St. 101 MttlllUEi nilipvM V Tnlut V lititok 30, april« 1988. PoMtnecna številka 20 cetiU Letnik L Izhaja, izvMmii ponMH. vsak An sJMrml Urednl5tVo< ulica »v. Frao*«' Aaisk^a ti. 20. L naIiljmjo ur.daiitrr " x - pba* ga na tpr^maio. rokopid^ a vračajo. — Or^jS^ , ^ Prof. F. Paste. — Laatoik tiikaraa E^ enafte za maaao L 7.—, 3 maseoa L ta Inozemstvo mesečno 5 lir vet. .a vračajo. „ Tisk tiskarn '.eta L 32.— a uredništva in uprav* .t-a/. ĐINOST Posamezne številke v Trstu ia okolio« po 20 cent — Oglasi se računajo ? iirokosd ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslani se in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.— Mali oglaai po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.— Oglasi naročnina in reklamacije se potiljajo iikljačoo upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. I. nad. — Telefon uredniltva in uprave 11-57. Še ena načelna beseda o incidentu s prof. Vebrom Jugo slovenske fantazije se oživljajo m ustvarjajo iz priprostoga. polici>skega incidenta mednarodno žaloigro. «N e k i profesor Veber» je prepotoval Julijsko Krajino ter prirejal konference kmetskim analfabetom. Prršel je tudi v Trst. Fašistovski tajmk je, v nasprotstvu s prefekturo in kvesturo (kakor je naglas al slovenski list «Novice») preprečil to konferenco. Dobro je storil. V Trstu niso še pozabili, kako so Slovani, podpirani od Avstrije, svoječasaio grozili, da pomečejo Italijane v morje. Upravičeno ali neupravičeno: Trst ne more prenašati javnih slovenskih manifestacij, kakor jih ni nekdaj pod tujin skrm gospodstvom. Smatra jih kot izzivanje- In prav ima, ko branitelji slovenskega filozofa proglašajo Julijsko •Krajino za slovansko ozemlje. Da prepreči neljube incidente, je faši-otovski tajnik posegel vmes in lastnik dvorane, kjer naj tri se vršila konferenca, je umaknil dovoljenje. Tako se je slavofilska manifestacija izjalovila.. Prefektura in kve-stura nista nikakor prizadeti. Ker pa se profesor Veber ni pravilno prijavil, kakor zahtevajo predpisi za tujce, so ga areti rali in poslali črez mejo. V Ljubljani so sledila protestna zborovanja, na katerih so obsipali Italijo in italijansko vlado s krvavimi očitanji. Mi pa ne jemljemo tragično tega «banalnega incidenta«. Če na oni strani iskreno hočejo, da odnošaji med obema državama postanejo prijateljski, a ne samo diplomatični, ampak tudi v duši narodov, morajo priznati dovršeni čin in ne zavajati naivne duše v domnevo, da je sedanje stanje le prehodno. Dokler (bodb toi ozemlje proglašali kot jugoslovensko, bo vsaka njihova kretnja, tudi na jnedolžnejsa. sumljiva. Če bi res prišlo do kakega diplomatskega posredovanja, bo italijanska vlada mogla protestirati preti italofobski manifestaciji v Ljubljani. Prefekt Mor oni je podal že preveč dokazov pro-svitljene modrosti, da bi mogel postati žrtev jugoslo-venskih zahtev- Z njim je danes vsa Ju-iijska Krajina, ki italijansko čuti. To bi bile glavne točke iz polemike v : dobro, da je naš kralj v prvi vrsti velik patrijot in zelo kulturen človek, evropski vladar, vzgojen v evropskem naziranju svojega položaja in svojih dolžnosti. Zato tudi ni nikoli odobraval nasilja proti Hrvatom. Mislim, da bo pfej ati *»lei prišlo do sporazuma* med Hrvati in Sra, ker je psihološki moment za to ugoden, zlasti pa za sporazum med hrvatsko aeJjaSko 'Stranko in radikali. MS nočemo niAeaar storiti, kar bi oteževalo sporazum med Hrvati in Srbi. Ako so Srbi boljši vojskovodje in diplomati, znamo mi bolje graditi ceste in urejevati šole. Čimprej maramo priti do skupnega dela. Želimo si sporazuma z radikalno stranko in zato ne stavljamo nikakih posebnih pogojev.» Končno je izjavil ta radtčevski politik, ki je moral govoriti, kakor se vidi iz načina izražanja in iz vsebine izjav, v imenu Radića, da bo prav gotovo prišlo do sporazuma med hrvatsko seljaŠko in radikalno stranko. Hrvatje da bodo s svoje strani storili vse, da pride čim prej do tega. Obnovitev pogajanj med Italijo » In Jugoslavijo BEOGRAD, 29. Danes ali najkasneje jutri odpotuje ju gostov enaka delegacija za pregovore z Italijani pod vodstvom poslanika dr. Otokarja Rybafa v Firence, da nadaljuje pogajanja z italijansko delegacija. Pregovori se zopet prično okoli 3- maja. V tem času pride v Firence italijanski kralj Viktor Emanuel III. Jugoslovenska delegacija še ni odpotovala v Firence BEOGRAD, 29. (Izv.) Delegati, ki zasto^ pajo Jugoslavijo na konferenci v Firenci, niso odpotovali danes, ampak so bili zadržani za nekaj dni. Italijanski odpravnik poslov Sola je izjavil, da bo kmalu zaključeno razmejitveno delo med Jugoslavijo* in Italijo. Ninčić o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo RIM, 29. «Tribuna» je prejela iz Beograda od svojega poročevalca naslednje poročilo.: Z zunanjim ministrom Ninčičem sem imel razgovor ter sem ga obvestil o italijanskem javnem mnenju glede preki-njenja konference v Firencah. Zagotovil mi je, da se bodo pogajanja obnefvila z boljšimi izgledi, ko se zaključijo razgovori, ki so sedaj v teku med Rimom in Beogradom. Tudi Pašič se bo danes osebno zanimal za zadevo. Glede Male antante vlada tu zelo majhno navdušenje za vstop Poljske- Sestanek Male antante BEOGRAD, 29. (Izv.) Pri zunanjem ministru Nin čiču sta danes mudila čeho-slovaški in romunski poslanik v ;zadevi sestanka Male antante v Bukareštu, ki se bo vršil te dni. Po vstali na Bolgarskem Uspešno zasledovanje ubežnikov SOFIJA, 29. Zasledovanje vstašev se nadaljuje na deželi. V Tirnovem je bil aretiran odvetnik Dimitri Ivanov, znani organizator pokrajine, ko je hotel odpotovati v Sofijo. V nekem skrivališču v Plevni se je našel amerikanski slnoj za tiskanje propagandnih letakov: skrivališče ugotavlja, da se Nemčija zni politiki, se sedaj uresničuje. po dveh letih otresa sleherne krivde glede Vodilne politične osebnosti v Franciji so povzročitve svetovne vojne. Izvolitev mar-ohrazložile poročevalcu lista «Daily Ex- šala Hindenburga, ki je bil iv svetovni press», da bo Hindenburgova izvolitev gky- j vojni vrhovni načelnik in vodja nemške bo-ko vplivala na notranjo francosko poli- vojske, za nemškega državnega predsed-tiko. 2e sedaj se sme računati, da pride; nika. pomeni, da vprašanje krivde glede v par mesecih do novih volitev v Franciji, ker je z izidom nemških volitev pokopana zunanja politika levičarskega kartela. In v novi francoski zbornici bosta odločevala Millerand in Painleve- svetovne vojne v Nemčiji sedaj ne obstoja -več. Objava poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije Proslava Mmhmm izvolitve »a Bsoajo J^JS 2JLS' DUNAJ, 29. Poslanski klub nemških na- medzavezniške vojaške kontrolne komisije cijonalistov je na včerajšnji seji sklenil, da glede pomanjkljive razorožitve v Nemčiji, se odpošlje nemškemu državnemu pred- Francija Ho predlagala zaveznikom, da se sedniku Hindenburgu pozdravna brzojav- Nemčija energično pozove k ločnemu izvr-ka. Dne 8. maja priredi velenemška ljud- ševanju prevzetih mirovnih obveznosti. Zbližanje med Francijo in Anglijo j se je v zadnjem času pripetilo, izključeno. LONDON, 29. Po poročilih iz Pariza je Vlada ne bo dovolila nobene akcije, ki bi včeraj min. predsednik Painleve posetll blla naperjena proti vladi g. Cankova, ker angleškega poslanika Creveja ter se ž njim POme™ vsaka taka akcija direktno podpi-zelo dolgo posvetoval glede položaja, ki ran»e boljševizma. je nastal po izvolitvi Hindenburga za Bolgarski socijalisti odpovedali manifesta-državnega predsednika. Painlevć je posla- j cije za 1. maja niku pojasnil vse politične posledice Hin- SOFIJA, 29. Radi poslednjih dogodkov denburgove izvolitve. Min. predsednik je bolgarska socijalno-demokratska stranka Painleve je odkrito izjavil, da bo Francija sklenila, da ne bo priredila običajnih de-na poslaniški konferenci zahtevala strogo lavskih* manifestacij na dan 1. maja. izvršitev tehničnih navodil, ki jih je dala vojaška medzavezniška kontrolna komisija. Anglija in Francija sta odločeni v bo- doče enoftno nastopati. Bolgarski emigranti se preselijo v Bosno BEOGRAD, 29. Voditelja bolgarskih emigrantov gg. Atanasov in Stojanov sta obiskala pomočnika ministra vnanjih zadev g. I- Markr vića ter zaprosila, naj bi bolgarski emigranti, ki se nahajajo v Nišu, ostali še nadalje v tem mestu in rij bi se jih ne naselilo v Bosni. G. Markovič je izjavil da je nadaljnje bivanje emigrantov v kra/ih ob bolgarski meji po vsem tem, kar Mki vstaši vpadli v francosko tono Napad odbili francoski oddelki PARIZ, 29. Agencija Havas objavlja, da so se vršili srditi boji v Mavritaniji. Po tridnevni bitki je bil sovražnik odbit. Imel je velike izgube. Francozi so izgubili lc 14 mož. Ranjenih je bilo v bojih 16 francoskih vojakov. Listi dobivajo iz Tangerja, da je Abd E1 Krim zasedel več vasi v bližini francoske črte. Ker se predvidevajo ponovni napadi vstašev, je vrhovno vojaško poveljstvo oja-čilo vojaške posadke v zapadni coni- DNEVNE VESTI Vojnim oiMmcem! Tukajšnja prefektura in finančna inten-da^ca sporočata, da se je vlada potom zunanjega in finančnega ministrstva zavzela pri Avetrijskl in ogrski vladi za podaljšanje roka za prijave terjatev in vojnih dajatev napram bivšim trem erarjem. — Avstrijska in ogrska vlada sta odgovorili povoljno s pripombo, da se bodo tudi Značilno je, da dunajska «Neue Freie Presse» rezko obsoja izvolitev Hindenburga, označa jo kot «skok v temo Če bi bil republikanski tabor nastopil edinstveno, bi bil z lahkoto spravil na volišče tistih bornih osemstotisoč glasov, ki so manjkali republikanskemu kandidatu do zmage. Posebno pa, če bi si ne bili komunisti dovolili «nepotrebne šale» z lastnim števnim kandidatom. Pa tudi med socialno imena. po preteklem roku vložene prijave blago-; demokracijo so bili taki, ki se niso m,cgli hotno upoštevale v pogledu sprejetja. —'odtegniti čaru Hindenburgovega :---- Osrednji urad poli'.'čnega društva «Edi-cost» v Trstu bo zategadelj nadalje pomagal interesirancem, to pa edino in izključno le prve tri dni v tedna v predpoldan skih urah (od 9 do 13) TAJNIŠTVO «ED.» - TRST. Odmevi izvolitve MizMm za predsednika oemtke republike Poročiia iz Francije, Anglije, Poljske in Amerike o vtisu, ki ga je napravila izvolitev Hindenburga za predsednika nemške republike, podkrepljajo v polni meri naša izvajanja v včerajšnjem članku. Potrjajo, da je ta dogodek izzval veliko vznemirjenje pred vsem v Franciji in Poljski. Javna glasila poudarjajo potrebo tesnega sodelovalna med Anglijo, Francijo in Ameriko, naglaša jo, da v nemškem narodu prevla- Hindenburgova izvolitev bo silno škodovala Nemčiji v inozemstvu, posebno pa v Franciji. Z državo, ki ji bo na čelu tak mož, nekdanji soborec Ludendorfa, bo inozemstvo drugače govorilo, ne«?o< z deželo, ki bi ji načeloval mož Marxovt u-merjenosti in poznavanja stvari. «Neue Freie Presse» citira izjavo angleškega lista «Times», da vzbuja Hindenburg v milijonih izven Nemčije vznemirljiv spomin, ker vidijo v njem simbol za po-vratek Hohenzollerncev! Nadalje pravi omenjeni list, da bo posledice Hindenburgove izvolitve moralo nositi nemško gospodarstvo! Vendar pa meni, naj se pomembnost Hindenburgove izvolitve ne pretirava. Mož v taki starosti — 78 let ne bo kos naporom, ki jih bo zahteval njegov položaj. Poleg seba bo imel državnega kancelarja iz katoliškega centra, ki se je postavil z odprtim viearjem proti nacionalističnim silam. Gospodarski di*je slej ko prej matitaristični in osvoje-valni duh iz predvojne in vojne dobe in interesa so tako silni in navezani na mir vsled tega dejsbv® potrebo nadaljnega o-1 in pomirjenje, da bi predsednik države, ki boroževanja pred nemško nevarnostjo. 'je položil prisego na ustavo, če bi hotel n. «EDINOST> nasprotovati tem interesom, bf! izdajalec države. Ne veruje, da bi se hotel Hinde-n-btirg na zatonu svojega življenja omadeževali s takim zločinom, da bi hotel s s-vioijim postopanjem izzvati državljansko vo»jno in notranje razsulo Nemčije. Kljub tej veri v osebno poštenje Hin-.denburga meni «Neue Freie Presse», da izvolitev njegova pomeni nesrečo za nemški narod. Pred vsem zato, ker Hin štev. 97.) pravi Viscount Edward Grey, kako je obžaloval mirnost, s katero je Avstrija odposlala svoj ultimatum Srbiji. Zdelo se mu je nerazumljivo- Še hujše pa je bilo, da je Nemčija odklenila konferenco. Po tej odklonitvi je sledil udarec za udarcem proti miru. Dne 30. julija je prejel Grey od angleškega poslanika v Berlinu brzojavko, ki mu je sporočila izjavo nemškega kance V Trstu, dne 30- aprila i925 larja Bethmann a Hollwega, da bo, če bi.. _ . _ _ _ Rusija napadla Avstrijo, evropski zaplet- Jovec, n« zalezujejo deklet po mestnih ulicah boki razvoj iz pouličnega frkovca* v zrelo dekle, ki postaja žena, nam je bil podan tako naravno in harmonično zaokroženo, da nas je pisatelj prepričal. Bi1 je živ tip. Vreden drug «Scampola» je bil gosp. Ter-čič v vlogi Tita. Rutiniran igralec, na odru doma, premišljeno mereč korake in geste, glas in njimi ko. Izvrsten v živih, dramatičnih nastopih, nekoliko premalo topel v sentimentalnem tretjem dejanju. Kriv je na tem mogoča tudi pisatelj, karteri bi bol moral pomisliti, kaj namerava pisati v III. dejanju, in se nekoliko brzdati v II. d-ej.arnjiu. Tretje presenečenje nam je pripravil gosp. Gvardjančič v vlogi Gkdia Berami. Gotovi postranski znaki kažejo, da je ta- igralec pri svojih prvih nastopili, in vendar nam je podal nastope, napravil neke geste, da smo xar odpirali oči. Brezdvomno: Jalent. G.čna Pregarčeva (Franca) in g.čna: Ste-pančičeva (Emilia) sta se izkazali kot to, kar imenujemo: dober "diletant- Ne samo, da nista kvarili obiležja ustvarjenega od prvih treh vlog, sta ga tudi srečno spopolnjevali. Ce bi bila g.čna Pregarčeva maLo bolj živahno-ko-ketna, bi bila lahko držala dobri igri svojega moža (Gitdia) polno protitežje. Emilia pa bi morala v III. dejanju bolj pokazati v svojem obupu narav, katero ji je (ustvaril pisatelj. Saj so tipi kakor Emilia bolj vsakdanji, nego je «Scampolo». Od postranskih vlog je bil Neznanec (g. Vrtovec) ponesrečen. Ce bi nam podal tako prikazen vašCci diletant, bi mi ne zamerili. Igralec iz mesta* pa bi moral) nuditi kaj drugega. Taki tipi, kakor nam ga je podal g. Vr- To^m.i* tržaškega življenja , - v™.« - »e p™*«* u,^. m,e ji je lesno prenašala svojo nadlogo do pred kratkim. I zadrgnila okrog vratu in ženska je bila že ko se je njeno stenje zelo poslabšalo- na pragu smrti, ko se je vrv nenadoma Trpljenje ji je omajalo pogum in polagoma utrgaia^ Ženska je padla na tla in obležala se jo je poilastil obup, ki je Degrasstjevo nezavestna. Našel jo je g. Viviani, ki se je končno privedel do obupnega sklepa, do pozneje vrnil domov. Na lice mesta pokli-konca z življenjem. Včeraj predpoldne, ko cani zdravnik rešilne postaje je ug^tmil je ostala sama doma, je izpila precejšnjo da ženska še živi, dasi je bilo njeno stanie koUčmo karboJne kisline. Opoldne, ko je njen mož, ki je postrežmk v mestni bolni- zelo nevarno. Podal ji je potrebno pomoč m ko je ženska prršla nekolike, k sebi, jo pomnil pa je, da glede francoskih kolonij j dejanju. Neka gospa je navdušeno izjavljala. ne more dati take obljube. Angleški poslanik je odgovoril, da se mu ne zdi verjetno, da bi se Anglija cb tedanji stopnji dogodkov hotela vezati na kakršno si bodi smer, marveč da si bo Grey hotel varovati popolno sv«obodo akcije. Grey pravi, da je to brzojavko čital s čustvom cbupa, ker mu je bilo ja>no, da Bethmann Hollweg smatra vajno kot verjetno. «Ce bi bili mi — pravi Grey — sprejeli predicig, ki se nam je stavil, bi pomenilo to večno sramoto za nas. Nepošteno in nemožno je bilo za nas, da bi sprejeli ceno in pogoje, ki so se nam nudili- Če bi se odločili, da ostanemo nevtralni za podkupnino, ki jo je ponudil Bethmann Hollweg, bi morali ostati nevtralni brez vsakega pogoja». Na to opisuje Grey korake, ki jih je ukrenil iv odgovor na nemško ponudbo, dostavlja pa, da mu je odklonitev konference izbila iz rok sredstva, s katerimi bi itil mogel vplivati na Rusijo, daj bi zaustavila svoje vojne priprave. Napram Sazonovu se je moral omejiti le na pobožne nade. Pošteno je čutil, da nista bili ne francoska, ne ruska mobilizacij^.^i^^a-metna ali nepotrdona "previdnost. AB je mogel kdo —ć z ozirom na dejstvo, da je fny^fa*Ji>emčijja sredi Evrope največjo vojsko na svetu — zagotoviti, da ne bi bilo nevarno, če bi se ta previdnost opustHa? Grey je smatral rusko in francosko mobilizacija le kot pripravo in ne k$t vojno. Saj so Francozi dali navodilo, da se ne smejo nobene francoske čete bližati nemški meji za manj, nego deset kilometrov. Za Nemčijo pa je pomenila mobilizacija nekaj drugega: bila je tcn zadnja in ne prva beseda! To je bila mobilizacija z ultimatumom Rusiji, vsled česar je bila vojna neogibna. In to v trenutku, ko je bila še nekoliko nade, da bi se mogli Avstrija in Rusija direktno sporazumeti glede srbskega vprašanja. Greyu se je zdela, da Nemčija pospešuje vojno! Grey-jevo razumevanje položaja v tem času je bilo, da je Avstrija lahkomišljeno postopala proti Srbiji, ker je menila, da se ponovi zgodovina aneksije Bosne in Hercegovine, da more ponižati Srbijo, da se Rusija — kakor v letu 1908 — umakne pred ^sijajnim sekundantom«, pred Nemčijo, ter da ne pride do vojne- Ko pa je Avstrija — naglasa Grey — izprev'idela, da se paralela iz leta 1908. ne ponovi ter da stvari postajajo resne, je začela s poizkusi, da bi se izmotala. Toda Nemčija j« pospeševala vojno ter je izjavila, da Avstrija, kot nje zaveznica, ne more več nazaj! Tako je prišlo do vojne!! Grey ugotavlja, da je že pred vojna izjavil v nekem razgovoru, da bi se nobena velesila ne podredila drugemu takemu ponižanju, kakor sta ga v letu 1908. doživela Izvolski in Rusija. «Ravno zato — zaključuje Grey —, ker se je Rusija v letu 1908. umaknila, je bilo gotovo, da se to pot ne odreče svoje slovanske vloge!» „Scarnpsio" u Ilirski Bistrici T z Ilirske Bistrice smo prejeli: Agihva št.-jakobska 'Čitalnica* je gostovala v nedeljo, 26. aprila, pod okriljem domače ♦ Čitalnice; v Ilir. Bistrici ter uprizorila Nicco-deinijevo trodejanko «Scampolo». Obširna dvorana telovadnega doma je bila polna do zadnjega kotička in občinstvo je z rastočim zanimanjem sledilo razvoju igrokaza- O igri sami govoriti je odveč. Na italijanskih in mnogih inozemskih odrih si je priborila že davno priznanje m priborila hi si ga v 11. Bistrici. tudi će ne bi bila v -tako dobrih rokah kakor je ansambel št.-jakobske «Citalnice». Izvrstno umetniško podaj-anje je pa napravilo h. te predstave za našo na prireditvah tako revno Bistiflco in okolico pravcat dogodek. V srcu dobrih domačih diletantov se je gotovo porodil sklep, da bodo kmalu sledili zgledu vrlih Šentjakobčanov, in upajmo, da so posebno izvrstno podane ženske vloge vplivale na domaČi ženski svet. V ospredju fe bila naslovna vloga: «Scam-polo», katero je igrala g.čna Hrvatinova. Seveda, če se hoče »kritizirati», se laklco kritizira vse. Lahko bi se v tej vlogi marsikaj drugače podailo, kar br bilo mogoče boliše, mogoče tudi ne. Eno pa je gotovo: če vidii Hrovatinovo v tej vlogi, imaš jasen vtis nrsivar-jane, globoko doživljane vloge. Ta vtis Je tem večji, ker si šel v gledišče s skepso človeka, ?ii gre k diletantski predstavi. Nagli, a» glo- SPORT da bi bila pctrgaia vse cvetj>e na vrtu, če bi bila vedela, da bo tako. Naj bo vrlim Šent-jakobčanom to obžalovanje najlepša- cvetka. Igralce je spremljala cela truma mladih članic in članov -Čitalnice^ Hvaležni smo vsem, da so prinesli v našo trezno Bistrico nekaj žarkov živega tržaškega temperamenta in r»o- J kazali, kako vsako društvo k tedaj dobro uspeva, če je obenem — družina. Bog jih živi! — Dolžnost naznanitve najemnikov in podnajemnikov- Mestni magistrat razglaša: «Magistrat je moral že večkrat ugotoviti, da se ne izvršujejo« predpisi glede naznanitve najemnikov in podnajemnikov aava-,grafičnemu uiadu s strani hišnih lastnikov Ln upraviteljem, oziroma slano daujalc e v sploh. <,Raortno». Prvi polčas je bil «Tomrc-aseo» v veliki premoči (4 : 1) v igri in «goalih», drugi polčas se je pa sreča obrnila na stran 'Magdalen^, ki je končno izšla iz igre kot zmago-*a£ka, (6 : 4), česar od društva, ki je prvič nastopilo, nikakor nisem pričakoval. Najbolj me je pa veselilo, da se je ves čas igre, razen par «ala* in «portier» govorilo slovenski. I. I. — Športno Udruženi« opozarja vse svoje članice, da se bo vršSI prvi redni občni zbor v nedeljo dne 3. maja v dvorani DKD pri Sv. Jakobu ob 9. uri zjutraj. Športno gibanje na Gorenje vipavske m. Prihaja maj, cvetje dtuhti — pušelc za klobukom veselega fanta —. Vipavska dolina se je razdivila, vztrepetala polna sokov mlade moči. V tako razpoloženi« mladega, norega življenja prihaja tudi naš vipavski šport- Potrebno se mi zdi, da spregovorim tu nekoliko o sportu na deželi. Na vsak način se podeželski šport ne more gojHi tako sistematično, tako vztrajno in redno kot v mestu. — Poleg tega tudi ne mor« obsezati vseh športnih panog. Vendar se pri nas na Vipavskem z neverjetno naglico Hirifo in ustanavljajo športni klubi, tako da hoče ime4i takorekoč že skoraj vsaka večja vas svojo nogometno četo. Ker pa tak podeželski klnb n« mor« vzgojiti Jj — vsaj kar se tiče nogometa — dobrega in » močnega moštva radi pomanjkanja igralcev, bi bilo jako praktično, če bi se združevale šibkejše nogometne čete iz trgov m vasi. ki niso tako zelo oddaljen« druga od druge, in tako napravile močno moštvo, ki bi lahko uspešno tekmovalo z vsakim slovenskim mastnim športnim klubom. Tak slučaj imamo, na primer med «Skašem» iz Aj scenerijo. voljenje. Prošnjo je treba napraviti na kol- Razumljivo je, da z našega odra ni »dišalo p« kovni pot za 2 I« (pisana je le i L). Prošnji ! slovenskih nageljnih«. Težco je doseči na napa naj dodajo kakor dos3«j: a) kolkovno poio ših mestnih odrih kmetski kolorit, ki ga zahle-Za 3 L za dovoljenje, b) potrdilo o plačani vai° slovenske igre. In če bi se režiser Se državni taka 18.10 L, c) p*2tZhodni vizum toliko tifudil. bi ne mogel vlitB .mestnim 'zastopnika avtorske^ prava o plaćanju 10f5 otrokom« kmetskega duha. Mestna civilizacija dohodkov, d) prepis oz. izvleček del, ki se že prepkskala naš rod in i« tu pa tam v predstavljajo, županstvo samo na to izda do- posameznih prizorih butne na dan kmetska volji —je v sporazumu z orožniško postajo (ki robustnost m sočnost. Zato ni čuda, če tudi svof «ntdla osta»). gledališki kritfxi poklicnih odrov vedno po-2 S tem p« so s« seveda izpremenile tudi udaria)«' ie z rajnkim Verovškom izginil tip otodbe (s tmx popravljamo oziroma dopol- J^alca kmetskih vlog. njujejso, kar saso pisali v -Edinosti* št. 96. Cvetko Golar je vlil na papir kos kmetskega Z dne 24. aprila 1925.), ki zadevajo prir«;se naravnost nanjo, ne pa na Nanos al: Skaš. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Friderik Furlan, trgovina, Ajdovščina. To pa samo, 'kar se tiče nogometa, v vsak: diugi zadevi pa S. K. «Nanosu» za «Nanos», «Skašu» za Skaš*. Obenem javljamo ,da se bo vršila v ljo dne 3. maja v Vipavi na igrišču S. K. «Nanosa» ob 3 pop. prijateljska nog. tekma med Nog. četo «Burja» (Ajdovščina-Vipava) in S. K. «Sparta» (Gorica). Po tekmi gostuje v Hrovatinovi dvorani pod okriljem Prosvetnega društva «Kraljf» goriško dramatično društvo z Golarjevo komedito, -Vdova RošlHmca*. Med igro nas bo razveseljeval tudi g. Vuga z močnimi ajdovskimi grli. _ jnogel k večjemu reči, da je bil tu pa tam nekoliko «preveč bled > in da ni vztrajal v nastavljenem glasai skozi vsa tri dejanja. Menjavanje glasu je večkrat povzročilo smeh med nato samo pošij« na okrožno varnostno oblast, občinstvom na nepravem mestu. Vsekakor pa (podpreiekluro), da zadobi tudi njihov pri- i ^ skozi -T ^ F^a i SV°>° pr" rtanik in ne dovoljenje. Tudi t«Trošn^ j« držal gledalce v pozornosti. Go- treba opremljati kot one pod ločk£ Tdo- ^ Cjrrf Brat« ,e zopet enkrat bil v svojem voljenj« samo pa izda županstvo in j« ono v fl^ntu ?n pokazal lepo rutino igralca, kljub gjavni meri ođočujoifc. ;^mu da je moral v zadnjem času vročiti v 3. Za kakršnekoli društvene prireditve (za- Da blD b. » casa vskoč1, • bavn«, dramatične, predavanja, tečaje), ki s« " r«mar»a Balantača gotovo naprav i s.jajen vrše v zasebnih ali društvenih prostorih in ki PoznaI° se da mu vIoga prl" predhodno cfovoljenfh -K fHjenje oblastvom | K^lS ts^o ^nčtko! ^TSU?"1 ir - - « * j i * u j u vali Glas', mirni 1 po pisateljevih intencijah. in Idn)o. ... . A t, ^. G. Malnaršiču je dobro sekundirala gdč. Vil- I i Milijo I Se ^enkrat na ^atho^. I ^ v v!ogi Manice. Bila je brhko in zalo Cm« na trgu Cavour (Odd aja na d ebel o) Česen 800; pomaranče 180—220; šparglji 600—750; karfijol 140; kapus 120; čebula 60 do 200; salata 40—280; limone (za 100 komadov) 8—10; jabolka 180—400; krompir 60—80; krompir (nov) 180—210; grah 120—180; radiC 70—400; redke v (za 100 fropkov) 20—30; Spi-nača 80—100. 1. Za prireditve po zasebnih in društven* h dvoranah, na prostem, v kozolcih, skedn'ih izdaja dovoljenje županstvo. 2. Za prireditve po gostilnah in prostorih, kjer se toči pijača, jb treba prošnje TUDI naslavljati na županstvo, Id si SAMO poisce PRISTANKA okrožnih varnostnih oblasti, t. j. podprelekture. 3. Za prireditve v dhnštvenih in zasebnih prostorih, U «o dostopni le članom društva, a! potrebno kot prej nobeno dovoljenj« VDOVA ROSLINKA. Preteklo soboto « nedelj oje uprizorilo •Dramatično driuitro* v Giorici tridej£tn^k>> komedijo «Vdovo Roilinko«, ki fo je spisal znani pisatelj kmetskih pripovesti Cvetko IFToriian) Golar. kmetsko dekle. V svojih nastopih bi dosegla večje uspehe, če bi popravila pogreško pr» izgovorjavi končnic. Gdč\ Rojčeva je napravila iz svoje pasivne vloge Tončke vse. kar se da napraviti. Obe gdč. sta bili z»!o dobri in črčkani posebno v drugem dejanju. Prvo in dmgo dejanje sta bili igrani zelo dobro in vse situacije so bile posrečene. Tretje dejanje, ki se je v soboto večer spackalo, je bilo podano v nadeljo popoldne bolje. Nastopi vseh štirih kmetov snubačev so bili bolj pleh-kf. Soubačem jc manjkalo še študija in sigurnosti na odru. Pri takih igrah je treba paziti na estetiko v vsakem oziru. Konstatirati moramo, da jo je nekaj tu pa tam manjkalo. Gelotna režija je bila dobra. ^ K. V Trstu, dne 30. aprila 1925. -EDINOST* III. — Dramatično društvo v Gorici pripravljal — 1» Tolmina. Italijanski otroški vrlo so za dne 9 maja prekrasno Grimerovo dramo | precej zasejani po naših trgih in vaseh. Eden v treh dejanjih «V nižavi«. Deio je bilo igrano izmed slovitih raznarodovalmh vrtcev j« tudi po vseh svetovnih odrih in še danes je stalno tolminski, ki šteje precejšnje število otrok, na repertoarju vseh velikih gledališč. Pred-i zlasti onih, ki nimajo najmanjše potreb«, stava sc bo vršila kot častni večer društvene-; Kako se v teh vrtcih vzgajajo o trkači, nam tfa režiserja in igralca, g. Cirila Bratuža, ki bo.'-Aaže slede« sluča,: Neka vzgojiteljica, doma igral obenem glavno vlogo in igro tudi režiral. tam doli nekje v južnih krajih ima ta vzgojni Podrobnejša^ poročila priobčimo v prihodnjih (princip, da hoče vlepati v glavo ned< Številkah Edinosti*. ih otročičev mržnjo do avstrijske zastave. Do sedaj ni prišlo še nobenemu vzgojitelju na _ SL Viška gora. Kot je bilo že-javljeno, ! misel, da bi uporabljal pri vzgoji ta sistem, priredi tuk. kmetsko bralno društvo v nede- najmanje pri takih otročičih, ki še ne vedo nili 4jo dne 3. maja Fmžgarjevo dramo štiridejan- da so živi. Kaj hoče ta vzgojiteljica doseči ko: 'Divji iovec». • iem? Smešno se nam zdi tako početje, te s tem Prireditev se bo vršila v prostorih g. Piriha bolj. ker se danes niti odrasli ljudje ne spo-Viški gori hšt. 118. Začetek ob ■ minjajo več Avstrije in njene zasi Aniona na Si. 2. uri popoldne. Po ign srečkanje, šaljiva pošta in prosta zabava — K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor. * * • Zadnja -Goriška Straža; od 25. aprila t. 4. št. 33 je na posebno surov način napadla tu- e ; minjajo več Avstrije in njene zasiave, kaj š^le štiriletni o-tročiči. Metoda te vzgojiteljice je sledeča: Imenuje barve avstr. zastave in začne kričati z nervozno razkačenim in jeznim ; glasom: «la bandiera nera e giala e brutta, brutta, brutta* in začne teptati z nogami ob tia. Isto morajo z vso jezo in z vsemi gestami ponavljati tudi otroci. O taki vzgoji so se pre- ne posebno častno zadevo, naj napišemo teh par vrstic: Preden zopet objavite dopis, kakršen je bil :op< zadajič, se Vam priporoča, da se najprej prepričate o resničnosti dopisa, potem še le delajte lastne pristavke! Glede dopisa samega pa izjavljamo: Res je. da n* bil omenjen ples v prvi objavi o prireditvi, poslani ^Goriški Straži*, a pri tem ni bilo nikakc postranske misli, pač pa tistikrat niti nismo še imeli namena prirediti vcselico s plesom. Enaxa objava je bila priob-čena tudi v < Edinosti ^ in v < Novicah«. Ni pa resnica, da je bil komunizem vzrok razdoru pri ^izobraževalnem društvu*, pač pa jc bi! vzrok ves aiug, ki je nam vsem dobro znan in tudi g. dopisniku v ^Goriški Straži». Naj se torej ne očita nam dobičkoželjnosti, am-j?ak drugim. v Gorici). Tudi ni resnica, da bi bili društveniki imenovali Goriško Stražo* »larško štraco» in •iažnjivko , .ter bi je, ko bi jo bili doslej tako malo cenili, prav gotovo ne bili naročili. G. dopisnika v omenjeni -»Goriški Straži» pa prosimo, naj bo tako pri'azen, da nastopi odkrito in se ne skriva za lažnivostjo svojih dopisov. Mladina. — Lubiuj. (Miklova Zala; 19. IV, 525.) Nekoliko opazk k društveni prireditvi prejšnje nedelje. — Ne bom obdelaval vsakega igralca posebej — bilo bi preobširno. — temveč le nekatere, ki se najbrže niso dali do dobra opiliti. — Torej, — kot prva točka programa, je bila cJe'f 'f *r»aci/a. Da — šlo j"e sicer gladko, — toda to še ni dovolj. Prehitro govorjenje je jako slaba stran vsakega deklamatorja. Potem tako monotono, ne da bi se glas znižal oz. zvišal, — zakaj? — zato, ker se gre mimo vejic, pik in drugih ločil kar tako, ne da bi se nanje ozirali. — Pri nastopu se ni treba bati, sicer se govori s tresočim in tihim glasom. Če se na te točke ozira, nastane mimika zlahka, ti pa ne sme obstojati le iz mahanja rok, temveč iz gibanja celega telesa; iz kretenj, ki odgovarjajo pomenu izguvorjen h besed. Predvsem pa mora deklamator vsak stave.c, ki ga hoče izgovoriti, popolnoma razumeti. Druga točka je bila igra. Mirko je govoril v začetku prehitro, skoraj brez oddiha, s premalo odločnim, glasom, da je tega res zmožen. Na nekaterih mestih se je premalo vživel v svojo vlogo. — Zalka se je v prvem dejanju vedla Dapram Mirku, ki ie vendar njen zaročenec, premrzlo; njeno Vedenje ni soglašalo z besedami. ki jih je govorila. Saj je Mirka v resnici ljubila, ga želela za moža, ter ni bila k temu .prisiljena. Na odru se ni treba sramovati, če zahteva vloga kaj takega. Vloga mora biti natančno izvedena, pa naj je taka ali taka. Kot vjetnica se je i/kazala še precej kos svoji vlogi. — Almira: Pretirano. Ne bi smela tako strašno povdarjati nekatere, včasih ravno nasprotne besede. To ni bil izraz jeze. Svojo ljubezen do Mirka naj b: izrazila z otožnim, žalostnim glasom« kot po nečem izgubljenim. — Serajnik govoril premonotono. kakor da bi Čital. — Turški poveljnik Iskenderbeg ni pokazal „onega srda in mržnje nad krščanskimi psi?;, kot je zahtevala vloga. Bi! je pretih, pre-pohleven Za igro je vladalo veliko zanimanje. S popravljanjem napak se učimo it» zato naibržc hoteli prikrit: celo. za nje .vpiti gorioznačeno «pesmico». Stariši so se seveda preplašeni vprašali, kaj to pomeni, .misleč, da je hčerka ponorela. In ko jim je otrok povedal, da jih tako uči njihova vzgojiteljica, se niso obotavljali, ampak Sli takoj k vzgojiteljici in zahtevali, da naj otroka izbriše, ker nočejo, da bo otroka na ta/ce načine vzgajala, da bo kot blazen norel in kričal po hiši Tedaj se je vzgojiteljica zbala in prosila, da naj ji odpuste in pustijo stvar pri miru. — Brez komentar;a, da nas ne bodo smatrali za avstrijakante. - Pretekli teden je bil premeščen iz Tolmina v Postojno dr. Arseni, še! davčne agencije v Tolminu. On je odhajal s težkiu; srcem iz Tolmina, ker se je pač privadil tukajšnjemu življenju in Fjndcm, katere je spoznal kot dobro in mimo ljudstvo. Tudi drugače ni bil preveč zagrizen, ampak je sodil in obsojal vse dogedke s stvarnega stališča- Nekateri pa so vendar blagrovali njegov cdhod, ker ni bil preveč zmeren v navijanju davčnega vijaka, pa tudi pri sklepanju konkordatov vojne odškodnine ni bil preveč mikistljiv. — Zadn> številka «Voce di Gorizia* je objavila imena vseh onih fašistov iz Tolmina, ki so bili izključeni iz stranke radi nevred-nosti. Tudi torkova Edinosti je ponatisnila oni člančič. Oba članka sta povzročila veliko paniko med prizadetimi, kakor tudi med njihovimi pristaši. Zlasti jih boli, da so pred svetom razkrinkani, ker so užaljeni v svoji politično nacijonalni zavesti, ker jih smatra fašjo za nevredne. Tudi marsikomu izmed nas so se odprle sedaj oči. Kakor se da dognati iz Imen, sta med onimi srečnimi tudi dva Slovenca, javna uslužbenca, ki sta 6e sicer vedno zmerno obnašala, pač pa tajila, da nista vpisana v fašjo. Sedaj jima tega ne bo vtič treba tajiti njihove -fa^bce® so nrišle s pomladnim brstjem na dan. Nič ni tako skrito, Ca bi ne bilo kdaj očito, pravi narodni pregovor. — Goče nad Vipavo. Izobraževalno društvo «Nanos» na Gočah je priredSoi dne 26. t. m. veselico z zelo bogatim sporedom- Jedro prireditve je bila uprizoritev Finžgarj©ve drame «Razvalina življenja*, ki je naravnost sijajno izpadla. Igra je bila doibrot naštudirana, poznala se je krepka roka dobrega režiserja. Najbolj je ugajal Sirk, nekoliko za njim je sledil Urh, tudi Tončka je bila na svojem mestu, le obleka v zadnjem dejanju ni bila prav izbrana. Ravno tako je Lenčka jako dobro« predstavljala nesrečno mlado ženo, zlasti pa v zadnjem dejanju, kjer je do preciznosti izpolnila svojo nalogo. Le nekoliko preveč monotonosti je bilo v glasu in vedenju, tu pa tam premalo gestikulacije in življenja v I. in II. dejanju. Poleg tega ni bila prekratka obleka prikladna za poročeno ženo. Potovka Mica je ugajala, dočim je Martin napravil, kolikor je mogel, le nekoliko več življenja v vlogo! Ferjac. je bđ sicer izvrsten, le v ljubezenskih scenah nekoliko premrtev. Neizrečeno me je pa veselilo, da sem enkrat zopet čul res dobro izgovorjavo na dtletaniskem odrti. Za dramo — žalno igro — je sledila v oddih Finžgarjeva burka «Vse naše!*, ki je delala ljudem veliko veselja- Največjo vrednost ji je dal Jokelj — mešetar, ki je vzbudil pri občinstvu salve smeha. Med predstavami pa so nam nudile umetniški užitek pevske točke. Vsa čast gaispodu pevovodji, ki je res dobro natvadil svoj zbor. Le nekaj bi svetovali, da bi gospod pevovodja cibrnil večjo pozornost na mlajše pevske Hkotči, kjer sem opazil nekaj dobrih talentov. Ne rečem, da so starejši pevci slabi, ali bodočnost vsega je — naraščaj! Sliši se, aa «e 'bo prireditev ponovila, zato sem se tudi nekoliko bolj podrobno pomudil pri igralcih. Z veseljem potodrajv-Ijamo to vest in vas prosimo da nas kaj kmalu zopet povabite na visoke in z vinogradi posejane Goče, pa Bog daj, da v boljšem vremenu, a ob ravno tako ogromni udeležbi. — Karlo. — Idrija. Dramatično društvo v Idriji upri- Manj so ugajali ženski glasovi. Pevski zbor prof. Illesberga je prednašal vse točke hvalevredno. Viktor Sonc. SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON To monumentalno deio, ki bo obsegalo do 1000 strani leksikalnega formata in izide v šestih sešitkih, vsebuje življenjepise vseh nekdanjih in živečih slovslvenikov, umetnikov, ML L __m_______ ______________________ zori v soboto 2. in v nedeljo 3. maja v rudni- ! glasb^nikov, znanstvenike v "vseh' panog, šolni-škem gledišču -Simonom, igrokaz v petih de-|koV| poHtikov. narodnih gospodarjev, podjet janjih. nikov, izumiteljev in vseh osebnosti, k i so za Gledališče je sedaj prenovljeno ter služi zo- razvoj IkuHure v Sloveniji kakorkoli pornemb- pet prvotnemu svojemu namenu. Po tako dolgi suši se bo občinstvo v kar največjem ste- ne, bodisi da so slovensk. rodu in so delovale doma ali v tujini, bodisi da so tujega rodu, a vilu udeležilo predstave, zlasti ker je namen so s svojim delom med Slovenci trajno vpliva-dobrodeien. Čisti dobiček se namreč porabi na slovensko kulturno življenje, za zdravljenje bolnega dečka, da se pošlje na morje. Naše geslo torej bodi: Najnesrečn« največ ljubezni! Vest! is Istr« , Slovenski biografski leksikon prinaša bio-;srečnejšim grafije s točnimi življenskimi podatki, z opisom dela in pomena posameznih osebnosti za razvoj Slovencev, z navedbo vse literature, ki se na posameznike nanaša, in z opozorilom, - P resnica. Pevsko in bralno društvo «Zo- najti nph slike ra» v Prešnici priredi v nedeljo dne 3. maja ! S1?yc,nskJ. ^sikon m jamo popol- t. L ob 15. uri na dvorišču g. Antona Memon j na zrvljenjepisov, marveč obsega v n,ih , i j. i vso zgodovino slovenske književnosti, umetno- veselico s sledečim sporedom. ^^ ^ ^ ^^ {bo_ 1. L Aljaž: Ti veselo poj mes zbor po?e dr. 1 goslovja prava> zdravstva, prirodoslovja, teh-< Zora* v Prešnici; 2 E. Adamič: ecer. mc|. ^ ^ ^ yed) §0r6lva, industrije, trgov- zbor poje društvo «blavmk* iz Klanca; 3. t. . „ - ^.ijl stva in ostalih delov narodnega gospodarstva. Slovens-ti biografski leksikon je neobhodno potreben vsaki zasebni in javni knjižnici, je pomočnik umetniku, znanstveniku, politiku, časnikarju in praktičnemu delavcu katerekoli vrste. Slovenski biografski leksikon je uredil Izi- poje Adamič: Ko sneg skopni, meš. zbor poje društ. «Zvezda- iz Herpelj; 4) Tanc z visoke sinje gore. Drugovič, poje oktet iz Ocizle; 5. A. Medved: Veseli pastir, meš. zbor poje društvo «Venec» iz Kozine; 6. E Adamič: Ce ti ne boš moj, meš. zbor, poje drufctvo «Zveza» iz Ociz- le; 7. Ipavec: O tnraiu, poje moška pevski zbor ^^Cankar s sodelovanjem Joža Glonarja, iz Podgorja; 8. N. N Soči, mes. zbor, poje dru- Franca ^^^ in janka &ebingerja. stvo «ZoraT v Presmci; 9 «Mutec», veseloigra v m ^tku, ki je ravnokar izšel, so v enem dejanju; 10. Srečolov; 11. Prosta za- _ soddovaUr dr. Izidor Cankar, univ. profesor *>ava- | v Ljubljani; dr. Lambert EhrKch, univ. prof. Med točkami ter pri zabavi svira godbeno | v Ljubljani; dr. Joža Glonar, bibiliotekar K-društvo iz Herpelj. * | cealne biblioteke v Ljubljani; dr. Ivan Grafen- V slučaju slabega vremena se bo vršila ve- ' auer, prof. v Ljubljani; dr. Franc Kidrič, univ. selica prihodnjo nedeljo, dne 10. maja t. I. z prof. v Ljubljani; dr. Franc Kimovec, glasbenik v Ljubljani; t dr. Franc Kos; dr. Milko Kos, docent v Beogradu; dr. France Kotnik prof. v Ptuju; dr. Franc Kovačič, prof. bogo- slovja v Mariboru; dr. Jožef Lesar, prof. bo- goslovja v Ljubljani; dr. Dragotin Lončar, prof. v Ljubljani; dr. Joža Lovrenčič. prof. v Ljubljani; dr. Franc Lukman, univ. prof. v Ljubljani; dr. Josip Mal, ravnatelj muzeja v Ljub jani; dr. Josip Mantuani, ravnatelj muzeja v Ljub- lstim sporedom. Znanost m umetnost Oratorij „VstoIenJe Kristovi4* v cerkvi Novega sv. Aotona Preteklo soboto in nedelja zvečer se je pel _ . v cerkvi sv. Antona Novega Perosijev oratorij l)3*"! dr. Franc Mesesnel, asistent uimetnostno- «Vstajenje Kristovo*. Besedilo -temu oratoriju je sestavljeno kakor n. pr. Bachovi Pasioni, na Eodlagi pripovedovanja Evangelista (Storico), i zastopa pripovedovalni del. Taka vrsta li-Jbreta Idriji o go.spodu Albertu Cesoo nad poštar ju v Idriji. Preklicujem vse te obdolžitve in se gospodu nadpestarju zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega preganjanja. (345) IDRIJA, dne 25. aprila 1925. Ignacij Troha," ') Za Član k* jpod Um naslovom odgovarja uv«4* aiitvo U toliko kolikor mu zakon veleva. ga dela. Še dobro ni vpeljan tema, ali dobro Ljubljani; Stanko Premrl, hon. univ. prol v postavljena glasbena smer, že mora skladatelj Ljubljani; Adol-f Robida, prof. v Ljubljani; dr. iskati drugo primerno obleko pripovedovalcu. France Štele, konservator v Ljubljani; msgr. V tem sl-učaju izgine skladatelju potrebna Viktor Steska, referent pri pokrajinski upravi predstava dejanja, brez katere je nemožno v Ljubljani; dr. Janko Šlebingcr, prof. v Ljub- vdihniti organično življenje umotvoru. Za one čase, ko še niso poznali glasbene drame v smislu, kaior jo poznamo mi, je tak način tvore-nja veliko veljal; toda danes, ko smo vžiti v živi, naravni potek dejanja, je taka sestava premedla. Oratorij «Vstajenje krst a» mnogo zaostaja za «Mojzesom», pač pa se Perosijeva izrecna lirika v »Vstajenju* že bolj mveljavi in je veliko bolj na mesto nego pri Faraonovih hudobijah. V «Vstajenju» se ner£atera mesta dvigajo v vzvišeni poeziji, četudi izdelana z nevelikim! glasbenimi sredstvi. Tako n. pr. odmeva iz začetnega preludija globoka tuga ob vzdihih umirajočega odrešenika. Z malim rootivi-čem slika Peresi vso grozoto Kristovega bo ljani; dr. Franc Veber, univ. prof. v Ljubljani. Slovenski biografski leksikon je založila Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, ki sprejema in izvršuje naročila. Prvi sešitek je že izšel. Celoletno delo bo izšlo tekom 1. 1925. in L 1926. Plačilni pogoji: V subskripcijr stane celo delo, ako se taikoj pltača, Din. 500.—, posamezni sešrtki Din .90. Posamezne zvezke dobijo samo subskriben-tje. Po končani subskribciji bo stal leksikon Din. 600.—. Kdor naroči prvi zvezek, se obveže s tem za celotni leksikon. Slovenskr biografski leksikon je za vsakega razumnika neobhodno pripomoček za spoznavanje zgodovine našega naroda in njeno ZAHVALA. Podpisane, globoko ginjene vsled izrednih dokazov sočutja cb priliki ne nado •mestljive izgube ljubljenega Filipa Adamič se iz dna srca zahvaljujejo vsem, ki so bodisi z udeležibo pri pogrebu ali z danov. vanjem ovetja počastili spomin pokojnika, Poeebna zahvala veljaj veleuč. zdravniku, gosp. dr. Avgustu Turchetto za lju-beznjivo zdravljenje. TRST, 29- aprila 1925. Družine: Adamič, Disiot, Kranjec, Steghel. Maii oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša, pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotmk beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor iSče «1 užbo. plača polovično ceno.' 24LETEN ŠOFER, izobražen, išče pri odlični družini ali veleposestniku tudi v Ju« goslaviji. Ponudbe pod Šofer na trpiavništvo. • 576 BABICA sprejema noseče. Na željo zdravniška pomoč. Ljubezniva poktrežba. Tajnost in nizGce cene. Madonnina 10/11. * 577 MOTORNO KOLO «Janes» v popolnem stanju, se proda. Via Madonna del Mare 9. 552 renja s smrtjo. Zelo značilen je prihod zvitih P^^v na podlagi spoznavanja osebnosti in sitnih velikih duhovnov in farizejev k Pi- ^ Pož' SV(?P™. P"Pomogh k _ latu. Zvitost, sitnost in hudobija teh Kristovih razv°1u m » dajah smer. Delo je UCENEC ~ deže]e kJ . . d č .. sovražnikov je v nrvodu orkestralno krasno naravnost epohalnega pomena m opozarjamo ae"le. « veseije do čevljar ■m. m- * _ . _ nomo f mHi Maco ^iratftft« c 'ftnf aai •'nm rl^ co oživljena. Manj izrazit pa je sledeči nastop zbora velikih duhovnov. Pri tej točki bi si človek želel razlegnitve v orkestru tako lepo pričetega glasbenega stavka. V drugem delu, pri besedah: «Marija aute m etabat foris plo-rans» {Marica pa je atola zunaj plavajoča), je v orkestru izražena velika nežnost in gorko*a. Oratorji «Vstajenje Kristovo® z mogočnimi; in skrivaotftnimi prizori, kakor w>: smrt Odrešenika s potresom in drugimi grozotami. Judje nanje tudi naše čitatelje s priporočilom, da se naročijo na Sove neki biografski leksikon in se tako preskrbijo s tem v vsakem oziru zares dragoceno zbirko življenjepisov vseh naših velikih ali kakorkoli zaslužnih mož. V prvem sešitku na st. 86 najde Čitatelj življenjepisne podatke o ravnatelju našega lrsta g. Maksu Cotiču. stva se sprejme. Šalita di Gretta 30 MaliČ. _^_____570 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50 pritličje. . 564 — Dr. Iv. Lah, Knjig« spominov. (Ječe, . . „ Moja pot, Dan 1914). L V Ljubljani 1925. Za- pri Pilat« in Vstajenje, so fkrepke poetične sli- ložila Tkkovna zadruga. Strani 163. Broš. ke, ki kličejo po sinfbnični pesnitvi. Do sedaj Din 35, v celo platno vez. Din. 45, poštnina ne poznamo Peroaiia kot srnfomka. Toda Din 2 več poznamo x eroaije možno je, da bi nas Pero« Se bolj zadovoljil . s sinfonično pesnitvijo prav tega dela, katere- ! mu njegova lirika tako pristoja -— Zbori v »Vstajenju* so po večini šibki in manjše glas bene vrednosti. __________________ Orkester pod vodstvom kapelnika Vigna je Verdunom in se naiS je zdejlo, bil tudi pri «Vstajenju* na višku. Solisti so v v svetovni borbi velik preobrat splošnem ugajali. Baritonist Inghifleri se je iz- kakor sem se spominjal. Skriva.___ kazal tokrat s posebno svežim in vabljivim zapiske v postelji in sem jih pri odhodu srečno glasom. Basist ZambelK je kakor pri <-Mojzestt» j rešiL Podajam jih tudi deloma neizpreme Din. 2 več. Prv» poglavja teh spominov so pisana v taboru v Mittergrabern na Nižjem Avstrijskem spomladi 1916. Pisal sem jih ob svoji postelji v oiih dneh polnih nad in pričakovanja, ko so onemogli nemški napadi pred da nastaja Pisal sem, kakor sem se spominjal. Skrival sem svoje izrazito predstavljal Pilata. Sentimentalni glas njene. Pozneje se mi je zdelo potrebno spo- tenorista Belussija se je zelo prilegal vlogi polniti te dogodke s podatki, kako je rastla pr ip o vedo va Lca naša predvojna generacija, kako je iskala po- HIŠICO z enim aK dvema stanovanjema in majhnim vrtičem, kupim v bližini Rojana. Pormdbe s ceno pod -^Hišica* na upravni- žtvo. 579 GOSPODIČNA vešča slovenske stenografije, strojepisja, korespondence, s poznanjem nemščine in italijanščine išče službe kot začetnica. Naslov pri upravništvu. 565 SOBO, v sredini mesta, iščeta dva gospoda. Ponudbe pred «Mirno» na upravništvo. 573 PRAVA PRILIKA« Spalne sobe od L 900.— naprej, Lcuhinje, postelje za eno ali dve osebi, vzleti, žimnice, stolice i. t. d. Via Ar-cata 1. 575 BABICA, avtorizirana. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena, ▼ec. Via Giulia 29. noseče. • prejema Dobra postrežba. Sla-64 PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Noš preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel loan Vouk VIII. potuje za kratek čas, in je prosil dovoljenja, da sme slila, da se je Valerija zaljubila v barona; toda od-pripeljati s seboj starega prijatelja, ljubitelja arhe- krita hladnost med njo in baronom je izključevala to možnost. Baron ni prav nič dvoril Valeriji in tudi ona se mu je izogibala. Spočetka se je Bakulinka čudila, da se Valerija črez noč zaklepa v sobo, potem pa se ji je zdelo prav naravno, če ni njena krščenka marala spati pri nezakljenjenih vratih v tej čudni hiši. Kje je torej vzrok, da ne mara oditi iz Montignosa? Larisa ologije in okultizma, ki se zelo zanima za povesti o Montignosu. Helena Aleksandrovna je ljubeznivo privolila; toda samo Diomid Petrovič — toda samo on ■— je zapazil piker in zaničljiv nasmeh, ki je šinil baronu preko usten. Pozneje, pri slovesu in na samem z Lariso Arka- Ni še utegnil prižgati svečnikov na kaminu, ko je vstopila Valerija ravno tako razburjena kakor on in se vrgla v njegov objem. Začela sta govoriti o ljubezni; ker pa se je Valerija kazala nemirna in se včasih plašno ozrla na Ri-dolfov portret, jo je baron od vedel v svojo prejšnjo sobo. In tam sta pozabila na vse, — preteklost in prihodnost, — zaslepljena od strasti ju je požar ob- djevno, ji je v skrbeh povedal, da predvideva dogodke, Arkadjevna se ni počutila več dobro; bila je nemirna jel in preživela sta tragično fatalnost minolosti. Va- Desct dni je mirno prešlo. Delali so izlete v okolico in udeleževal se jih je tudi Diomid Petrovič. Vsi so se pomirili, zakaj nočni šum se ni več ponovil in nobene prikazni niso več motile miru grajskih stano za katere so neobhodni energični ukrepi; zato gre, da opozori prijatelja in ga čimpreje privede semkaj. ' Nadzorujte Valerijo, — je dostavil in ji krepko roko. in potrta, a včr sih se ji je zahotelo takoj odpotovati, toda žgoča radovednost, da bi spoznala tajne zazidanega krila, je bila protiutež prvi želji. stisnil Bakulinka Po odhodu Diomida Petroviča se je baron čutil potrebovala tt^a ODomina 2e po resi"^no olajšanega Zadnje dneve ni mogel posečati mida Pofr.W;T slcrhnn' nadzo-- Prepovedanih sob zaradi velike slabosti, ki ga je pre- valcev. Toda baron je epazii, da ga stari okultist za- prvem naročilu Diomida Petroviča je skrbno nadzo- * . .. ,T . . , - , sieduje in to nadzorovanje ga je zelo dražilo. rovala mlado deklico in v njej se je utrdilo prepri- V?**1* večeru. Najpre, se mu je dremalo, je zaspal s težkim snom v postelji ali na Junaka nočne drame sta živela v trajni neslrp- da se v njeni duši godi nekaj abnormalnega, s ^^ iv.sli. Crez dan sta bila v skrajno mrzlih odnosa;ih, ^siravno ni mogla na noben način pogoditi vzroka tako ,e ostal do jutra, kakor Intro pa so se polegle nočne sence, je v obeh teŠa stanja. Tisto noč po 0(Jhodu Tomilina je sklenil, da se kil tli no zaplula m nestrpno sta čakala minute, kdaj Neka okolnost je posebno neprijetno dirnila La- ^^ Prc>ti tei nezdravi slabosti. Prisilna ločitev Te? t e ° H° sobah. Ko sta se čutila varna, riso Arkadjevno in jo zelo vznemirila. Nekoč je prišlo [e bolj razpalila njegovo strast do Giovanne in noU hodi,Hribin'^*ne duri' huž^nila kakor senca pismo od Samburove — matere, ki je pisala, da bo c1 Je videti, naj stane kar hoče. ^ „»«7» k Pf ga f voščc"e sveče, katerih zaloge njen sin kmalu odpotoval v Montignc b ažon,H \ J ' ^sešlavsa trepetajoča^ rava Bakulinka podaljšati sv"e l£ blaženstva. Čudni so bili niih 7 >noso, in ce name- .- ...... ,-7 , . bivanje v .Italiji« dinincf k;?o , razgovt>ri, zakaj se- tedaj naj izroči Valerijo bratu, ki jo more pripeljati dan,ost Je bila iz njih iz ocena. Paolo in Giovanna domov, ko mu poteče osemindvajsetdne^ni X>ist. o preteklosti in v vmsr»Krt «t» LoJo m Mišeli slišala a __->rlhodu sta je govorila samo n7raA-, . .. . r . ,, in v zagonetnem Ko sta Lolo m Misel j slišala o skorajšnjem dl S n " , SOb StH POSt?la ^Očekr^na Itali- mladega častnika, sta se glasno radovada^&ja'pa strastle rastIa ?sa^9 ur° in grozila, da je nasprotno smrtno pobledela in se stresla Od tedaj n ^ meje Dan ,ima ,e bil že neprijeten/ure ie je vsakikrat, ko so začeH govoriti o n ^em pS sTanek m misIlla sla nočni se- vraticu v Rusijo, vidno in silno vznemirila ' P Nekega jutra je Diomid Petrovič izjavil, da od- Kocnaj je ugasnila zadnja luč v hiši, je baron odprl tajne duri in stopil v prepovedano sobo. Napor, s katerim se je boril proti spancu, ga je zbudil; razen tega ni bila slabost tako velika kakor navadno. Kakor hitro so se zaprla sobna vrata in je prižgal svečnike, sta težava in drema vica popolnoma prešla. Vendar pa je bil ▼ mrzličnem razburjenju in kri je z ognjem kipela ▼ njegovih žilah, a paleča strast do Giovanne . . T , ,. je dosegla višek. Tresoč se od nestrpnosti je stopil v .. S1J* ArBadjevna belila glavo, da bi sobo, kjer je videl prikazen svojega prejšnjega očeta ven* Bfenefa lanbai jtnja. Spočetka ie mu in kier sta se do navadi mudila. lerija se mu je udala v isti sobi, kjer se je pred tremi stoletji odigrala ravno takšna ljubezenska drama... Zjutraj se je baron zbudil kakor pijan, toda spomin o tem, kar se je ponoči zgodilo, ;e stal jasno pred njim. Ne, to ni bil sen: izvršil je nepopravljiv zločin in nezaslišano podlost, ker je onečastil to mlado bitje, ki mu jo je neznana usoda izročila v oblast. Da, uničil je Valerijino življenje, in ker je bil oženjen, ni mogel popraviti sramote, ki jo je storil njeni rodbini. Res je, da je bil sam v čudnem abnormalnem stanju in je strastno ljubil, toda ne to mlado, plašno in izogibajočo se mu deklico, ampak tisto nočno Giovanno, oblastno in strastno, ki ga je podjarmila in ga napravila svojega sužnja. Seveda je bilo težko dokazati, da je ravno on zapeljal Valerijo, a mlada deklica, ki je bila skoraj vedno v mestčnei i stanju, se bržkone ni zavedala, kaj se je zgodilo; toda ta okolnost je še povečala podlost njegovega ravnanja. Iz vse duše si je želel, da bi popravil po-grešek, a njegova nemoč ga je spravljala v obup. Sovraštvo in bes sta kipela v njem, če se je spomnil na žensko, ki ga je imela v rokah, katere ni on nikdar ljubil in ki mu nikoli ne bo dala prostosti... Dušno stanje barona je bilo takšno, da se ni mogel pokazati pri zajtrku. Napravil se je bolan in ves dan ni šel ia sobe. IV. «BDM06TirV V TnCa, du 30. aprila 1939» Amundsenov polet na Severni tečaj p1 ti Spitzbergen je skupina otokov v Severnem Ledenem morju, ki leže približno 80° severno od ravnika. Na enem iz teh otokov se pripravka Amundsen na polet na severni tečaj. Zračna črta od Kings Bayf kjer se vrle priprave in kjer je izhodišče ekspedicije, pa do severnega tečaja znaša približno 1100 km. Ravnokar so prinesli časo] isi poročila, da *o se vršili prvi poskusni poleti z obema letaloma, ki poletita na neverni tečaj. Spitzbergen so torej zadnja postojanka. tCrcanie raznih potrebščin pa se je vršilo v iiestu Tromso v severni Norvegiji, aeroplane pa so krcali v Narviku. S početka so mislili od tu poleteti z letali do Spitzbergen, ker je pot po morju precej nevarna in bi- se utegnila letala pokvariti. Zakaj krcanje letal je bilo tehnično vprašanje zase. Dve ladji «Holby» in «Vaga» st* prenašali vse potrebno za ekspedicijo. «Yaga» je imela nalogo prepeljati letali, iz Italije, kjer sta bili napravljeni, do Norvegije. V Livornu so vkrcali šest velikanskih skrinj z letali in 21 zabojev nadomestilnih delov in orodja za popravljanje. 11. marca je «Vaga» odplula Lz Livorna. Tedai je bilo lepo vreme, toda ponoči je nastal velik vihar, ki je trajal štiri dni. Prva noč je biia najslabša, tako da je ladia večkrat zajela vode. Opolnoči je neki častnik, ki je bil na straži, obvestil1 kapitana, da je eno izmed obeh letal v nevarnosti, da zdrsne v vodo. Močan val je namreč pokril ladjo: ena skrinja, v kateri so bila krila aeroplanov, in ki je tehtala 5 tonelat, se je že zganila kakih 30 centimetrov na eno stran kljub temu, da je bila zvezana s težkimi verigami Tako močni so bili valovi, ki so udarjali preko ladje. Okačili so vezi in nič se ni zgodilo. V Biskajskem zalivi je začelo zopet slabo vreme in «Vaga» je vnovič plesala dva dni. Tako je ladja srečno priplula v Narvik, kjer jo je čakala druga ladja <.Hobby», ki je imela prevzeti, kar je «Vaga» pripeljala. Tromso je zadnje pomorsko pristanišče v severni Norvegiji. V zadnjih tednih pred odhodom ekspedicije v Spitzbergen. je skoraj vsaka ladja, ki je priplula iz juga orinesla s seboj nekaj za Amoindscna, Krcanje ladje «Hol>by» v Tromso se je pričelo 31. marca. Ves materijal, ki je raziskovalcem potreben, je polagoma izginjal v trebuh majhne, toda močne iesene iadje. Najprej so vkrcali IGO sodov bencin« za aero-lana in 114 sodov petroleja. Ko je bilo to ago ukrcano, je < Hobby» odplula v Narvik, da naloži še aeroplana. «Vaga> namreč ni mogla v Tromso, ker nima tisto prista-nišče dovoli velikih in močnih žrjavov, ki bi mogli dvigniti velikanske zaboje z letali. 2, aprila je «Hobby» prispela v Narwik. Šele prihodnjega dne je priplula s svojega dolgega potovanja tudi «Vaga». Vsak, kdor je videl ogromne zaboje, se je čudil. Zdelo se jc nemogoče, da pojdeio ti zaboji na ih palic. V naslednjem hočem omeniti fizikalno razlago tega problema, ki sta jo dala Haschek in Herzfeld, predvsem radi tega, ker zaslužita že sama pcpolno zaupanje in ker sta uporabljala pri svojih poizkusih takisto resno in zaupanja vredno osebo," namreč predstojnika dunajskega državnega geološkega zavoda d.rja Waagena. Poizkusi so se napravljali v fizikalnem institutu dunajskega vseučilišča od novembra 1919. do konca 1921. Po izjavah d.rja V/aagena samega se pojavljajo v bližini aktivnih snovi v podlaktih posebni občutki, ki so najiačji, ako držita roki z napetimi mišicami palico. Pri tem pa mora oseba osredotočiti vso svojo pozornost na palico. Večjo razdraženost ali utrujenost slabi ali tudi popolnoma izključi omenjene občutke. Uživanje manjše množine alkohola a!i narkotičnih pijač jih ojači. Palica pa ne igra pri tem nobene bistvene vloge. Registracijski aparat je človeško telo; palica je le nekako •kazalo, ki nam pokaže sicer komaj zaznatno gibanje, in kakor jih imamo na pr. tudi pri urah. Radi tega je lahko palica iz poljubnega materijala, tudi oblika je poljubna, pač pa uporablja vsaka oseba palico, ki se ji zdi boljša in bolj pripravna. Po Waagenovih izpoved-bah učinkuie voda drugače od premoga in ta različno od soli ali kovin. Razlika se izraža v velikosti in smeri paličmega odklona. Pri omenjenih poizkusih sta Haschek in Herzfeld izključila predvsem vsak tudi nezavesten vpliv prisotnih na iskalca, kakor je v navadi pri raznih čarovnikih v navidezno znanstveni obleki po varietetnih gledališčih. Po velikem številu poizkusov sta prišla do prepričanja, da pojavi resnično obstojijo. Obenem pa sta ugotovila, da ne morejo biti učinek neke vrste emanaclje, to je plinov, ki bi jih oddajala aktivna snov. Takisto ne more biti toplota vzrok omenjenih pojavov. Pač na so po vsej verjetnosti ti pojavi učinki električnih sil. Občutljiva oseba bi imela to posebno sposobnost, da ugotovi lahko prisotnost snovi z različno prevodnostjo, tudi nekaj metrov pod zemeljskim površjem. Po zemeljski skorji gredo stalno električni toki. Naravno je. da bo tak: tok skozi različne provodnike različen in te razlike so ravno zaznatne. človeško telo (seveda ne vsako v takojaiiki meri) bi bilo zelo občutljiv elektro-skop. riaschek in Herzfeld sama poudarjata, da je za končno razlago dosedanje število poizkusov še premajhno. Vsekakor bi bila to začasno najboljša razlaga za fizikalni del pojava. Obrazložiti pa bi se moralo tudi še z fiziološke strani delovanj« registracijskega aparata. Ako pojavi resnično obstojijo. je naravno najvažnejše vprašanje, ali in v koliko se dajo ti pojavi praktično uporabljati. Ali so pojavi res takšni, da bi z njih pomočjo lahko odkrivali podzemeljske zaklade? S tem vprašanjem se je bavil predvsem pruski Geološki zavod skupno z Geološkim Udruženjem. Tozadevni poizkusi so se nanašali na večje Število oseb in so se vršili v krajih, ki niso bili prej naznanjeni ne prizadetim osebam ne prisotnim geologom, ki pa so bili predobro že poučeni in znani. Rezultati poizkusov so bili porazni. Prva naloga je bila omejiti ležišča raznih siovi, kakor vode, kamene soli," kalijeve soli in rjavega premoga ki so se v dotičnih krajih resnično nahajale Odkritja raznih oseb so bila v nasprotju medseboj in v nasprotju z dejansko ugotovljeno 'geološko tvorbo. Se boli porazen pa je bil primer, ko so morali iskati gotove snov; v krajih, kjer jih ni in Ccier" po geološki tvorbi tudi ne morejo biti. Iskalci so jih namreč povsod tudi «odkrili». L. Č. Gospodarstvo. Zadruga in strankarstvo V aprilski izdaji «Zadrugarja*>, glasila Delavskih zadrug, je dobesedno ponatisnjen moj članek iz m. Mi moramo stremeti za tem, da odpravimo vsako stranka.rstvio v zadrugah. Da pa to dosežemo, je treba vzgojiti ljudi za novo pametno zadružno gibanje. Naloga zadruge je vzgojiti človeka za bodočo družbo, ga pripraviti do tega, da bto znal ceniti skupno delo in osamosvojitev. Pregnati suženjski duh in ustvariti ponosnega samozavestnega kmeta in delavca. Danci so delali tako, šli so do cilja in ta cflj tim je prinesel luč. Niso več orodje kapitalizma, blago, ampak ljudje zadrugarji. Ali more strankarska zadruga, ali morejo strankarji izvesti ono velikansko misijo zadruge? Ne, nikoli! Pri nas pa še najmanj. Strankarske strasti so se že tako globoko zajedle v telo našega človeka, da je slep in gluh za vse. A .oni, ki so ga s svoje* demagogijo dorvemi: do tega, si manejo roke. In ti ljudje hočejo organizirati sile proizvajanja, gospodarske sile našega človeka! Hvala Bogu, da je med našimi ljudmi vendar še zdravega razuma in zmisla za dobrobit vseh. Mi smo majhen narod, ki mora kljubovati sto in sto neprilikam, ki mora prenašati udarec za udarcem, a nismo edini niti tam, kjer gre za gospodarski oibst«aj našega človeka. Zadruga zadrugi podstavlja polena in jo skuša izpodbiti prav kakor v kapitalistični konkurenci. In to naij bi bili zadrugarji?! Pomagati kmetu in delavcu, to je prarva naloga zadruge- Ustvariti človeka, ki zna ceniti svojega sočloveka in z njim delati v bratski slogi, četudi je drugega strankarskega prepričanja. Zadruga je že sama na sebi oairgla partizanstvo. A vpeljuje se vedno na umeten in rafiniran način. To vidimo lahko pri vsakem občnem zboru zadruge. Mislim, da se tudi s tem strinja geteped urednik «Zadrugarja». Da pa mi Delarvtske zadruge niso popolnoma tuje, mu pokažem o priliki. Hočem razložiti njih pomen in delo med nami Slovenci, danes in v bodočnosti. Pri nas primanjkuje zmi^el za zadružništvo in gospodarska vprašanja in dosti, dosti pametnega in zrelega dela. Naši listi bi morali biti žarišče gospodarske propagande in ne koifael «kvant» in babjih čenč ter osebnih napadov. G. Teoretično-praktični tečaj o reji sviloprejk Podravnateljstvo urada za kmetijski potovalni pouk obvešča kmetovalce, da bo priredil doktor Detalmo Tonizzo 10., 17., 24. in 31- maja t. 1. od 9. do IX. ure predpoldne v prostorih kmetijske soile v Gorici, via Trieste 43 teoretično-praktični tečaj o T2ji sviloprejk. Tečaja se morejo udeležiti vsi, ki se ustmeno ali pismeno vpiSejo do 30. aprila t. 1. pri podravnateljstvu urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici (Via Trieste 43 — telefon 111). VINOGRADNIKOM! Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Torre bianca št. 19. Telefon št. 4439 je naročila večjo kodičino zajamčene angleške modre gdlce znamke *Maple» z 98-99$; čiatodi, ki nam ima dospeti od 5- do najdalje 10. maja t. 1. Cena angleški modri galici v sodih bo na drofcno po L. 3.— za Kg; cena angleški modri galici ▼ vrečah po L. 2.70 kg. Za naročila od 10 kvtntalov je določena cena za galioo v sodih po L. 266.— kvintal, 1 za isto palico ▼ vrečah po L. 252.— kvintal. | Naročila sprejema Tržaška kmetijska druž-| ba v Trsta, ulica Torre bianca št- 19, Te-1 U*f; Atene od 44.50 do 46 50; Berlin do 579. — do 5HJ>.— ; BukareSt od 10.50 do 11.- : Praga od 72.20 do 72.50 : Ogrska od 0.0340 do 0.0345 : Dunaj od t.0342 do 0.0348; Zagreb od 39.30 do 8^.50. VALUTA; Avstrijske kroni od 0 0333 do 0.0345 dinarji od 39.10 do 39.40 ; dolani od 24.30 do 24.40; novet po 20 frankov od 93.50 do 95 — fuut Ster- lingod 113.JO do 118.^0. Benačgske obveznice 79.60. S Zlato« srebro* krone, S platin, zobovja u dP kupa}« 'Zlatarna ALBERT POVH % # % Trst, Via Ha zlnI 46 dPfcjf tf [J # tf1*3#*J (9toc9(f «iP«c? t TRGOVINA kuhinjskih potrebščin, velika izbera lonče-vine, porcelane, steklenine, aluminija, emaj-liranega železa, svetilk in galanterije vseh vrst. FftANCESCO SUTZ Trst Via XXX ottobre štev. 6 (nasproti podr. Ljubljanske kreditne banke) Ugodne cone. (268) Pestrelba totns. Otroci imajo radi dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jo doseže le s pridatkom zdrave in pristne figov« kava v LEVANTE ki ugaja vsakemu otroku. (341) Skrbne matere naj si to zapomnijo ! Velik prihranek. Največja Izdatnost. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU je preselila svojo centralo iz ulice RafHneria št- 7 v ulico Torre bianca št. 19 (v hišo Tržaške posojilnice in hranilnice) tel. Št. 4439. Istotam ima razprodajo semen, umetnih gnojil in dr- kmetijskih potrebščin. ALOJZIJ PO V M Piazza Garibaldi 2, l. nadstr. Telefon 3-20 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke Manufakturna itmm 1 TržesKa na jako ugodnem mestu v LJUBLJANI z lepimi obširnimi lokali se proda s celo zalogo. Prodajni pogoji jako ugodni. Takoj potreben kapital Din. 250.000. Pismene ponudbe pod »Serlozno" na Aloma Company, Ljubljana. (344 M in hrtsni!ii ref.istrovana zadruga z omejeni i poro5tvo;o uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Nasvete glede poškodb na stavbah, poljih, premič" ninah, nadalje nasvete glede rednih in izrednih re" kvizicij in kreditov napram Avstriji in Ogrski. Prijave za terjatve napram Avstriji se lahko še vla ajo glasom naznanila kr. Prefekture v Trstu z dne 25» aprila. Kdor ni še naznanil vojne škode, naj se zglasi pri podpisanem uradu radi potrebnih korakov. (543) Specijalizirani urad za vojne odškodnine Rap. GIUSEPPE BELLIZZI, Trst, Via Tiziano Vecellio št. 9, I. natistr. | O priliki inventarja se prodajo po 2 I tovarniških cenah I Luksozne oirctine sgSs I- najfinejše, moderne pisarne B Velika izbera ^ i POHIŠTVU B 1 Vla Geppa ia In 17 4e I M. STEINER — m\\ iii ■■ !! Naročajte in širite „EDINOST" Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Dsuek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke oi 872 do 13 ID od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. najstarejši slov. denurni zsuod lnserimjie u „Edinosti" Predno kaj nakupite, obiščite 4-» Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MIN Via Rettori St. 1 — Vla Malcenfton it. 7-13 Spalne eobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. LJUDSKA BANKA v POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) res- zad. z o mej. por. Sprejema »lose na hranilne Knjižice in vlo$e na teHcUf račun. Obrestuje vezane vloge po dogovoru Izdaja brezpla&no clrkularne čeke :::: Banca Nazlonale di Credlto. T Daja posojila kakor tudi izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle :::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::: TISKARNA,EDINOST' v TRSTU ---gr- tHimii'''''^* — ----------------------- Izvrfarfe vsa tlskareka dela v na]modernejsm »tllu kakor j tvdl v vs6barvnem tlaku. Razpolaga x najmodernejlmJ stroji, t grkaml. Lynotype. »tareotyp4o ter rotacljakjm strojem, j V— aaroSH« se tevriujejo točno in po zmernih cenah, j Ulica S. Francesco d'Assisi 20