28). MUL
UoMloni, t mi J. decembra
Mi. ie:o.
»Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
zelo leto.......K 24 —
po leta........12-—
četrt leta ........ 6*—
.......2-
na mesec
v upravnlltvn prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta   ........ H*—
četrt leta........550
na mesec........ 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, (L nadstropje na levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti sa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po tO vJh. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to je administrativne stvari.
—————   Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št 85.
„Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                 za Nemčijo: celo leto.......K 25#—     celo leto.......K 28 —
pol leta........13 —
četrt leta........650
na mesec........ 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto . .....K 30-—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon šl. 85.
7&mostolnost in necduis-nost sodnikov.
Temeljni državni zakon z dne 21. decembra 1867 štev. 144. drž. zak. določuje, da so sodniki v svojem sodnoposelskem poslovanju samostojni in neodvisni, da jim ne pristo-ja pravica pravilno razglašene zakone presojati na njih veljavnost, pač pa vse druge naredbe.
Zaradi teh. povsem jasnih temeljnih zakonov govorimo vedno o samostojnosti in neodvisnosti sodnikov. Kaka pa je ta samostojnost in neodvisnost v praksi, pokazati hočemo javnosti z nekaterimi dejstvi.
Ni se dolgo temu, kar so časniki •— tudi »Slov. Narod« v št. 58. iz 1. 1909 — pisali o aferi c. kr. višjega sodnega svetnika Flescha na Dunaju in ministerijalnega svetnika Schau-erja. Ker je zadeva važna, pojasniti jo hočemo nekoliko natančneje.
Višji svetnik dr. Flesch je bil senatni predsednik pri c. kr. deželnem sodišču na Dunaju. Meseca novembra lanskega leta je bila pri lem deželnem sodišču vložena tožba proti našemu ministru za zunanje stva ii, grofu Aerenthalu, za neko odškodnino iz njegovega poslaniškega poslovanja v Petrogradu. Istina je sicer, da se morajo enake tožbe vlagati pri nadsodišču. ne pa pri okrajnem ali pri deželnem sodišča. Imenovani senatni predsednik dr. Flesch je bil za svojo osebo, kar je sam pripoznal, ravno tega mnenja. Vkljub temu pa sp tožba ni takoj zavrnila, ampak po sklepu senata (v katerem je poleg predsednika še dvema sodnikoma odločevati) sprejela in razpisal narok za razpravo. Pri tem so se opirali sodniki na neko razsodbo nadsodišča, vsled katere mora proti sprejemu tožbe ugovarjati stranka sama ali z vekurzom aH pri razpravi.
Pred določenim narokom se je v tej zadevi oglasil sekcijski svetnik v justičnem ministrstvu dr. Schauer pri predsedniku dunajskega deželnega sodišča, ki je pustil poklicati Fle-scha. Kakor je javnosf trdila, šlo se je za to, da se razpisani narok prekliče in tožba zavrne. Višji svetnik Flesch pa t<"ga ni hotel storiti, češ, da je prvotno v tej zadevi sklepal senat in mora tudi sedaj edinole senat. Kmalu potem je bil Flesch odstavljen kot predsednik dotičnega senata,.
Zadeva je prišla v javnost. Poslanec dr. Stransky, član »Slovanske Enote«, je interpeliral pravosodnega ministra o tem eklatantnem kršenju neodvisnosti sodnikov; minister Hochenburger je zagovarjal slabo stvar kolikor mogoče slabo — pripoznal pa je dejstva.
Da bi olepšali neovrgljivo kršenje neodvisnosti sodnikov, razglasila je justična uprava, da je bila že meseca aprila lanskega leta sklenjena stvar, da dr. Flesch ne bo leta 1909 več fungiral kot. senatni predsednik, ker je preveč nervozen in ker ima preveč zaostankov (alias jk> birokratsko: zaradi resposobnosti). Da je bil to le pesek v oči, da je bil pravi vzrok odstranitev dr. Flescha edinole dejstvo, ker se ni uklonil zahtevi dr. Schauerja odnosno jnstične uprave — je jasno kot beli dan. Če je bil mož že meseca aprila lanskega leta nezmožen za to poslovanje, kako so ga potem vendar mogli pustiti na tako važnem mestu skoraj do konca leta 1908?
Slične, če ne še hujše omejitve samostojnosti in neodvisnog i sodnikov zgodile so se tudi na Kranjskem. Evo nekaj izgledov.
Kakor je znsno iz člankov, pri-občenih v »Slov. Narodu« št. 8. in 9. t. 1. je bil koncem leta 1908 bipoma odstranjen dolgoletni predstojnik c. kr. deželnesodni svetnik Tomaž Ein-spieler od vodstva okrajnega sodišča v .Ljubljani. Pisalo in ugibalo se je mnogo o tem; interpeliralo se je celo v občinskem svetu in v deželnem zboru. Priznalo se je obče, da je imel svetnik Einspieler svoj urad v najlepšem redu, tako da mu zaradi njegovega delovanju in zmožnosti niso mogli ničesar očitati. Zaradi nezmožnosti ga niso odstranili, saj, kakor so nam zatrjuje od verodostojna strani, niti višjesodni predsednik Pittreich, niti »der stramme dcutsche Mann«, sodni inspektor Klsner pri zadnji dolgotrajni reviziji okrožnega ;*>di-šča vkljub vsi natančnosti nista mogla ničesar najti, kar bi dokumentiralo nezmožnost prejšnjega sodnega predstojnika Einspielerja.
Mnogo so je pisalo od jeseni 1907. leta sem po raznih listih o vztrajni vnemi, s katero je predsednik dež-lnega sodišča ljubljanskega g. Levičnik — za časa ministra Pra-žaka odličen narodnjak in zaslužen prvoboritelj za slovensko uradovanje — po navodili}] višjesodnega predsedništva v Gradcu začel utesnjevati    slovensko a radovanje in da
je razna sodišča svojega okrožja preplavljal ■ naredbami in naposled karal vsako jezikovno malenkost.
Znano nam je, da so se naposled ustavili vsi sodniki ljubljanskega okrajnega sodišča s svojim predstojnikom svetnikom Einspielerjem vred tem vednim, dosedanje skromno slovensko uradovanje utesnujočim naredbam in neprestanemu opravičevanju. Vložili so ti — po izreku gospoda predsednika Levienika »revolucionarni« elementi — opirajoč se na zakonite določbe in na več nego 301etuo neovirano prakso giede rabe slovenščine ponižno prošnjo na pravosodno ministrstvo za navodila in ukaze y jezikovnem ozira.
Uspeh te prošnje so bili novi jezikovni ukazi, opravičevanja, najH^-sled pa disciplinarna preiskava proti sodnemu svetniku Tomažu Einspieler ju: opravičeno dvomimo, da se je vse to vršilo brez vednosti pravosodnega ministrstva.
Obče znano je, da »e je preiskala proti svetniku Einspielerju ustavila — zaprošenih navodil glede jezikovne prakse pa ministrstvo ni dalo! To je jasen dokaz, da so stali sodniki ljubljanskega okrajnega sodišča na pravem zakonitem stališču, da so tudi glade rabe slovenskega jezika pri uradovaiiju vezani le na veljavne zakonite določbe, da opada ta zadeva v inčtančno pravosooartvo, pri čemer so soaniki neodvisni in samostojni.
Seveda je to stališče v nasprotju s stališčem in ukrepi predsedništva 1 juhi jans-kega d« želnega sodišča in onega graakega nadsodišča. Da pa se vendar doseže zaželjeni, po nemškem Volksratu diktirani cilj ter da se stre samostojnost in neodvisnost sodnikov, treba je bilo ad memo-riam sempiternam statuirafi eksem-pelj. Eksempelj pa so staturrali s tem, da so odstranili od predstojni-štva svetnika Einspielerja, katerega so smatrali za duševnega k< dovod jo cele zadeve, na njegovo mesto pa so postavili mehkega moža, o katerem so vedeli, da se jim ne bo upiral.
Ta odstranitev se bi naj že izvršila meseca aprila 1908. A pravočasno so izvedeli to nakano slovenski dnevniki. Bilo jo nekaj opravičenega hrupa in reterirali so ter začasno opustili odstranitev. Ni j>a bila definitivno opuščena — samo preložili so jo na primernejši čas in sicer do novega leta 1909, ko se za celo leto sestavljajo senati in se semtertje premesti kak sodnik iz enega senata
v drugega. Tako so imeli lep izgovor in prikriti so bili pravi razlogi, zakaj je bil odstranjen svetnik Einspieler od vodstva okrajnega sodišča.
Javnost bi bila res prišla v zmoto, da ni, kakor znano, nastopil v nemškem Volksratu dr. Eger in se pobahal, da je ta odstranitev delo in uspeh nemškega Volksrata. Ublažil je sicer dr. Eger svojo nepremišljeno izdano bahato skrivnost v deželnem zbora, ko je odgovarjal kot govornik vlade na tozadevno interpelacijo dr. Oražma, da so vzroki, iz katerih se je odstranil svetnik Einspieler, vsi drugi, a povedal jih ni, ker jih sploh ni. In če so, zakaj jih ni povedal, zakaj se je ustavila disciplinarna preiskava, zakaj se ni uvedla nova? Zakaj jih ne pove deželnosodni predsednik gosp. Levičnik i Vsaj temu morajo biti znani pravi razlogi.
Naše mnenje je, da je bil svetnik EiDspieler odstranjen edino le zato, ker se braneč s svojimi tovariši zakonito zajamčeno neodvisnost in samostojnost sodnikov ni slepo uklonil nakanam ljubljanskega nemškega Volksrata.
Ta nemški Volksrat je Einspielerju preskrbel naslednika, čigar prvi čin je bil, da je zabičil sodnikom, naj se strogo ravnajo po jezikovnih naredbah nadsodišča in de-želnosodnega predsedništva, akorav-no so v protislovju z neodvisnostjo sodnikov in je neki še posebe poudarjal, da se naj uradu je več nemški.
Mi smatramo odstranitev sodnega svetnika Einspielerja za eklatantno kršenje samostojnosti in neodvisnosti sodnikov, za slučaj, ki je še hujši od sučaja nadsvetnika dr. Fle-scha. Mi moramo torej odločno protestirati proti takemu postopanju pravosodne uprave, ki se poslužuje takih sredstev, da prikrije prave razloge.
Dalje! Kaj je pa z afero državnega pravdnika Trenza o priliki septembrskih dogodkov lanskega leta? Četudi c. kr. državni pravdnik, je gosp. Trenz vendar deležen one samostojnosti in neodvisnosti, kakor drugi sodniki! Državni pravdnik Trenz, mož starejše nemške liberalne struje, se takrat ni hotel udati v vladni in jastični palači gospodujo-čemu dr. Egerju. nemškemu Volksratu ter njega protektorjem. njim na ljubo ni vsega konfiscira!, kar se je tiskalo, ni posadil vsakega Slovenca, ki je »živio« klical, na zatožno klop ter ga priporočal za vislice.
Denuncirali in šikanirali so ga, da je prosil za umirovljenje. Zadoščenje je pač dobil, ker so ga v ministrstvu prosili in preprosili, da se je vrnil na svoje mesto ter umaknil svojo prošnjo za umirovljenje. Ali pribito ostane vendarle dejstvo, da so ga gotovi krogi hoteli zlorabljati za svoje strankarske namene, katerim pa se je on kot mož - poštenjak uprl.
Ali pa ni tudi v tem slučaja eklatantno vidna tendenca, omejiti samostojnost in neodvisnost sodnikov?
Pa nadaljujmo. »Slovenski Narod« je priobčil svoj čas dosedaj ne-prerekano notico o sodnem inšpektorju Elsnerju »dem strammdeu-tsehen Mann mit 143 Beamten-Ahnen und der getreuen Stiitze des Deutschtumes in Krain«, da je agitator za »Kranjsko nemško hranilnico, ker je pri zadnji inspekciji sodišča v Ljubljani meseca februarja tega leta prigovarjal sodnikom, naj se otročji denarji nalagajo vsaj deloma še v nemško hranilnico.
Nalaganje otročjega denarja je zadeva pravosodstva, ne uprave. Če se pa sodni inspektor, pa bodi to tudi Elsner, v to umešava, je to postopanje umešavanje uprave v pravosod-stvo in eklatantno kršenje neodvisnosti pravosodstva.
Pribiti moramo še naslednji značilni slučaj.
Ko je meseca februarja tega let«, inspiciral višjesodni predsednik vitez Pittreich ljubljanska sodišča, je poklical predse skupno sodnike okrajnega sodišča in sodnike priziv-nega senata deželnega sodišča. Kazenskim sodnikom okrajnega sodišča je očital, da so bili pri obsodbah zaradi septembrskih dogodkov premi« lostni, prizivne sodnike, in med njimi dvornega svetnika gosp. Pajka pa je podajal, češ: prizivni senat se je osmelil (erkiihnte sich) tako daleč, da je od prvega sodnika prenizko odmerjeno kazen povikšal na neznaten znesek denarne globe.
Vse časti vredni gospod višje* sodni predsednik vitez Pittreich! Kazenski sodniki vseh instanc so pri razsoji kazenskih stvari ravnotako samostojni in neodvisni, kakor vi. Odgovorni so za svoje razsodbe edinole svoji prisegi, svojemu prepričanju in svoji vesti. Če se zmotijo, je to popraviti le višjim instancam, le višjim sodnikom, ne pa niti posameznemu inšpektorju, niti višjesodnemu
STEK.
R&jjttrjn hruafliih umetniku v LjuDlionl.
(Dalje.)
T. D u k o v i č , kipar v Trstu, 1 jomo novus, predstavlja samo eno skulpturo, — premalo, da bi si mogli ustvariti sodbo o njegovem umetniškem značaju. Bronasti portret glasbenika G. G., katerega je vposlal, doramna busta, je prav čedno delo. !Si<-er nič bogve kako posebnega, nenavadnega, v kolikor se tiče načina vpodobljenja, pač pa je v tej sohi dosti neprisiljenega življenja. Vse kaže, da jc vpodobljenec dobro zadet, in to je pri portretih, ki se, kakor ta, glede načina svoje izvedbe drže gotovih modnih pravil,   poplavita stvar.
Če je animahst Deškovič, o katerem sem obširno govoril v zadnjem podlistku, med mlajšimi hrvaškimi kiparji n^jpriljubljenejši, je Ivan M e s t r o v i 6 najgenialnejši med njimi. 1883. rojen v Djakovu je že kot negoden mladenič vzbujal pozornost. Učil se je na Dunaju pri Bitterliehu, Helmerju in Konigu in se pridružil secesiji. Jedva dobro dvajset let star   si je s svojimi tvor-
btami med dunajskimi, Slovanom v obče vse preje nego naklonjenimi, umetniškimi krogi vedel priboriti toliko priznanje, da so njegova dela šestkrat sprejeli v razstavo Secesije in dvakrat v Hagenbundu. Zdaj živi v Parizu, kjer ima svoj lasten ateli-je. — Meštroviča kot kiparja pred vsem zanima lepota človeškega telesa. Ne gre mu za to, da bi s svojimi kipi izražal idejo, globljo socialno misel, kakor to dela n. pr. naš Berneker, na katerega Meštrovič nehote spominja. Berneker ustvarja svoje kiparske umotvore, ker hoče in ker kot umetnik mora svoji socijalni misli dati izraza. In ker je kipar, te svoje misli, ne pove v romanu, ne v drami, temno — kar se ume je po sebi — v kipu. Zato njegovi kipi pravzaprav niso drago nego vtelešene, v trdi tvarini izražene, oblikovane ideje. Povsem drugo je stališče Mestrovičevo. Njemu ni do tega,, da bi mu kipi bili viden izraz njegovih socijalnih mislij, nositelji in predstavitelji njegovega nazira-nja, ne, Meštrovič hoče, da v njegovih kipih ne iščemo ideje, ne iščemo prav nobene pripovedne vsebine, da jih marveč uživamo čiste, uživamo zgolj z očesom, uživamo edinole njihovo lepoto, nekako tako, kakor včasih strmimo v lepoto ženskega vratu, ženske roke, ne da bi pri tem v nas bila kakršnakoli misel: zgolj ok-
en t je nas je, tista prijetna vznemirjenost, katero v nas vzbuja uživanje lepote same na sebi. Kakor poslušamo lepo melodijo, tako treba uživati Meštrovičeve kiparske skladbe. Ritmika je v njej, mehka in mamljiva. In ker je največ ritmike in največ skladnosti v človeškem telesu, sklada Meštrovič simfonije lepot človeškega telesa. Ne izgublja se v drobne po-samnosti, mehko mu drči roka po tvarini, lahkotno izvablja oblike telesa, in zato so njegovi kipi mehki, brez ostrin. Nalahko valove njihove linije in ker so brez detajlov se uživanje ne zdrobi, temveč ostane enotno: skladna ubranost je v teh kipih in zato vzbudi tudi v gledalcu skladno ubranost. In vrhu tega pulzira v teh kipih istinito življenje. To niso lepe, pa mrtve sohe, pod to lepo zunanjo odejo pulzira življenje, meso na teh kipih drgeta in izžareva toploto. Treba le z vso potrebno mirnostjo videti njegov mramornati kipec »Deček«. Glava je to majhnega dečka, ki je proseče pred ustnicami sklenil roki. Kako mehko je modelo-vana ta glava, kako narahlo se prelivajo ti obrisi in koliko miline je v tem izrazu! In ali ni, kakor da bi bil ta kamen prosojen, kakor bi skoz to kameno koše čutili v tri panje mladega življenja, čutili njegovo toploto! Vidi se: ustvaril js ta kipee umetnik,  kale tesan  je davao,   da v trdo
kameno snov vdahne istinito življenje, zlasti kadar vstvarja iz srca, kadar stvarja s toliko ljubeznijo, kot je stvarjal ta. kipec, ki je nedvomno najlepša, najdragocenejša kiparska umetnina, kar smo jih kdaj videli v Ljubljani. — Izborna sta sadrova kipa Slepec - goslar in glava starca. Prvi kaže v nadnaravni velikosti izborno karakterizovano glavo, bradatega slepca, druga pa v naravni velikosti naprej sklonjeno glavo krivo-nosega starca. Tudi v teh dveh kipih najdemo vse tiste vrline našega moj stra,o katerih smo govorili uvodoma. »Moja majka«— energično karakte-rizovana glava umetnikove matere, odeta v oglato zloženo ruto — impo-nuje po svoji primitivni skladnosti, bronasta »glava žene« je modelova-na sočno, živo in spominja na grške uzorce. Veliki torso Spomini — gola ženska, brez rok in brez nog, sedeča, s povešeno glavo in nad mero kvišku potegnjenm desnim ramenom — kaže, če se jo gleda od spredaj, zelo lepo ubrane linije in se odlikuje predvsem zaradi tega, ker je meso izraženo nenavadno živo. Zaradi teh vrlin je tudi bila odlikovana v monakovskem G las pa lastu. Od zadaj pogledana pa učinkuje zelo neprijetno, ker js desno rame preveč zategnjeno. Zanimiva je študija »Roka«, ki pa ni brez pogreškov in mogoče malo preveč z detajli oblože-
na. Kipca »Adam« in »Eva« sta starejši študiji, katerima niti ne manjka znatnih anatomskih pogreškov« Veliki torso »Miloš« — orjaško gornje telo brez glave in brez rok je študija, ki kot taka niti prav ne sodi v razstavo. Te poslednje imenovane stvari je Meštrovič menda samo zato vposlal, da bi z njimi pokazal, kako mogočno napreduje na potu istinite-ga mojstrstva. Meštrovič je genialna glava, to stoji.
Nestor hrv. kiparjev Ivan Ren-dič, ki se je daleč naokrog proslavil s svojimi kipi v Llovdovi palači v Trstu, s spomeniki Ivanu Gunduliću v Dubrovniku, Adriji Kačiću v Makarski in v Zagrebu, Petru Prerado-viču v Zagrebu, z nagrobnimi spomeniki drja. A. Starčevica itd. in ki se-daj živi v Trstu, je na to razstavo p©-> slal en majhen bronast kipec »Prestrašena plavalka«, zelo Čedno, v baročnem slogu po starejšem načinu izvedeno 6tvar. Prav obžalovati je, dal ni razstavil kaj večjega, nekaj, kar bi moglo priznane njegove umetniške kvalitete vse jasneje predočivati.
Rosandić Tomo iz Splita je oči' vidno izšel iz Meštrovičeve šole. Ta jasno izpričujeta manjša sadrova kipa »Dar« in »Najlepši dar«, gol moški in gola, nedrije proseča ženska, ki sta analogon k Meštrovićevemm »Adamu« in »Evi«, samo da sta izvedena  znatna slabše.
predsedniku, ki je kot nadzorovalec le organ uprave — ne pa pravosodstva!
Kaj poreče k temu uaša javnost | dali ne kliče ta slučaj naravnost po rerueduri, ali ne obsega ta slučaj očitnega kršenja neodvisnosti in samostojnosti sodnikovi
Zamogli bi navesti še več slučajev, kako se dandanes tolmači zakonito zajamčena neodvisnost sodnikov. Iz teh izvajanj izhaja, da stoje sodniki pod nekim pritiskom, ki ga je zakon izrecno odpravil, in vsled tega pritiska so umevne tudi nekatere razsodbe.
Umevno pa je tudi. da morajo take razmere slabo vplivati na zaupanje ljudstva v pravosodje. Prvi pogoj pravne varnosti je, da ima ljudstvo neomejeno in neomajno zaupanje v justico. Umevno je pa končno tudi, da so prišli vsled takega postopanja tudi sodniki v jako kočljiv položaj.
Objavili smo ta suha dejstva po /lačelu »Wozu in die Ferne schwei-fen. das Schlechte liegt ja doeh so nah.« Omenili smo, da je dr. Stran-skv. Član »Slovanske Enote« inter-peliral zaradi slučaja dr. Fleseha. A' »Slovanski Enoti« so združeni vsi slovenski in drugi slovanski poslan-ei. Flescheva zadeva — Flesch je dunajski sodnik in Nemec — jim je znana, ni pa jim znano, kaj se godi v njih okolici, v središču slovenske domovine.
Po našem mnenju bi bilo umestno interpelirati zaradi domačih slovenskih in slovanskih pravosodnih razmer. Prilika za tak nastop je ravno sedaj dana. Prav sedaj je namreč v pokojen i c. kr. deželni predsednik dr. Karel vitez Jiiger izdal strahovito obtožbo zoper graško justico. »Ein Kulturbild aus dem VValten der osterreichischen Justiz« je naslov temu obtožnemu spisu, ki je vprav uničevalen za višjesodnega predsednika Pittreieha, za bivšega justicne-ga ministra Kleina, za bivšega železniškega ministra in eksadvokata Derschatto ter za sedanjega justič-nega ministra in eksadvokata Ho-•menburgerja.
Xa ta obtožni spis zoper graško justico, ki ga je izdal bivši deželni predsednik Jager, ki je priznan kot ona prvih juridionih avtoritet v Avstriji.opozarjamo slovanske poslance.
S suhimi dei<tvi. ki smo jih nn-vedli in v zvezi z uničevalno obtožbo bivšega deželnega predsednika viteza Jiiger ja se mora doseči remedura. Tako kakor doslej, na noben način ne sme več dalje iti, če ne bo ostala samostojnost sodnikov le še na papirju kot dragocen spomin nekdanjih lepih časov: Pittreiehov sistem mora pasti zaradi ogrožene neodvinosti in samostojnosti sodnikov in pa zaradi justičnih nekorektnosti, ki jih je bivši deželni predsednik dr. Karel vitez Jager pribil v svojem omenjenem senzaeijonalnem razkritju.
tm v Sisrl
Narodno - napredna stranka je sklicala v nedeljo, dne 5. decembra javen shod v Spodnji Šiški. Malo čudno se bo morda zdelo komu, da prav tu tako hitro sledi shod za shodom, ali komur je znano, da so se v Šiški razmere v zadnjem času silno izpremenile, ž njimi pa ravno tako tudi silno poljudilo zanimanje za javna vprašanja, je tudi umljivo. da ljudstvo želi in zahteva javnih zborovanj, na katerih se hoče poučiti o tekočih političnih vprašanjih. Narodno - napredna stranka stori le svojo dolžnost, da se odzivlja takim željam, in to tembolj, ker si je od svojega začetka napisala na svoj prapor r1 ■'-      -i —um:---===zz--z^i^r-ijca
namreč anatomično pravilnost in sorazmernost, pa tudi poza je malone nemogoča. Sploh sta to neuspeli študiji po nelepih modelih. Sta pa llo-sandičevi začetni deli. In tisti Rosan-dič, ki je kasneje iz trdega splitskega granstva izklesal prelepo, popolnoma po grškem načinu zmodelovano je-klenokrepko in jedrnato glavo /.Mladega človeka« in pa prav dobro ka-rakterizovano, iz črnega bel g. mra-morja izklesano glavo »Starca«, je od tedaj lepo napredoval. Veliki relief »Junak« ima pripovedno vsebino, posneto iz narodne pesni, ki opisuje junaka, kako stoji pri svojem konju in ga objema in poljubuje. Rosan d ić namerava večjo serijo takih reliefov. Ne more se reči, da bi se mu bil ta poizkus velike kompozicije popolnoma posrečil. Kajti plastika na našem reliefu je mestoma precej hipertrofična in poza tudi ni prav neoporečna.
Uvaže vat i pa treba, da je skok od modelovanja glave na kompozicijo, zlasti na reliefno kompozicijo, velik in da stavi kompozicijsko kiparstvo, zlasti še, če so mu stavljene meje reliefa, na kiparja mnoge in težavne zahteve.
Ogledavsi si kiparje se prihodnjič seznanimo s hrv.-dalmat. slikarji. (Dalje prih.)
kot svojo glavno nalogo politično izobrazbo in duševno osvoboditev slovenskega ljudstva, kar se pač najlažje doseže s temeljitim poukom na političnih shodih, kjer je prost pristop vsakomur, kjer je vsakomur prosta beseda, kjer vsakdo takoj lahko dobi odgovor, pojasnila na svoja vprašanja, pomisleke in dvome. Narodno - napredna stranka vrši to svojo misijo l vnemo in navdušenjem, gotovo pa tudi v prepričanju, da bo njen trud obrodil svoj čas, ako ne morda povsod obilen, pač pa gotovo dober sad. V tem oziru se ji gotovo ni treba bati zmote, in prav Šiška je ena onih parcel političnega polja narodno - napredne stranke, ki obeta v prav kratkem času obilnega in dobrega sadu. Zato pa jo je treba tudi gojiti in negovati s posebno pridnostjo, s posebnim marom.
Shod je bii sklican v Mol.ar je vo gostilno. Vkljub silno slabemu vremenu so se prostori napolnili prav do zadnjega. Otvori] pa je shod predsednik političnega društva -Vodnik«, gosp. Se i del, pozdravil navzoče in takoj naprosil poročevalca, da poročata o političnem položaju. Prvi je govoril, pozdravljen z živahnimi »živio«- in »na zdar« - klici,
deželni poslanec dr. Ivan Tavčar.
Slavni shod! Naši politični zbori so postali zelo važnega pomena za nas, dasiravno jih hočejo naši nasprotniki nekako zasmehovati in de-vati v nič. Kavno to ravnanje naših nasprotnikov pa je za nas najboljši dokaz o koristi teh shodov, obenem pa tudi doka'/, da so ti naši shodi takega pomena, da se jih nasprotna stranka boji. Ali tudi sicer je dobro, da se shajamo, da se razgovorimo o važnih skupnih vprašanjih, saj pri tem dobivamo
zavest o enotnosti stranke,
zavest, da je naša stranka edina in složna v vsakem oziru. (»Res je tako!«) Naši nasprotniki nam sicer neprestano pororokujejo, da umiramo, da bo naša stranka kmalu poginila, toda jaz mislim, če delamo pametno, dostojno in previdno, da bomo p::č še živeli toliko časa, kolikor časa bo živela klerikalna stranka na Kranjskem. (Odobravanje!) Obenem pa imamo tu najlepšo priliko, da se učimo od svojih nasprotnikov
kaki ne smemo biti!
Slovenska Ljudska Stranka« ima namreč sedaj lastnosti, kakršnih se mi nikdar ne smemo oprijeti.
Predvsem je ta stranka na gospodarskem polju
stranka velike ha ha rije,
in prav bojim se. da bo prav s to svojo baharijo ta stranka silno oškodovala našega kmeta, katerega organizira v gospodarskem oziru kar tjavendan, kar bi se vendar ne smelo, ako bi bil stranki na srcu resnični blagor ljudstva! (»Tako je!«)
Še večja, kakor je baharija te stranke, pa je
\eiikanska ošabnost,
s katero se odlikujejo vsi njeni voditelji. Tip te klerikalne ošabnasti pa
je
deželni odbornik profesor Jare,
ki menda vselej, kadar govori o • -in naši stranki, sam o sebi misli, da sedi visoko gori vrh Triglava, mi sino pa le neznatne mušice daleč tam doli nekje v Vratih. Jaz pač mislim, da bo prej ali slej tudi tu priš; I v veljavo narodni izrek, ki pravi:
ošabnost nI nikdar dosti prida!
(Živahno pritrjevanje!) Ta ošabnost y* tem manj opravičena, ker se mi vedno zdi, da so glavni njihovi ošab-neži prav tiste stare hlače, ki smo se jih mi otresli, klerikalci pa so jih potem oblekli. V klerikalni stranki je : ■ i'■ res veliko takih ljudi, ki so bili še pred kratkim navdušeni pristaši naše narodno - napredne stranke. Pri tem mi pred vsemi prihaja v spomin
vrhniški župan dr. Marolt.
Ta mož je bil svoj čas, in temu še ni tako dolgo, eden najhujših na-prednjakov — da ne rečem kaj hujšega — dandanes pa se ponaša in govori tako, kakor bi hotel reči, da je sam Kristus prišel ponoči k njemu in mu dejal: »Vstani in bodi! Tvoja vera ti je pomagala!« — Ta dr. Ma-roltova vera mora biti res nekaj prav posebnega! (Veselost!) — In od tistega časa prihajajo danzadnem sami katoliški knedelni od tega moža in na jeziku ESI ni drugega, kakor katoliška vera.
In takih mož je veliko v klerikalni stranki. O veri teh mož, ki so bili prej v naši stranki, imam seveda svoje posebno mnenje! Nikakor pa nam ni treba obupavati, če teh ljudi ni v naših vrstah, temveč so v vrstah naših nasprotnikov. Ošabni klerikalci so podobni staremu zidu-, zidanem iz tistih
starih eeglov, ki so odpadli od nas! (Živahno odobravanje.)     Da pri takih razmerah ošabnost ni utemeljena,   je več kot gotovo i
Tretja slaba lastnost naše klerikalne stranke pa je
velika sovražnost.
Mi imamo pri vsem tem vedar le up v svojo prihodnjost, ako se ozremo nekoliko po deželi po mlajših »Douioljubovih« kaplanih. Ti ljudje nimajo drugega posla, ko preberejo mašo, da iščejo in brskajo po zasebnem življenju svojih političnih nasprotnikov, samo da bi našli kako stvarco, da bi mogli hujskati in storiti sovraštvo med rodbinami!
Tako ravnanje se pač ne bo dalo vzdržati. Slovensko ljudstvo bo prišlo k pameti in ne bo več dopustilo takega sovraštva in takega hujskanja, in tedaj, upam, bo pognalo slovensko ljudstvu samo tiste kaplane-hujskače v tisti kot, kamor spadajo! (»Tako je!« — »Saj ne delajo tega iz prepričanja, je le naročeno!«)
Ker župana Hribarja ni tu, odpeljal se je na Dunaj, nuj izpregovo-rim namesto njega jaz nekoliko o državueni zboru. Potrebno pa se mi zdi v tem pogledu, da se pred vsem pobavim nekoliko
z našimi kranjskimi Nemci.
Reči moram, da se naši kranjski Nemci v narodnem oziru prav nič niso naučili. Ostali so vedno tisti, kakor so bili v davnih časih, še vedno mislijo, da so oni graščaki, Slovenci pa smo jim samo i Jača ni. Nemška stranka na Kranjskem je tako ošabna, tako razbrzdana, nacionalno tako silno razvneta, da se tudi od nje ne moremo mi ničesar naučiti. V maMeiu nam je zgled za te naše Nemce naša
nemška realka.
Potrebno se mi zdi namreč, da iz-pregovorim o tej stvari na javnem siioJu. Kakor veste, so naši Nemci stranka, ki je silno nestrpljiva, in-toierantna, in ima največje veselje, če le more nas Slovence tam zunaj kje — denuncirati! Podoba te stranke je stara
izstradana   »Kranjska hranilnica«,
ki je vzlie vsemu tako nestrpna, da še dandanes nima slovenskega napisa! (»Slovenski groši so ji pa dobri!«) In ta »Kranjska hranilnica« ima v svoji hiši nastanjen zavod, ki se imenuje višja državna realka, ki pa ni nič drugega, kakor brlog, v katerem se vzgaja najdivjejši nemški nacionalizem!
Ker sem prepričan, da se bo skušala, cela zadeva zopet izrabiti za kako denuncijacijo, ker jo bodo Nemci zopet hoteli razbliniti po svoje — mislim, da je treba, da se govori o najnovejši aferi na javnem shodu.
Kakor vam je znano, so si na nemški realki nemški šolarčki omislili neka posebna pokrivala. Stvar je sama na sebi otročja, in bi bila popolnoma brez pomena, ako bi bilo e ti a ko dovoljeno vsem. Toda ti di-jački so si omislili pokrivala, ki so popolnoma enaka tistim, ki jih nosijo nemški burši na Dunaju, manjka edino le barve, in so
znak bnrševskega nemštva, vsled česar so jih ravno vpeljali. In sedaj na realki vse mrgoli takih pokriva!, ne da bi kaj rekla šolska oblast; šolski vodja o celi stvari ne ve prav nič, dočim so pa nas obrekovali in očrnili in denuncirali,
ko so naši dijaki začeli nositi domač«1 polhovke in rdeče fese. Slovenskemu dijaku ni dovoljeno nič, slovenski dijak ne sme storiti prav ničesar, dočim pa smejo nemški šolarji nositi znake, ki povsod in tudi v Ljubljani veljajo 7v znake tistega pretiranega hi največkrat pijanega nemštva! In takemu ravnanju hočemo odločno ugovarjati.
Sicer je stvar, kakor sem že rekel, sama na sebi otročja, ali nevarnost tiči v tem, da šolska oblast — ne priznava krivice, ki se godi slovenskemu dijaštvu, kateremu strogo prepovedujejo vse* kar le količkaj diši po slovenskemu mišljenju, dočim je nemškim dijakom dovoljeno vse. Ta krivica mora prenehati, množica se je začela razburjati, in že pamet sama zahteva, da se ugodi zahtevani množice, da
Fantalini morajo odnehati.
Toda pri nas je drugače, pri nas hoče naša nemška vlada, hoče menda tudi šolska oblast, da naj odneha množica, da naj se ugodi fantalinom!
Kaj takega ne bomo dopustili nikdar, nikdar ne bomo dopustili, da bi se na naših šolah, na naši ljubljanski nalki uganjala nemška nacionalna politika! (Burno odobravanje!)
Meni se zdi, da je politika ministrskega predsednika barona Bie-nertha približno taka, kakor je politika nemških ljubljanskih realčkov. Po istem principu, kakor se dele pravice mi naši ljubljanski realki, uravnava svoje postopanje tudi baron Bienerth. Načelo naše osrednje vlade toži na to, da večina,
Slovani ne pomenijo nič, in da naj bi za vedno ostali pod jarmom nemške manjšine! Zlasti jasno
a
se je pokazalo to načelo nase vlade v zadnjem času pri razpisu neke državne službe, iz katerega je jasno razvidno, da naša vlada Koroške ne prišteva več k slovenskim deželam! Proti taki krivici moramo res protestirati na ves glas, povedati moramo vladi ua ves glas, da takih
ostudnih napadov na slovenski narod nikakor   ne   bomo   več prenašali!
(Burno pritrjevanje!)
Naši poslanci so postopali popolnoma pravilno, ko so se z vso ostrino obnili proti baronu Bienerthu. Ne dotikam pa se tu vprašanja, ali je bila obstrukcija proti Bienerthu upravičena, ali pa bi bila opozicija tudi zadostovala, mislim si pa pač, da bi tisti, ki na Dunaju sami obstru-irajo, sinci i dopustiti tudi v deželi nekaj obstrukcije! Bienerthov sistem gre za tem, da bi se v Avstriji vladalo brez Slovanov, in zasluga naših poslancev je, da so pokazali, da se v Avstriji ne bo moglo vladati brez Slovanov! (Odobravanje!)
Zato pa je pričakovati, da pride na Dunaju prej ali slej do nekega sporazumljenja, da se bo sklenila nekaka
poravnava v korist Slovanom.
Glede na to neizogibno poravnavo pu je treba naglašati zlasti dve točki, katerih naši poslanci nikakor ne morejo prezreti, ko se bo sklepala ta poravnava.
Brezuspešno je misliti v Avstriji na mir med narodnostmi, dokler ni rešeno
narodnostno vprašanje.
Doseči se mora enakopravnost vseh narodov, drugače je pametno vladanje nemogoče. In doseglo se bo
\ol To čutijo tudi že Nemci in zato žele, da bi se narodnostno vprašanje rešilo pred vsem na Češkem. Mi Slovenci se moramo z vso odločnostjo upreti proti temu, da bi se pred vsem rešilo narodnostno vprašanje na Češkem, ker stojimo neprestano na stališč n, da se mora v istem hipu, ko se reši narodnostno vprašanje v čeških deželah, rešiti tudi na jugu! (Živahno pritrjevanje!) Prepričani smo namreč, da je le navadna sleparija, ko se nam obeta? da se bo dala potem tudi nam enaka pravica, ko se reši to vprašanje. Nasprotno prepričani smo, da bi potem ostalo na jugu vse ravno tako, kakor je dandanes, da bi tudi potem pri nas ostale enako klaverne razmere, kakoršne so sedaj!
Kaj imamo pričakovati, nam kažejo sedanje razmere. Poglejmo le v sosednjo Koroško, kaj se tu uganja pri sodiščih. In
najhujša koterija
so prav tisti sodniki, ki držijo nož v rokah v Gradcu, na Dunaju in celo pri najvišjem sodišču, ki so popolnoma nedostopni za pravice Slovencev.
Ali ni to naravnost komedija, I kar se uganja na Koroškem! Tu ima slovenska stranka pravico vložiti nri sodišču slovensko tožbo, ali slovensko govoriti pa ne sme! To je
tak škandal, taka komedija,
da grše ni mogoče najti! In kaka nelogičnost je v stvari! Če mi je dopuščeno, da smem pisati slovenski, mi mora biti tudi dopuščeno, da sinem govoriti slovenski, ker je gotovo govor uspešnejši kakor pa pisana vloga:
In take razmere niso samo na Koroškem in ne samo pri justiei. Če pogledamo na Spodnje Štajersko, vidimo, da so skoraj vse državne službe v rokah Nemcev, dasiravno jih je komaj 40.000, dočim je Slovencev pol milijona, pa nimajo skoraj nobenega svojega rojaka v državni službi!
Iz vsega tega izhaja, da to ni samo vprašanje narodnosti, temveč tudi
vprašanje kruha!
Če damo naše otroke študirat na Dunaj ali kam drugam, kje naj dobe potem v takih razmerah službe, kje naj dobe kruha, ko so vse službe zasedene po Nemcih!
Zato pa je tudi absolutna potreba za slučaj, če se bo sklepala poravnava, da naši poslanci najodločnejše zahtevajo, da se narodnostno vprašanje v istem treuotku, ko se bo rešilo na severu, reši tudi na jugu, ker se nočemo več pustiti tlačiti po ka-1 kem Pittreichu ali Hochenburger ju! (Viharno odobravanje!)
Druga točka, na katero se morajo ob tej priliki ozirati naši poslanci pa je
naša zunanja politika.
Zdi se mi gotovo značilno, če se že v Šiški lahko govori o državni zunanji politiki, kajti to je znamenje, da se ljudstvo zanima za take stvari. In res silno potrebno je, da bi se vsakdo zanimal za zunanjo politiko, zlasti vsak Slovenec!
Nemci prežijo za tem, da si še nadalje vzdrže svojo hegemonijo v državi. In ravno zadnje dni pišejo nemški listi na dolgo in široko, da sporazum ■ Slovani prej ni mogoč, dokler od prvega do zadnjega ne bodo
Slovani prisegali na trozvezo, dokler ne bodo Slovani neomahljivc verovali v trozvezo, v kateri tiči Avstrija sedaj. Ta trozveza je pač nekaj takega, kar ne služi v poseben bla gor Avstriji.
V trozvezi tiči Italija, o kater* smo vsi prepričani, da tako ljubi svojo zaveznico Avstrijo, da bi ji vsak trenutek najrajši porinila bajonet v trebuh! (Živahno odobravanje!) Iz tega sledi, da je ta zveza nekaj nenaravnega, da bi v slučaju kakega viharja mogla zadati naši državi edino le ve« liko škodo.
Na drugi strani je v trozvezi Nemčija. Nemško časopisje je sicer v zadevi aneksije Bosne dvignilo silen krik, češ da je edino le Nemčije rešila Avstrijo Rusije. Pozneje pa se je pokazalo, da je bilo
vse le komedija,
ki so jo uprizorili avstrijski Nemci z namenom, da bi se vsled tega, češ ker je Nemčija rešila Avstrijo, v Avstriji morala tudi v notranjem voditi edino le nemška politika. Kar se tiče Nemčije, ima namen pogrmaniti avstrijske Slovane!
Pa še nekaj drugega je pri tem* Ko je imela naša država one homa-tije s Srbijo,Ako so se trgale nase trgovinske zwzt' z balkanskimi državami, je ves čas naša zaveznica Nemčija iskala trgovinskih zvez v teh deželah in jih mnogo tistih, ki so bile prej naše, potegnila nase in spravila v svoj žep! (»Tako je!«)
Po vsem tem je trozveza res
star boben,
kojega koža je na vse strani raztrgana.
Za Avstrijo bi bila pač najboljša taka zunanja politika, vsaj jaz sam za se sem prepričan o tem, ki bi de lovala na to, da se ustanove
dobre razmere z Rusijo!
Le tedaj bi bila naša zunanja po-litika na zdravi podlagi, če bi bila naša država v prijateljski zvezi ? tisto državo, ki se z Avstrijo še nI nikdar vojskovala, pač pa je že enkrat rešila Avstrijo, ko je le-ta ležala na smrtni postelji! (Burno odo bi a van je!)
Mislim torej, da smemo z vse pravico obvezati naše poslance, da pri svoječasni poravnavi ne sprejmejo nobenih pogojev, po katerih na^ bi se morda slovanski narodi kakor pred zlatim teletom klanjali pred ono trozvezo, ki ni za našo države drugega kakor prazna pena, ki je zt njo popolnoma brez pomena!
Dolgotrajno burno odobravanji je sledilo govornikovim besedam, kar je bil očiten dokaz, kako živo st zanima naše ljudstvo za ta veleresna in velepomembna politična vpra sanja.
K besedi se je oglasil gospod župnik Berce. Govoril je nekako ta-ko-le: Častiti rojaki! Oglasil sem ^se, da izpregovorim par besedi v zadevi naših gospodov kaplanov in župnikov. Predgovornik morda misli, da duhovščina dela to, kar dela — priznam, da je popolnoma pravilno, kar je rekel, da je ravnanje duhovščine v resnici tako — morda po svojem prepričanju. Temu bi ugovarjal. Gospodje duhovniki pač delujejo na oni poti, ki jim je odkazana. Zato pa tudi trdim: med duhovniki je rodo-ljuhje, in vse to, kar dela, ne dela duhovščina po svojem prepričanju, to ji je le vsiljeno delo, vsiljena naloga, ki jo mora izvrševati.
Dajte le duhovščini svobodne ro- . ke, in prepričali se bodete o tem. —-Povsod  tam, kjer imate družbo sv. Mohorja,    bodete    imeli tudi družbo sv. Cirila in Metoda. (Odobravanje !>
Govorim to iz lastne skušnje in lahko vam navedem slučaj, ko mi je odgovoril neki duhovnik na vprašanje, zakaj je ustanovil Marijino družbo, da je storil to le zato, da nasuje škofu nekoliko peska v oči, da potem dobi boljšo službo. In v izkazih, ki jih izdaja družba sv. Cirila in Metoda o prispevkih v odgovor na Ros-eggerjev sklad, lahko čitate »narodni duhovnik I., II., III. itd. — 200 K«. To so narodni duhovniki, ki hočejo žrtvovati na oltar naroda svojih 200 kron, pa se niso upali storiti tega pod svojim imenom, ker se boje, da bi jih potem preganjali.
Zato pa tudi rečem, da duhov* ščina nastopa tako, kakor nastopa dandanes, edino le vsled terorizma, ne pa po svojem prepričanju. Saj smo vsi duhovniki izšli iz vas, iz ljudstva, in smo za vas, za ljudstvo, Če pa ni tako, če duhovščina ne dela tako, je pa temu kriv edino le tero rizem!
Zborovalci so navdušeno pritrje* je val i tem besedam, saj so bili prepričani, da je gospod župnik povedal le resnico. Obenem pa je bil tudi najboljši dokaz, kako lahko bi se dosegel pošten sporazum med obema sloven- * skima strankama v deželi, kako sprejemljiv je za tak sporazum ravno napredni del slovenskega ljudstva, kako lahko bi bilo vsaj na gotovih poljih  skupno delo za blaginjo celega
slovenskega    naroda,    ako bi no t konsument
bilo klerikalnega terorizma, ako bi   ali tudi teh ni treba pavšalno sumni-
ne bilo v klerikalni stranki ljudi, ki s svojo baharijo in ošabnostjo, s svojim brezmejnim sovraštvom odrivajo od sebe vsakega pošteno mislečega človeka, in če ne bi bilo v klerikalcih ljudi, ki hujskajoč en sloj naroda proti drugemu hočejo zadovoljiti svojim osebnim strastem, svoji silni poželjivosti po moči in gospodarjenju!
Nato poda predsednik besedo
dr. Gregorju Žerjavu,
ki je govoril približno tako: Cenjeni poslušalci! Predgovornik je omenjal razmere na Koroškem in povdarjal, <ia tam največ škodujejo slovenski narodni stvari nemškutarski in nemški sodniki. Na Koroškem je pač Slovenca zapustila tudi že pravica. Na Kranjskem smo sicer nekoliko na boljšem, ali vendar tudi tu še nismo prišli do popolne enakopravnosti. Začeli so se pa zlasti v zadnjem času prizadevati pri sodišču v Ljubljani, da bi so tudi tu uveljavile podobne razmere, kakoršne vladajo na Koroškem.
V drugi polovici preteklega stoletja se nam je Slovencem posrečilo
iztisniti nemštvo iz naših mest. Proti i
■
koncu te dobe pa nam je vstalo zopet j mnogo novih   sovražnikov. Opozar-
čiti, nikomur, torej tudi njim se ne sme tebi nič meni nič delati krivice Občinski odbor mora stati nad stanovi, lahko nastopa proti posameznikom, ne pa proti celemu stanu.
V Šiški obstoji, kakor sem že rekel, precej nevarnosti, da se Nemci preveč ne razlezejo. Precej krivde pri tem zadene urade. Dr. Tavčar je omenjal sodišče, jaz pa naj omenim železniško upravo. Resnica je namreč, da niste železniški ravnateljstvi v Trstu in Beljaku nič drugega, kakor le podružnici nemško - nacionalnih politikov. Prvo in drugo ravnateljstvo nima nujnejšega posla, kakor to, da bi čim prej zatrlo vse, kar le količkaj diši po slovenskem. Pred kratkim so n. pr. v Celovcu zaprli nekega slovenskega župana, ker je slovensko zahteval vozni listek. (Klici: »Škandal!«) Seveda je s tem, ako se slovensko zahteva vozni listek, dokazano, da se tam govori slovensko, zato pa tudi upravičena zahteva, da bi tudi uradniki morali znati slovensko. Nemci vedo to in se boje, zato pa tudi napenjajo vse sile, da bi zadušili vsak najmanjši pojav slovenstva.
Nič boljše kakor v Beljaku pa tudi ni v Trstu. Zdaj prehaja postaja
* za postajo v nemške roke, povsod se
jam pn tem na nevarnfkt, ki preti v    ,1 _ ♦    x- '   _ _    ,     .    \.   , ..
naje Nemcem prednost, direkcija v
narodnem oziru Jesenicam, opozarjam na to,   da je Tržič   še   vedno v nemških rokah,   opozarjam na Dom- j žale, opozarjam pa tudi na to, da je j tudi v Šiški že začelo   nemštvo d vi- j gati glavo pokoncu,   da,   Nemci so j
bili celo tako nesramni, da so hoteli .. staroslavno njeno ime no svoje pre- i da s5, cim naj.yPC ™slh ljndl Vt[u™ krstiti. (Ogorčeni klici!) ! nemskem^ jeziku.   S tem pa ne mi-
To novo nemško nevarnost nam 1 sIim reC1' da ra-l bl se otrok takoJ v je prinesla naša   naraščajoča   indu- j Prvi 1 obremenil ? u korn
strija. Lastniki tovaren nastavljajo I kot preddelavce rdi uradnike Nemce, i
j trstu s personalnim referatom na če-j lu širi nesramno korupcijo. Vsled te-I ga veliko trpe slovenski železniški \ uslužbenci, uradniki, še bolj pa želez-| niški delavci.
Jaz bi bil pač po vsem tem za to.
nemščine. Takrat otrok ne zmore kaj takega, pač pa se pozneje lahko uči nemščine mladenič, ko si je že pridobil osnovne pojme v drugih predmetih. Naj bi naša društva delovala na to, pri tem pa gojila narodno zavest.
Seveda, kdor misli, da bi znanje
ako bi se vsled tega protivili mogoče ustanovitvi delavnic državnih železnic v Šiški. Od takih naprav, od takih podjetij ima korist vse prebivalstvo, pridelki se lažje in boljše spravijo v denar, ljudsko blagostanja se veča, paziti in skrbeti je treba edino le za to, da take naprave ne škodujejo v narodnem oziru.
Resnica je pač, da pride v takih krajih povsod do nekega boja med priseljenimi sloji in domačini. Nikakor ni neobhodno potrebno, da bi moralo priti do takega boja. Ta boj ima
in če je le mogoče, celo navadne de- j lavce. Večinoma je navadno delav- ! >tvo seveda slovensko in je tisti, ki več dela in je slabše plačan, Slove- j nec, tisti pa. ki manj dela in je boljše ! plačan, pa Nemec. Taka nevarnost v I
narodnem oziru preti torej tudi j nemščine sedaj bogve kako koristilo "siški. *! našim ljudem v železniški službi, se
Vsekako pa bi bilo napačno sta- ! 7em moti. Ne gre tu za to, ali zna tišee, ako bi vsled tega zahtevali, da : kc^o boljše ali slabše neniški, temveč se morajo odstraniti   take naprave, i edino le za to,   ali   dotičnik voli v
j nemškem smislu, ali vzgaja svoje ! otroke v nemškem duhu, ali jih po-j šilja v nemške šole in vzgaja za Nem-j ce itd. Čudno se mi le zdi, da naši so-i cialni demokrati, ki se sicer delajo i tako zelo pravične v narodnem oziru, tu prav nič ne store, temveč celo po-I polnoma molče. In tudi šišenskih so-I eialnih demokratov sinovi polnijo j nemški oddelek ljubljanske realke, j Veliko jih tu izgubi svojo narodnost. I Veliko delavskih in tudi socialističnih staršev pa je, ki hočejo, da njihovi sinovi obdrže narodnost, in ti so svoj začetek le v umetnem hujska- j potem tisti, ki veliko trpe vsled tega. uju delavca   proti   kmetu in kmeta Socialni demokrati vidijo ravno
proti delavcu, češ da kmet hoče odi- ; tako kakor mi, kako vlačijo iz cele rati delavca, delavec pa da hoče spra- i države Nemce v službo k nam, in zaviti kmeta na beraško palico. In j to se nam zdi socialna demokracija ravno Šiška bi nam bila lahko pri- I nedosledna, če tu noče z nami nasto-mer za tako slogo med kmetskim in t piti za popolno enakopravnost Slo-delavskim slojem, ako bi se odpravili j vencev v področju beljaškega in trža-
Hementi, ki sejejo razpor med domačini in priseljenim delavstvom.
Velika naloga za tako složno delo pripada občinskemu odboru, zato j>a gorje občini, če ji stoji na čelu nazadnjaški, tesnosrčen občinski odbor, ki bi se hotel postaviti na drugačno stališče proti enemu kakor nroti drugemu sloju, ki ne bi hotel siti vsem enako pravičen!
Opetovano sem že rekel, da prejšnji občinski odbor v Spodnji ši-ki ni bil idealen, da ni vedel ceniti napredka, ki ga je napravila v zadnjem času Šiška, in da tudi ni bil kos urediti pravilno razmere med priseljenim delavstvom in domačini; bil je preveč tesnosrčen.
Tudi novi občinski odbor ne bo kos svoji nalogi. Sestavljen je tako, la pravzaprav nihče ne ve, pri čem
škega železniškega ravnateljstva! (Odobravanje!)
Glede na splošni politični položaj pripominja govornik, da so sicer res teški časi, ali vsekako mora priti j do slovanske zinage. Predgovornik 1 dr. Tavčar je omenil dve točk"' ki naj j bi vodili naše poslance pri njihovem j delovanju, jaz naj pa omenim še tret-i je načelo.
Mi popolnoma privoščimo na-} šim klerikalcem, da dobe svojega mi-i nistra. Pri vsem imamo le en pogoj: j da ho pravičen vsem enako, da ne bo \ zlorabljal svojega mesta v strankine namene, da ni strankarski, temveč slovenski narodni minister! (Živahno pritrjevanje!) Ako ne bi bil tak, je boljše, da ga ni, kajti sicer hi bil večen prepir med nami radi njega in
je. Vlečejo na štiri strani in imajo le j vrr* ni nam škodoval, kakor pa kori-nekaj skupnega,   namreč   sovraštvo ! stil- Pri vsem tem bi nam pa vedno
,>roti narodno - napredni stranki.
Tak odbor pač ni sposoben za to, .ta bi uredil tako težavne razmere, kakoršne vladajo v tako napredujoči občini, kakor je Spodnja Šiška. V lem občinskem odboru nobena stranka nima večine in je že vsled tega pričakovati, da mora kaj takega razpasti. Nemci vlečejo na svojo stran, klerikalci nimajo dosti moči, za to čast Šiški v tem oziru, potem so socialni demokrati, ki jih podni rajo, na jih bodo itak morali zapustiti, nekaj na je takih, ki sploh ne vedo, kaj co. Če sreča klerikalca, ie klerikalec, če naprednjaka, naprednjak, če na ^oeialnecn demokrata, pa socialni demokrat. Tako pisani občinski odbor nač res ne more uspešno voditi občine v tako težavnih razmerah, kakršne ravno vladaio v Šiški.
Občinski odbor mora biti povsod, pred vsem Pa v taki občini vsem enako pravičen, napram kmetu-pro-dneentu in napram konsumentn, tak pa mora hiti tudi proti obrtnemu stanu, ki je tukaj v sredi med kmetom in delavcem.  Jaz  kot navaden
govorili: saj imate svojega ministra, saj imate svojega moža v kronskem svetu, a kaj bi nam li to koristilo, če bi ta minister podpiral edino le želje svoje stranke, ako bi predlagal in priporoča] le take stvari, ki bi bile v korist edinole njegovi stranki in prepojene s sovraštvom proti slovenskim naprednjakom. Če nam ne za-jamčijo, da ne bo tako, poteza je boljše, da nimamo svojega ministra, potem ga ni treba! (Klic: »16 procentov ne potrebujemo!«)
Narodno - napredna stranka napreduje. V zadnjem času se je vršil zelo važen sestanek odposlancev na-prednjakov iz vseh slovenskih dežel in na tem sestanku se je sklenilo skupno delovanje v dosego skupnega smotra po skupnem programu s skupnimi sredstvi. Sicer ostanejo v posameznih deželah stranke samostojne, a imele bodo veliko večjo moč, ker pripadajo skupni organizaciji in stoji za njimi skupna organizacija. Meseca januarja se bo potem vršil velik shod v Ljubljani, na katerem se bodo sešli naprednjaki iz
vseh slovanskih dežel in so bo ustanovil skupen program, v katerem bo odločno poudarjana slovenska napredna struja, po katerem nikakor ne bomo dopustili, da bi se šopiril po naših deželah klerikalizem, in bomo vporabili vse svoje moči, da ugonobimo, da izženemo iz naših dežel to prisiljeno nemštvo! (Živahno odobravanje!)
Ker se nato nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik gosp. S e i d e 1 shod z zahvalo poročevalcema na njunih izbornih poročilih in poslušalcem na obilni udeležbi.
Državni zbor.
Konferenca klubovih načelnikov.
Dunaj, 6. deeembra. Predsednik poslanske zbornice dr. Pattai je sklical načelnike posamnih klubov v četrtek na konferenco, na kateri se bo sklepalo o kandidaturi za predsedniško mesto v narodnostnem odseku in v takozvanem ogrskem odboru ter o nadaljnem delavnem programu tekočega zasedanja. V vladnih krogih so mnenja, da se bodo do četrtka nasprotstva med Slovani in Nemci že toliko izgladila, da bo ta konferenca končala s popolnim vspehom. Pogajanja aaed Slovani in Nemei.
Dunaj, 6. decembra. V parlamentu so se danes sestali voditelji slovanskih in nemških strank ter se neobvezno razgovarjali o političnem položaju. Kasnej« so nemški voditelji imeli zaupno konfareneo, dočim so istočasno voditelji »Slovanske Enote« konferirali % načelnikom »Poljske ljudske stranke«, Janom Stapin-skim. Popeldne so imeli zastopniki »Slovanske Enote« posvetovanje s predsedstvom »Poljskega kluba«. V poslanskih krogih govore, da so načelniki nemških strank že v soboto obvestili predsedstvo »Poljskega kluba« o svojih sklepih s prošnjo, naj bi še v prihodnje posredovali med strankami ter se sporazumeli s »Slovansko Enoto« glede termina za skupno sejo »Slovanske Enote« z nemškimi strankami. »Poljski klub« je te želje uvaževal ter sklical v torek skupno posvetovanje zastopnikov nemških in slovanskih strank. Tega posvetovanja se udeleži tudi predsedstvo »Poljskega kluba«. Zatrjuje se. da bo na tej seji predsednik »Poljskega kluba«, dr. Glombinski, stavil nove posredovalne predloge, o katerih se je že posvetoval tako s slovanskimi, kakor tudi z nemškimi voditelji.
Gospodstvo § 14.
L v o v, (?. decembra. Poljski listi sodijo o parlamentarnem položaju skrajno pesimistično. »Dziennik Polski« piše med drugim: »Jasno je, da so merodajni krogi proti rekonstrukciji kabineta in da vsled tega tudi ne bo prišlo do rekonstrukcije. Toliko kakor gotovo je, da bo parlament že prihodnji teden šel na počitnice in da bo potem na vsi črti zavladal $ 14.« — V istem smislu pišeta tudi »Gazeta Narodowa«, ki med drugim tudi naglasa, da ni izključeno, da bi se vlada ne odločila za razpust poslanske zbornice in za razpis novih volitev.
Izločitev zunanje politike.
Dunaj, 6. decembra. Predsednik »Poljskega kluba«, dr. Glombinski, je imel danes opoldne konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom. Poročal mu je o rarpoloženjn med slovansko opozicijo in se je dotaknil tudi vesti, da se nameravajo spravljati v zvezo zunanja vprašanja s položajem v parlamentu. Ministrski predsednik baron Bienerth je izjavil, da stoji vlada na stališču, da se morajo strogo izločiti vprašanja, ki se tičejo zunanje državne politike, iz vseh pogajanj med st rankami.
Spor med češko klerikalno stranko.
Praga, 6. decembra. »Venkov« javlja, da je deželno sodišče v Pragi poslalo poslanski zbornici vlogo, v kateri zahteva izročitev češkega klerikalnega poslanca Vaclava Mvsli-veea radi razžaljenja Veličanstva. Dejstvo, da je Mvslivec res zakrivil ta zločin, je v krogih klerikalnih poslancev vzbudilo veliko ogorčenje. Poslanec grof Jaroslav Thun, ki je v sorodu s prestolonaslednikom, je izjavil, da ne more več ostati v istem klubu s poslancem, ki je -zakrivil zločin razžal jenja Veličanstva. Grof Thun baje zahteva, da se Mvsliveea izključi iz kluba, ker bi bil sicer on primoran izstopiti in odložiti svoj mandat.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 6. decembra, Ministrski predsednik dr. Wekerle je imel danes s predsednikom poslanske zbornice dr. Galom konferenco, ki je veljala vprašanju, kdaj bi kazalo zbornico sklicati na kratko izredno zasedanje v svrho rešitve indemni-tetns predlogo. Zbornica pa se skliče
samo v smeajfu, ako ostane stara vlada še vedno na krmilu. Splošno pa se sodi, da bo vladar najkasneje sredi deeembra sprejel demisijo Wekerlo-vega kabineta. Te dni bo imel ministrski svet sejo, na kateri bo formuliral predloge, ki jih bo stavil vladarju v svoji avdijenci prihodnji četrtek. V dobro poučenih krogih so mnenja, da bo v tej avdijenci padla odločitev.
Kossnth proti Avstriji.
Budimpešta, 6. decembra. Minister Kossuth se je napram uredniku lista »Pesti Naplo«, o Avstrijcih izrazil tako - le: »Kaj pa hočejo ti Avstrijci? Misel na silno cesarstvo jim je zmedla glave. Doma ne morejo ukrotiti niti najmanjšega narodiča, proti nam pa hočejo postopati z največjo silo. Toda Ogrska ni ugoden predmet za takšne poizkuse. Če smo popustljivi in potrpežljivi, nas tišče ob tla, ako pa nastopimo proti njim, smo pa uporniki. Naše pravične zahteve hočejo izpolniti na ta način, kakor očem, ki hoče svojega 20ietne-ga pastrka utakniti v obleko šestletnega dečaka.«
Balkanska zveza in Turčija.
Carigrad, 6. decembra. »Sab-bah« dementuje vesti, da bi bila Turčija povabljena, naj pristopi balkanski zvezi. List pravi nadalje: Ako bi Turčija tudi dobila povabilo, naj se pridruži balkanski zvezi, bi brez na-daljnega pomišljanja odgovorila, da ne nvideva potrebe takšne zveze. Turčija bi bila pripravljena vstopiti v balkansko zvezo samo v slučaju, da bi se preje pogodila z vsemi drugimi državami.
Somišljeniki! Naprednjaki I
Odiiof „Uno političnega in izB&ra2evslneca društva za Rolizejskl okraj"
vabi vas
na
ki bode
v soboto, 11. t. m. ob 8. zvečer
v vrtnem salonu restavracijo „pri Leva14
na Marije Terezije cesti štev. 16.
Dnevni red:
a) Poročilo o deželnozborskem zasedanju in političnem položaju. Poroča det. poslanec in odbornik dr. Ivan Tavčar.
b) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. Fran Novak.
Narodno-napredni volilci v Kolizej-skem okraju vsi brez izjeme na ta važni shod!
ODBOR.
Dnevne vesti.
H* »Prilizo vanje nemškutarjem«. Pod tem naslovom smo priobčili notico, v kateri je bilo povedano, da je višjesodni svetnik g. Julij Polee na uradni poli za označenje svojega stanovanja rabil neveljavno nemško ulično imenovanje, dočim je sodni predsednik g. Levičnik rabil slovensko imenovanje. Gospod višjesodni svetnik Polec je na to odpovedal na-ročbo na naš list. Bodi gospodu višje-sodnemu svetniku povedano, da nam tako »kaznovanje« našega lista prav nič ne imponira. >vSlovenski Narod« je naroden list in bo svoje narodne dolžnosti .vedno izpolnjeval, ne glede na to, če je kdo naročnik lista ali ne. S tem, da je kdo naročen na naš list, še ni dobil zagotovila, da bo smel grešiti proti narodnim dolžnostim in s slabimi zgledi korumpirati sodni naraščaj.
4* Komisija za revizijo belokranjske trase je zopet sklicana in pojde že v nekaj dneh na lice mesta. Zdi se, da ima vlada poseben dar, da ctori vse, kar je najmanj praktično. Že prvo komisijo 1. 1908. je sklicala v takem času, ko ni bilo nič videti, ko je bilo torej komisijskim članom izpolnjevanje njihove naloge silno otežkočeno. In letos je vlada zopet tako modro ukrenila, da je sklicala komisijo v zimi, v Času, ko se nič ne vidi in je silno težko premotriti krajevne razmere in teren. Če potem še nvažujemo, da je od razpisa komisi-jonelnega ogleda pa do ogleda same-era komaj kakih 10 dni časa, in da se v tako kratkem času komisijski člani pač le jako težko o vseli razmerah do dobra informirajo, potem pač zasluži deželna vlada, da se ji čestita na njenem izdatnem pomanjkanju smisla in razuma za praktične potrebe.
+ Češki klerikalci t stiski. Na poslansko zbornico je prišlo od nekega češkega sodišča zahtevanje, naj dovoli sodno postopanje proti češke-mn klerikalnemu poslancu Mvsliveu zaradi — žaljenja Veličanstva. Seveda je to češkim klerikalcem skrajno neprijetno, saj se delajo vedno kakor bi imeli   patent na lojalnost.
Stiska čeških klerikalcev 3« tonite večja, ker je član njihovega kluba« grof Jaroslav Thun, ki je svak prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in ki sedaj zahteva, da mora klub čeških klerikalcev poslanca Mvslivca izključiti, sicer da odloži svoj mandat.
+ K nedeljskim dogodkom * Trstu. »Piccolo« je ves iz sebe radi nedeljskih dogodkov v Trstu. Sicer skuša, kolikor se pač da, dati slovenskim demonstracijam manjši pomen* vendar pa vse dogodke in demonstracije po mestu čisto natanko popisuje. Naravnost se je pa čuditi, da ja takrat videl »Piccolo« na tržaški ulici naenkrat kar 1200 demonstrantov, medtem ko jih dosedaj ob enakih prilikah nikdar ni naštel čez — 200! »Piccolo« nadalje zelo milo joka in se huduje na tržaško »Edinost«, ker v nedeljo ni naznanila, da je shod prepovedan, kakor je to storil on — »Piccolo«. Bil je tako vnet, da je celo posnel po »Edinosti« ves poziv na tržaške Slovence, ki naj se vdelež« shoda, ki se ima vršiti v protest proti krivicam, ki se gode Slovencem na šolskem polju. Nas res prav veseli, da »Piccolovi« uredniki že tako dobro slovenski razumejo! Časi se spreminjajo. — Italijanski lopov, ki je v svojem fanatizmu na Corsnem trgu streljal na Slovence in dva ranil, se kliče Peter Magrini, doma iz Poreča in uslužben baje pri »Piccolu«. Na policijskem ravnateljstvu so našli pri njem 15 Oberdankovih svetinj, bokser in stilet. Revolver je bil vr-orel od sebe pa so ga našli na ulici. Policija je uvedla preiskavo tudi na njegovem stanovanju in našla tudi tam raznega   moril nega   orožja in
— Oberdankovo sliko. Kakor smo že poročali, bil je ta lopov od Slovencor na licu mesta za svojo nesramno predrznost neznansko tepen. Lopov je oddan deželnemu kazenskemu sodišču. Od dveh Slovencev je eden in ^icer neki 221etni mladenič Mare teško ranjen s krogi jo v stegno. Nahaja se v mestni bolnišnici. Enega je krogi ja neznatno poškodovala na roki, rano so mu obvezali na zdravniški postaji. Ranjenih je bilo še par drugih Italijanov, ki so le preveč žalili Slovence in dobili zato primerne
— batine. V splošnem je nedeljska slovenska manifestacija in demonstracija napravila na Italijane tak utis, da so vsi zbegani.
+   Organizacija Slovencev na RekL V soboto, 4. t. m. vršil 6e je zaupni sestanek   reških   in sušaških Slovencev   v hotelu Continental na Sušaku. Udeležba je bila zelo dobra. Posvetovanje,   ki se je razvilo prav živahno,   je veljalo ustanovitvi slovenskega društva.   Ker društvo kot tako še ne more obstajati, dokler ne odobri vlada predloženih pravil, s* je izvolil pripravljalni odbor, sesto-ječ iz 8 članov, katerim se je nadela naloga, da spravijo vso stvar v pravi tir in da pokličejo   novo društvo čim preje v življenje. Pripravljalni odbor ima svoja   zaupna posvetovanja vsako   soboto ob 9. zvečer v hotelu Continental na Sušaku. Opozarjamo vse Slovence, ki se niso udeležili zadnjega sestanka, da lahko pridejo vsako soboto na odborove soje in da so tam dobro došli. Da je bila organizacija   Slovencev   na Reki že skrajno potrebna in nujna, je razvidno že is mnogoštevilne   udeležbe na zadnjem sestanku ter iz velikega navdušenja, ki je nastalo v vseh slojih, čim se je razširila vest,   da se snuje slovensko društvo. Vsak dan se prijavljajo ljudje kar trumoma pri članih novoizvoljenega   odbora in zatrjujejo,   da teško čakajo ustanovitve. Slovenci se že od pamtiveka naseljujejo na Reki. Veliko tisoč nas živi na Reki,   a smo brez vsakega upliva in tako se polagoma   izgublja vsak posameznik v morj.i   tujinstva. Novo društvo pa hoče   dati   zasloni bo na^ šim ljudem,   jih   spraviti pod svoje okrilje in jim ustvariti tu ob nekdaj naši Adriji   varno zavetišče in prijetno domovino.   Na ustanovitvi novega društva   ne   veselimo se samo mi, veseliti se mora   vsa naša domovina, od katere pričakujemo moralne pomoči. H koncu naj naštejem še imena Članov pripravljalnega odbora: Kralj, posestnik in trgovec; Primožič,   mizarski mojster: Šiškovič, trerovec; Chladek,   bančni uradnik; Resch, hotelir; Hrast, jurist; Sorta, posestnik   in tovarnar;   Majcen, trgovec.   Imena gg. odbornikov so sama porok, da bodo velevažno naloaro. ki so jo sprejeli, vestno in temeljito rešili in da bomo kmalu dobili nova postojanko.
-j- Nemško - klerikalna nadležnost. Župnik J. Gtibser v Altstettenu pri Curihu v Švici in knrski škof, ki ga priporoča, sta res preplavila vso slovensko domovino s svojimi bera-škimi pismi in zanikrnimi razglednicami. Od vseh strani nam pošiljajo ljudje ta pisma in vse je ogorčeno nad toliko nesramnostjo. Ogorčenje je toliko bolj opravičeno, ker je Švica ena najbogatejših dežela na svetu in imajo Švicarji toliko katoliških milijonarjev, da bi igraje lahko zložili denar za deset cerkva. Pa ti Svi«
carji bo praktični ljudje, m raje ob drže svoj denar v žepu, in puste druge, bolj neumne ljudi, da jim plačajo njih cerkve. Najbrž so ti švicarski prebrisanci slišali, da Slovenci kar brenče samega klerikalizma pa hočejo slabost izkoristiti. Neumnež je pač vedno tista žrtev, ki mora plačevati potrebe in zabave prekanjencev. Župnik Gubser in njegov škof pa se v svojih pismih tudi lažeta. Pišeta namreč, da v Švici država ne dovoli nabiranja za cerkve. Prepričali pa smo se, da to ni res. Prepovedano je nabiranje v Švici ravno tako kakor v Avstriji, namreč, nabiranje brez oblastvenega dovoljenja, a ee je kje kaka cerkev potrebna dovoli država nabiranje brez težav Zakaj pa župnik Gubser in Kurski škof ne prosita lega dovoljenja? Vidi se, kakor da se gre za prav umazano špekulacijo in zato svarimo še enkrat, naj ljudje župniku Gubserju nič več ne verjamejo, kakor tistim španskim sleparjem, ki so »šace« ponjali na prodaj.
-j- Iz srednješolske službe. Učiteljski kandidat g. Ivan Knailič je dodeljen v poučevanje na državni realki v Idriji.
+ Iz Ijudskošolske službe. Mesto na dopustu se nahajajočega učitelja Avgusta Kleca je imenovana za suplentinjo na deški nemški šoli v Ljubljani Vida Kebler. — Za potovalno učiteljico za ženska ročna dela je imenovana učiteljica Terezija Košir in sicer za šole v Velikih Laščah, v Turjaku, Robu, Vel. Poljanah, v Sv. Gregorju in na Gori.
— Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se poje tretjič (za par) opera »Hoffmannove pripovedke«. — V četrtek se poje opera »Nižina : (drugič za nepar - abonente). — V nedeljo popoldne bo predstava za otroke, v nedeljo zvečer pa narodna igra .s petjem »Rokovnjači«.
— Javno predavanje »Splošnega ženskega društva«, na katerem bo govoril g. prof. Milan Pajk o temi »Ženske v Napoleonovi rodovini«, se vrši v petek 10. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« (ne v sredo, kakor smo sinoči pomotoma poročali).
- Aprobirani je šolska knjiga: Brinar Jožef. Zgodovina za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom. Cena mehko vezani knjigi 1 K 70 v. trdo vezani 2 K 20 v.
— Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje na zabavni večer, ki bode danes zvečer v gostilni br. Fran Kavčiča na Privozu »Prulah).
— Pevski večer »Slavca«, kateri se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma< ima naslednji spored: 1. V. Sestak: »Prosvetom k ^lohodic: zbor (hrvatski) 2. a) K. Mašek: »Pri /ibelic: b) Nejsi, nejsi. jak jsi se delala^ Jćeška narodna) : osmerospe-va; «. F. S. Vilhar: »Mornar«; bari-tonsamospev > spremljevanjem klavirja; 4. Kravjedolinski nočni čuvaj »Cimbara«, komičen solona^top s kupleti. 5. a) H. ipavec: »Ilirija oživljena«, b) A. Hajdrih: »V tihi noči«: čveterospeva. b) II. Ipavec: »Slovanska pesem«; zbor s tenor in bariton-sainospevom. Med posameznimi točkami sodeluj'- na klavirju iz prijaznosti g. Oskar Adamič. Po končanem sporedu prosta zabava. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstop prost.
— Plesna šola \. D. O. pod vod Btvom konees. plesnega učitelja g. E. J\ o z m a o se vrši tudi jutri, na praznik in sicer cd 3. do 8. ure popoldne na kar posebno opozarjamo vse člane in obiskovalce šole, kakor tudi cenj. gospodične. Pouk se vrši v »Merkurjevi« dvorani v .Narodnem domu«, pritličje, levo. Pristop ima > sakdo!
Odbor društva e. kr. davčnih #uradnikov za Kranjsko je sklenil v svoji seji z ozirom na dopis: »Davčni uradniki in linaneno ravnateljstvo v Ljubljani« v »Slov Narodu« z dne 27. novembra 1909, št. 273, sledeče: ; Društvo e strinja z označenim dopisom, ker se je odbor na najmero-dajne.išem mestu iz aktov prepričal, da ni bilo možno ravnati finančnemu ravnateljstvu drugače, kakor je ravnalo. Poživlja pa svoje stanovske tovariše, da se v osebnih in materijal-ii i h zadevah obračajo na društvo, ki bo imelo t orli pogum in voljo navzgor zastopati interese uradnišlvn, kar gotovo oeč izda kot dopisi, ki bi škodovali ugledu celokupnosti.« — V Ljubljani, dne 5. decembra 1909. Lil leg, t. č. predsednik; T o m e c , t. č. tajnik.
— Pasja nadiega v Ljubljani in naš magistrat. Z vso opravičenostjo se je pričelo sedaj zabavljati proti pasji zalegi v našem mestu. Vaš včerajšnji gospod dopisnik se pritožuje, kakšno nadlego da delajo psi na ljubljanskem trgu, kjer se jih vsako jutro 7] a bere cele jate, ki se pojajo okolo mesarjev ter neovirano onesnažajo razna živila. Gospod dopisnik meni, »la če so posestniki dotičnih psov tako brezobzirni, da jih pustijo prosto pojati se po trgu in da jih nič ne strašijo, naj bi pa magistrat v tem oziru red napravil.   No, gospod do-
pisnik pae premalo pozna nagnjenost in ljubezen takih pasjih gospodarjev do svojih kužkov. Pri takih je že grozna zamera, če se njihove mrcine samo grdo pogleda, ali nanje zagodr-nja, kaj še, da bi se jih spodilo ali celo vdarilo. Takim brezobzirnežem, naj si pa bodo imenitni gospodje, ali navadni ljudje, še posebno veselje dela, če se njihovi psi v mimoidoče, zlasti v otroke zaganjajo, trotoarje, veže in tudi pred št aru nam i izpostavljene predmete onesnažijo in če se s psieaini po cestah igrajo. Res grdo je že, koliko te pasje zalege se sedaj po Ljubljani klati in po stanovanjih redi! Ali bi se ne moglo one posestnike, ki imajo pse le za zabavo in za luksus, primerno obdačitit Na Francoskem znaša da\ek za take pse 20 kron, tu pa le 4 K na leto. S takim povišanjem pasjega davka v mestih, bi se število ničvrednih in nadležnih psov zmanjšalo, nasprotno pa bi se dohodki znatno zvekšali.
Cuki pri I). M. v Polji so minolo nedeljo priredili predstavo igTe »Mlinar in njegova hči«. Igrali so to žaloigro tako, da se je vse smejalo.
Umrl je v ponedeljek ponoči po daljšem bolehanjn sodni svetnik Rajmuiid Doležalek v Trebnjem v starosti 55 let.
»Sokol« v Krškem priredi dne 16. januarja 1910 plesni venček I vojaško godbo. Druga društva naj se blagovolijo ozirati na to prireditev.
Iz Borovnice. Pretečeno nedeljo lovili so lovci g. Galeta v revirju Greda in ustrelili ob jako neugod nem vremenu in premočeni do kože 12 srn in enega divjega — lovca, ki je prišel istočasno z domačimi lovci in lovil na svojo pest. Ko je hotel ta predrzni tat popihati in odnesli uplenjenega zajca na svoj dom in si privoščiti, ker je bila baš nedelja, kaj boljšega za kosilee, opazi ga lovski čuvaj »Jakeev sin«, energičen in strog* lovec, pomeri za bežečim in zajca nosečim in ustreli. Tat dobro zadet obleži mrtev in poleg njega zajček. Opoldan pri ognju so lovci natančno preiskali mrtvega tatu, a niso pri njem našli nobenih dokumentov: le toliko se je dalo konstatirati, da je bil nepoboljšljiv lovski tat iz navade, ki je v raznih revirjih gotovo že mnogo škode učinil na divjačini. Tudi Jakeev sin, ki je ustrelil tega taiu. se še prosto giblje in splošno se sodi. da bo zaradi tega svojega čina Popolnoma oproščen. Olajšavno za Jak. sina je nekaj dejstvo, da je streljal v preveliki razburjenosti službeni gorečnosti, najboljši dokaz njegove nekrivde je pa ta, da je bil ustreljeni lovski tat navaden — lisjak.
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Brdu je imela dne 5. t. m. svoj letui občni zbor v Lukovici pri »Slaparju«. Zborovale! so soglasno izvolili stari odbor, v katerem so: c. kr. notar Janko Rabne kot prvosednik, nadučitelj Jakob Slapar kot blagajnik, njega namestnica gdč. učiteljica Minka Gantar jeva in sodni oficijal Ivan Hra-t kot tajnik. Izvoljeni so seveda izvolitev z veseljem prevzeli in obljubili, da bodo še v pridneje delovali kot prejšnje leto. Tudi kaka veselica bi se lahko priredila prihodnje leto!
Prva pomočnica v steklarski obrti je gdč. Marija Tomšič V/. Volčjega potoka pri Kamniku, us] /,bena pri ljubljanski tvrdki Julij Klein. Včeraj je napravila tozadevno skušnjo z izvrstnim uspehom.
Umrla je dne 5. t. m. v Kropi na Gorenjskem v 78. letu svoje starosti gospa Jedert Jelene roj. Urh, c. kr. poštarja vdova. Bodi ji ohranjen biag spomin!
»Slovensko bralno društvo v Železnikih« priredi dne 8. t. in. v salonu $r. G. Thalerja javno predavaj l.je. Predaval bo g. Adolf Ribni-kar iz Ljubljane. Predmet: »Kako se ljudje po velikih mestih izobražujejo.« Po predavanju je zabavni ve-čer z igro, petjem itd. Vse člane in prijatelje društva ter sploh vse somišljenike vabimo k obilni udeležbi. Pa tudi nesomišljenike vabimo, da pridejo k predavanju, da se s tem prepričajo kaj je namen društva. Torej na svidenje!
V obrambo resnice. Iz Javorni-ka nam pišejo: Te dni je prinesel »Slovenec« notico, v kateri se napada g. paznika M. G., češ, da vsiljuje ljudem Slov. Narod«, da širi med ljudstvom škofovo brošuro in da po gostilnah govori klafarsko. Resnici na ljubo moramo izjaviti, da je vse, kar je navedeno v dotični notici, zlobno zlagano. G. M. G. nikomur ne vsiljuje »Naroda« in ga tudi nikomur ne ilaje čitati. Ce pa kdo k njemu pride in ga prosi, da mu posodi kako številko toga lista, seveda iz vljudnosti rad prošnji vstreže, kar pa gotovo ni nobeno hudodelstvo. Kar »Slovenec« nadalje piše, da g. G. ponuja škofovo brošuro, da hodi po njivah okrog ljudi in da govri po gostlinah kla-farski, vse to je od kraja do konca-zlagano. Poznamo g. O. kot skrajno vestnega in natančnega moža v izpolnjevanju svojih ddolžnosti, sato vemo, da nima niti časa niti volje,
da bi hodil po njivah okrog ljudi in posedal po gostilnah. Ce si pa po na-pornem dnevnem delu privošči sem-tertja Čašo vina, mu ne more pač nihče tega zameriti. Sploh je g. G. pri nas znan kot vse skozi pošten in dostojen človek, ki ga vsi — bodisi klerikalci ali liberalci spoštujejo in radi imajo. Samo eden je med nami, ki g. G. ne more trpeti in to je žal njegov stanovski tovariš. Ta je nemara g. G.-u zavidljiv, da ga vse spoštuje in ima rado, zado ga z lažmi in zlobnimi obrekovanji skuša očrniti v Ljubljani, da bi mu tako izpodkopal stališče in mu zagrenil službo. Toda zapomni si naj tu gospod, da je poštenost še vedno zmagala zlobo.
Umor na Begunšici. Današnja »Tagespost« priobčuje o tajinstvenem uinoru na Begunšici dolgovezno poročilo iz Ljubljane, ki se mu na prvi hip vidi, da je poteklo iz vira, ki mu je ležeče na tem, da opere vsake krivde barona Friderika Borna iu njegovega lovca Eisenpassa. »Tagespoštiu« poročevalec piše med drugim: »Dne 24. septembra sta baron Bonova lov ea Steftl in Eisenpass slišala strel, ki je padel v lovišču barona Borna v približni visočini 2060 m na Begunšici. S pomočjo daljnogledov sta preiskala teren ter zapazila na Begunšici štiri moške postave; dva izmed njih sta stala na grebenu, dva pa nekolko nižje pod njima. Prva dva sta imela plašče in puške, druga dva pa sta bila neoborožena in brez ogr-taeev. Ker se je že mračilo, nista lovca mogla misliti na zasledovanje, zato sta se napotila v dolino domov k Sv. Ani pod Ljubeljem. Drugi dan je lovec Steffel poročal o stvari svojemu gospodarju, ne pa svojemu neposrednemu predstojniku oskrbniku Er-kenzingerju. Lovec Eisenpass se je na vse zgodaj napotil zopet na Be-gunšico. Ob zori je prišel na takozvani PrevaJjski stan, kjer je opazil ne daleč od sebe družbo lovskih tatov, ki sta jo s Stefflom opazovala že prejšnji večer. Eisenpass se je skušal priplaziti k tatovom, kar je bilo teaia težavnejše, ker je postajal pes, ki ga je imel na vrvi, že nemiren. Vendar se mu je posrečilo priti v bližino družbe. Ko so ga lovski tatovi opazili, so trije izmed njih pobegnili, četrti pa je pomeril puško proti njemu. Bliskoma je tudi lovec vzel svojo puško v roke, da bi se pripravil za o-branibo. Pri tein s^ je puškin petelin zapletel v vrv, na kateri je imel privezanega psa, in puška je počila. Lovski tat je sedaj tudi jel bežati, a lovec je ustrelil še enkrat, da bi bežeče-ga — ostrašil. Lovec je zasledoval begunca, ki je nosil črno brado, dokler ni v nekem jarku mahoma izginil. Med bogom se je mož obrnil in zaklical: »Ne strel jr.jte!« Lovec Eisenpass je o tem dogodku poročal koncem septembra v svojem mesečnem raportu. Ti dogrodki so bili že pozabljeni. Dne 22. novembra pa je prišel orožniški stražmešter iz Begunj k baron Bornovemu oskrbniku ter naznanil, da pogrešajo kmetske-ga fanta Jakoba Rožiča že od 24. septembra. Tega dne se je napotil v družbi pravnikov Klemenčiča iu Sinka ter oskrbnika Vilfanove koče Pogačarja na Besrunšico, a se ni od tamkaj nič več vrnil. Njegovi trije tov«;riši, ki so biti zaslišani, so izpovedali, da je Rožiča ustrelil eden izmed lovcev. Oskrbnik Erkenzinger se je s strazmeštrom in dvema orožnikoma napotil k lovcu Eisenpassu, ki je na to na doigo in široko pripovedoval o dogodim na Begunšici. Pri tem je stražmešter osorno nanj zakričal: »Ce mi poveste, kje je mrtvec. Vas pustim tu, sicer Vas vzamem sabo.« Eisenpass je odgovoril: »Menda me vendar ne boste silili, da bi lagal. Jaz ne vem ničesar o mrtvecu.« Na to so lovca aretirali ter ga izročili okrajnemu sodišču v Radovljici. Preiskava je poverjena sodniku dr. Jan-kotu Polcu. Dne 28. novembra je bil lokalni ogled na Begunšici, pri katerem sta bila navzoča tudi Eisenpass in Šink. Tu so našli Rožičevo mrtvo truplo, ležeče v snežnem zametu. Truplo so zavili v prte in. je prenesli v Begunje. Med lokalnim ogledom je Eisenpass rekel oskrbniku Erkenzin-gerju: »G. oskrbnik, mož. ki stoji poleg vas, je lovski tat.« Bil je to Šink. Lokalni ogled ni spravil na dan nobenih podatkov (!?!) o vzrokih Rožičeve smrti. Da bi bil žrtev lovče-ve krogle, se pač ne more domnevati, kpr bi sicer njegovi slovenski tovariši (Iz le fraze se že vidi — nemško konsko kopito! Opom. uredn.) niti hip ne pomišljali, da bi lovca takoj ne ovadili. Preie bi se lahko domnevalo, da se je Rožič na begu ponesrečil aH pa da je bil po naključju zadet od Sinkove ali Klemen čičeve krogle (!?!), zakaj ta dva sta bila tista, ki sta nosila puške. Ne motimo se, ako trdimo, da Šink in Klemenčič vesta za pravi vzrok Rožičeve smrti, a nečeta o tem izpovedati, da bi ne prišla v preiskav« radi lovske tatvine.« Iz tega zlobno zavitega poročila je razvidno, da bi dopisnik, v katerega ozadju stoji brez dvoma baron Born, rad stvar zavil tako, kakor da bi bil lovec Ei sen nase popolnoma nedolžen, krivec pa bi bil edino ju-
risi feink ali pa njegov tovariš. To je razvdno zlasti iz dejstva, da dopisnik docela zamolči veleznacilno podrobnost, da je komisija pač našla Rožičevo truplo, toda brez glave, ki je bila nesrečniku brez dvoma kasneje odrezana. In kdo jo je odrezal? Gotovo tisti, v čegar interesu je bilo, da bi se ne dalo dokazati, da je bil Rožič ustreljen in sicer od zadaj. Dopisnik pa je tudi previdno zamolčal še drugo značilno okolnost, da je lovec Eisenpass skušal speljati, komisijo na kraj, kjer bi Rožičevega trupla ne mogla najti. Eisenpass je torej hotel spraviti komisijo docela na napačno sled in samo okolnosti, da je sodno poverenstvo več verjelo izpovedi. Sinka, uakor Eisenpassove-mu pripovedovanju se je zahvaliti, da so našli nesrečnega Rožiča. Zakaj se je Eisenpass potem trudil speljati komisijo v napačen kraj? Očividno, ker se je čutil krivega in ker je hotel preprečiti, da bi sodišče ne dobilo v roke glavnega dokaza njegove krivde! Vsa brezmejna zlobnost »Tages-poštinega« dopisnika pa je razvidna tudi iz tega-le: V uvodu svojega dopisa izrecno priznava, da se je Eisen-passu — »po nesrečnem naključju« sprožila puška proti Rožiču in da je na to še v drugič ustrelil, baje, da bi Rožiča »vstrašil«. In dopisnik, ki tako dejstvo priznava, je potem še tako impertinentno drzen, da si upa li-cemersko naglašati, da je Eisenpass nedolžen kakor jagnje, zločinca pa sta Rožičeva prijatelja Šink in Klemenčič, o katerih nemški dopisnik med vrstami namiguje, kakor da bi bila ona umorila svojega tovariša, dasi ni niti dokazano, da bi ta dva sploh imela kako orožje! Ali ni to višek perfidnostit Ker se očividno hoče z gotove strani krivca oprati, bomo aferi posvetili vso pozornost ter skrbeli, da pride ca dan v popolni luči ne glede na to, ali bo stvar gotovim osebam prijel na ali ne.
Združenje samostojnih obrtnikov v Idriji je priredilo preteklo nedeljo popoldne v salonu gospe Stran-sove predavanje za svoje člane, in sicer je govoril deželni poslanec gosp. E. G a n g 1 o narodnem gospodarstvu. Govornik je razpravljal predvsem o važnosti obrtnega stanu ter ob splošni pozornosti in ob splošnem odobravanju zaključil uvod h glavnemu predmetu, ki bo o njem razpravljal na prihodnjem zborovanju. Predavanja se je udeležilo 50 obrtnikov iz Idrije, nekaj jih je prišlo tudi iz Spodnje Idrije. Upamo, da bo tudi prihodnje predavanje tako — ali pa še bolj — mnogobrojno obiskano. G. poslancu pa bodi hvala za zanimivo predavanje!
Belgijci pridejo! Kam pat V Idrijo! In sicer pride prihodnjo soboto v delavsko rudarsko mesto iz Ljubljane draga belgijska vojaška godba, da bo igrala gospodi v nem-škutarski kazini na čast sv. Barbari, patroni idrijskega mesta! Kadar hočejo to svetnico prav posebno počastiti, takrat mora priti godba Belgijcev! — No, Slovenci in Čehi, ki so člani idrijske kazine, bodo v soboto zvečer pač vedeli, kaj jim je storiti!
Razširjenje protestantizma. Katoliški duhovnik, o katerem smo poročali, da je predzadnjo nedeljo prestopil v Sevnici k protestantizmu, je pripadal škofiji v Spljetu.
Roparji v Gradcu. V Ljudskem vrtu so v soboto štirje postopači napadli trgovskega sotrudnika Dušica. Eden mu je z roko tiščal oči in usta, dva sta ga držala za roke, četrti mu je preiskoval žepe. Vzeli so mu 70 K, ga vrgli na tla, pošteno osu vali, nato pa zbežali. — V njenem stanovanju je napadel Josip Gneiger neko žensko, jo vrgel na tla, davil za vrat ter ji hotel odvzeti 5 K. Ker je žena ore-vec vpila, je napadalec zbežal. — V nemškem Gradcu niso ljudje nič kaj varni pred roparji.
Zdravilniški kazino v Opatiji. Že več let trajajoča prizadevanja za zgradbo zdraviliškega kazina v Opatiji, bodo končno vendar imela uspeh. Zdraviliški dom bodeta zidali občina in zraviliška komisija po načrtih stavbnega svetnika Seidla. Poslopje bo veljalo 2.200.000 K in bo obsegalo kavarniške in restavracijske prostore, igralne in bralne sobe, koncertno in plesno dvorano, gledališče in klubove sobe. Če bo istrski deželni zbor finančni načrt za to napravo pravočasno odobril, bo poslopje že v poletju 1911 dograjeno. Za povzdigo Opatije bo zdraviliški dom velikega pomena.
Elektro-Radiograf »Ideal«, Franc Jožef ova cesta št. 1, hotel pri »Malic u«, zraven pošte, ima od srede, dne 8. do petka, dne 10. decembra 1909 sledeči spored: Turin pod snegom. (Po naravi.) Beneška patricija. (Drama.) Angleški kralj v Berlinu. (Po naravi.) Služkinja ga ima rada. (Komično.) Vedno same novosti.
Prvi kinematograf »Pathe«, prej »Edison«, Dunajska cesta it 22, nasproti kavarne »Evropa«, ima od srede, dne 8. do petka, dne 10. decembra sledeči spored: Nazaj k prvi sreči. (Drama.) Kadar gre mačka po slanino, (Po naravi.) Ljubezen in ma-
ščevanje. (Urama.) jiTgatev. (f*o naravi v barvah.) Lov na opice, (Smešno.)
Za kruh goljufala je minoli mesec neka stranka pri nekem tukajšnjem pekovskem mojstru in sicer na ta način, da je napovedala, kadar je prišla v prodajalno ime stranke, katera je dala kruh peč. Tako se ji je posrečilo odnesti hleb kruha s peharom in krušnico trikrat, četrtič ji je pa mojster nastavil past, v katero se je bila ujela.
Priporočljiv gonjač. Leta 1893. v Gorenji Stranici pri Karlovcu rojeni Tomaž Čalovič je bil za gonjača pri živinskemu trgovcu Nikolaju Do-linarju. Ko sta nekoč pogrešila v Šiški tri kravice (buše), je Dolinar naročil Čaloviču da naj jih poišče, sam pa je živino znal v Kranj, kamor je pozneje dospel tudi Čalovič, a brez izgubljenih kravic. Dognalo se je pa, da je Čalovič eno kravico našel in prodal nekemu mesarju v Šiški, na kar je bil aretovan in deželnemu sodišču izročen.
Prijet suhagent. Danes je na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Nikolaj Večerin aretoval Janka Vidino iz Preloga pri Vinici, kateri je hotel odpeljati dva mladoletna izseljenca tvrdki Zvveilchenbart v Baslu, za kar bi bil seveda dobil nekaj svetlih kupnic, a mu je namera še pravočasno izpodletela. Tudi oba izseljenca je varnostni organ privedel k uradu. Zadnjo besedo bode izreklo sodišče.
Aretovan postopač. Ko je včeraj dopoldne 431etni postopač Ivan Pre-setnik, rodom iz Šrnartnega ob Savi. po Sv. Petra cesti po hišah beračil, je v neki kuhinji hotel izkoristiti priložnost in med gospodinjino odsotnostjo ukrasti z mize denarnico, v kateri sta bili dve kroni. Bil je pa še pravočasno opažen in takoj izročen policiji, ki ga je na to oddala sodišču. Presetnik je bil zaradi tatvine in po žiga že predkaznovan.
Ponočnjaki. Danes ponoči je policija prijela nekaj ponočnjakov, ki so po Poljanski cesti kalili nočni mir s petjem in vriskanjem. Eden izmeri njih se je zagrešil tudi bogokletstva.
Vtihotapec. Predvčerajšnjem ponoči se je vtihotapil v hlev na Marije Terezije cesti št. 14 nek dosedaj še neznan individij ter spečemu hlapcu Cirilu Gerjolu ukradel iz obleke do 56 kron denarja.
Nesreča. Ko je včeraj pri skladišču na južnem kolodvoru oženjeni delavec Ivan Šlezic skladal sode, ga je pri tem eden pritisnil na levo nogo ter ga k sreči le lahko telesno poškodoval. Prepeljali so ga na njegov dom in je upanje, da kmalu okrevn.
Čigav je čoln? Dne 1. t. m. je priplaval v Savo pet metrov dolg, že obrabljen čoln s črkama »J. P.«. Lastnik ga dobi nazaj pri posestniku Franu Klan dru v Dolskem št. 13.
Samomor. Vojaški pek Kčirel AH mer, o katerem smo včeraj poročali, da je bil skočil v vodo, ni utonil, marveč je prišel sedaj zopet zdrav nazaj k svojemu oddelku.
Delavsko gibanje. Včeraj se je / južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Hrvatov in Macedoncev, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Čevljarski vajenec Jurij Oblak je izgubil otročji čevelj na zadrgo. Posestniko-\a hči Frančiška Severjeva je izgubila črno denarnico z malo vsoto denarja, Ana Urekova je izgubila sivo usnjato denarnico z 32 vin. in zlat prstan. Šolska učenka Tekla Klein-ma ver jeva je našla srebrno otročjo zapestnico. Nadporočnik Aleksander Strzelba je našel usnjato denarnico in zlat prstan. Natakar Ivan Lekan je našel črno usnjato denarnico z srednjo vsoto deuarja. Mestni policijski stražnik Franc Klančičar je našel črn dežnik.
Razne stvari.
* Afera s eiankalijevinii pilu« lami. Nadporočnik Hofrichter ho danes prvič zaslišan pred vojaškim sodiščem. O uspehih preiskave se bo javnost obvestila šele, ako bo Hofrichter svojo krivdo priznal ali pa ako se izkaže njegova nedolžnost. Preiskovalna komisija je dobila v roke nova fakta, o katerih pa ne ve, da-li so za Hofrichterja razbremenilna ali ohtežilna. »Bohemia« poroča, da je imel Hofrichter, ko je bil v garniziji v nekem ogrskem mestu, ljubavno razmerje s svakinjo svojega brata v Litomeficah Ivano Am-lacher. Ko je prišel v vojno šolo, je to razmerje prekinil. Kmalu na to je Ivana umrla. Tik pred pogrebom je prišlo na njo Hofriehterjevo pismo, ki so je položili neodprto v krsto. Takrat se je govorilo, da se je deklo zastrupilo. Z ozirom na to govorico nameravajo mrtvo truplo ekshumirati in iz krste vzeti dotično pismo. V to svrho je baje že prišel v Ljuto-merice major-avditor s Dunaja na delu posebne komisije.
* Požar v Baltimoru — izmišljen. Pred dnevi so listi poročali *
L likanskem požaru v Baltimoru, ki e baje povzročil okrog; 10 milijonov ;ron škode. Sedaj se je dognalo, da bila dotična vest izmišljena. Do-ične zlagane vesti je poslal v Evro-
0 bivši dopisnik biroja Hamptou, ki a je nedavno tega ta zavod odpustil
1 službe.
* Veliko pon overjen je. »Rounost« ^roča, da so prišli v Kromerižu na jed velikanksemu poneverjenju. \«>stni blagajnik Viktorin je namreč pkom let poneveril 700.000 kron. Da w\ niso prišli na sled, je krivo to, da e več let v mestni blagajni ni bilo obene revizije.
Naprednjak!,
prispevale za liarocfni sklad!
Telefonsku in mmm
1
'2, i,
Sokolska slavnost v Graden. Gradee, 7. decembra. Vsled na-•iltva graškega neništva se napove-na   veselica slovenskega »Sokola« nr more vršiti. Dvorana je bila »So-i;oln«v zadnjem trenotku odpoveda-.a. Društvo tr]>i vsled tega mnogo •kritih   stroškov. Razburjenje ned graškimi Slovnci je veliko, zla-•:i še, ker vsled nemškega pritiska n nemških groženj ne morejo nikjer
iti dvorane. [•IonTerenca    slovanskih in nemških voditeljev. Dunaj, 7. decembra. V predsed-: i dvorani se je danes ob 11. pri-konferenca voditeljev »Slovan-Enote«    z    zastopniki nemških nk. Navzočih je bilo 17 načelni-raznih strank. Izmed Jugoslo-. >v sta bila navzoča dr. Ploj in dr. • -rorsič.     Predsedoval je načelnik ljskega   kluba« dr. Glombinski, •o v svojem otvoritvenem govoru irlašal važnost te konference ter iz-il nado. da bo ta konferenca do-Aa zaželjeni uspeh. Na to se je raz-a živahna debata, ki je trajala t .i«) r,ro. V<i govorniki so prodirali svoja načelna stališča. Kon-•I nea se bo še nadaljevala. Dan irJ.ičil dr. Glombinski v sporazu-. ministrskim predsednikom ba-»m Bienerthom.
valni   odbor   nemških strank. Cunaj. 7. decembra. Izvrševalni .-or nemških strank je imel danes oldne sejo. na kateri je razprav-o dopoldanšnji konferenci s slo--kimi voditelji.
»Poljski klub.« Dunaj, 7. decembra. Parlamen-ria    komisija    »Poljskega kluba«
danes zvečer sejo, na kateri bo ! Glombinski poročal o konferenci \ opnikov slovanskih in nemških j nk. j
Delo, ki čaka rešitve. Dunaj, 7. decembra.   Za slučaj, j -o posreči omogočiti redno delo- i >je parlamenta, bo   državni zbor I 1« tos moral   rešiti   te-le   zadeve: \ izorični in definitivni proračun, j li kontingent, pooblastilni za- j i trgovinske pogodbe, finančno re-n,   aneksijske   in delegacijske - flloge.
Proti dvojezičnosti. Praga. 7. decembra. Na interpe-jo, zakaj še vedno izdaja mestna istična pisarna dvojezične izka-. <■ odgovoril žuj)an dr. Groš, da i ti izkazi : novim letom izhajali škem in francoskem jeziku. Poštna hranilnica.
Praga, 7. decembra. Razni češki r I i so sporočili poštni hranilnici, bodo ž njo dopisovali izključno v kem jeziku. Ravnateljstvo poštne Milnice jim je na to odgovorilo, ne reflektira na dopise v slovan-m jeziku.  (Na    slovanski denar
let ameriških Poljakov v domovino. Krakov, 7. decembra. Iz A meri-je došlo obvestilo, da se udeleži -lave bitke pri Grunevaldu, kjer I. 1510. združeni Slovani potolkli ! ^ke viteze, nad 1000 ameriških Makov.
Iz Makedonije,
Solun, 7. decembra. Iz Carigrada ;ajo, da bo sultan Mohamed pri-ii jo spomlad obiskal Makedonijo. Solunu bo ostal več dni, na to pa posetil tudi Serez, Skopi je, Bitolj, itrovico in Prištino.
Skopi je, 7. decembra- Tu je vla-organizovala posebno sodišče, ki sodilo uporne četnike, ki pridejo oblast orožnikom. Za predsednika !fra sodišča je imenovan Riza hej. Skoplje, 7. decembra. Te dni so vršile med Solunom in Skopljem
JVf>jaške vaje, ki jih je vodil pruski *'pneral Goltz paša. Po končanih ma-
nerrih je Goltz paša prišel semkaj v Skoplje, kjer so ga slovesno sprejeli.
Solun, 7. decembra. Slušatelj tukajšnje pravne fakultete Srb Ilija Beravae se je poročil z vnukinjo znanega francoskega admirala Tabu-teauz, dr. Marijo Tabuteans.
Slovanski arheološki kongres.
Sofija, 7. decembra. Bolgarsko
arheološko društvo je sklenilo sklicati kongres vseh bolgarskih arheoloških društev. Ta kongres se bo vršil 1. 1910. v Šumenu. Na ta kongres bodo povabljena v prvi vrsti vsa jugoslovanska, a tudi vsa druga slovanska arheološka društva.
MeteorologKno poročilo.
e m Ki 1	Cas •pa/e-varta	Stanje barometra f mm	E m *> m	Vetrovi	Nebo
6	2 pop	7295	5«	si. svzhod	oblačit*
	0 zv	728 S	33	brezvetr.	dež
7	7. zj.	7249	70	si. szfihod	n
Srednja včerajšnja  temperatura 41«, norm. —0 4 . Padavina v 24 urah 236 mm.
Zaupala.
Tugujočim nad bridko izgubo predragega sina, nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda 4484
Mirka Zakrajška
bilo nam je v veli ko uteho sočutje, ki so nam ga v teh bridkih urah izrazili naši dra*i sorodniki, prijatelji in znanci.
Iskreno se zahvaljujemo Častiti duhovščini, si. uradništvu c. kr. sodišča in davkarije it Loia, gj. uradnikom graščine bneperk, si. učiteijstvu, si. gasil, druši. čislanim gg. pevcem za ganljive iiaiostinkc pred hišo in na pokopališču, zlasii pa še onim dragim prijateljem Usidri so prišli \z oddaljenih krajev blago pokoj nema izkazat zadnjo čast i:i nam lajšat tugapolne bolečine. Zahvaljujemo se naulje darovateljem krasnih vencev in vsem onim, ki so rajnika v tako obilnem številu spremili na zadnji poti, kakor tudi onim, ki so nam osebno pismeno ali brzojavno izrazili svoje >učjtje. Srčna hv.lav&em!
Vrhnika pri Ložu, 5. decembra 1909. Žalujoča rodbina Zakrajšek.
Eiia £*i dve elegantno I
4-:-i
s psL^Lniu: vhodom, se išče,a.
Ponudbe pod „K. N. 20'j poštno ležeče, glavna pošta, LJubljana*
Preklic.
Jaz Ivan L#f ar s tem preklieu-em, da je vse. kar sem govoril o g. ŠMU« ETMtetaf restavraterju na hotelu »Pošta« as Jeonaicah, neresnično.
Jesenice, 24. novembra 1909.
4*i Ivan Logar.
JtanouoBle
s  3 sobami,  kabinetom, kuhinjo in pritiklinami ae odda s 1» febrnar-lom ¥ 9p. Sliki, Franca Josipa ooata it 107. 44&0
Vpraša se ravno tam v I. a^dstr.
Sprejmeta se spreten
etailist
boljša znoč, ia
učenec ali praktikant
pri tvrdki J. Perdan v LJubljani.
št. 222S
4430
Dobava
govejega ali telečjega mesa
/a
m   bolne  prlslllonCO V
se vsled  u*aaa detein^ga
L? ubij ar, i
oubora z dae 7. decembra 1909 sao?lč razpise.
Poaudhc je vložiti eie 14. de« cembra 1009 v piaami raTsatell" stva *\e& p^iailsae delavnica.
Ponudbeni pogoji so r^vBetaai na vpogled.
V prometnem kraju na Gorenjskem
S2 cdda takoj ali pa zaevimktoin
dobro idooa
v naje!ti>
Prometa je letno 40 000 kron. Kapitala je tr<ba 6000 K; oziralo se bode v prvi vrsti na ff. trgovske pomoćnike,
ki hečejo postati samostojni.
Pismene ponudbe pod „Dofero idača tr^Cvina" d« uprav. Slovenskega Naroda«:.
Dvakrat km
je ceno b'zgo State kakovi iti, ker li vredna siranja io saj si vsak, Ki t >č: imeti za svtj denar re&iuit Mt* Ilije,
potrudi
Iz božičke niali&flpne priSike
ln xa darila priaaerna
dok?er bo kaj zaloge,  naroči nastopna,   resnično liohre
teaisks ^loaznete i. s.
6 '4 k«nc£as kos<2via) l»aX14«—, la K16«—. Žopzu rolbsl iz fiief* ataatt, jiikarirani ali brakat aH z fearraatin r*5#m, tacat K 2-£0 do E 4-—.
Brissde is »latnenoza damasta M 4t ca
tacat I.: 7'— dO K
6 rfah, dobra kakevest. 150 2f39 cn za E13-50 1 kos - 20 m t!i&nine primerne za različne
vrste perila, samo......S 10*—
1 kos - 23 m tk.?ain3 Pažria Ia kakovost
za vse vrsti perila......E IS1—
Sifon 82 cm širok, meter 50, <H> in 73 h. 4 4 kaneias zajamčeno pristne barve, kas
(20 metrov) iia K B9—, ia £ 11-—. Pak£ tega nidia paiebna i£tdni aasraae
^ €., a.«^ 5*rca lg Do2'ćna darila in sicer ad volnateft ia itsibaževinasteja aiaga. Ua-lJalBiilc cefirja, modrutiska, oksforda flanele, veile de laiae, barjenta, sateaa ia sicer: serija I. 30 m za E 29*—, serija D. 3ti ra za E 24*—, serija 111. a a za I 20-—, serija IV. 30 m za K 16*—. Samo realne blago in as isvriekl — Vzarei dragega blaga na željo gratis in frarko. — ilaz?ošll£c se same po povzeiin, za aeafajajace se vrne denar. — T9CAL&3CA S. »U^K sin Dobruška št. 28, CeAko.
ŠL 18472
4«t
a zgraibo mostu čez Krko pri Dobravi
(oporniki zidani, stolice lesene, nosilci in ograja iz železa) ia
č©Jestranskih dovoznih cest
na 44 000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale
potim ja"srne ponudbene obravnave.
Pismene, rta dela obsegajoče ponudbe z napovedbe poassta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 24. decembra t. I. ob 12"* opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom sa eno krono, dopo-slati je zapečatene z nadnisom :  „Ponudfca za prevzetje gradbo moatn
čez Krko pri Dobravi".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še ali pa v pupilaroovarnih vrednostnih papirjih po kurzai ceoi
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne f lede na visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ; pridrži si tudi pravico oddati posebej dobavo ia montažo železne konstrukcije.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so aa ogled v drsalnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 7. decembra 1909.
5% stavbnih stroškov v gotovini
pian n ir
pes prepeličcr
ae oone proda v Ljubljani na Marija Terezije oeeti it. 26, I, nadstropja. 4487
T najem aa odda ali tudi proda
prodajalna
z mešanim blagom, ugodno gamlJiSčO ki se b£ihaja v bližini poalopja ia vi" nograd. Cena po dogovora.
Naslov pftve upravništvo »Slov Naroda«. 4472
Cena po 4443
1 leto star, lep in izvrsten.
dogovoru.
Danijel Makar v Metliki.
srednje starosti, trezna in ki poznata
kraje, ae sprejmeta ob dobrem plačilo.
Vnr&ša se ca gSfcnski cesti 19 v Liablfani. 4461
obstoječ iz 3 prostorov pripraven za trgovino, gostilno, kavarno ali akci-dtnčno tiskarno, se od
1. januarja 1910 odda.
Več ae pouve v Zvonarski ulici št 5 pri blagajniku. 4481
star 14 do 16 let, s primarno izobrazbo, se aprafine t£!ioJ v trgovino
z mešanim biagom J. P/cin^T) trgovec na Bledu. 4302
Sprejme se posterja in spretna bolj mlada 4474
i
Išče se
ki je ze vajena trgovine msaanega blaga.
Pismene ponudbe na TTm K&ianai Žirovnica ca Gorenjskem.
za irgovlno z mešanim blarjom ,pri Jelenu' na Savi pri Jesenicah.
Trgovina je dobro vpeljana, nasproti tovarne in se odda s 1. jan 19i0.
Poi/ve se pri i. Pretnar, Gorica via Carlo Go2d32i 3. 4476
z dobro vpeljano fJOStilnOf lepim ' vrtom in kegljišoein; v ▼ečjem kraju \ na Notranjskem se odda 8 L fanu*
arjem 1910 v najem.
Ponudi)e naj se po51je-}o na: Iz«
vozno pivovarno in siadnioo v Senožečah. 4464
Sprefmo ae tako] *a tvornice likerja mlad
iiorespo
ki govori in piše slovensko in hrvaško ter jc zmožen acmščine. 4482 Predstaviti   se  je, vsak  dan do
sobote v hoiein „p?i sloniš" sobna št. 26 od 8. do 10. ure zvečer.
Dobro ohranjena, skoro nova
tehtnica
iz medi (Mesiingj, pripravna za špecerijsko trgovino, se proda za ugodno ceno. 4469 N?teftčnej$a poa^nila pri Kari J
PlaninSkn, Ljubljana, Dunajska cesta,
fJS*F~ Mestni dom!
Danes s torek ofi 8 mizi
velika predstava
Jutri, v sredo
3 velike predstave
s popolnoma novim sporedom.
V četrtek in petek ni predstave.
V soboto ob 8. zvečer
velika predstava
s popolnoma novim sporedom.
I nedeljo iieprektso zadoii dan.
Ravnateljstvo.
h- g;
ne pod 24 let stara, poštena in dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom,
dobi trajno službo
s 1. januarjem v večji trgovini na deželi.
Ponudbe naj >e blagovolijo poslati na opravnistvo  »Slovenskega Naroda« pusi šifro ptFolteaOat<<. 4S5P Priproste imajo prednost
Najboljša priložnost
naRupovsofs 21 f:zi!
Fls.no xa srnice, prve vrste, trreiso felacjo.
lianelase in inlclep garantirano, da drž* barvo,   ceffiie  [n eksforde po najnovejših
vzorcih, tepao robce in brissče po vsalh ceni itd. jc dobiti po najnižjih cenah pri so Koal krSćajzski tovarni 447?
Frane Stonjekj tkalec Novo Mesto n.TJL  ca Češkem
FeRlia se po poštne«  povzetju. — Vzore, grana in franko.
Srednje
minsko
v večjem tr^u na Slovenskem s hišo, skladišči, g&spod. poslopii
in pOSestVGSlf novocobno urejeno, v izbornem toicu in z dokazano dobro rentabiliieto ugodna eksistenca se proti kavciji za del j časa da V SS^C2S even-tuelno ceno proda.
Interesenti izvolijo ponudbe pod šifro y,132381 doposlati na uprav. »Slov. Naroua.« 4479
izprašani optik
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2.
Pozor!
Čnfto!
kakor hišne telegrafe in telefone« strelovode, električno luč kakor električne zdravniške anarate, najnovejše strofe sa zobozdravnike in
za vsa v to stroko spadajoča dela in poprave po najnovejšem sistemu
Proračuni in nasveti na zahtevo brezplačno. Pričakujoč mnogobrojnih naročil beljeiim z odličnim spoštovanje«
Makso Sartory
elektrotehnični uro«
v Rožni nllcl štev. 39.
SVOJG   ZdnaVje si esraaUal zginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice ia kite st Vaša ejaftje, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno raspoloioaje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsanuid«. Tucat na ooiskušajo 5 kros franko. Izdelovalec oaato lekarnar E. V. Foilar w Stnbvci, Eiiaia trf itov. 238 aa Hrvaškem,
_____
e
M-L
2478
-.">!. MM
lebliko eiekiromofoHef in dmaraoT
se ceno odda.
Vprašanja na upravništvo ,,Slovenskega Naroda" pod »Prihranitev toka". 4400
Hotel Liburnijo
v Velsskem
6 15 sobami, kavarno, restavracijo in potrebnimi prostori. SO d3JG S 1« |a>
ouarjem 1910 v najem.
Obve-nla   in   p»nudbe sprejema
Posojilnica v Vo loškem. 4303
Ugodja priimka!
Sode od finega špirita,
iz hrastovega lesa, krasni izdehk tovarne špirita, zelo močne in trpežne deloma popolnoma nove d."io-na enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo ročljivosti odda po p*-av n^kih soli Inih
cenah tvrdka Iv. A. Eartrnsnn ssasl. f /j. Tomažih saa zarije
Terezije cesta. 4415
1
lz hrastovega lesa, zdrave, močne
od   56 do   63 litrov,
„   100 „   ISO    „ 593
II i,      buV 11
u   600 u   500 i,
nadalje   8  ^OSiađOV   prav močnih,
zdravih hrastovih scžgv z vrsticami v ob-eau hI 38, 36, 39, 39,
40, 46,   42   in 50  in a naprododaj po primerno nuk: ceni tvrdka
v Ljailjd, po'23 KBleijsn glvovsrns.
£3. E
Št. 1325
4470
IO. fiesemSra
se bode vršila
Mta jsvna u
vseh fre»i5n£a in go^sdarsksh p-trefrefcii, -n s-cer: krrie, slsuae, 2 konja, 2 tellc, S 2srsv, gozdarskega oredjs, kr^sapirja, rope, kerer^a, rszns^a žita id. ia-t Ja-sija Juvana v u igo ž£ihovcav posestnika
Dr.'žba  se vrsi  na licu rresta v
Sosazch št. 1, začenši ob S. ziiitrai.
tefto \Mm Zsoinja Šli
dne 5. decembra 1905.
Ivan Zs&otnik.
PozorI Pose?!
Slavnemu  občinstvu v mestu in na tieželi se priporoča najceneje
na debelo in drcfmo
samo pri
L. FElf&LEKU
v LJutlJa2!y Zidarska ulica 4.
Istotam se nahaja tudi
trgovina s papirjem
kakor tudi 4360
akcidenčna tiskarna
z električnim obratom.
lin RanKaren^e.      Soliitaa postrežba.
>Y * mirnih
mlaǤf
In modno 32,9 bieso zq obleke
priporoča ttrma
[a
tvornico u sekno v Humpolcu
M četka«. Viord Iranko.
Miklavževa in
Radi prevelike zaloge prodajam konfekcijo na go-
dečko bi deklice po tovarniški ceni.
božična prodaja! a. LUKlG,pred škofijo
Vsak
čofrtok
in vsako
EiocSoljo
vso noč odprta
mm Saši jate"
Najvljudneje 5e priporočata
Viktor in Marija Izlakar. Svoji k svojim! 4007
3829    Sprejmem takoj V delO pridnega in
spretnega
sftnbi si. jemeiinkega
pomočnika.
Uain Kravos v Gorici,
sedlarski me.ster. 4414
posreduje ktipavanje in predajo nmrih in starih klavirjev, kaker tudi prevzem* »spravila vseh Hsteniov klavirjev. UgiaSuje „Otostan. Matici", „Mlađikl" in drtifim slovenskim zavodom. Prejlasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajaca dela izvrSujemo tečns in eeno.
Najtopleje se priporoča
G. F. Jur&sek,
prrl krsnj.-slov. u&ls&evalec klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. L nsdstr.
Ugodna prodaja.
Go<pa Marija Jarac čl ^ pocestnica aa VIohoks, vdova po g**p A*gus u Juvnncieu, biveem pcentn-tu i a gostilničarju v R- chenburgu, ž »21
predati
• v
mmm u up
2* eš^estta
vinogradskima hišama
Ežčq s@ vec
nabiralcem
huNratov
za LJvMJcbo iza doielo. Plača po
dagevaru Predstaviti §e je  osefeao  v torkih in četrtkih od 12. do 3 ure
popoldne. 4436
Prva anončna pisarna
v Ljubljani LoTcMkOTa ulic*, it**. 2, pritličje.
IS1078&sko podjetje!
Kutfla cena po d*£*Tcru, objekti se morejo ogledati rssk čas proti pri-rnernodobMemu ^^ašfnju ari lastnici.
Uradna letovftča! Kapeli
mm «i trg št. II in 23. s
Tiskana in tkana bombaževina. Bela in rjava kotGnina. Domače in angleško sukno. Francozka svila. Modno blago iz prvih tvornic. N?tj!H»!j$e čeSko plitne.
?opcs!s* opreme za nevesta djnravč za hotele m sUsovaRja.
Jk$rtfyL Z5!^a Ftprif.
Šarila za J*?ic cene.
Proda 80
na slovenskem Čtajerekem 7* 64.000 kron, z OHOsadatropno kiŠOf d-rno opravljen. stro|aico9 bencin-
motorjem!  VOđOVOdoai itd. Promet ;n zaslužek izborna. Ponudbe na upravnišivo »Slovenskega Naroda«. 4430
G »spodična stanujoča v Ljubljani popolnoma vešča slovenske in nemške korespondence in stenografije S6 Sprejme kot
v kontor blizu Ljubljane. 4330 Le one, ki so p« polnoma vešče svoje str« ke naj blagovolijo poslati svoje lastnoročno pisane ponudbe na upravništvo »Slov Naroda«.
m.
LJaSlfr-^^ l£*;~t!--A trg
razpošilja 3666
ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta. Qbr-
aite ss z&nezllivo na domačo fi!ov. ivrdkoS
Veliki sovi
cenik zastonj!
^^^ž   S 0 \f O     11
■fifs^h trnka nravn
EmuiuSld HuiSlw
na 6 kamnov, pokrovi osta-i{JI   Lici  nejo  vedno  beli.   prav natančno 36 ur idoča. — Pr%5*~ K 4*50.
Srebrne ure od 6 kron naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokolske vesiil&Ge s eIov. irskovi
nikelnasta K srebrna S 5"—.
Proda ao izdelovanje
v velikem obrtnem kraju. Obenem j to obrtjo se lahko izvrSuie Sijakarstvo
in prevozništvo.
Povpraša se v upravniŠtvu »Slo venskej?^ Naroda«. 444*1
iz hrastovega lesa, nekaj skoro Dovih od 400; 600   1200 litrov  proda 90
nizki ce&i.
P
f-8
Ljub'jana,  Šelenburgova ulica it 6.
Trgovina   z   Ž3lezninO   v Liubljan
sprejme sii-'okovno izurjenega
Žeiszninarja\ na ponudbe železnim neveščih se r.e bode oziralo.
Sprejme se tudi
ntoristlija
a le taka z večletno prakso.
Ponudbe pod „Ćl0&?is" poštno ležeče Ljubljana. 441?
[Čeno posteljno perje!
11 kg sivega skubljenega perja K 2, polbe-lega K 2-80, belega K 4, finega K 6, naj-{boljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, j belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Ti??™ nn^fi'iO b°Sato napolnjene, iz J?S'Zoi!& |Jjdi6;jo zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlet-nanking-bla*za, 1 pernica velika 180X 16 cm z2 blazinama, velikost80 x 58, napolnjena z iako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2J, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3-50. 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90x70 ali S0xS9 cm K 4*50, 5, 5*50. Spodnja pernic: iz gradia 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
r»2, v Dečsnicl štov. £012.
Češki les.
\ Za neugajajoče denar nazaj ali se blago } zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah pre-i vlekah in vsem drugem posteljnem blagu j zastonj in poštnine prosto. 3653
Lck&3*nas*ja Sc^2untanna
4468 ,
spre'cma In odpcčilia
vse raznovrstne oglase, inserate, anonce, trgovskega in privai; ega značaja, o raznih prodajah in nakupih, o razpisih, o iskanju služb itd.
UMI Jt  ■ I
t m   v svoji sestavi nanovo sfcaliiana, že več n^go 30 let uve- s
If^SPP'S dcna z aa|lK»l|itami isspohi, ie in ostane najboljše sređslvo, 1
IIHIIIIii iHI Proti vse!!a vrstam ieiodćniii bolozoi, črevesnih bolezni ^J^tii^i* jjSj?   in pa-^saRliiasr.ii teha.   Bc^utrpljiva je za nreian|o in
* wv&  vzdrževanje dobre prebave, Kdor se nagiblie k kaišanin, i
naj takisto dvikrat na dan rabi želodčno sol. — Škatlja stane K 1*50. Razpošilja se vsak 3
dan po pošti po povzetju in sicer najmanj 2 škatlji. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah. |
Glavna zaloga to.vfsrn. f?hr-:torij Irifamarja Jsliia ScSzaimaana v ricckerau pri Dunaju.
Vc1ed odloka okrajnega šolskega sveta v Ljubljani, z dne 2. decembra 1909 Št. 3244 ođđa podpisani krajni šolski svet
Tvrdka
& Gerkmi
v Liabllanl, Stritarjeva ulica št. 4
.riptroča veUkO ulogO Oit«lUO» »aktt«, VOla«Mf«
bl»B" •» fcwhMta po zn»tn« Mižamh ceMh.
Belo blagi Jatorei"
en kos 30 m samo M I
tyiailllu mn a liu^aiio ijuukri tek b fua pn
s 14 učnimi sobami. — Oddajo sc sledeča dela:
1. dninarska in zidarska dela,
2 kamnosek a dela,
3. naprava železno betonskih stropov,
4 tesarska dela,
5. kleparska dela,
6. krovska dela,
7. mizarska dela, S  okov oken in vrat, 9. ključavničarska dela z dobavo želez*
nih nosilcev.
Načrti se lahko vpogledajo, kakor tudi ustmena pojasnila se dobivajo v občinski pisarni na Gl ncah št. 8 in to vsak dan od 7. decembra napre; od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kjer se obenem tudi dobijo pro: primerni odškodnini tiskovine proračunov splošnih in posebnih pogojev, ter ponudb, seveda dokler zaloga traja.
Ponudbe po pogojih iri predpisnem vzorcu sestavljene, morajo se naj*
pozneje
do 24. rta 1309 do 12. ure doooliSoe ? clinnsKI pisarni na Gliotali štev. 8 viol
Pred ali cbenem z vložitvijo ponudbe se mora vložiti 5 °/o vadij ' vrednostnih papirjih ali potom  hranilnične  knjižice v občinski  pisarni istotam
Ponudba nai ima naslov: nPonuflZ>a za dela pri zgradbi nov* ljudske iole na Viča".
Krajni šolski svet na Viču pri Ljubljani,
dne 6. grudna 1909. 4475 Andrej Knez, predsednik.
Delniška glavnica K «,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva Ulica Stev. 2. Rezervni fond 350.000 kron.
Podratalee v SpUefo, Celovca, Trsta la Sarafeva. M
'10 »»»je ta prodaja sreOce in vrednostne papirje vseh vrst r* |0 po facvneu korzo.
Sprejeoa vloge na knjižice in na tekočI racan ter p 14 obrestoje oi Ine vloge po catn
4
1^56342
INDRA-TEA
najboljši in najfinejši čaj.
3773
rodbinski
Šivalni stroji
so Daj!iG[istnp teiM darila.
Dcfcivajo se po vseh K&5ik prtrdajalaicah.
;!ager Co. dels* $r. za šivalne str©|c-
Ljubljana, Sv. Petrca cesta štev. 4.
zgar
^l^ska ©ests £tt. t S *j Ljubljani
se priporočata slavnemu  občinstvu  za vsn v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
□ eio solidne! 1296        Os^e primerne!
■
Varstvena znamka: Sidro.
nadomestilo za
Avl
J/'
11
II
izborno, bolečine tolažeče in clvajaSco mazilo ob prenlajenšu Hf..
SO h, K 1 40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah.   Pri nakupu tega splošno ličnega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-: našo varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil
originalni izdelek.
Dr. liditirina Iskama m Mm Ičvu v Prasi. Eliščlna i. 5 no«.
]
kr, avstrijske
državne železnice
W«lfiaw«»»a z*db Odhod U Ljubljano (fni. žel.)
i zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trfič, - .  Trbiž,  Beljak, juž žel., Gcrico: t zel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak (čsz : co), Celovec.
zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, | doifovo, Straio-Toplice, Kočevje, dopoldne. Osebni vlak v smeri: jess-i Beijak,  (čez PodrGŠčico), Celovec, ko, Orafdane, Berlin
copoidne. Osebni Tlak v smeri: Tržič,
: ce, Trbiž, Beljak, juž. žci, Gorice, . Trst. c. kr. drS. že!., Beljak, (čez C co), Celovec.
ispoldna. Osebni vlak v araeri: Gro-:.." Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3opoldn6, Osebni vlak v smeri: Tr£i?,
.:. ce, Trbiž, Beljak, juž   žel., Gorice, .   . Trst, c kr dri. žel., Beljak, (čei
trozico), Celovec
:/ečor.   Osebni  vlak v smeri: Tržič, :e, Trbiž,   Beljak,   (čez PcdroŽčicO;, ■ je, Prago, Draždane, Berlin
-oer, Osebni vlak v smeri: Grosuplje, fovo, Straža-Topiice, Kočevje.
in o 6J.  Osebni vlak v smeri; Jesenice, Beljak, juž. žel.,  Gorico,  drž. žel., c. fcr. drž. žel., Beljak, juž. Žel., (čez
itšČico) Prago, Draždane, Beriin.
i Iz LiubllZTiG (drisvas železnice}:
-iutrjij: Osebni vlak 7 Kamnik, ccpcldne: Osebu: vlak v Kamnik, .eoer: Osebni vlak v Kamrik.
Prihod v Li^bli&co (Jcins telea^lce
7-12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan
Pizgz,  Beljaka, juž. žel , Trbiža, jeseni*.
Gorice, Trsta, Tržiča. S'32 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straž?
ieplic, Rudclfovega, Grosuplja. !l'i3   doooldno:   Osebni  vlak  iz Berlir?
Draždan, Prasje, Celovca, Beljaka, juž. i?
čez Podroičico in Trbiž, Gorice, diž. že!.
Jesenic, Tržiča.
2-59 popo dne: Osebni vlak iz K očev ji Straže-Topiic. Rudolfovega, Grosupija.
«•13 popoldno: Osebni vlak iz Beljaka, jar žel., Trb.ža, Celovca, Beljaka, (Čez Podre žico), Gorice, drž. Žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
6'4Q zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai dan. Prage, Celovca, Bel taka, ičes Podro ščico), Jesenic.
zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jat žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podre sčico), Trsia, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča
©•07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudclfovejja, Grosuplja.
Il"08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drl žel, Gorice, drž. ze!.. jc3enic.
Prihod v LJubljana (državno ieleuloe)
6*4© zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. tO'99 dopoldne:   Osebni   vlak iz Kaasstts C O zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Gasi prihoda in odhoda so navedeni v »redu; evropejaketa časa
r. državno-železnišfco ravnateljstvo v Trstu
aloga moke
1*
Jarše
v LjDliiani: Emsaska m\i l v Siki: M\m Hlim 231.
N'aroćila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v Ljubljani,
Dunajska cesta 32. — Telefon it 189.
Karel Meglic
lastnik tvrdke Lavrenčlc * DomiselJ. M52 Žitna trgovina.
Jt
]l
ItslC
3E
T
se je vrnil inzopet erdinlrflL ^
Wolfova ulica 12,1.
Ugodna prilika
°yP^e
J&rtčite takoj!
IjuMjana, §radi!ce 17.
Utaje vaakejake oli»iUrOai03nlne nap r« ve, ket ztoa(&&, teiofone« t Irk!, kijfečaiiliso £dt i*Lirs. »:w n čavala« vrata, pre&ude ^ an|o bv-v^^ee-ejv, saseeta a popravo, oziroaia e»krr>i pepra\e iu covoor^doe.
Kaeaa Ljeb.i me -ie priooroča za uvalasf* |»lsv l«č ifa
dekh naprav za luč m moč.
Na razpolago dobro in zanes j Ijivo blago. i
Pokličite Ki sRd je 9ai ofektrUni S *ftnl m^25.    w j
Ravnokar m dotti
krasni
lili KHH
za leto 1910.
i toiio sli taz torie.
katere vdćUpra ?zKc elcjautoi isttclavi it WH
top mM I
Natisk firme | • • Wevplabn&. • • •
naj ne opusti, p redno kaj kupi, zahtevati moje vzorce in cene.
Postrežba točna in solidna«
Ivan Bonač
togovina papirja na debele
Selessargove ulice, nasproti uiti
Razpis
Podpisani deželni odbor raspisuje sbžbo
t
odboru
S to siužbo je združena plača 1200 K in aktivitetna doklada 200 K Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
90"  do 20. decembra 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizjčoo sposobnost, neomadežetano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in n.iu^kr-ga jezika.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljaoi, dne 5. decembra 1909.
llllllrfll
murni.
•    t; ve
fino izdelane sniinfe, kratki in dolgi bažtini, modeme obleke od 24 K naprej, angleške o&leke lastn. izdelka, posamezne Mače, 1157
fini deški plašči,
krasni kosfsms! za dečke v velikanska izbiri.
Stalne, na vsakem predmetu označene cene.
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
ifnfful
.1
'*nica:
Mt tefis^L
Nc VIII 165/9/1
445-1
Pri
•v *
mmm.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika Jožefa Java*a iz Kosez, Jt. 1 naprodaj po javni dražbi zemlj šče tIož. štev. 159, 160, 82, 403 kat. obč. Zgornja Šiška in vlož. štev. 562 kat. obč. Dobrova, obstoječe \6 hiš«, Štev. 1 v Kosezah, gospodarskega poslopji, vrta, cjiv, travnikov in gozdov, ležečik v kat. obč. Zgornja Šiška, Dobreva in Golo brdo. Ker se proda vsaka parcela aa se, določi se izklicna cena za vsako parcelo posebej in sicer v znesku, kakor je razvidno iz dražbenih pogojev.
Dražba se bo vrlila
v ponedeljek, dne 13. decembra 1909., ob 9. uri dopoldne, na licu mesta v Kosezah štev. 1
in pe posameanih parcelah kat. obč. Zgornja Šiška, Golo brdo in Dobrova. Če se dralba ne konča ta dan, nadaljuje se prihodnjega dne 14. decembra 1909 os 9. uri dopoldne zopet na licu mesta.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo nphovc zastavne pravice brez dira na prodajno ceno.
Dražb*no izkupilo je plačati v 3 obrokih t. j. V3 takoj, v, tekom 1 leta in f/3 tekom 1 v2 ^cta oc* dQe dražbe.
Dražbenč pogoje je mogoče vpogledati pri okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. VIIL soba Štev. 37 oziroma pri gospodu c. kr. notarju Iranu Plan-tanu v Ljubljani.
G. kr. okrajna sednlga v LSnblJanl, odd.
dne 30. novembra 1909.
Jedilno in Daalzm orodje L
Prižemi Mil posrebreno.
Najlepše Oblike. Kompletno
opravi}*** kasete » namizno orodje, aklede, posode /a omake, kavni in čajni servuđ, narnianl naataikl, metclne.
Edino laaOMJtilo zo prm srebra.
Specialni predseti za feotele, restavracije in kavtrae ter ga aeatioae, se-
aaf e Ul C. to kr. dvorni dokavltslJI
CHBIJTOFLE i Qe
DnnaJ ^Opermtof it S.
Dnetrevan! eenovnlk sastonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalcL
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki postoj ečo tvornilko znamko m polno Ima
christoflf
onanononoi
C-
47
7A
0229
Pristne samo s
zA z&iati!
Pristna maka galata
»Zvezdna znamka"
m aatbaljia. 3908
Tvorni*«
„Provodnik11
v Blgt
jamči za stanovitnost.
Dobivajo se pri Vaso Petritifta ▼ LfsSlissl in po vseh
boljših trgovinah s čevlji in z galanterijskim blagom.
lir
ni salon
T» MASCHKE
Ljubljana, Židovska islica štev. 3.9 Ljubljana
2621 priporoča po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše
dunajske in pariške Velika izbija
■nadele ^ ŠPrti MM. 1&L i. 1.1
za dame in deklice. Žalili %Mi VESSS Fi3 [aife.
Popravila in naročila tečno ln v<
domačega i a tvoraiš^ega izdelka
Kongresni irg šl:v. 6 v £jnblam
se slavnemu obciiistvn priporoma.
po meri naro&Ba dela se naholitatje i2vrsijt;o .*.  .\ v lasisi dcUvraci.   .\  .% /.
47
m m
Slavnemu občinstvu in gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem oltcnl
5 £
mm m mmn
? Sjstoji JiSi na [rinffi trti fin. 1!? (-0I33 feetila Jfen').
Dobijo se: belo istrijansio ris o, muikatolec, črn! teran
ter sploh več vrst dobrega in pristnega vina. — Cene zelo nizke, postrežba točna. — Vljudno se priporoča
rrCHL KiiSBiTii, trgovec z vi-23 v Spel Sliki, »s,.
in vso drugo
\   ■  sa priporoča
\I#   r^va slovenska veletrspvžsa z aelszBlsa ta poljedelskimi stroji
Fr-D Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije c.l.
Največja in najbogatejša tvorniska zaloga. Kupi se dobro in poceni le pri meni kot znani *.   .\ tvrdki.
• •   • •
Ure budilke ... od
niklaste, lepe ankerice m
srebrne cil. rem.   .   . „
srebrne ankerice rem. „
prstan z diamantom   . „
prstan z briljantom   . „
3'— naprej 4-50 7-- „ tO- - „
12 -; H
30«—
Za obilen obisk se priporoča
Fr. Č
en
trgovec ln urar
v Ljubljani.
Naročajte novi ce&ik 3 fcalodar-Je:a tudi po pošti zastonf.
Šivalni stroji Slngor od 60 K
naprej za pletenje (pouk brezplačen). 4262 Lepe novosti kina in pravega srebra po znižanih cenah.
V naj
ln
4473
natančneje se iivr v trgsviai L. ■Ue«, SotfU iHea 4, Ravno tam se
proda tudi izvrsten pes prepeličar
po ugodni ceni.
Dolžnost
rMu zimuia Slnnu ii sinule js
da rabi Iskllata« le
Ciril ii MeMflTi čisti
(krema)
za i@wlJo in usnje
katere je priznane atajbalifto.
$kaiIJ2ca stane 24 vlsesriev.
Sabtsva naj ne iste pa vseh trgovinah ter vsak dru j manj vreden izdelek odločno zavrne.
Ed
£ al aTft      *c čistilo v tej ■ si O   obliki in z zmako
4306
se prcAafa
v prii m s. Grl ia Mi
flavna zalega in kemična tvenica
w ^ m
Ljubljana, Stari trg 9.
pristal kratjski
laaenooljaati f imež Oljnate barve
v posodicah p& 1/2i 1 kg kskor tudi v ***ilh posodah-
fisalne barve
za kile, po vzorcih.
Slikarski vzorci
is pipi: za vzorce.
£aki
prištet ssmjležKi za vozove, za jMk&fva ia za psiz.
Steklarski klej
0dt) prtasa&e is stroko^aao pre£zkvAeno mikoIjftL
Karbolinej a Jlilavec (gips)
za potabarje ia za stavbe.
Čopiči
219
lomačega izdelka za zidarje ta za vssko obrt
priporoča
fiMj )(anptmaiin
v QiiQnd.
Zahtevajte cenike!
4419
ANTON POL
pri Zidanem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
v Ra
vseh vrat pšenične in koruzne moh
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, k; /lasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki fra
i£3EaaissT;*^KffK:::v|
■
4
l
fl?.f     iP rti
UlVslIiliUII
4r 4p
Beethovnova ulica štev. 7.
»irrwmaanT:rflracB^
I Zelo važno za trgovec in obrtnike! |
& i ID
SS.*ipS».. , ......
1
M
ASA
si    ta »' v c>
i£2
«1
11 .v
in je sedaj skrnjni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkraj^ m čr.su z^l- posla in se Vam fuSsaJ IlZk&l zelo ugodna  prilika, Z&MevaJtO katere radevolje po-
šiljam na ogitd. — Z velespoŠtovanjem
rr
a a •
Ivi« M
•F
3913
Sr^fi la C=4
<*aausiagataiM^^ -
jta M2JYišjg povelja jflegovega #j c?s. in kr. ^lestol Velicjnsh
.zavits
za skupne vojaške oobroSelnc usmene.
SZ ScilSTilS iotCfijS, ečina v oblastveno dovoljena, cb^a
18.336 dobitkov v gotovini v skopacn znesku 514.S0C JC.
Slavni 8eb;tdc *tflffl S^ffliB W^
Sili ll&s^si prnii
ZH3S2
■
Stežka stane 4
Srečke se Dobivalo pri o22e!ku za Bržavne loterije na Duasja IIL, V J Zoliamisstrasss 7, v loterijah, trafikah pri Bavcn.h, pcslnih, brzojavn h železniških uraBiii, v menjalnicah iti.; igralni nacrti za kupce srečk zasti
Srečke se [ics'jtjo paštnine presto.
4123 L lir. lofenjsko-doliGđarstvsao ravnalsljstvo (otldslsk dri. !oil
u
J*
(8
II
5 «
M o
s**
Priporočam se za lzdelovan|9 kožuhov vsota vrs kakor tadl damskih jop* kolerjev, mufov.
V zalogi imam vodno volllio istlro vseb vrst kež^l kovino. Spro)emam popravila vseb v to stroko spadajočiT predmetov. Izdeliajem vse po na]nlijlb cenab.
J. WANEKy Linbljana
Sv. Patra cesta stav. 21. »
Izdajatelj in ©dfavsrai uredsik Rasto PuBtesIemfiek.
Lastalna in tisk »Narodne tiskarne*