglim tempom in prodorom. Vičani igrajo lepo in povezano z veliko voljo, pri tem jim pa pomaga številna publika in prijatelji. f:azen te edine prvenstvene tekme v Ljubljani bodo za točke še igrali: na Jesenicah: Bratstvo — Svoboda ob 14.15 na igrišču Bratstva in v Mariboru: Maribor — Rapid ob 14. na igrišču Ra-pida in Slavija — Mura ob 14.15 na igrišču železničarja. SK Reka: Jutri igra I. moštvo z Marsom na igrišču Ilirije, kjer naj bo pravočasno na mestu. Postava na običajnem mestu, dopoldne naj se dvigne oprema. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Po težki bolezni nam je danes v starosti 75 let preminul naš dobri oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod VELEPOSESTNIK Pogreb dragega pokojnika se je vršil v petek, dne 2. decembra ob 15. izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Čadramu. Prosimo tihega sožalja. Oplotnica, Varaždin, dne 2. decembra 1938. LOJZKA por. COPF, HILDA por. STRNAD, HEDVIKA, hčerke; TONČEK COPF, nar. vod., TONE STRNAD, les. trg., zeta; ALEKSANDRA, TONČEK, vnuka in ostalo sorodstvo. 'Scctfo plačui „3ut*udM narcettmo rarui svcfcetn zavarovalnine! Signal na vstajo MOTEN SEČ Vedno je lahko preiskati vaš seč. Neobhodno potrebno je, da to napravite, ako ne marate imeti posledic, če je seč moten, z rdečkastim ali peščenim ostankom, če je barva motna, če vsebuje bele kosmiče je to znak. da ledvice slabo delujejo in pomeni to, da se bodo v kratkem pojavili znaki revme. — To artritično stanje, ki se često pojavlja pri starejših osebah lahko prepreči CRODO AL. ki pomaga ledvicam, da razkroje preostalo kislino seča. Pustite, da se preišče vaš seč. Zadostuje, da pustite gotovo količino seča v stekleni ali ilovnati posodi 10-12 ur. Po tem času se že razločijo v seču, kateri ni normalen, zgoraj navedene ostaline in kosmiči, če je seč moten, nikar ne obupujte, dajte takoj posodico, napolnjeno s sečem zbranim pred 24 urami, vašemu lekarnarju ali zdravniku v preiskavo. URODONAL pomaga razkrajati sečno kislino Revmatizem — protin — kamen v mehurju — debelenje — arterioskleroza Etablissement Chatelain Pariš - 22. Grand Prix Fournisseur des Hospitaux de Pariš DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Generalni zastopniki za kraljevino Jugoslavijo: Eng. Hem. farm. laboratorija »STERILAR« Beograd, Kneza Mihaila 33. Oglas reg. pod S. Br. 4271 od 22. III. 32. Skrbna ženica, mamica, stara mamica, prababica in tetka Mihelič Ivana, vd. čelešnik roj. Bajželj je danes ob pol 11. uri zvečer umrla. Pokopali jo bomo v soboto, 3. decembra 1938 ob 3. uri popoldne. KRANJ, 1. decembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI Tužnim srcem javljamo svima prijateljima i drugovima da je naš drug i prijatelj Božin Bulatovič PEŠ. P. PORUC. 1. ovog meseca ispustio svoju plemenitu dušu posle kratke i teške bolesti na Golniku. Sahrana če biti 3. ovog meseca u 10 sati u Križe—Golnik. Drugovi — oficir! + Po kratkem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo, naš prijatelj Božin Bulatovič PEŠ. PODPOROČNIK Pogreb je danes dopoldne ob 9.30 na pokopališče v Krizah pri Tržiču. Jugoslovenski nacionalisti F. G. 2 Strel u grajski linllžnlci Roman »Da bi vas strela z jasnega!« je kriknil polkovnik. Nadzornik Hunnisett je popravil svojo obilnost na stolu. »Počasi, prijatelj, počasi! Kdo vas je poklical in vam rekel, da je nekoga ustrelil?« »Lord Colchester«, je odvrnil narednik. Grobni molk, ki je zdaj zavladal, je trajal precej časa. >>Recite to še enkrat!« je s čudno mehkim glasom ukazal polkovnik Winter. »Prosim, sir. Sedel sem za pisalno mizo — « »Kje pa drugje?« je brez kakršne krotkosti zavpil mali polkovnik. »Kaj je rekel lord Colchester, hočem vedeti!« »Da, sir. Sedel sem — se pravi, vzdignil sem slušalo, ko je telefon pozvonil — « »Da, da, naprej!« »Vzdignil sem slušalo, in neki moški, se pravi, neki gospod je rekel: ,Tukaj lord Colchester. Ali bi hoteli takoj priti k meni? Pravkar sem nekoga ustrelil.'« Narednik si je obrisal čelo. »In?« je vprašal nadzornik . »Ali je bilo to vse?« je vzkliknil polkovnik Win-ter. »Govorite, človek božji! Kaj ste mu odgovorili?« »Ali je mrtev, sem ga vprašal.« Višji komisar je poskočil s stola,kar dušilo ga je. »Sveta norišnica! Ali ste policijski narednik ali stara baba?« »Rekel je, da ne ve, misli pa, da.« »Pojdiva, Hunnisett!« je zavpil višji komisar. »Kar takoj se peljiva v Mardleigh Abbey. Vi tudi, Bunn! Spotoma poberemo dr. Frencha. Stavim, da je nesreča. Colchester bi bil zadnji na svetu, ki bi koga namenoma ubil. Kje je moj voz? Kje je moj voz, pravim! Hitro! Tu ne gre za kakega lovskega paznika in za navaden uboj, ampak za earla Col-chestrskega, za visoko osebo! Strela jasna, podvizajte se!« 2 Mardleigh Abbey Grad Mardleigh Abbey stoji vrhu griča nad Wed-hamsko dolino. Leta 1540., po razpustu samostanov, je dobil John Favreux, peti grof Colchestrski, opatijo v dedno last. Večina samostanskih poslopij, ki so bila nastala še v dvanajstem stoletju, se je morala umakniti času primerni grajski zgradbi. Samo kapelica je ostala in služila poslej za godbeno sobo. V tem stanju je bil grad še danes ta dan; veljal je za enega izmed najlepših primerov tudorskega stavbarstva, za znamenitost, ki je bila vsak torek in vsak četrtek dostopna občinstvu. Ko je polkovnik Winter zavil s svojim velikim vozom skozi kovana železna vrata, je okrenil glavo proti možu zraven sebe. »Prepustite govorjenje meni. Hunnisett! Colche-stra zelo dobro poznam.« Nadzornik je prikimal; polkovnik Winter je zdre-vil po dolgem, s tisami obsajenem privozu in ustavil pred okovanimi velikimi vrati nad katerimi sta kamenita colchestrska leoparda že štiri sto let kazala zobe. Višji nadzornik se je teptaje vzpel po stopnicah in potegnil za umetno izdelani ročaj zvonila Nadzornik Hunnisett je tiho in ravnodušno čakal zraven njega Dr. French, ki so ga bili sneli na njegovem domu. se je izvil iz voza. in redar Swallow mu je odvzel ročno torbico. Paddock, grajski vratar, je odprl vrata in neprijazno, vprašujoče pogledal četvorico »Kje je truplo?« je rezko in brez ovinkov vprašal višji komisar. Vratar je komaj opazno vzdignil obrvi. »Ne zamerite, sir, če dobro slišim, ste vprašali, kje je truplo?« »Da, da«, je osorno odvrnil polkovnik Winter. »Truplo.« Ne da bi počakal odgovora, je krenil v vežo — iz dvajsetega v šestnajsto stoletje. Razen električnih žarnic — še te so bile spretno skrite v kovanih, starinskih zidnih svečnikih — ni bilo v vsej širni veži in v veliki galeriji slik, ki se ji je pridruževala, ničesar, kar bi te bilo spominjalo sedanjosti Velike ladjarske skrinje s težkimi železnimi okovi, dolge refektorijske mize in visoki hrastovi stoli, nekaj dragocenih stenskih preprog, viteške oprave, mojstrsko izdelani italijanski rapirji — vse to bi bilo nalikovalo muzeju, če bi ne bilo neopredeljivega dojma, da stanjujejo tukaj ljudje. Višji komisar se je znova obrnil k vratarju, ki je zapiral velika hrastova vrata. »Pridite že, nikar nas ne zadržujte!« »Ne zamerite sir«, je odvrnil Paddock, »še vedno vas ne razumem.« Nadzornik Hunnisett je zdaj položil višjemu roko na komolec. »Nemara, sir, pa še nihče nič ne ve o vsej — ehm — zadevi.« Polkovnik Winter je prikimal. »Morebiti, Hunnisett. Pojdite rajši z nami, Paddock! Kje je njegovo lordstvo?« »Njegovo lordstvo najbrže dela v knjižnici, sir. Tod skozi, če smem prositi!« Vratar je krenil naprej do vrat na desni strani veže ter spustil prišlece v velikansko sprejemnico. Prekoračili so jo in dospeli skozi nasprotna vrata na ozek hodnik. Polkovnik Winter, ki ni bil še nikoli v grajski knjižnici, je po oboku in po koničastih gotskih oknih tega kamenitega hodnika domneval, da mora biti del nekdanjega samostana. Paddock je zaprl vrata sprejemnice za njimi, za-mrmral nekaj v opravičbo in se preril mimo njih do tretjih vrat. Odprl jih je, prestopil prag in se nekoliko odmaknil. »Mylord!« je izpregovoril in mahoma premolknil, srepo uprši oko v velikansko sobano; na drugače tako brezizraznem obličju sta se mu zrcalili osuplost in razburjenje. »Mylord!« je dahnil in stopil korak naprej, kakor da bi hotel priskočiti gospodarju na pomoč. Toda nadzornik Hunnisett ga je rahlo prijel za ramo in velel: »Prepustite to nam! Zaprite vrata in skrbite, da nas nihče ne zmoti!« Bili so v prostorni knjižnici, ki je bila nekdaj opatova kapelica. Tudi izbirčni okus Darila za Miklavža lepa ln cenena nudi Jo sip Snoj, manufaktura, Tyrševa 17. 2 '34-23 Nov! vzorci, nove barve, agodne cene! lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo. H. MIKLAUC - »pri škofu" Lingarjeva ulica - LJUBLJANA - Pred Škofijo * Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena 1. 1869. g^anaa riALI OGLASI Službctidobi Besede, 1 Din, davek 3 Din; za SLtro ali daja nje naslova 8 Oin Naj manjši znesek 17 Din Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. — Miler, Kladezna ul. 22. 28003-1 Hotelski sluga t.-^c srborvaščlne ln nemščine, dobi takoj m°sto v prvovrstnem botem v večjem industrijskem kraju. Lastno rečno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. N. 734« 28019-1 Trgovski sotrudnib samostojna moč, vešč aranžiranja izložb, iz-iirjen prodajalec moške in ženske konfekcije in kavcije zmožen dobi na melienje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Kavcija« 28015-1 Prodajalko dooro izurjeno v proda Jl moške in ženske kon fekclje sprejmem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka« 28014-1 Frizerko dobro verzirano, sprejmem stalno službo. Istotako sprejmem tudi brivskega pomočnika, dobrega brivca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 27803-1 T* Frizerka mlada, dobra delavka želi spremeniti svoje mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Dobra frizerka« 27922-2 ^iiiii5!maiii»ii®nniinii!iiini:v'!iiiB5isii!iii!!f Va)enci(ke) bCffllSMIMIl^iIhlilllllhlllhlUlilliiilMlIiiliiiilii'!' Trg. vajenca sprejmem. Pogoji 3 leta. — Ponudbe lastnoročno na trgovino Koroško. Nasl. v vseh posl. Jutra. 27859-44 Pouk Filozof matematik diplomiran išče inatruk cij. Naslov v vseh posl Jutite. 28032-4 Modistko sa manjše mesto sprejmem takoj. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod Slfro »Pridna« 27905-1 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8- do 9. zvečer za začetnike ln lzvežbance pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Edinstve na strojeplsnica, največ ja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih si stemov. Novost, v stro-Jeplsnlcl bo tudi račun ski stroj. Pričetek pouka 5. decembra. Solni na zelo nizka. Chrlsto-fov učni zavod. Domobranska cesta 15. Telel. št. direktorja 48-43. 27903-4 Potniki Potnike sprejme — industrijsko podjetje špecerijskega predmeta. Prednost ima Jo oni z lastnim avtom Rajon: Slovenija. Tudi lokalne zastopnike sprej memo. Ponudbe z natan čnlm opisom vsega v po štev prihajajočega na ogl. odd. Jutra pod B. L. 770. 28020-5 Prodam Poceni odprodaja 2000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn. snežke 20 do 30»/« popust. Trgovci popust Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OBLAT Sv. Petra c. 18 tel. 24 35 362-6 Vsakovrstne igrače po vsaki ceni pri F. M. SCHMITT Pred škofijo 2, Lingarjeva 4, Stritarjeva 1. 27528-6 Z* Miklavža! Železnice, lutke, živali, vo zički itd. pri F. M. SCHMITT. Lingarjeva 4, Pred škofijo 2 Stritarjeva 1. 27526-6 Glasbila Klavirsko harmoniko s kovčkom, v odličnem stanju prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v Dalmatinovi ul. 10-1., levo. 2863-26 iNSERIRAJTE V »JUTRU« ! Dobro ohranjene igrače drsalke ln smuči ugodno prodam. Naslov vseh posi. Jutra. 279186 Razno pohištvo in opremo z Jedilnico, spalnico, sa ion, klavir, zavese itd. vse dobro ohranjeno — jI. .... n čas ogleda v vso) posl. Jutra. 27916-6 Kupim Blagajno Arnhelm ali Werthelm moderno, novo ali rabljeno ▼ dobrem stanju V težinl od 800 do 1000 kg kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Sava« 27948-7 Avto, moto Šasijo Krupp s 6-cyl. Chevrolet motorjem proda ugodno Oton Paar, Jesenice, Gorenjsko. 27994; Disel motor 10—12 HP v brezhibnem stanju, kupim. Stare Simon Boh. Bistrica. 27997-10 Pletilni stroj okrogel (Regentin) za nogavice naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Regentin«. 27854-29 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam za 1. januar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28005-21 Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica in vse pritikline v I. nad-str. v mestu mirni stranki brez otrok oddam. ISTOTAM dvosobno ln kuhinjo podstrešno. Naslov v vseh posl Jutra. 28028-21 čisto sobo lepo, svetlo, oddam naj raje 2 gospodičnama s 15. decembrom. Kopalnica. Strossmayerjeva ulica 4-1, desno, nasproti gimnazije na Po 1 Janah 28023-23 Med mestom in deželo Dosrednjc »JatTov«. mali osrlasnffc Sobo odda Prazno sobo lepo, solnčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27918-23 Malo sobico oddam gospodični ali gospodu Božič Beethovnova 15-1, levo stopnišče. 28042-23 Lepo sobico s posebnim vhodom ln uporabo kopalnice oddam gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 28037-23 Ne porabite da je danes popoldne ob 14. uri v skladišču tvrdke ABC Medvedova c. 8 javna dražba. 27883 32 a Snežne čevlje, galoše kakor tudi druge čevlje popravlja »Express«. brzopo-pravljalnica čevljev, Sv. Petra cesta 6. 27995-3 Trisobno stanovanje na Bleiweisovi cesti 11, II. nadstr., desno, 2 vsemi pri-tiklinami, oddam za januar ali pozneje. Ogled od 11. do 12. ure. 27940-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico ln pritikli-naml oddam s 1. februarjem v hiši Erjavčeva cesta 21. Pojasnila pri hišnici. 28029-21 z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las. Siro -MASTEN vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in nelepe lase. MASTEN IN BREZ MASTI H NEGRO BONBONI ustavijo kašelj in hripavost. G. Th. Eotrnan: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 14. S strašnim treskom je padlo letalo na streho velikega poslopja. Streha se je podrla, in kapitan Kozlostrelec je cepnil strmoglav na postlano posteljo. Poslopje je bilo namreč bolnišnica — kakor nalašč za našega junaka. Plevo %dravof GoCj&e in cenejše stedstve %a negovanje NIC Vam ne more bolje očistiti zob ko peneči se zobni prašek PEBECO. Ta vsebuje svojevrstno snov, PEBECIN, ki s svojimi finimi penami brez alkaličnih primesi odstranjuje tisti tanki sloj, ki se Vam nareja na zobeh, katere napravi bele in bleščeče; prodre v vse kote ustne dupline in jo očisti, desinficira ter osvežuje. Njegovi novi sestavni deli prijetnega okusa odstranjujejo iz ust neprijeten vonj ter osvežujejo usta in sapo. PEBECO je izdaten in zato cenejši kot mnogo drugih sredstev za negovanje zob, ker zadoSča majhna količina, da si temeljito očistite zobe. Dolgo zadostujoča doza stane le din 12.—. Beiersdorf — Maribor. Izgubljeno i MIHIH Dve rezerv i kolesi od luksuznega avtomobila, znamke Lancia sem izgubil od Planine pri Rakeku do Ljubljane dne 28-XI od 3. do 5. popoldne. Pošten najditelj naj Jih vrne na naslov Ignac Tram-puš, Jesenice. Gorenjsko. Nagrada 300 din. 28031-28 iMi;uitf v oglasnem oddelku dospele oonadbe. Apreteur, Agilen potnik Avto. Boljša stranka. — Bodočnost 333, Dobrosrčen, Danica, Državni uradnik, Dobra frizerka, December, Družabnik 666, Gotovina 228, Glavno zastopstvo, Garancija potrebna. Hiša, Harmonija. Inteligent, Iskreno razumevanje. Jesen, Inženjer 228, — Kavcije možna. Lepa bodočnost 1938, LJublja na, Laliko takoj, Lep dom, Lepa Ljubljana, Letošnja zima, Mirko, Marljiva ln vestna. Mlad vdovec, Nujno lokal, Na obroke. Osamljena, Oskr ba, Prometno mesto, Pisarniška moč, Položaj Prometna točKa, Razvedrilo, Resen družabnik. Srečna bodočnost 1939 Stalno 1939. Sava, Teme ljit pouk. Tiha sreča. Ugoden nakup. Uren, Uspešna kratka metoda Vajenec, Vestna ln ver-zirana. Vila 700.000. Vila Verzlrane moči, Značaj, Zakon zasiguran. Zastopstvo, Zelo renta bllno, Zadruga 38 Lastni izdelki slaščičarne PETRICEK Bonboni, bonhoniere, čajno pecivo, marcipan, nougat in druge specialitete Prodajamo izključno lastne izdelke Predplačila na tuje novine in časopise vrši najugodnejše in najhitrejše KNJIŽARA POPOVIČ BEOGRAD DRASKOVIČEVA 6. ZAHVALA Za vsa izkazana sučutja, kakor tudi za krasne vence, cvetje in sožalja, katera ste nam ob težki ločitvi skrbnega soproga in papana, gospoda MAKSA LEDL POSLOVODJE izkazali, se vsem naiprisrčnejše zahvaljujeva v globoki žalosti HELLI LEDL, soproga; MAKSI LEDL, sin. CELJE, 3. decembra 1938. & i Umrla nam je po kratki, mučni bolezni naša ljubljena sestra, teta, svakinja in nevesta, gospodična Antonija Clemenz URADNICA DIREK. DRŽ. ŽELEZNIC Pogreb drage pokojnlce bo v soboto, dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. decembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI f Potrti v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je po težkem trpljenju pievidena s tolažili sv. vere, zapustila naša mama, sestra, stara mama, gospa Elizabeta Zorko POSESTNICA, BREG PRI PTUJU Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 3. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Breg pri Ptuju št. 25. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, dne 1 decembra ob 7. uri v farni cerkvi Ptuj. Prosimo tihega sožalja! Breg pri Ptuju, dne 1. decembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI m Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.