| Posamezna številka t ; 1 krono. : n - m * .TVROH« tmK 4«, ru * ■ Inaartti po ilogoTOni. Pii T*žkr»U J * otij»Ti populi* . 5 Ji»kk ■« »n unmi -TiBOBA*, J » UAIUBOR. JuiiiijT* ttUc» n»r, *. • POSTJNiNA PAV BA.TjrRA.TSrA O jvmmtttvmfflvimmiii I Posamezna iite vilka: 1 krono, j tntromžTvo » o*M» * *m*~ » boru, Jui4iS«r» «L it. 4, J. n»4-5 stropi*. T«l»J»a toUrnrt. ft. S74. • OPBiVl n o»hsj* r JuriičerJ 5 ulici H. *, pritličje. <•»». Iti— ■ f*» it. 21. SHi pwUoMi*T»i (•» : io» itor. UMI. S S* nuoil!« km d»n«j» •* »• S »sir*. - JW»ptai h s* ™W*' * ■aumiMrej-ai mm Lelo: II. Maribor, torek 3. maja 1921 Številka; 99. dr. milan gorišek*. Volilcem trga Sv. Lenart, Sv. Lenart, S. maj* 1951. ' boste izbirali me^- listo SLS, k> Je klerikalno, ter listo Napredne gospodarske stranke. Odločiti se bodete korali, ali se hočete v občinskih zade* ^ah podvreči brezpogojno komandi Upnika in kaplana, ali pa hočete voliti take može v občinski zastop, kateri ^odo 'Imeli pogum nastopiti tudi proti gospodi, če bo to zahteval dobrobit ty£a in vas samih. Da je mišljenje o-Sromne večine tržanov protilclcrikal-^Vje gospodom v farovžu dobro znano. ^er bi todaj z običajnim straše,n jem s hudičem ne dosegli zaželjonega uspeha, ®° ubrali drugo pot, ter kažejo mene *°t ono strašilo, ki je tako neusmiljeno Nastopilo ob preobratu, ter ponujajo k°t višek nepristranosti in dobrote »ladkega dr. Vebleta. Ob času preobrata, ko je bilo treba odločnega nastopa, če smo hoteli zma-Bati Slovenci z našim zahtevkom po Jugoslaviji, takrat sta bila istotako ^Pnik kakor kaplan složna z menoj. y narodnem svetu so se skovali vsi na-cfti, kako je treba nastopiti zoper ene-8a ali druzega, in ravno ta dva gospoda sta se izkazala kot najbojevitejša. .az Pa sem potem dobil to »častno« na-g°> da sem šol po kostanje v žerjavi-to- Ne obžalujem niti enega tozadevnega koraka, če ravno nisem vsakega o-obraval, sram me pa je, da som sedaj Hoiivol, da ge moje delo, izvršeno po 8kupn$ni' nalogu, izkorišča kot orožje Proti meni od ljudi, ki so bili sami zraven. Pej! Vsem onim, ki ee ne pozna-j*° koralne vrednosti te družbe, naj bo-to kot svarilen vzgled. Pa bi bila r^ina ali jaz kdaj predlagala izgon g. ®ch*jbala je laž. Na vprašanje glavar-* lio le občina porpcala, dft jo iflOEG-6« Cencel ne zna brati, za to ni-odgovoren. Bes je, da je občina z _ ojo vednostjo zahtevala drugega dim-■ arja na mesto Karla Horbsta. To je Spomladanska konjska dirka v Ljutomeru. Ljutomer, % maja. (Izvirno). ugodnimi razmerami. Večtedenski dež Včerajšnji dan 1. maja je slavil naš je razmočil tla, da so se kopita P9£re" kmet na ta način, da je pokazal, kaj zala v zemljo, To je seveda zmati|šalo zamore s smotreno konjerejo doseči in uspeh. Tudi na dan dirke je deževalo da lahko v vsakem oziru konkurira z in se je morala dirka za pol ure pre-vsakim velemestom. Kljub temu, da ob- kiniti. Prva darila so dobili: enovprežna deluje s konji svoja polja ter opravlja dirka mladih konj g. Mal*]® Domanjko dom?ča dela, se spušča z istimi konji iz Sv. Jurja, konj Zajc, hitrost 2 min. tudi na športna tla ter doseže krasne 17 sek., enovprežna dirka starejših konj: vspehe. Da ve tudi naša vlada ceniti to g. Jožef Vavpotič v Lokavcih, kom stremljenje muropolskega kmeta, je no- Zlatar, hitrost 1 min. 58 sek. Prvenska kazala s tem, da je posetil včerajšnjo dvovprežna dirka, konj g. Domanikota dirko minister za poljedelstvo g. Pucelj 2 min. 39 sek. Pri glavni dvovprežni ter'inšpektor v istem ministrstvu g. dirki. G. Alojz Slavič, Banovci, kon 1 Anton Korošec, od poverjeništva za »Nigro* in g. Marko Slavič v Kliuca- kor cigan svojega konja. Milostno «J razširili sosvet, pokljukali na častihlepnost ter pokopali pri nekaterih pre< pričanje. Kakor pa kaže kandidatna lista Napredne gospodarske stranke, o* gromna večina tržanov ni sedla na na* stavljene limanice. Prav dobro so pr®* sodili, da ne igra pri vprašanju občin« prve vloge vprašanje, kaj se je zgodilo leta 1918. marveč, ali si naj da občina sladko vezati roke ali ne. Očitajo nam, da nismo skrbeli za nakup nemške Sole za občino, marveč da smo jo kupili za Glavno. Zakaj pa ni predlagal g. župnik, ki je bil ravno tako v sosvetu ta nakupi Zakaj ni prej kupil gole okraj- kmetijstvo v Ljubljani pa sta se ude- rovcih, konj »Danko*, hitrost 3 min. j zastop, ko je im*l 7 mesecev časa Ar in p. 93 sp!t. Zal. da ie slabo vremezaarzaioi j K. T7„Voj Potem, ko sem brezuspešno za- ležili gg. dr. Vrtačnik in Černe, dalje 23 sek, Zal, da je slabo vreme ^arUio tajnik- Kmetijske družbe g. inženir Lah marsikogar, ki bi se sicer raa uaeiezu in poveljnik žrebčarne g. podpolkovnik te muropoljske olimpijade, Ravnihar. Dirka se je vršila pod ne* Pogoji klerikalnega glasovanja za ustavo. Beograd, 1. maja. Ze dalj časa se nike. V kritje stroškov so pripravljeni, je opažalo, da „Jugoslovanski klub* želi da se uvede po srbskem vzorcu poseben kompromis z vlado glede ustave. Kleri- davek za vzdrževanje duhovščine in s. kalci videč, da je ustava zagotovljena, po 25 dinarjev od glave katoliškega bi radi prodaji svoje glasove Čim draž!e, prebivalststva, ostalo naj se krije s da vsaj nekaj dosežejo. Potem, ko so posojilom. V radikalnih krogih se želi, zaman poskušali priti v vlado, so kon- da se zagotovi za glasovanje za ustavo čno stavili gospod Pašiču dva pogoja: še več poslancev iz Slovenije, vsled tega izločitev »kancelparagrala* in regulacijo smatrajo radi neprestanih intervencij plač duhovščini. Predlagajo, da se du- episkopata trenotek za primeren^da pn-hovnikom zagotove plače v dinarjih in dobe klerikalce za ustavo. Pogaiania se samo tako, kakor srednješolskim profe- vodijo po posredovalcih brezobvezno, sorjem s časovnim napredovanjem v ker se boje razburjenja v demokiatskem višje plačilne stopnje. Tudi zahtevajo in kmetijskem klubu, enkratue nabavne prispevke za duhov- , X Zanellijeva reška vlada v Bakru. LDU Bakar, 1. maja. Težišče reške stranke, dalje jugoslovenski in socijali-— _»—! —-ii.j Dolani ki so pribežali na gorila od Herbsta, da naj neha s svo-hujskanjem proti Jugoslaviji. — ^ ea*ci bi sličnega človeka ubili, pri .V* ima še celo koncesijo, samo sam je ^es s*a sc zapr^ c*ve nemški kr--1- ker so se zbirali tam nam nevarni Ko so ti odšli, sem sam pred-j. . * se naj zopet odpro. Vse to pa čer ° v čas«, ko še ni bilo odlo- j,j. °.vprašanje me.1, ko je imel vsak ed„VlCo po svoji moči, da zmaga * ali dr(ga zahteva. |jv Se odločila za nas, pa ne pri fo od vi&rtn’ Jnarv*® v iu zato 8rn V>ve?lcev uosvamnost, od drugih |irj .. no- če se izkorišča boj za mejo kili n ltvak v občinski zastop. Ker smo •tata s 8porai4umu Poklicani v sosvet, Uta k°t svojo dolžnost, da se »tvftr stranko, marveč le za ^4rizi a i80 na^° meje konečno v Mana ®ne> 30 bila prva skrb ka- ^ozarja, da je dosegel od dežel- politike so njeni oficijelni zastopniki pre- stični delegati. Rečani, nesli v Bakar. V Bakru se sedaj nahaja Bakar, sedaj jasno vidijo razliko med načelstvo Zaneilijeve in Gotthardijeve Reko in svobodnim jugoslov. ozemljemf Zavezniki In vprašanje nastopa proti Nemčiji. DKU London, L maja. O tukajš- je pritrjeval izvajanjem Brianda, osobito nii konferenci vrhovnega sveta poroča kar se tiče razorožitve in stavil predlog, „Observer“: Lloyd George je stavil naj bi se reparacijske komisije poobla-predlog, naj bi strokovnjaki tekom 3 stile, da naznanijo vse prestopke, kijih dni izdelali predloge, kako naj Nemčija je storila Nemčija proti določbam ver-placa vsoto, ki jo je določila pariška saillske mirovne pogodbe in predlagajo reparacijska komisija in pod kakšnimi najprimernejše sankcije. Belgijski mini-garancijami. Na to bi stavili Nemčiji ster za zunanje zadeve se je pridružil tridneven ultimat. Francozi bi smeli francdskemu stališču in naglašal potrebo, tekom prvega dne mobilizirati, ker se da se sankcije proti Nemčiji takoj izračuna, da bi mobilizacija trajala 10 dni. vajaio. Italija podpira ta angleški predlog, do- LDU London, 1. maja. (Reuterjev čim ga je Briand odklonil kot nemo- urad). .Times* poročajo, da zavezniški jočega. izvedenci menijo, da bo mogoče doseči dovolj t Zakaj pa niso klerikalci prosili za ustanovitev kmetijsko Sole! Ml smo ponujali zastonj hi«o in premičnine. Da bi klerikalci spravili sejme k’ Sv. Lenartu je laž. Ti so bili dovoljeni ža prej, samo da jih mi nismo dočakali. Laž je tudi, da smo napravili kak dolg — poglejte račune in boste videli« Zato se streznite in oglejte si raja imenike kandidatov, kjer ne stoji samo moje ime, marveč imena takih mož, ki so nekateri ža dolgo in uspešno delovav li v občinskem zastopu, mož, ki imajo smisel za napredek in dobrobit trga, mož, ki so v stanu brez pomoči kaplan« gospodariti, ki mu pa želijo prav dosti uspeha v cerkvi. Okrajni zastop je postal popolen farovž, 6e želite, da boste morali občinskemu tajniku tudi poljubiti roko, volite SLS. Vi pa, ki imata še nekaj hrbtenica, presodite pravilno politični položaj, in če Vam je za tOi da ostane občina v naprednih rokah in ne pade na nivo okrajnega zastopa, ne poslušajte lažiprerokov in spustite kro-gljioo v drugo Skrinjico. 5 ,v> » nri:n°TilU k°t namostnlko njegovo se poslnšno gospodo. In te- *U. Pričelo hinavsko deliti milo- re8 iTn?* ^io ustanoviti stranko. tibrt je polita ua limanice. S ubogih livni t Pmadjano mu sramoto 1 ajfpj[e »delodajalce« ka~ nas postavili na cesto Kdo je zmagal? • Odgovor bi bil na to vprašanje zelo kratek: Vsi in nihče! Vsled tega si po-gledamo danes lahko v oči in so vprašamo: kaj sedaj I Ali je nato pomislile onih 2989 voliloev, ko so korakali na volišče! Oni, ki so oddali svoje glasova za internacionalne stranke, prav go* tovo na to niso mislili, ampak so iz slepega sovraštva do vsega, kar jenarod-nonapredno, porinili svojo krogljieo V DKU Pari z, L maja. Agence Ha vas sporazum in da se bodo nesoglasja med skrinjice, ki so predstavljale stranke, javlja iz Londona: Ministrski predsednik zavezniki v najkrajšem Času poravnala Briand je razlagal v včerajšnji seji vrhov- Namesto da bi zavezniške čete nemu-nega sveta svoje stališče in izjavil, da doma vkorakale v ruhrsko ozemlje, se mora takoj pasti odločitev v vprašanju bo stavil Nemčiji kratkoročen ultimat sankcij. Ako ne bo Nemčija razorožena, in še-Ie po preteku določenega roka bo vojaško ogrožala svetovni mir ter bodo stopile v veljavo prisilne odredbe, bo opasna zlasti za Francijo in Belgijo, ako bi Nemčija ultimat odklonila. Italijanski zunanji minister grof Sforza Italijansko olepševanje dogodkov na Regka razmejitven? delegacifa v Bakru. Reki. LDU B a k a r, 1. maja. Semkaj so do- LDU Rim, L maja. (Agenzia Stefa- speli na posebni torpedovki delegati za ni.) Vesti beograjskega presbjroja, da je razmejitev reške države. Italijanaki dele-prišlo med volitvami na Reki do $po- gati se sestanejo čimprej z jugosloven-padov mod prebivalstvom in italijansko »kitni odposlanci. •» posadko, ki je baje podpirala propagando Regent se je vrnil v Beograd, italijanske nacijonalne stranke, »obrez . , m„!a n™?* «*' ^ dopoldne snici niso vršili med volitvami in do kakega posredovanja vpjaške posadke ni prišlo. Volilna borb8 je bila zelo ljuta in posamezne skupine so poizkušale nastopati * nasiljem. Krajevne oblasti Julijske Benečije so v svrho ohranitve mira in reda pristale na začasno zasedbo me der iz Sremske Karlovice, kjer je opravil svoje verske dolžnosti. V družbi ž njim je prišel tudi kraljevič Pavel Prvi maj * Ljubljani. LDU Ljubljana, 1. maj* Današnji majski praznik so praznovale de- sta po četah, kar so tudi vsi Hrvatje in Uvske organizacije 9 dopoldanskimi Slovenci odobravali. Ote so bile tudi od shodi. Popoldne io »e p« vršile razne slovanskega prebivalstva zelo orijazno prireditve. Dan je pretekel popolnoma sprejete. Prireditve j« motilo, le delevie, za katere danes v Jugoslaviji ni prostora in ga tudi ne bo, dokler bodo tvorili našo državo po večini ljudje, ki se zavedajo svojega slovenskega pokojja-nja in ki vedo, da je naš; spas edin? 18» strogo narodni podlagi. Kdo so pa pravzaprav ti ljudje, kJ so glasovali za internacijonalizem! — Mirne duše lahko trdimo, da izključna le naši strupeni narodni sovražniki, ki pri vsaki priložnosti izrabljajo internacionalen plašo v svrho sovražnega nastopa proti vsemu, k&r ne diši po germanizmu. Kdor trdi, da je to na? delavski stan, ta se grdo moti, ker kat je bilo poštenega jugoslovenskega delavstva je že zdavnaj obrnilo hrbet internacionalni stranki, ki jim danes v naši državi ne nudi prav ničesar, najmanj pa izboljšanje položaja, Kaj briga danes v lastni državi naš proletari-jat svetovni internacijonali#em, ki še do danes ni izboljšal položaja niti 3» las, in ki je 27. julija 1914. sploh izgini' i* površja ter se poskril pod piklbav« bami. V vseh državah se danes organi sira proietariiat v okvirju lastnih d*- «avnih' meja, na pošteni narodni podlagi, le kopica našega delavstva se še o-greva za internaci johalizom, ki je pa, kakor že rečeno, le plašč nemškega na-cijonalizma, ki se posebno v Mariboru in okolici kaže pri vsaki priložnosti, ko gre za nastop kakor so volitve i.dr., jv pravi luči, kakor strupen sovražnik vsega, kar je slovensko, oziroma slovansko. Ravno pri zadnjih občinskih volitvah v Mariboru je imel vsakdo priložnost opazovati, kako so zagrizeni Nemci in nemčurji gonili nerazsodno, narodno mlačno in nemčursko delavstvo na volišča in jim zabičali, da so JDS in NSS naj večje sovražnice delavstva, ki ga hočejo s svojo narodnostjo vničiti. Bolje je, da glasujete, so govorili zopet meščanom, za SLS, kakor pa za izrecno narodne stranke JDS in NSS. W tem znamenju so se vršile in izvršile občinske volitve v Mariboru. — Kaj pa sedaj? Kdo bo vladal v Mari-borul Internacijonalec (nemčur) in komunist? Nikdar! Tega si ne smemo pustiti dopasti, pa četudi nimamo občinskega zastopstva. Mi, ki so zavedamo svojih narodnih dolžnosti v lastni državi, ki smo žrtvovali vse za vstanovitev te države, ne moremo in ne smemo pripustiti, da nam bodo vladali oni, ki bi to državo, ki je nam vse kar imamo, vničili že danes, ako bi mogli. To ni absolutizem niti terorizem, ampak le zahteva poštenih in vernih državljanov, ki bo bili in so še vedno pripravljeni žrtvovati tudi življenje za ta njihov ideal, ki se zove edinstvena in narodna država, v kateri ni in ne sme biti prostora za protidržavno elemente, najmanj pa na vodilnih mestih. Ni to naperjeno proti poštenemu in zavednemu proletarijatu, kor ta si bode svoje pravice prav gotovo priboril y lastni državi, toda na narodni podlagi, nikdar pa v družbi našjh narodnih sovražnikov, pod plaščem brezpomembnega internacijonalizma in komunizma, kor kakor rečeno, ža intemacijo-nalizem in komunizem med nami v lastni narodni državi ni in no sme biti prostora, ker jo brezpomemben in služi edino kakor plašč veleizdajnikom, ki spadajo najmanje čez mejo, nikdar pa na odločujoča mesta raz katera bi nam morda še komandirali. Notranja in zunanja politika. * Trgovska pogajanja z Italijo. »Beo-gradski dnevnik« piše o pogajanjih z Italijo: Prihod italijanske delegacije v Beograd v svrho sklenjen ja trgovinske pogodbe med Italijo in našo kraljevino je bil od vsega tiska sprejet z neko skepso. Vzrok temu je bilo nezaupanje, ker službena Italija še ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi ra-pallske pogodbe, po kateri bi morala dva meseca po ratifikaciji izprazniti južno Dalmacijo in vse otoke. Medtem pa drži Italija zasedeno vso severno J. Vrhovnik: Blodeča duša. (Odgovor pi ijtteljicfj. (Konec.) Vse zaman, vsak upor le preizkušnja moči, Tsaka druga misel nov korak s pota, jasno začrtanim pred seboj . . . Nehote se iztegne roka po nečem, kar vidi in se ne da prijeli, a se še predno sj zagrabil v trdni nadi, da si jo že Osvo-iil, umakne, kot izgine fata morgana. Prepozno je, korak naprej ali tudi tu ni več mesta, kjer je prej stala tako sigurno njegova noga. V omahovanju in v volji, *e obrača gledajoč po bilkvkjer bi se oprijel, dočim se je prej čutil varnega ob stebru, katerega je tako brezmisalno zapustil. Drugo mu ne preostaja, kot da zavzame novo stališče si ga utrdi ko poprej, toda l® ,amo zavesti ni, odprtega morja ob objemu mirnih valov. Več je prišel na skalno oalj iklitojM morsko„ gJMino, kier ie Dalmacijo z najvažnejšimi in največjimi mesti, kakor Šibenikom, Kninom, Biogradom, Stradinom, Bukovcem itd. Naša vlada je pričela trgovinska pogajanja z Italijo v nadi, da bo Italija med pogajanji nadaljevala evakuacijo. Italija je radi nepričakovanih razlogov ustavila evakuacijo. Odgovor na to postopanje je mogel biti samo ta, da se z naše strani prekinejo ta pogajanja. Mi ne moremo dovoliti otvoritve novih računov Italiji, dokler ne uredi poslednjih računov, podpisanih v Rapallu. Predsednik italijanske misije Luccioli je odpotoval v Rim in bo imel priliko, opisati italijanski vladi razpoloženje našega naroda. Pričakujemo, da bo njegova navzočnost v Rimu vplivala, da bo Italija evakuirala naše ozemlje, nakar bomo radi nadaljevali y Italijo pričeta pogajanja. * Ameriški list o Jugoslaviji. Da vidimo, kako v inozemstvu presojajo naše razmere, osobito naša zunanjepol. vprašanja, prinašamo odlomek iz članka, ki ga je v velikem listu »Chicago Daily News« objavil dober poznavalec razmer na Balkanu P. Scott Moraver. Poročevalec opozarja na bogatstvo naše zemlje, naših gozdov in rudninskega blaga ter govori o težkočah, ki. za sedaj ovirajo razmah našega gospodarskega življenja. Da postane Jugoslavija neodvisna od Grške in Italije, jo treba čim prej transformirati,, bosensko ozko-tirnico v pravo moderno progo in otvo-riti dvotirno progo od Beograda do Splita in od Beograda do Kotora. Jugoslavija kaže precej nereda in brezbrižnosti v uredbi svoje notranje uprave in svojega kaotičnega stanja, vendar pa je obdarjena ne le z veliko gospodarsko močjo, temveč, razpolaga tudi z močno vojsko, oboje pa mora pripisati svoji naravni geografični legi, in bojnemu značaju svojega ljudstva. Glavna karakteristika jugoslov. zunanje politike jo renesansa panslavizma. V tem postopa složno s Češkoslovaško. — Med Slovani ni velikih nasproti j .Rusija uživa simpatije, pa naj bi sovjetska ali drugačna. Mučen je spor med * Srbi in Bolgari, vendar sc bo tudi tu dosegel enkrat sporazum in zedinjenje. Jadransko vprašanje je za Jugoslavijo važnega pomena. Ako se dva naroda, oba mlada močna in anbicijozna, postavita drug proti drugemu, a dele ju samo ozke jadranske vode, katero bi oba hotela obvladati, tedaj je pravi mir jako težaven, ako ne nemogoč. Tudi 7. Rumunijo je grozil spor osobito radi Tcmešvara, a Jugoslavija je v spornih vprašanjih popustila in med obema, državama so nastopili prijateljski odnosa ji. Jugoslavija kaže v svoji zunanji politiki zavest, da stoji za njo zapadna Evropa in Amerika. Ta zavest ji je bila na pomoč zlasti v sporu z Italijo. • Staroslovani. V Pragi izhaja že tretje leto tednik »Staroslovah«, ki zastopa precej skromno skupino starih panslavistov, kateri promatrajo naloge današnjega Slovanstva z vidika ru- njegova ladja obstala. Trudno se ozira nazaj, napenja mi$li, z roko si zasenči oči iskajoč zvezde vodnice — izgubljenega cilja. Toda le za trenotek. Z okrepčano voljo z obljubo na ustnicah, pozabljajoč prvo prevaro stopa previdno v življenje, ogibajoč se pogubonosnih vrtincev, posesa po kupi uživanja, blesteči se z svojo iskrečo se vsebino, nalito do kristalnega roba; bodi si to strup življenja ali lek pozabljenja. Grenkost začuti, ko je že použito, tedaj se pojavi opojnost, katero prepozno spozna — kesanje . . . Nove rane in z njimi bolesti, novo razočaranje in poniževanje, kloneč glavo, ne vedoč, da je prizadel tudi drugemu bolest, katero pa kot on v svoji malodušnosti ne pozabi tako kmalu. Zeli to maščevanje? Postal je žrtc-v usode, je li to njemu v naslado, ko vidi živo srce, kako se krči in trepeta v zadnjih utripih še živo na njegovi odprti dlani. V tem uajde zadoščenje, ko v nasladi posluša vzdihe, prihajajoč« ia dnal skih' slavjanofilov. List zagovarja staro Rusijo in postavlja naproti sodobnemu socializmu in realizmu slavjano-filski idealizem. Sedanje razmero presoja zelo ostro in je vsled napadov na realista prezidenta dr. Masaryka in socialista dr. Beneša ter na drugo sedanje politične osebnosti pogosto zaplenjen. 16. in 17. številki naslavlja na Slovence kakor na Jugoslovene sploh apel, v katerem priporoča, naj v interesu svojega nacionalnega obstoja ne koketirajo z realizmom in socializmom, ker sta oba sovražnika Slovanstva(I). O profesorjih ljubljanske univorze pravi, da so sami »realisti«. Današnja Praga naj učii Slovani so izdali Slovanstvo in Rusijo, ker so jo prepustili boljševizmu. V drugem članku zahteva, da mora Češkoslovaška skupaj z Jugoslavijo ob priklopitvi Avstrije k Nemčiji obnoviti vprašanjo koridora in zasesti staro Panonijo, ki jo vsled popustljivosti neslovanskih državnikov Češkoslovaške in Jugoslavijo pri-deljena Nemcem. — Za »Staroslova-nom« stoji očevidno ruska caristična struja. Slovanstvo se ne more zaplan-kati s kitajskim zidom in zapreti pred napredkom. Čudno da se še danes najdejo ljudje, ki resno verujejo v slavja-nofilske utopije. ' * Listi poročajo, da bo imel delegat Zedinjenih držav, ki se bo udeležil prihodnje konference zaveznikov, navodila, naj so pridruži mnenju zaveznikov, zlasti kar se tiče odgovornosti za vojno in obveznosti, ki naj jih plača Nemčija v mejah svoje plačilne možnosti. * Pariška zbornica je pooblastila vlado za slučaj sankcij proti Nemčiji, in je sprejela predlog Lefovra, ki je zahteval, naj se v polni meri vzpostavijo krediti za topništvo, ki jih je senat reduciral na 20 milijonov. * Hardingova miroljubnost. Prezi-dent Harding je v svojem govoru po vodom neke slavnosti atlantske mornarice povedal t.e-Ie lepe besede: Ako bi bilo vse vlade take kakor jo vlada Zedinjenih držav, tedaj bi vladal trajen inir. Amerika si noče prisvojiti nobenih ozemelj in ne zahteva nikakih tri-butov. Amerika liočo samo to, kar ji po pravici* gre. * Romunija !n mala antanta. »Chicago Tribune2 javlja, da se je Romunija definitivno odločila pristopiti k mali antanti. * Raziskovanja o Karlovi avanturi. aJournaldeGeneve* poroča, da ješedose-daj neznano, na kateri poti je ždpustil raz-kralj Karl Švico. Na vsak način ni moral posedovati kake potvorjene potovalne listine tako je ta najvažnejši očitek, ki se je raperil proti njemu, brezpomemben. Na junijski seziji zveznega zasedanja se bode definitno sporočilo Karlu, kam naj se poda * Se nekaj o dogodkih v Bocnu. Kakor poročajo listi, se )e deput. v Bocnu bivajočih Italijanov, ki se je oglasila pri višjem komisarju Credaro, zgražala nad znanimi dogodki. V Meranu so za- trpeče duše. Ne konca — smrti on ne želi ubožnemu bitju, v tem bi bilo konec vsega, kakor pajek bi zbežal, ko mu zlobna roka pretrga nastavljene mreZe. V obupu se vrže daleč od brega v besne valove, peneče se strasti, grehu v objem, pijof z izsušenimi ustnicami izpite mrzle poljube, katere mu še nudi izgubljeno življenje, varajoč se, toda prepozno, spoznal je, da je to že imel; kot vizija se dviga pred njim v preteklosti, spozna, da to ni nič novega zarij, samo v velikem hrepenenju se je varal in se skušal sam sebi prepričati, a prenaglo je jadral. . . Morje — zagrne z mogočnim valom, svesto si svoje moči, ubogo žrtev — pogrezne se v globočine, odkoder ni rešitve — več.--------------- Težko je dobiti dušo, dobitek jo je najti, a Še lepši dobitek jo ohraniti; nailepši in najtežji je na to, katera je izgubliena — jo rešiti. htevali fašisti od centralnega komisarijats kategorično, naj nabije poleg nemških napisov na javnih poslopjih tudi italijanske. „Alpenlanda poroča iz Bočna, da je policija odredila pri tamkajšnjih fašistih hišne preiskave ter zaplenil? mnogo obtežilnega materijala. Zanimivosti. Najhltrejša žival. Na vprašanje, ki tera žival je najhitrejša, bo morda kdo modro odvrnil, da je to zajec, drugi bo nemara pripisal največjo hitrost jelenu, srni, divji kozi. Morda bo kdo šel še d* Ije in oblastno izjavil, da je največji dir* jalec polž. Vsak bi se motil, če bi.lr~ kaj takega. Najhitrejša žival, ki dirja zemlji je antilopa. Chapman Aadrevs* je nedavno vrnil z azijatske ekspedicij* z veliko zbirko za ameriški muzej, J® srečno uspel, ko je s pomočjo hrzomef* dognal hitrost antilope. To se je zgodM ko se je z avtomobilom vozil skozi p“‘ ščavo Gobi v Mongoliji in pri tem s on in njegova družba naleteli na trop , antilop. O tem pravi sledeče: »V Pr. tropi, katero smo videli, je bilo najm<®“| tisoč arftilop. Iz daljave so se ^ velik rmen oblak na bregu griča. Avt mobile smo zapodili proti njimir> faC streljati. To smo pa kmalu opustili. K ni bilo vzroka pobijati živali več ne? smo rabili. Sicer pa antilopa autoiflOD ne ubeži, ker ima čudno navado, d* 111 n begom dela kroge. Hoteli smo kakšna je njena hitrost. Z brzomef° nam je bilo to lahko dognati. Bežale= s tako hitrostjo, da nismo nikakor o> stanu videti njihovih nog, kakor ni goče videti pri žvižgajoči električni P* jj ljači posameznih lopatic propeleria;. M ^ smo. da bežijo približno dve milji s trosijo 60 milj na uro; pozneje njajo polagoma odjenjavati in trost štiridesetih milj na uro. Nekega a Nino podili neko antilopo dvajset t«1 s hitrostjo štirideset milj na uro. žival se je potem vstavila, popoln® nič vpelmna, samo gledala je :e ker ni hotela verjeti svojim očem, 1a * ft kaka stvar na svetu tako hitra kot Ko smo dospeli do nje, je mirno 1e na pe.-ku in nas rsdoveano ogle“° u, in kot rečeno, najmanjšega znanieni3l' jenosti ali naglega dihanja m bilo, žiti na njej. Samo s svojo hitrosti ^ more antilopa rešiti pred volkovi'j1* ;' likih planjavah in zna teči takoj tisti nutek, ko se porodi. Našli smo antilopo, ki je bila komaj dve UH s Ko me je ugledala, je zbezljala _P°( r ^ njavi kot bi ustrelil. Hotel sem to 'mel sem konja, ki je bil prvovrstf . ialec. Pognal sem ga /a mlado an*‘ kolik? Mala živalica je bila v začetku neK- m0tw ie m obzorj onemogla, v teku si je pa opor ,, . . . a:n k0 ni bilo dolgo, ko je pustila mene > nja daleč zadaj in izginila na -- j, Nekoč smo videli volka, ki je P^ej> ^eSt antilopo poleg1 našega avtomobil8 ^ milj daleč. Antilopa je delala o* ^ svoje običajne kroge, toda volk je - .. jjj gel doteči. Končno se je volk utru'nl2ifl' je menil, da bo bolje, če se & , 'od peljat na naš avtomobil. SS„ botetf zadaj nanj. Mi pa seveda nistno ^ imeti takega gosta pri sebi in kiok puške mu je končala življenje. Dnevna kronika. ^ — Štiridesetletnica .Turčlče^® Dne 3. m«ja 1881. je umrl v ja*iS' naš prvi romanopisec in novi®" , ’\n < J určič. Ka j je pomenilo njegovo ^jje' političnem in literarnem 'Vi • nju, povedala sta Gregorčič ‘ ki sta mu po srotti zaptua. spominsko pesnitev, v kten st la globoko žalost o njegovi ta kJ : rJft smrti. Našo razmere tjo bilo 1. bupne. Kranjski deželni /,rJirn'jcA i; nemško večino, trgovska-dobila še le 14 dni po je $ slovensko večino. Deželni ^ Kaltenegger, mestni jžupan Luschau, oba zagrizena sovr ■ bčin.^' šega naroda. Volitve v mesti rnrčJ^. svet, ki so so vršilo teden pw so R vo smrtjo, so imele la uspeti, dolgem Času Slovenci 7jnaga . i(UJi.J jem razredu in z enuu kam prvem razredu: propadli Pa -lij, f° L noma v drugem razredu. l)n°' & V* 1879. je bil grof Tnale imeno-^ traujoga ministra. Od toga ^ P** obrnile stvari v toliko na »ji a* *»xiao več >ob steno Mitiakali4* Marfbor, 3. maji 1921. .TABO RV VsaTčo mrvico slovenskega poduka v teolah in za vsako pravico slovenskega uradovanja je trebalo biti trdovratne uoje. In v vsem tem političnem boju je v°dil Jurčič v »Slovenskem Narodu« svojo malo napredno četo. Telesno bo-lan> jo pisal ob enem romane in politi-' ene članke ter sejal na. vse strani seme, ■ktero je nevidoma kalilo, rastlo in ro-™Q sad. Bo; je veljal takrat ohranitvi slovenskega naroda, o jugoslovanskem Političnem ujed in jen ju se takrat ni Moglo misliti, še manj pa pisati. Dne "'•Junija 1880. je smel priti zagrebški aokol v Ljubljano in slavili ko v nav-.u®®nih člankih edinstvo med Hrvati :in Slovenci in že to jo navdalo napredne rodoljube z navdušenjem in zadovoljstvom^ O jugoslovanski misli se je pisati le med vrstami in govoriti i® pri kakem zaupnem banketu. — uanes ge moramo s hvaležnostjo spomi-j^ati tega našega duhovitega in požrli ®ya™°ga narodnega bojevnika. V za-o^eenje^ nam je, če vidimo kako je sa.to njegovo delo rodilo sad. če prav im *!0jnih letih. Kakšno zadoščenje bi j.®! ‘a mož, Če bi mu bila usoda dopu-Jia (rodil se je 4. marca 18-14) učakati 8edan]e čase! v~“ Gospodom okrog „Straže“ in » oiksstlmnie". Napadate me na naj-prostaški način, kakor je pač vaša vada. Privoščim vam to veselje. Ven-f Pa bi vam svetoval, da bi poslušali B ^rei’ množico onih, ki so pod mojim nrrudovanjetn stanovanje dobili in ne ..lh par, ki ga niso dobili, katerim ni o mogoče vstreči, ker so hoteli veči-p »ja po stranskih potih priti do njesra. csmgajte one, ki že od j. 1914 vege-,.aJo po vagonih in drugih luknjah in .S(? Pričeli prihajat! na vrsto komaj QaJ vsled mojega truda. Osebe, ki so ;anv?‘°čile toliko gorja pri oddaji stano-*€a * S° Va^* reporterji, so v vaših očeh ifoJl« ~ »mučeniki in žrtve moje suro-fu 1 • meni, ki sem imel toliko po- da sem to zabranil, pa udrihate, »a iCnieie se za Kokoschinegga Bki je Sat ^ , ovei}ce najidealnejši trgovec", v dobiček ostane •ežpn i Vn!r omet vam b° jako hva-tiioji frtvi . pannbauer in Ješko sta kdo žJi v H?"6 morem trPeti’ da Z J * ,etn 23k°nu“- Ce se fcudim n »Volksstimme*, se ne •>e mA m vsai času primerno, Iti S pa te£® odpustiti .Straži", katerih1 03 s*r.°?° verskih načelih, po trpr,,^ Je divi‘ zakon vendar strogo Povm n> Resnici na ljubo pa bodi ta no> zakon ni bil povod *U h f°Vec* stanovanja, Pa^ Pa reh;,an,,H v Crnigori bi vam vedelo *akor SiV° okraia Savnik več povedati, terlV»V! : rePorterji. Potrudite se tja Vaših odkritij se pa prav da žiw- Ptektas infamija ie trditev, »klad-!”?. v divjem zakonu. Zaslužni naš >fi fari pater ^ugolin Sattner, župnik * kn;;^00* ^ranCiškanov v Ljubljani vam ■feto 3'e. P.oro,t v letu 1919 lahko pove Vanisuaj dru2«ga- Predsedstvo stano-i*U v.,u Jom’siie mi .nese*! Da nese ^ snrav! ur ^ela ]n letanja, ?v3db pod streho ter pisanja k .stari! osebam, ki so me hotele **»i nese ilaxa Podkupiti. Poleg tega ^»Padfk velike ničle in še vaše J, Vidmar, žejnih S uvodn,k prinaša .Glasilo ob- v^odbo «len*ev‘ v 17*Jtevilki> namreč % i,Du®fro,žn*?* sodišča, s katero je !?*• 5t.ev> »Mu«ke Strašek- Triev se i® nahajal naslednji l? njih‘Q’-, do nas tlači jarem militarižma t*ši£v?,,^edb’ katerih so deležni h° obfutil« ilban>ji in Macedoniji. Bridek ’astni 7^ri0r,centr*lizma _ brezpravni S© v,1<> prinese »Deutsche tie 5n X‘»Š3&& T priboru. Prvi maj vsakuf' ®jV Mariboru mirno &'ati so incidentov. Socialni de- ■*d ? v i ^P^dan ob 10 uri ^%ilo Gi 7c?nrani: kater'(’ga se jo . 2ivko TonLi Govorili so gfcea te? .soproga ® H Srb Topolov-Značilno je, Sfrrila nemško tt .nfff0ViV s.°Pr°-r)f °vensko Zv^ l -iln ,pa 'J® S°' v^krati iSfnf er lmeli socijal- V.^no delavitS, veseli- fcili LNarodner« ivo -1G davilo j ^OfifIielož.ba Klahžj°m.u- vp°noldan prvi je ,a*KpT=r fc&r d,, Mariboru » t s° Predsednik * fcligib, wru S, Ixm J^ejžar ter — Stanovanjska komisija. G. Poverjenik Ribnikar je razrešil dosedanjega predsednika stanovanjske komisije g. podpolk. Vidmarja na njegovo lastno prošnjo njegovih dolžnosti ter poveril začasno vodstvo urada prof. Voglarju. — Pogajanja za izvolitev mariborskega župana so se do danes vršila po inicijativi klerikalcev samo med njimi, socijalisti in komunisti. Ker so pa rdeči internacijonalci odbili vse pogoje črnih internacijonalcev, so se pogajanja razbila. — Jugoslovenski Maribor opozarjamo še enkrat na nocojšnjo pravoslavno veselico v Narodnem domu, katere Čisti dobiček je namenjen za plemenito stvar graditve pravoslavne cerkve v našem mestu. Noben zaveden Mariborčan ne sme manjkati. — Pogreb vojnega ministra gen. Jovanoviča se je vršil predvčerajšnjem popoldne. Vojni minister je bil pokopan na državne stroške in ob častni udeležbi zastopnikov države in ljudstva. Listi so mu posvetili simpatične nekrologe. — Za jugoslov. industrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo pripravlja važne ukrepe za povzdigo naše industrije. Odprlo bo kredit za pospeševanje industrije in izdelalo pravilnik. Načrt ministrstva predvideva zgradbo tovarn za predelavo in fabrikacijo najpotrebnejših predmetov. — Podružnica »Jugosl. Matice« v .) areni ni pri Mariboru, se zahvaljuje ca prispevek 140 K, katerega so darovali ujetniki vmivši se iz Sibirije na Zupaničevera domu v Najgnu. — Cospodarsko-finančni odbor ministrov je sklenil, da se plača za potrebščino, ki se uvažajo za preskrbo ruskih beguncev polovična carini. — Za državne uradnike. Vlada je sklenila, naj ministerstvo za promet dovoli državnim uradnikom gotovo o-lajšave za potovanja po železnicah. Po nekem predlogu bi imeli uradniki pravico potovati trikrat na leto po polovični ceni. — Opozarjamo na ličen in priročen pisalni stroj najboljšega nemškega fa-brikata, ki je razstavljen v izložbi_ inštalacijske tvrdke ITfiger v Vetrinjski ulici. Piše slovensko nemško, hrvat-sko, češko itd. č)ena ‘2S00 dinarjev, — Motalnrgična šola v Varešu. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja načrt, zakona za osAovanje metalurgi-čne šole v Varešu. — Blago priseljencev prosto carine. Gospoda rsko-fin».n čni komite ministrov je skleikl oprostiti plačevanja carine stvari onih oseb. ki se naseljujejo in prinašajo s seboj hišne potrebščine, ako so dobile dovoljenje, da se smejo naseliti v naši državi. — Opozarjamo občinstvo, da so s 1. majem stopili v veljavo novi poštni tarifi. — Volitve v trgovske zbornice. Ministrstvo trgovine je odredilo, da se imajo volitve v trgovske zbornice izvršiti najdalje do konca juliia. Izid bo potrdilo ministrstvo za trgovino. — Dalmacija In državno ime. Iz vseh krajev Dalmacije prihajajo rezolucij, v katerih prebivalstvo zahteva, naj se sprejme kot ime naše države naziv Jugoslavija in ne SHS. Kakor že javljeno, pride to vprašanje še enkrat v pretres pred plenumom ustavotvorne skupščine. — Dobava brzovoznih lokomotiv in železnih vagonov. .Jutarnji list* poroča, da ko naša vlada nabavila v Ameriki večje število težkih brzovoznih lokomotiv za prevoz blaga. Vagone bo nabavila deloma v Belgiji, deloma v Franciji. Na ta način bi se naš promet znatno dvignil in odpomoglo bi se pomanjkanju lokomotiv ter vagonov, ki sedaj toliko škoduje razvoju naših gospodarskih razmer. ‘ — Ponovni Incidenti, v Milanu. Milanski listi prinašajo poročila, da je došlo v noci od četrtka na petek do ponovnih spopadov, ki so so izcimili v pravo bitko. Pet oseb j® bilo usmrčenih. 7 pa ranjenih. K;opr 40 r sob, pri katerih se je našlo orožje je bilo aretiranih. —> Dijaške zablode. Dva dijaka v Ptuju sta nepričakovano izginila. Oba sta gojenca tamkajšnjega dijaškega doma; eden je doma iz Ljutomera, drugi iz Ptuja. Izginila sta pred več dnevi in še vedno ni nobene sledi za njima. Tovariši pripovedujejo, da sta zasnovala veliko avanturo: sesti na čoln in se peljati do Drayi na Donavo in od tam na Crno morje. Nato bi se podala preko divjih ruskih step proti deželi vzhodnega solnca, na Kitajsko, kjer vise na vejah medene potice in kjer moški nosijo kite, kakor pri nas ženske. Pol realizma, pol romantika; na vsem pa naivna domišljija pubertetne dobe in vpliv neprimerne lektire. Don Quihoti še sedaj žive in sicer v miniaturu — med našimi dijaki. Najžalostnejše na vsej tej nezreli romantiki je pa to, da sta mlada študentka, nevajena veslanja, bržkone že kmalu utonila v valovih Drave in dala s to svojo naivno avanturo svarilen vzgled vsem sanjačem med mladimi ljudmi. — Čarovnik v Razvanju. Še vedno so na svetu ljudje, ki delajo čudeže. Vsakdo se še spominja čudežne Vodiško Johance, sedaj pa se je pojavil nov čudodelec v Razvanju. Ta čudodoleeje tamošnji čevljar, ki za denar, gosi, svinjska. stegna in drugo prorokuje bodočnost, daje dobre nasvete itd. Izvedelo pa so je, da je zahteval od svojih žrtev tudi zlatnino in druge dragocenosti, katere odnese, kakor je razlagal, o polnoči hudiču na križpot je, da dobi od njega nasvete. Seveda je potem zlatnina izginila za vedno v čevljarjev žep. Sedaj pa je prišlo čarovniku na sled orožništvo v Rušah ter ga vtaknilo pod ključ, prisleparjene dragocenosti pa zaplenilo. Osleparjene stranke naj se zglase pri orožniški postaji v Rušah. — Roparski napad. V noči na nedeljo so v Pobrežju pri Mariboru napadli trije roparji privatnega uradnika L S. ter mu odvzeli 3000 dinarjev. Ker je bila v bližini vojašnica, se mu je posrečilo s pomočjo vojakov vjeti enega napadalca ter dobiti nazaj tudi denar. — Vjeti napadalec je bil oddan sodišču. — Fregolino, slavni ruski transfor-mist vprizori danes v torek ob ‘20 uri v Gotzovi dvorani svojo zanimivo predstavo, za katero vlada po mestu veliko zanimanje in je prodanih že večina vstopnic, zato opozarjamo občinstvo, ki se namerava vdeležiti predstave, da se požuri z nakupom vstopnic. Dobe se v trgovinah Brišnik in Hfifer. Druga in zadnja predstava^ se vrši v četrtek isto-tam. in ob istem času. -r- Obesil se je 30. aprila v Pekrah pri Mariboru 19 let stari posestnikov sin Leopold Vehovar. — Pri tukajšnih razmerah ni Čudno, da se more pripetiti takšna nesreča. Vsa mladina je hodila v ponemčevalnico, kjer si ni mogla zbistriti duha in ublažiti srca, saj ni umela učitelja. Iz šole stopivši, ne čita ne knjig, ne Časopisov, posebno slovenskih ne, ker latinice niti ne poina. V kakšno izobraževalno ali gospodarsko društvo noče vstopiti, v narodnem in socijalnem oziru se najbrž nikjer toliko ne hujska kakor pri nas in zato ni čudno, če seže mladenič v najlepših letih, ko se mu smehljata zemlja in nebo, po takšnem sredstvu, ako ga napade otožnost. — Stavka v ministrstvih v Rimu. V ministrskih v Rimu je nastala davka tamošnjega uradništva. Štiri ministrstva so polnoma ustavila delo. V ostalih fee pa vrše sestanki in delajo burne demonstracije. Uradništvo zahteva, da se mu izplačajo draginske doklade, ki jih je vlada obljubila že pred par meseci. — Prebivalstvo Indije. Po sedanjem ljudskem štetju se je izkazalo, da je v Indiji 319 milijonov prebivalstva. Izza leta 1911, ko je bilo zadnje ljudsko štetje, je samo štiri milijone prirastka. — Murska Sobota. Kakor smo se prepričali, so bili napadi na državno policijo v Murski Soboti zgrajeni na nesporazumljenju ter radi tega neosno-vani, zlasti pa ne zaderite nobena krivda gospoda nadkomisarja, je vršil svojo službo vedno vestno ter postopal proti proti-državnim elementom strogo po zakonitih predpisih. ______________ Kultura in umetnost. x ... ulica št 15. V soboto smo videli Češko burko Šamborkovo štiridejanko »... ulica št. 15.« Cehi nimajo dobrih burk, kakor jih tudi mi Slovenci nimamo, vendar pa je »...ulica št. 15.« še precej pogodena; treba bi bilo izločiti samo nekaj pretiranega in nenaravnega humorja. Globine nima delo nikake, edini namen, vzbuditi pri gledalcih smeh, pa izpolnjuje docela. Na našem odru je bila v soboto vprizorjena preveč komedijantarsko, osobito v prvih dveh dejanjih, kjer bi bil vspeh mnogo večji, če gg. Rusberger (Drnota) ter Eovbč .CB_unka) ro bi tako- pretiravala ter tekmovala, v tem Edo bo podal več' jega pajaca. Bolje je bilo tretje dejanje, kjer je posebno g. Bratina (Smola) 'žel_ veliko vspeha. S 6vojo masko igro in idrskim dialektom je bil izboren. Dobro je bilo podano tudi četrto dejanje, vendar pa je konečni uspeh pokvari® preveč, raztegnjen konec, kar pa je kriva več burka sama, nego igralci. Drugi igralci, osobito gg. Grom (Jarec), Velušček (Trnek), Janko (Vrabec) ter. gdčna Mezgečeva (Anica), so bili več ali. manj na mestu. Občinstvu je ob pavzah minila potrpežljivost ter je s ploskanjem skrajšalo mučne presledke, ki postajajo zadnje čase naravnost kronični. —r. x Orkester Glasbene Matice. Ker sc bode na občo željo občinstva koncert orkestralnega društva dne 11. majnika t. 1. ponovil, poživljam s tem vse člane kvinteta, da. se zanesljivo udeležijo vaje, ki se vrši danes, (3. majnika) točno ob 20 uri zvečer v društvenih prostorih. Dirigent: F. Topič. x Dramatična šola. Prihodnje ore: V torek in četrtek ob 5. uri pop., v petek ob pol 6. uri pop. — Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Razdele se vloge za igre, ki se vprizore ob priliki drug« javne produkcije. — Milan Skrbinšek. x Dr. France Veber, Uvod v filo« zofijo. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. — Filozofija je pri nas ne-izorana njiha. Vse do zadnjih let je bilo naše literarno in znanstveno delovanje Cisto pragmatično. Gojili smo tisto, kar ham je bilo v korist. Na temeljih, ki so nam jih položili reformatorji, smo morali zidati počasi ia vedno računajoč z razmerami Ni tedaj nobeno čudo, ako je naša literatura ^ prvi polovici prošlega stoletja služil« samo narodni ideji. Svetovne struje, ki so se nas dotaknile le potom redkih mož, kateri so se povzpeli nad naše običajno obzorje (Prešeren, Stritar itd.), so šle mimo nas, ali pa so se njihovi učinki javljali mnogo pozneje Tako smo tudi znanstveno knjigo v pravem pomenu besede dobili šele y zadnjih desetletjih. V filozofiji smo imelt dolgo časa samo dr. Fr. Lampeta, k a« teremu so sledili okrog »Katol. Obzor< nika‘ in drugih revij se zbirajoči učenci katoliškega svetovnega naziranja. Fila* zofska knjiga je bila za širji svet naših .bralcev" preveč eksotična cvetlica, d* bi si jo upal kdo gojiti. Sele zadnje desetletje, ko se je tudi na umetniškem polju uveljavil svobodnejši prindp ustvarjanja, smo dobili par znan-’ stvenih in filozofskih knjig. Najvažnejše slovensko filozofsko delo je brez dvoma zgoraj označena knjiga mladega slovenskega učenjaka dr. Franceta Veberja, profesorja ljubljanske univerze. Dr. Veber je spisal ,Uvod v filozofijo* s strogo znanstvenega stališča, dasiravno je skušal napraviti tvarino kar najbolj pregledno in jasno, tako da bi zamogel seči po knjigi tudi oni slovenski izobražene, ki se sicer ne peča z filozofijo. Dr. Veber je vobče zelo temperamenten filozof; on čuti, da bi bilo vse njegovo znanje in pa filozofiranje v kabineta in v knjigah mrtev kapital, ako ne more navezati ožjih stikov z življenjem. Zato srečujemo v vseh slovenskih revijah in mesečnikih njegove prispevke, ki ob-ravnajo to ali ono aktuelno filozofsko vprašanje (n. pr. »Znanost in vera* v! Njivi*, .Materijalizem* v »Naših za piskih* itd.) Dr. Veber prirejuje tudi predavanja za širje občinstvo in zelo uživa, ako more za filozofske probleme manj dovzetnega slušatelja zainteresirati za svoj abstraktni predmet. Dr. Veber (učenec znanega graškega filozofa Meinonga) se nikakor ne zadovoljuje s tem, da sledi ta ali oni filozofski sistem marveč išče svoja pota. To naglaša tudi v tej knjigi, govoreč na koncu, da je z njo podal le program svojega dela. To sta dve potezi v njegovem znanstvenem značaju; ki postajata simpatični tudi širjim inteligenčnim krogom našega naroda. Upamo, da bo dr. Vebe« skupno z hrv. filozofom dr. Vlad. Dvornikovičem na globoko izoral ledino jugojlovenske filozofije, katera bo postala ne samo lastnina naroda, temveč tudi lastnina človeštva. Ne da bi se v tem poljudnem članku spušča! v daljši razmotrivanja o tem spisu, ga tople priporočam vsem žaiibog le preredkim ki vprašujejo in iščejo ter se hočejo v trenutkih intenzivnega duševnega ho tenja poglobiti v velikolepi svet filozof-skeg« miiljeni«, ; - Jos. Martinc Maribor 625 Galanterijska veletrgovina Iz hrastovfne, omaro Sz čreSnjevine s predali, katerih S® je urejen kot pisalna miza, težak volneni zastor za Singerjev šivalni stroj in zlato moiko uro proda # Bregar, Meljska cesta 8t. 88. 1 IZVRŠBA SOLIDNA 1 CENE ZMERNE) Zdravstvo. j ga bo gotovo pokazala letošnja žetev i na Balkanu. , 17... . . v. i ! Iz teh izvajanj jc videti, da se Češko- Nocni zrak. Vdihajte ves sveži zrak, si0Vaška vlada resno bavi s priprava-tar ga morete, poldnevu m ponoči. Saj mi za gospodarsko konferenco v Porto- sveži zrak za to. Stara pravljica o, rose. In naša vlada! iei < škodljivem uplivu »nočnega zraka“ Je eden izmed mnogih skrbno čuvanih! g Davek na vojna dobičke. Nedavno predsodkov, podedovanih od naših pred- je odposlala trgovska in obrtna zborni-nikov. Kako je nastala ta vraža, je ca v Sarajevu centralni vladi v Sara-mogoče le ugibati. Morda je to preživel jevu predlog zastopnikov sarajevskih ostanek solnčnih oboževalcev v prvotnih »ank, na j se vplačilo davka, na vojne dnevih človeštva, ko so naši pradedje dobičke olajša na ta nacm, da pridrže S2JS, ”5tisa,SS tSSu i® področja, za zlo m škodljivo. Naši pred- kacij avstro-ogrskih novčanic. Sedaj niki so bili navajeni opominjati svoj sporoča generalni inspektorijat iineno- naraščaj »naj se pazi pred nočnim vane zbornice, da imenovani boni pri zrakom", in otrokom se je ukazovalo, državnih blagajnah ne bodo nikoli pri- naj bodo v hiši in ne na »nočnem poznani kot plačilno sredstvo za davke. zraku* ? Morda bolj srečni so otroci v' g SJndkor in koruze. »Siidslaviscljjlr arktičnih pokrajinah, kjer je noč šest Lloyd« piše: Dr. Arthur W. Stnithu xn mesecev dolga. Tam eskimske matere F. Ewan.su se je posrečijo po triletnem gotovo ne gojijo te vraže, drugače bi raziskovanju iznajti način, kako se la- otroci ostali po Šest mesecev zaporedoma llco P*°i*vaja u koruze sladkor. P0 ne-w _j; t,i33 _rair - kom sporočilu I. g. Gurduerea general- zaprh v hiši. Ponočni zrak ni prav me ue ^vi]ske družbe v Newyorku lahko drugačen od zraka brezsolnčnega dneva. ■ pričakujejo Amer i kanci, da bodo lahko Atmosfera, ki obdaja zemljo, se ne spre- i izdelovali veliko sladkorja po precej niz minja hipoma po solnčnem zatonu iz kih cenah. Ako se ta iznajdba uresniči, dobre v slabo. Ostaja vedno iz istih i bodo na ta način najvažnejša na polju sestavin, kisika, dušika, in oglikove; živil, ker nudi človeštvu izdatno mno- kisline v normalnem razmerju za dotično sladkornih surogatov. Ta iznajdba pokrajino. Zdravljenje tuberkuloze in i f z,° Patentirana m sicer na znak »In- u m«* v Imelo začetkoma boriti proii tej častit- c]ar pa ja njegov sladkorni odstotek ni-Ijivi pravljici o nočnem zraku m le žji za 20 odst. od trsnega sladkorja. — velikanski uspeh te metode11 je prepričal Doslej se je pridobival ta sladkor na ljudi, kako neumna je ta vraža o škod-' enak način, kakor se je proizvajal si-tjivosti nočnega zraka. Sedanja genera- i vup, kojega barva je vodenobela in se dja je bila sploh priča emancipacije, lahko kristalizira. Kakor hitro bo kri-IjadJ z ozirom na vrednost svežega' enostavnega, bodo oslajah arlki. Mesto d. bi, kakor n.Si pfedniki, *“«gK} snvJ> Živeli po noči v nepredušno zaprtih so- bllška koruze S0 ]ahko pridobi 40 fUn-fcah, in vdihovali tam zopet m zopet £ov sii-upa, kar je na vsak način zelo pokvarjeni zrak, število ljudi stalno na-, ugoden rezultat. V severnoameriških tašča, ki spijo pod milim nebom ali Farmah znaša koruzna žetev krog S mi- Salzkammergut. nadalje novi tovorni vlaki _ kakor v Inomostu z direktnimi vozovi v Monakovo, Irt se bodo pozneje podaljšali do Lindaua. Vlaki, ki bodo dnevno v prometu, bodo vozili tudi ob nedeljah. Na južni železnici se name rava pomnožiti jlake, kar pa je odvisno od delazmožnosti semerinske pro* ge. Upati je, da se vpelje tekom poletna, mogoče še s 1. julijem, dva dnevna brzovlaka med Dunajem in Gradcem ozir. Bruckom a. M* i , ,, Slovan, narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V pondeljek 2,: „Mrak“, Gostovanje v Ptuju, V torek S.: »Tiha sreča". Abon. A—31. Ljudska knjižnica Narodni Ufom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od 7,10-—V, H -nr® in ob četrtkih od —Vs^- ure Ne pozabi naročnine! Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. V mlinu Ivana Bezjak v Framu se ne bode od 1. do 15. majnikA 1.1. izdelovalo olje za kmete. 604 2-1 ZDOO bom. omotov juti 90 krat 190 cm, goste, eventuelno tudi V manjših množinah odda G. Hoffmann in tov., Maribof Maistrova ul. 17, I. nadstr. »95 H Drobni koks se odda v Prvi marlbor-! ski tvornlci briketov, Komenskega ulica (koroški kolodvor). 605 vsaj ob odprtih oknih, po leti in po *imi, in to v avojo neizmerno korist, Gospodarstvo. Gospodarska konferenca v Portorose. Kakor poročajo iz Rima, bo konferenca nasledstvenih držav v kratkem »aključila svoje delo* Rezultat večtedenskega zasedanja ne bo pokazal posebnih vspehov. Podpisana bo k večjemu splošna pogodba in nekoliko postranskih pogodb, tičočih se juridi-‘čno-administrativnih zadev; vprašanja ekonomskega značaja pa pridejo na dnevni red v Portorose. O konferenci, v Portorose govore že del j časa in nagla-šajo njen velik pomen za ureditev medsebojnih odnošajev med nasledstvenimi državami. Konferenca bo morala rešiti celo vrsto velevažnih vprašanj in vlada osobito v trgovskih krogih veliko zanimanje za njo. Tako razpravlja o nalogah te konference v »Prager Presse« ravnatelj trgovskega oddelka ministrstva zunanjih zadev Fiebinger ja sklepa, da bo treba v prvo rešiti vprašanje Trsta. Da m to vprašanje povoJjno reši, je treba dvoje; na eni strani se moi‘a z Italijo pogodbeno določiti, kako in koliko bo tržaška luka odprta za nasledstveno države, osobito za Češkoslovaško in kako daleč bo Italija pospeševala promet iz drugih držav; na drugi strani je pa treba najti pota, kako bi se prometne razmere v nasledstvenih državah uredilo na na-’ čin, ki bo dopuščal večji razmah tranzitnega prometa. Ako teh vprašanje no bo mogoče rešiti na zadovoljiv način, tedaj bi nastopila za Češkoslovaško nova prometna orijentaoija. Na mesto proti jugu, bi se moralo vse blago nameriti proti sevevu. To bi pomenilo, da bi Hamburg prevzel vlogo Trsta. Italija se tega dobro zaveda in je vsled tega dala micijativo za konferenco v Portorose ter jo skuša kar najbolj pospešiti. Na tej konferenci pride v pretres tndi razdelitev odvisnega žita, ki lijarde letno. g Nova železniška postaja. Na progi Sambor—Stari Bečej se je otvorila med postajo Kulo in Vrbasom nova železniška postaja Fabrika šeeera Novi Vrbas, kjer se sprejemajo potniki iu prtljaga. g Oljčni nasadi v Dalmaciji. V Dalmaciji je po vinoreji proizvajanje oljčnega olja najvažnejši produkt. Oljčni nasadi obsegajo 33 000 ha. Na našem teritoriju je sedaj 1,889.000 oljčnih dreves. Dosedanja letna kapaciteta na oljčnem olju so računa s 66.000 hi., ki se z ozirom na svoio kakovost lahko kosa z vsemi oljčnimi vrstami. g Pomnožitov vlakov na avstrijskih ? železnicah. Po sporočilu prometnega ministrstvu namerava vpeljati avstrijska železniška uprava tekom prihodnjega meseca naslednja izboljšanja železniškem prometu: Vsi dvojni vlaki za večje daljave, ki so vozili doslej le v poedinih dneh tedna, bodo v prometu najbrže že 1. julija dnevno in sicer D-vlaki v Švico in v Pariz, iz Dunaja in Trbiža v Trst, Meran-Rim na Dunaj in Ludenburg-Oderburg v Varšavo ter D-vlak Dunaj-Ostende. K temu še trikrat tedensko orient ekspres« in sicer naj-preje preko Callaisa v Bukarešto, po-zneje z razdelitvijo prog v Sofijo in Carigrad, kar se tiče skrajšanja voznega časa, bodo vozili D-vlaki v Švioo za prilično X uro preje, v Bero!in preko Pasave pol ure, med Dunajem in Trstom v eno smer za dve in pol uri in v nasprotno smer za tri in tričetrt ure. Na progi Dunaj-Praga se vpeljeta dva nova brzovlaka, ki bodeta najbrže vozila iz Dunaja v Prago dopoldne in nasprotno popoldne. Nadalje se nanovo vpelje direkten brzovlak z Inomosta preko Arlberga Stuttgarta v Amsterdam. drugi r>a iz Gradca preko Leobna-Selsstala v Idenz vključno Solnograd-Inomost-Gasteinom. Tudi ti. vlaki Imdo vozili dnevno, ravnotako kakor brzovlak med Gradcem in Budimpešto, ki se na novo vpelje. S 1. julijem bodo v prometu dnevno D-vlaki iz Dunaja v Gonilni jermeni za stroje w V6eh Širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivanu Kravos, sedlar, Aleksandrova cesta 13. 180 Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru •e priporoča potu* iočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in svež« pivo* Fr. stickler. Veletrgovina 5811 Gaspari & Faninger Dfohnina, pletenina, galanterija jj »"I S5^ Maribor Aleksandrova c. 48. ...... m m Samo na debelo! ** II Sirite povsod naš KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE Dj£ KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU^ OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V knjigoveSko stroko spada" JO&A DELA, Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Centrata v LJUBLJANI. - Podružnice: SPUj' CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000 Izvršuje najkulantneje vse banCne transakcij^ Mstmkja lzdajaieij: Konzorcij .Tabor«. — Tiska: Mariborska tlakama d. 4