Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 111. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne spre-iemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sara-ievo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797.
V L nMjsBl, v nedeljo, ie 22. coveinfira 1825. PosaiT15Z„a številka stane 3 Din LelO LIH.
Naročnina
za državo SHS: as mesec . .. . . . Din 20
ia pol leta..... .120
ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Soboina izdaja:
celoletno T Jugoslaviji .... Din 60 T inozemstvu. ... . 80
Cene Inserafom:
Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1-50 tn Din '2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Blatena v gotovini,
S tedensko
Dva genija.
V vsaki družini imajo svoje družinske praznike. Ob njih se spominjajo svojih zaslužnih prednikov ali pa tudi sedaj živečih članov, ki so doprinesli, da se je družinski dom lepo razvijal. Tak spomin in hvaležnost družinskih članov do svojih dedov je nekaj samoobsebi umevnega. Ne bi vnuk živel v lepem domu, ne bi mogel obdelovati rodovitnega polja, ako ne bi pred njih njegov ded ali praded ustanovil in pripravljal sedanjega lepega doma. Vnuki, nravnuki, živijo od svojih dedov, pradedov, sinovi imajo življenje od »rojih očetov, tako gre generacija za genera-tijo svojo pot, vsaka zida in gradi na uspehe in pridobitve prednikov v nepretrgani verigi človeških rodov.
Najbolj pa se ta medsebojna zvezanost in odvisnost človeštva od prednikov kaže v narodu, ki ni nič drugega kakor širša družina, sestavljena iz sorodnih družin. Kakor imajo družine svoje očete, svrje prednike, ki so gradili ali ustanavljali družinske domove, tako ima tudi narod svoje može, svoje velike bu-ditelje in dramitelje narodne duše. To so bili predvesm naši veliki narodni prosvetitelji, vzgojitelji, ki so naše ljudstvo vodili do narodne zavesti in do slovenske narodne kulture. Ti vzgojitelji in buditelji narodne duše so več kakor krvni očetje naroda. Krvni očetje sinu dajo samo življenje. Verski in duševni buditelji pa mu dramijo dušo. Od tega duševnega življenja šele narodi dobijo svojo vrednost in opravičenost, da obstrja'o. Narod, ki je duševno zaspan, neprebujen. živi človeka nevredno življenje. Nekulturno in nepre-bujeno ljudstvo živi v nižinah nnimaličnega življenja. Poklican pa je vsak narod, da se popne iz nižin do višin duševnega življenja, do kulture, do Boga.
Veliko orodje v tem najvišjem poslanstvu naroda, da kvišku stremi, so mehovi izbrani [sinovi, geniji. Ti v svojem gen;alnem zanosu .-naprej živijo stoletja in dajejo narodu pnlot za njegovo stremljenje na potu. težavnem in trnjevem, do višin kulture in omike.
Taka dva genija v slovenskem narodu sta bila Slomšek in Krek. Enega je rodila Štajerska, drugega Kranjska. Vsak na svojem polju sta dala svojemu narodu pobudo, kakršne ni dobil od nikogar ne poprej no po7neje. Mi smo tako srečni, da obhajamo 125 letnico Slomška in 60 letnico rojstva Kreka. Prosvetni rvezi v Ljubljani in Maribc ru sta slovesno povabili ob tej priliki ves slovenski tsar>->d, da obhaja spomin teli dveh mož. V Ljubljani iti v Mariboru ju bodo prav svečano proslavili danes. Lepa doba let je minula, odkar sta nas zanustila, Slovenci smo med tem šli velik korak naprej, na vseh poljih, verskem, kulturnem in gospodarskem. Sirom naše domovine 6e belijo naše cerkve, dvigajo društveni domovi, se razcveta gospodarstvo. Vse to bogastvo. duševno in materialno, je v veliki treri plod misli in dela teh dveh mož. Kar sta oba snovala v svojih načrtih, spisih, to se je tekom let udejstvilo v našem narodu, tako da stoji čist in spoštovan v zboru drugih narodov, v bratski tekmi z njimi delujoč in napredujoč.
Vsako življenje, rast in razvoj pa potrebuje hrane, ki jo primerna organizmu. Čim plemenitejši je organizem, čim višja kaka stvar, tem bolj jo moramo goj'ti. Organizem ianašnje slovenske narodne kulture, posebno našega bujno se razvijajočega katoliškega pojeta, je zrastel na tleh Slomškovih in Krekovih, ideali in čednosti teh dveh mrž so ga re-lili. Ako hočemo mi, potomci, nadaljevati kul-nrno delo Krekovo in Slomškovo, se moramo '"Prašoti, ali še v nas delujejo isti vzori ln iste fednosti, kakor so delovale v ustanoviteljih lašega pokreln.
Prepričani smo lahko, da bi se v tistem fenutku, ko bi odpadli od Slomškovih in Kre-|ovih načel, veličastna zgradba našega katoliškega pokreta zrušila, ker ne bi več imeli lira-f ki edina more vzdrževali tako idealno pod-etje. N« zunaj bi jo mogli nekaj časa držali "dosegati uspehe, na znotraj pa bi bili smrti Msani, ker bi bili brez notranje oživljajoče f«Še.
Ki nič čudnega, če v tako neugodnih živinskih razmerah, kakor so danes, ljutih prometnih in političnih bojih, časih tudi naš ide-kitm opeša. V takem položaju je potrebno, 0 •• "i časa do časa zopet očistimo in pomla-i> visokih Idealih, ki nam nai svetijo
v boju. Tak čas je letošnja obletnica Slomška in Kreka, da se vnovič v celotnem našem javnem in zasebnem življenju orientiramo po svetlih vzorih naših zvezd-vodinc, velikanov idealizma in dela, upanja in požrtvovalnosti, visokih zanosnih načrtov in misli. Posebno naša mladina je poklicana, da ob teh dveh genijih povzdigne svojega duha. Pomlajeni in
prerojeni po njih, bomo zopet zagrabili lopato in motiko, da bi naprej kopali in obdelovali polje svoje domovine, kakor je naša dolžnost. Zato, pozdravljena naša učitelja Slomšek in Krek, pozdravlja vaju najmlajši slovenski rod, še komaj vzbrstel cvet, da gre za Vama pot truda in znoja, pot boja in zmage, veličastno pot dela za narodni blagor.
Belgrad, 21. nov. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša ob p. iiki afere za-adi zavoda sv. Hieronima sledeči brz- av iz Kima:
»Po odhodu dr. Smodlake v Belgrad ie novoimenovani odpravnik poslov pri Vatikanu g. Milan Jovanovič poslal diž tajniku kardinalu Gaspariju pismo, v katerem mu speroča svoje imenovanje. Pismo je nesel v Vatikan sluga poslaništva. Vrnil se je z odgovorom, da ga v Vatikanu niso hoteli sprejeti. Odpravnik poslov je pc-tem poslal v Vatikan z is'im p;smom Moscatelija, tajnika poslaništva. Niti njega niso sprejeli v pisarni ka- dinala Gasparija. O tem nisr dali nikak h informacij. Z:'i sc, da hoče Vatikan prekiniti dipkmatske odnošaje s kraljevino SHS.«
Tako se glasi vest »Politike«, ki že par dni vodi kampanjo proti Vatikanu. Informirali smo se na meroda:nem mestu o zadevi <n smo zvedeli, da ie vest absolutno lendencioz-na in da ne odgovarja dejanskemu stanu, r.i&r-več da je njen namen zabrisati veliko bla-mažo, ki jo je naša vlada doživela vsled ne-taktičnega obnašanja nekaterih predstavnikov v Rimu. Zadeva je sledeča:
Po odhodu Sroodl.-ke iz Rima je nrše poslaništvo pri Vatikanu ostalo brez pravega zasto-pnika, na kar se je Pcl{?- ajs-ka v'ada po-služila tajnika našega pos'an:š-tva p i kvirinalu in ga kratkim pot m imenova'a za odpravnika poslov pri vatikanskem poslaništvu. Na
ta način bi bil ustvarjen nevaren precedent, da naše poslaništvo pri Kvirinalu istočasno zastopa interese naše države pri Vatikanu. Torej isti poslanik pri dveh suverenih. Vatikan je seveda to namero belgrajske vlade takoj prep: ečil s tem, da Jovanoviča ni pri-poznal.
Poleg tega je že sama vest zelo čudna, kajti tako važna nota, kakor je imenovanje novega odpravnika pri kakem suverenu, se ne pošilja po slugi poslaništva, temveč je v diplomatskih krogih popolnoma drug običaj. Ravno te vesti dokazujejo, s kako lahkomiš-Ijenostjo postopajo merodajni činilelji in dajejo povod sumnji, da se e z gotove strani želelo narediti afero, ki bi dala povoda, da se pogajanja, ki so se že začela za sklep konkordata, prekinejo. Gre samo za to, da se zva'i krivda na drugo stran Ravno vsled tega postor-anja je popolnoma jasno, kje je iskati krivce in kakšen jc HI povod za to za našo državo vsekakor neljubo zadevo, ki nam ne mo-e v inozemstvu niti nainunj koristiti.
V tukajšnjih diplo?"atifnih krofih je zadeva vzburila zelo ve'iko zanimanje. V kolikor smo imeli priliko govoriti z zastopniki j tujih držav, 'e to postopanje snlo^no vzbudilo : nairazMčne^e komentarie. Vsi diplomatični kro^i so<laša;o v lem, da je teko posriparve več kot smešno Na ra^nn tekrrta postaranja nr.še diplomacije so padale različne Izjave.

4t> 0 »V
>, :.:'. r r. p; e\ -

Ec'grad, 21. nov (Izv.) K.'kor smo včeraj javili, je fin. minister predlož i skupščini proračun. Treba je p uda-iti, da je fin. minister to storil na običa:en način, namreč da je po-s'al skupščini pismo, ne da bi priložil proračun. Po izjavi vladnih krogov znaša sam proračun skoraj 13 milijard, torej ie zn skoro 7C0 milijonov večji od sedanjega proračuna.
Naglasiti je treba dejstvo, da se e fin. minister v ekspezeju hvalil s tem, da so do-h-dki povečani, ker so vsi davk povečani.
-	v
Jasno je torej, da je z ozirom na povečan pro: ačun fin. minister izterja vanje davko ponovno povišal. Že dosedaj je v Sloveniji, še bolj pa v SrLiji med ljudstvom vla lalo največje ogorčenje, ker ljudetvo izredno te'ko zmaguje vdika bremena, ki jih nalaga sedanja finančna politika v'ade.
Zsnimivc je dc'stvo, cla so ravno pod vlado, ki naj bi predstavljala sepačko dsmo-krr.cijo, zopet povišali proračun brez stvarne potrebe, kar bo seveda padlo na rame ljudstva.
P£fyfl£!"3B|Y nrfl^gj jj,	vi
ZAČETEK POGAJANJ ZA BALKANSKO ZVEZO? — POSVETOVANJA, KAKO NAJ SI
LATENTNA VLADNA KRIZA RESI.
Belgrad 21. novembra. (I v.) Drnes je prispel v Belgrad naš berlinski poslanik. V krogih, ki so informirani o njegovem prihodu, se zatrjuje, da je prišel predvsem radi te«a dn z merodajnimi krogi ra pravlja o p-:; loža ju na Balkanu.
Kakor znano, je Grška predlagala sprejetje takozvanega balkanskega pakta, katerega je naša država prvotno odklonila. Po sprejetju locarnskega pakta, je Društvo narodov prišlo s predlogom, naj bi se sklenil lak pakt med balkanskimi državami s posebnim ozirom na krvave dogodke na grško-bolgarski meji.
Govori se, da bo g. Balugdžič pri bližnjih pogajanjih med balkanskimi državami načelnik naše delegacije. Balugdžič je bil danes sprejet od kralja v avdietiri. Dobro informirani pol ti-čni krogi so mnerja. da je Balugd-žičev prihod v zveni s težkim notranjim p lo-žajein, ki ni rešen r. Radičevim vstopom v vlado, marveč je prešel v zaključno fazo. Kriza, ki je bila 1 lentna se ni mrgla pravilno rešiti, dokler sam načelnik Radičeve stranke ni prevzel formalne odgovornosti. Po njegovem vsi< pu v vlado, sc lahko kriza prične formalno pravilno reševati.
Is
se še ns vrši.
Belgrad, 21. ncv. (Izv.) Nekate.i listi poročajo, da se bo konferenca Male antante vršile prve dni decembra. Vsekakor je ta vest prezgodnja, kajti gotovo je, da se z ozirom na političen položaj v Romuniji, kjer stoji vlada pred padcem, ta konferenca ne bo vršila v tem času. Poleg tega pa so tudi razmere med posameznimi državami Male antante v poslednjem času dobile tak značaj, da je treba vsa vprašanja, ki stoje na dnevnem redu, podvreči temeljiti reviziji in šele nolcm sklicati konferenco.
KaročaJte .SIovMia'!
scfiSevi Izjavi.
Belgrad, 21. nov. (Izv.) Politični krogi se šc vedno zanimajo za Radičevo izjavo. Izjava sama, kakor smo žc poročali, je naredila zelo čuden vtis, po svoji zmešunosli in ne'ogično«ti. Poleg tega pa se Radiču še posebno očita, da je na vse strani skušal delati komplimente in da se je z ozirem na to zapletel v taka nasprotja, da jih ne more zgladiti. Sam njegov program prosvetne politike sploh ni noben program, marveč je običajna mešanica dema-goških fraz in obljub.
ODSTOP NEMŠKE" VLADE PO PODPISU LOCARNSKE POGODBE Berlin, 21. nov. (Izv.) Kancler dr. Luther je izjavil, dn bo nemška vlada odstooila po podpisu locorneke pogodbe.
Ljubljana, 21. novembra.
2e dopoldne je bilo opaziti na ljubljanskem vseučilišču izredno živahno vrvenje; po sebno pozornost so vzbudili akademiki-plaka terji, ki so po stenah lepili kričeče plakate, na drugi strani pa so se v predavalnicah po-javili obrazi, ki so sicer redko vidni v tel prostorih. Proti 12 je izgledalo kakor da se jc pretvorila Alma mater v razstavni prostoi plakatov, reklamnih slik — prava šola v vež-banju latentnih karikaturnih dispozicij. Kakoi se pojavi na tej ali oni deski nov plakat, hipoma se zgrne okoli nje gruča akademikov vmes pikre opazke, smeh in psovke. Vsekakor je treba pripomniti, da so se te nečedne in po politično-strankarskem žargonu prikrojene reklame udeležili oni od liste »A« (Jadran, Triglav, Slovenski Jug in Orjuna) tei liste »B« (neorganizirani) in da je bil ta pla-katerski dvoboj mestoma iako neakademski Samo par primerov; ueorganiziranci so ž« predpoldne pokazali veliko agilnost v razde' Ijevanju rdečih plakatov, ki so nosili vsebino »Kdor želi, da se bodo štipendije delile v taj' ništvu SDS, ta naj voli listo ->A« |demokrati).< Takoj popoldne pa so odgovorili prizadeti j zelenimi plakati: »Kdor želi dobiti podpore z rdeče blagajne, naj voli združene komunist«-in agrarce.« Neokusni so bili posebno oni telegrami demokratske skupine, ki so na netakten način smešili tovariše iz vrst neorganiziranih.
Kar je pa imponiralo pri tem volivncir boju, je dejstvo, da se katoliška akademski omladina ni spustila v ta, mestoma neakademski način volivncga boja. Priznanje je v tert oziru prišlo od strani treznih demokratski! ter neorganiziranih akademikov. Mirno, a sigurno je šla katoliška akademska mladina * volivni boj, zaupajoč v tradicionalno discipliniranost in trdno zavest lastn h vrst.
Popoldne pa je na naši univerzi vladah življenje kakor ga ne pomnimo, odkar imamc svoj največji znanstveni zavod. 2c ob 13 so s« podajali slušatelji vseli fakultet in v gostil gručah na volišče. Tekom prve ure je volile 300 akademikov. Takega zanimanja za lastne reprezentanco niso pričakovali v najbolj opti-mističnih krogih; dokaz, da je misel lastne re prezentance popolnoma dozorela. Proti ve čeru pa so prihajali znova in znova od vsel strani oni, ki so že volili in oni, ki svoje voliv-ne dolžnosti še niso izpolnili Vse pa jc gnale radovednost po izidu volitev, ki so se zaključili ob 19. Izid volitev, ki sc jc razglasil ob tri-četrt na 20, je v neverjetni strpnosti pričakovalo do 400 akademikov.
IZID VOLITEV V REPREZENTANCO.
Glasovalo jc 894 akademikov, kar je znamenje velikega zanimanja za SSLU in posledica vnetih agitacij. Dcbilc so posamezne liste: A — »Delovna lista« (napr.) 463. B — »Sindikalna lista« (»Levi« in neorg.) 174 C — »Lista kat. akad.« (naša društva) 250
Na ta način sc jc že snoči proglasil naslednji odbor:
Predsednik: Maček (Jadran).
Tajnik L: Pogačnik (Zarja).
Podpredsednik: G o 1 o u h (Triglav),
Blagajnik: Kuljiš (neorg.).
Tajnik II.: Primus (Jadran).
Arhivar- Likovič (Zarja).
Odbornik: Jurkovič (Slov. Jug).
Dobili smo tudi enega od treh reviz6r)c» Bizjaka (Danica).
Naše število jc izredno častno in pome-nja naše mirno, a idejno močno napredovanje na univerzi — največje doslej. Zavedamo sc, da smo samo mi s svojim vseskozi taktnim nastopom rešili reprezentanco. Dočim so si stali drugi ostro nasproti, jc našlo naše nastopanje splošno priznanje in jc pomirjevalo duhove. Štejemo si v čast, da smo znali v prospeh bodočega skupnega dela pozabiti na preteklost... Ko so bile vse stene polne plakatov, »telegramov« in radiogramov, so stale naše deske brez vsakega poziva, nikjer ni slišal nihče izzivanja od naše strani.
In doživeli smo lep uspeh: rcprczentanca ne bo mogla delati brez nas in bo uspevala le, ker hočemo mi, da dola.
Našo vrste so pokazale našo neomajno disciplino in stanovsko zavednost. Pokazali
smo, da razpolagamo z močno armado, ki je zanesljiva in delovna. Število 250 tovarišev predstavlja moč, preko katere ne bo mogoče iti.
Tovariši, ki ste volili »listo katol. akademikov«, hvala Vam in priznanjel
Nemška vlada za podpis pogodbe v Locarnu.
Berlin, 21. nov (Izv.) V Berlinu so se zbrali vsi ministrski predsedniki nemških zveznih držav na posvetovanje glede podpisa locarnske pogodbe. Kancler dr. Luther in vnanji minister dr. Stresemann sta želela soglasen sklep. Podpisu pogodbe pa se je upiral nemškonacionalni ministrski predsednik meeklenburški. Kljub temu odporu so navzoči sklenili, da berlinska vlada pogodbo podpiše in da vstopi Nemčija v Društvo narodov. Tudi državni predsednik Hindenburg, pod čegar predsedstvom se je seja vršila, je s sklepom soglašal. Danes tudi ni nobenega dvoma več, da bo nemški državni zbor pogodbo odobril.
Berlin, 21. nov. (Izv.) Z ozirom na drža-nje centruma za časa boja za locarnsko pogodbo ni izključeno, da vstopi vodja centruma dr. Marx v vlado kot minister za pravosodje.
NOV ANGLEŠKI POSLANIK V BERLINU.
Berlin, 21. nov. (Izv.) Na mesto lorda O' Abernona, ki je bil od 1. 1920. naprej angleški poslanik v Berlinu, pride za poslanika Sir Horace Rumbold, ki službuje sedaj v Madridu. Sir Ilorace Rumbold se mudi sedaj v Macedoniji kot predsednik od Društva narodov postavljene komisije za preiskavo dogodkov na grško-bolgarski meji.
PROTEST PROTI MUSSOLINTJU V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Berlin, 21. nov. (Izv.) Med razpravo o nemško-laški trgovski pogodbi je bivši minister dr. Hilferding z ostrimi izrazi ožigosal Mussolinijeva nasilja in protestiral, da Mussolini podpiše locarnsko pogodbo. Posl. Meyer pa je protestiral proti divjanju fašistov nad Nemci na Južnem Tirolskem.
Rim, 21. nov. Senat je z 208 glasovi odobril zakon proti tajnim društvom.
Na hodnikih Montecitorija so fašisti insul-tirali popolarskega poslanca Cappo, nacionalna katoličana posl. Guarientija in Di Rodinija ter republikanskega poslanca Chieso.
V tem je zboroval parlamentarni popo-larski klub, ki je sprejel sklep, da se vrnitev v parlament odgodi do strankinega kongresa, ki bo o tem vprašanju končnoveljavno sklepal.
Komunisti so se kljub predvčerajšnjim dejanskim napadom nanje včeraj zopet udeležili zbornične seje.
»COORIERE DELL A SERA« V FAŠISTOVSKI SLUŽBI.
Milan, 21. nov. Na osebni pritisk Farinac-cija se je družba, ki je doslej izdajala »Cor-riere della Sera«, razpustila in prisilila s tem dosedanjega ravnatelja sen. Albertinija, da je zapustil svoje mesto. Ravnateljstvo »C. d. S.« je prevzel dosedanji njegov pariški dopisnik Croci.
FAŠISTI IN POPOLARI.
Rim, 21 nov. (Izv.) Za komunisti so prišli na vrsto popolari. Ko so včeraj stali trije poslanci popolarov na hodniku, so jih fašistovski poslanci napadli in jih stisnili iz zbornice na cesto. Popolari so nato sklenili, da ne pridejo več v parlament.
MUSSOLINIJEVI POGOJI ZA POTOVANJE V LONDON.
London, 21. nov (Izv.) Londonski listi poročajo, da še vedno ni gotovo, ali pride Mussolini v London podpisat locarnsko pogodbo ali ne. Mussolini je zahteval od angleške vlade za varstvo svoje osebe naravnost neverjetne stvari. Ker je italijanski poslanik v Londonu vprašal, kje bo Mussolini stanoval, mu je angleška vlada ponudila pol nadstropja v enem najimenitnejših londonskih hotelov. Na to ponudbo je odgovoril Mussolini, da zahteva stanovanje v drugem nadstropju in sicer celo nadstropje, prvo in tretjo nadstropje pa morata ostati za časa njegovega bivanja popolnoma prazna in zaklenjena. To Mussolinijevo zahtevo jc angleška vlada odklonila. Mussolini je na to odgovoril, da bo stanoval v poslopju italijanskega poslaništva, če bo italijanska policija skupno z angleško ugotovila, da ni nobene nevarnosti za njegovo življenje. V London je prišla cela armada italijanskih detektivov, ki stikajo za v Londonu bivajočimi Italijani. Od poročila laških detektivov bo odvisno, ali odpotuje Mussolini v London ali ne.
Spor radi zavoda sv. Hije-v Rimu.
AISPH k
|e nai najboljši domati inlormafni 7avod nna » vseli mestih zanesljive poverjenike t!e|i- miormacije o vsem, posebno pa 5e o itnovnem lanj-r denarnih zavodov Irgov sko indn-1 r i jskili podjetij in privatnih oseh ove inlormaci|r so lotne, ižtrpne in br?e ne nahaja v Vuka Karadžita ul. 11. Deocrad ov telefon je fi-as, a brzojavni n«al. Argus
(Razgovor z narodnim poslancem dr. J. H o h n j e c e m.)
Ker se je v vprašanju zavoda sv. Hieronima v Rimu pojavil spor med Vatikanom in našo vlado in ker nasprotniki katoliške cerkve to zadevo predstavljajo popolnoma v napačni luči, da bi mogli napadati vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, se je uredništvo našega lista obrnilo na poslanca dr. Hohnjeca s prošnjo za pojasnila o tej »aferi«. Poslanec dr. Hohnjec, ki je, kakor smo poročali, o tej zadevi vložil interpelacijo na ministra zunanjih zadev, je na naša vprašanja dal naslednje odgovore:
Kakšen je zavod sv. Hieronima po svojem postanku in razvoju?
Zavod sv. Hieronima je povsem cerkvena ustanova. Osnovan je bil z bulo papeža Nikolaja V. Piis fidelium votis z dne 31. aprila 1453. Prvi ustanovitelj je bil Slovenec Jerolim iz Ptuja, ki je daroval cerkev sv. Marine na Campo Martio. To cerkev je Jerolim iz Ptuja popravil ter je s pomočjo svojih tovarišev v Rimu poleg cerkve sezidal hišo. To je začetek zavoda sv. Hieronima, ki je po papeževi buli bil osnovan kot hospic, to je: kot gostišče za rimske romarje iz krajev južnih Slovanov.
Upravo zavoda je imela v rokah congre-gatio Illirica (ilirska kongregacija), to je zbor, ki je bil sestavljen iz predsednika, tajnika, blagajnika in poljubnega števila članov, ki so vsi bili slovanske narodnosti. Ta zbor je bil odvisen ter v upravi odgovoren kardinalu pro-tektorju (zaščitniku).
Papež Sikst V., ki je bil hrvatskega rodu, je z lastnimi stroški staro, skoro razpadlo cerkev iz temelja prezidal, dozidal hišo ter gostišču dodal kapitel, ki je tudi bil član omenjene kongregacije, pa ni smel tvoriti večine. Vse to je papež Sikst V. uredil leta 1589. z bulo Sapientiam sanetorum, ki jo je izdal dne 11. avgusta.
Ze za časa Klementa VIII. leta 1589. so hoteli gostišče spremeniti v kolegij, pa ni prišlo do tega. Še le za časa papeža Pija VI. leta 1793. je bil osnovan kolegij, ki pa je čez pet let vsled neugodnih političnih razmer bil ukinjen.
V 19. stoletju je dvakrat prišlo do ustanovitve kolegija za vzgojo duhovnikov, ki pa je trajal samo nekaj let. Naposled je papež Leon XIII. dne 19. marca 1900 izdal naredbo, da se mora osnovati kolegij za višjo izobrazbo duhovnikov iz krajev južnih Slovanov, zlasti iz hrvatskih pokrajin. Z breve-om (kratkim apostolskim pismom) Slavorum gentem dne 1. avgusta 1901 je papež Leon XIII. ukinil prejšnji zbor in kapitel ter je ves imetek priznal kolegiju. Tako je bil zavod sv. Hieronima zasnovan v sedanji obliki.
Kakšno je pravno stanje uprave v tem zavodu?
Pravno stanje je jasno začrtano in urejeno s papeškim pismom Slavorum gentem. V njem je točno označen značaj cerkvenega zavoda ter je papežu zasigurana izključna vrhovna uprava zavoda v administrativnem in disciplinskem oz.iru. Kar se tiče imenovanja rektorja in drugih članov uprave, določa točka IV. omenjenega papeškega pisma: »Rektorja izbrati ima pravo papež brez vsakega ozira na narodnost in domovino. Podrektorja in spirituala pa imenuje kardinal zaščitnik sporazumno z rektorjem.«
Poleg papeškega pisma priznava ta zavod kot cerkveno lastnino tudi garancijski zakon z leta 1871. Konvencija (pogodba) med našo in italijansko vlado (pismo italijanskega ministra zunanjih zadev Benita Mussolinija z dne 27. januarja 1924) priznava zavod kot ino-stranski zavod v korist katoliških jugoslovanskih podanikov kraljevine SI1S, ki imajo nanj pravo na podlagi brevea Slavorum gentem, ter se ne protivi, da se prenesejo izključno na kraljevino SHS vse one prerogative (častne pravice), ki jih je prej imela avstro-ogrska monarhija.
Kakšne so to prerogative in zakaj naštt vlada še ni v njihovi dejanski posesti?
Te prerogative so, kakor je razvidno iz imena, bolj častnega nego avtoritarativnega značaja. Po teh prerogativah državna vlast ne dobi nobenega prava na upravo zavoda ali na disponiranje z imetkom. Zavod je cerkven. Ker pa Vatikan pri italijanskih vlastih nima svojega zastopnika, se cerkveni imetek ino-stranskih zavodov stavlja pod zaščito tiste vla-sti, kateri narod pripada — v tem slučaju pod zaščito naše vlade. Ali in v kakšni realni obliki se ta zaščita uresniči, je odvisno od Vatikana. Zato italijanska vlada v navedenem Mussolinijevem pismu te prerogative naši vladi ne prisoja, marveč izjavlja, da se ne protivi, da iste izključno preidejo na našo državo.
Vatikan je svojo dobrohotnost napram naši državi tudi v tem vprašanju dokazal med drugim s tem, da je bil prvi rektor msgr. Biasiotti imenovan v sporazumu z. našo vlado. Vatikan je pričakoval, da bo poslaništvo naše države pri Vatikanu ta zavod takoj oddalo v roke redovite uprave. Ker se to ni takoj zgodilo, je Vatikan s posebnim aktom v oktobru 1924 zaprosil naše poslaništvo, da skrajša pro-vizorij ter da preda upravo imovine posebnemu, v breveu Leona XIII. določenemu svetu petih oseb — samih katoliških Hrvatov v
Rimu razen rektorja Biasiottija, ki je italijanskega rodu. Te predaje pa naše poslaništvo še do danes ni izvršilo.
Kakšno je bilo postopanje poslanika dr. Smoillake?
Rektor Biasiotti, ki uživa naklonjenost in podporo našega poslanika pri Vatikanu, g. dr. Smodlake, je storil več nekorektnosti, katere so mladim hrvatskim duhovnikom-gojencem v zavodu sv. Hieronima, onemogočile bivanje v zavodu ter so pri episkopatu naše države vzbudile nezadovoljstvo in ogorčenje. Ko so ti od Biasiottija izključeni gojenci na posredovanje škofov od Svetega Očeta bili zopet sprejeti v zavod, je bil g. Biasiotti prisiljen dati ostavko na rektorat. Ob tej priliki je kardinalu pro-tektorju zavoda (g. Vincencu Vanulelliju) tajnik našega poslaništva pri Vatikanu izročil noto, v kateri je baje po instrukcijah naše vlade zahteval, da se morajo ključi zavoda, ako bo ostavka rektorja Biasiottija in podrektorja Butkoviča sprejeta, predati našemu poslaništvu. To je bilo žaljivo za Vatikan, ker pomenja poseganje v čisto notranje disciplinsko vprašanje zavoda. Sveti Oče je odredil, da se ostavka g. Biasiottija in podrektorja sprejme, ter je za rektorja zavoda imenoval msgra Nar-donija. Še bolj žaljivo je bilo za Vatikan, da je naše poslaništvo pri Vatikanu zaprosilo preko našega poslaništva pri Kvirinalu (pri italijanski vladi) pomoč italijanske vlade proti Vatikanu. S tem. se je g. Smodlaka onemogočil kot naš poslanik pri Vatikanu.
Ali bo tudi odpoklican belgrajski papeški nuncij g. Pelegrinetti?
Ker je stališče dr. Smodlake omajano ter je on pozvan v Belgrad, so nekateri listi začeli pisati, da je omajano tudi stališče papeškega nuncija v Belgradu. Treba je ugotoviti, da g. nuncij v tem vprašanju ni storil niti najmanjše nekorektnosti. Vse njegovo delovanje je usmerjeno v pravcu, da se ustvari in olikani harmonija med našo vlado in Vatikanom v vseh vprašanjih, ki pridejo v poštev v odne-šajih med obema. Zato se mi vest o njegovem odpoklicu zdi neverjetna, izvzemši seveda slučaj njegove lastne želje, o kateri pa mi ni nič znanega.
Kako se bo ta spor končal?
Na tisti podlagi, na kateri se mora poravnati vsak spor, in ta je nakratko označena v načelu: Suum cuique. Tudi v vprašanju o zavodu sv. Hieronima je treba cerkvi dati, kar je cerkvenega, državi pa to, in samo to, kar njej pripada. Zavod je cerkven. V kolikor prihajajo tu v poštev naši nacionalni interesi, sme in more priti v obzir njihova zaščita. Ne čudim se, da ljudje srbskega rodu nimajo pravega pojma o bistvu cerkvenega imetja in o načinu njegove uprave. Obsodbe vredni pa so proticerkveni elementi med Slovenci in Hrvati, katerim stališče naše cerkve ne more biti neznano. To vprašanje se da rešiti samo v dogovoru s cerkvijo in njenim vrhovnim poglavarjem. Po svojem značaju spada med one točke, ki so predmet konkordata med našo državo in rimskim papežem.
visok) "plemenita, in najfinejša
zdrauihščna mešanica
v najdouršenejši popolnosti, edina obstoječa čajna mešanica najfinejših cvetov in nepre-kasljiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje vrste.
m
»Jutro« piše v uvodniku dne 18. novembra: »Radičevci danes že prilično vidijo, da je parlamentarno delo in borba za gospodarske interese svojih krajev precej težavna stvar. Samostojni demokrati so v tem pogledu doživeli huda razočaranja ... Vzroki so znani in morda po malem zmorejo prepričanje, da je izigravanje »prečanov« drugega proti drugim od nekdaj mnogo pripomoglo vsem tem slabostim ... V Belgradu se samo politiku je. Na administrativne probleme ne misli nihče...«
V uvodniku dne 20. novembra piše »Jutro«: »Davčna praksa sama je bila prenapeta, na | dnu vseh težav pa so zastareli in nečloveški predpisi za doliodarino, hišni davek in sirova obremenitev z linearno, invalidsko in komorno doklado.. Te dni je vlada predložila narodni skupščini načrt o dvanajstinah za mesece od decembra do konca marca. Bila je dovolj opozorjena na želje Slovenije preko celokupne javnosti. Zal... da je vlada tako zvanega »narodnega sporazuma« šla kar brez omenka preko nas in je našo enodušno in dobro utemeljeno zahtevo vrgla v košč«
Gospodje naj dovolijo, da jih vprašamo: Kdo pa je hujskal in še litijska v Belgradu proti »prečanom«, ki se branijo hegeniotiije in gospodarskega izmozgavanja, ki se jim vsiljuje pod pretvezo »narodnega edinstva«? Kdo je vse le »prečane« označeval in jih še danes označuje za separatiste in protidržavne elemente? Kdo je leta držal stremena in sodeloval z režimom, ki se ne ozira na nobene gospodarske interese in na nobene še tako utemeljene pritožbe prečanskih krajev, režima, ki je vzdrževal »nečloveške predpise za doliodarino, hišni davek in sirovo obremenitev z linearno, invalidsko in komorno doklado«? Kdo je uganjal nasproti ljudstvu demagogijo, češ da se da v Belgradu vse doseči, samo klerikalec in separatist se ne sme biti. danes pa priznava razočaranja samostojnih demokratov in samih radičevcev, ki so vrgli svoj celokupni hrvatski program čez krov in se brezpogojno vdinjali velesrbskemu centralističnemu režimu, radičevcev, ki imajo v skupščini 56 poslancev in v vladi celo svojo porodico? Kdo še danes zahleva brezpogojno pokoravanje Slovencev tisti centrali, ki samo politikuje in hoče zgolj od politike in špekulacije živeti na račun dela in trudov prečanskih pokrajin, ki na ad-
ministracijo, katero je v sebi centralizirala, niti ne misli? Ta režim je danes isti, kakor je bil včeraj in kakor bo jutri, vse dotlej, dok-1 ler mu bo centralistična ustava omogočala, da vse pokrajine neomejeno ek^ploatira. Kdor je brezpogojno za ta režim in mu je tako vdinjan in zadolžen, kakor samostojni demokrati, ta samega sebe obtožuje, če obtožuje režim.
Poln takih sanioobtožb kakor »Jutro« je tudi zadnji »Učiteljski Tovariš«. V uvodniku pod naslovom »Pretresljaji naše državne prosvetne politike« piše: »Prosvetne razmere postajajo vedno bolj neznosne in nevzdržne ter na podlagi križajočih se odredb vedno bolj podvržene samovolji posameznikov. Edino eno se je konsekvenlno tiralo do viška, to je personalna prosvetna politika, politika personalnih revanž, ki je ubijala šolstvo v njega notranjosti, ki je ubijala vse moderne polete pouka, ki je ubijaia in oueniogočevala vsako vsaj delno možno stabilizacijo razmer in mir-nega razvoja nacionalnega šolslva in vzgoj-stva v naši državi v korist naroda. Vse hujše zlo izključno personalne prosvetne politike, brez istočasne stvarne, načelne prosvetne politike, ki bi stremela za izboljšanjem prosvetnih razmer in upoštevanjem strokovne sposobnosti pri personalnih vprašanjih pa je to, da se je s to personalno politiko vedno bolj ko-rumpiralo učiteljstvo, da se je vzgajalo me^tp močnih vzgojnih značajev le servilno,strankarsko hlapčevstvo, da se je uvajala demoratf-zacija v prosvetne nastavnike ki (danes gro?i okuž.ti vso našo prosveto in šolstvo v njega bistvu.«
To so strašne obtožbe. Toda kdo ima na vesti vse te grehe? Vendar ne slovenski >kle-rikalni zmaj«, ki ga »U. T.« s tako vnemo pobija, marveč velesrbski centralistični režim, ki mu je naše liberalno učiteljstvo udano na življenje in smrt. Še več: Politiko personalnih revanž in strankarsko politiko je v Sloveniji uvedla in jo izvaja do današnjega dne UJU. Izvaja jo tako, da se zgražajo nad tem lastni somišljeniki. Ali hočete imena žrtev tega režima? Vprašajte zanje lastne ljudi! Gospodje okoli »Učiteljskega Tovariša«, povejte, koliko letošnjih učiteljskih kandidatinj, ki se niso takoj vpisale v UJU, je bilo nastavljenih doslej in na kakšna mesta? Ali res ne veste, kdo je zanesel demoralizacijo že med učiteljski naraščaj, med katerim je splošno utrjeno prepričanje, da se mora že začasa študij politično prodati, ako hoče upati na službo ali celo na ugodno službo? Zares, še nikdar se ni nihče tako težko pregrešil nad učiteljskim stanom in nad šolo, nego je to storilo slovensko liberalno učiteljstvo v službi svoje politične stranke.
( Po ukazu Nj. V. kralja št. 9613 od 10. novembra 1925 so oproščena in pozabljena:
1. kaznjiva dejanja, našteta v § 44. vojaškega kazenskega zakona, izvršena do dne tega ukaza, kakor tudi v onih slučajih, ako se krivci sami javijo, najdalje do 1. januarja 1026. 2. Kaznjiva dejanja, našteta v § 57 v zvezi s § 58. vojaškega kazenskega zakona in v § 63. v zvezi s tji? 64. in 67 vojaškega kazenskega zakona (samovoljno oddaljenje, pobeg in dogovorjeni beg), izvršena od podčastnikov, ka-plarjev in prostakov in neukaznih oseb naše armade in mornarice v času od 21. oktobra 1923 pa do danes (10. novembra 1925), in to samo v onih slučajih, v katerih so se krivci sami vrnili v svoja poveljstva ali pa so se prijavili prostovoljno pri vojaških ali civilnih oblastnijah radi f ošiljanja v poveljstvo ali pa, če to izvršijo najdalje do 1. januarja 1926.
Gornje se objavlja vsem, posebno pa stft-rišem in sorodnikom posameznih vojaških beguncev, zato da jim pišejo, da se do označenega roka vrnejo iz Avstrijo in Italije, kamor so navadno pobegnili, ter da v tem slučaju ne bodo kaznovani.«
Foskusite in prepričani boste,
, do dobite ninSkc Moto, perilo in vse drugo manu-j	fakturno blago najboljše in
najceneje pri IVANU KROŠELJ
na Kelte-Murnovi (Martinovi) cesti St. 15
Stjepan

izzviz
Prihod ministra Radiča v Ljubljano. — Frcd kolodvorom ga sprejme velika množica z žvižganjem in burnimi vzkliki. — Radič se naglo odpelje v gosti megli. — Demonstracije proti Radiču po ljubljanskih ulicah.
Takega sprejema, kakor ga je včeraj doživel minister Stjepan Hadič v prestolici Slovenije, gotovo ni pričakoval ne on ne njegovi somišljeniki v Sloveniji, ki so si menda do-mišljevali, da bo njihov predsednik kar očaral srca ljubljanskega prebivalstva. Radičevci so dali po zagrebškem in belgrajskem časopisju razbobnati, da povzame Radič bojni pohod v Slovenijo, ki da bo velikanskega političnega pomena. Zavedno slovensko prebivalstvo Ljubljane pa je ministru Radiču pokazalo že ob njegovem prihodu v Ljubljano v soboto popoldne, da se je prišel v Slovenijo samo po nepotrebnem blamirat. Za Ljubljano je bil Ra-dičev prihod največja zabava, kakršne pod težkimi davki ječoče prebivalstvo že dolgo ni imelo. Stjepan Radič se je mogel takoj, ko je
BANKET PRT ŠTRUKLJU.
Banket je otvoril dr. Marušič ob 9 zvečer ter je pozdravil Stjepana Radiča in njegovo soprogo rekoč, da ona podpira tri vogle hiši. Nato je Stjepan Radič dodal, da ona podpira vse štiri hišne ogle. Po odmoru je govoril Stjepan Radič pol ure. Rekel je, da so Slovenci imeli dobre pesnike in učenjake, a nobenih politikov. Slovenski popi so prodajali dušo vragu in Dunaju. Dr. Krek je imel socialne misli, toda on je samo veliko govoril, a ni ničesar storil. Doktor Krek jo bil organ Dunaja in Rima, a ne naroda. Slovenski politiki so mislili: Imamo fonde, papeže ter škofe. Klerikalci nos;jo samo verige. Korošec je suženj. Dr Krek jo bil sicer bistroumen, toda suženj. Korcšec ne more urediti naše svobodne odnošaje napram Rimu, ker je pop, me-žnar in suženj. Wilson je prinesel idejo paci-fiznia. Kje so na svetu popi, ki bi razumeli Wilsona. Religija je prosta. Ona se ne diktira na povelje, ampak je odnošaj človeka z Bogom, ampak ne s popom. Molitev je razgovor z Rogom, a ne blebetanje po rrženvenskih jagodicah. Da je Slovenija razdeljena, je zločin proti državi. Slovenec, ki je na to pristal, ni-nia nobene pameti, ampak je metla. Tak je bil dr. Korošec. Jaz pravim danes, ko sem v vladi, da mora biti Slovenija edinstvena, to ne samo ta, ampak tudi ona, katere nikjer ni. Ker to ni fizični pojav, ampak duševni. Svoj govor je končal z besedami: Slovenci niso tretji, ampak prvi v naši državi. Oni, ki so Prišli v Belgrad, pa niso bili Slovenci, ampak "meti (Medklic: Pucelj je bil izjema! Smeh . ) Potrebno je, da bo Slovenec minister prosvete, i zasedaj je tudi Hrvat slovenski minister prosvete. Nato je govoril dr. Ravnikar v imenu ljubljanske narodne radikalne stranke. Ko-nečno je govoril v imenu slovenskih učiteljev Profesor dr. Lončar. Izjavil je, da Slovenci ne B'iiojo nikdar iti preko Hrvatov v Belgrad.
Banket je bil ob pol 11 zvečer zaključen. ...
Ta govor, ki je padel baš nn proslavo 60-letnice rojstva največjega sinu slovenskega
stopil iz vagona na ljubljanski tlak, prepričati, da so slovenska tla ra politike njegove vrste jako vroča. Mesto slave in časti ga je čakalo in sprejelo ostro žvižganje, burni vzkliki ogorčenja in enodušne demonstracije slovenskega prebivalstva. Včerajšnji sprejem je bila moralna obsodba Radičeve politike, kakršne ni doživel doslej še nikoder. Izrazi skrajne antipatije do bivšega vodite'ja hrvatske človečan-ske mirotvorne republike, danes ministra v Pašičevem kabinetu, so tem večjega pomena, ker so bili popolnoma spontani, čisto pristni izliv čuvstev prebivalstva glavnega mesta Slovenije, ki je šlo iz radovednosti na kolodvor in se ni moglo vzdržali, da ne bi gospodu Sijs-panu Radiču pokazalo, kaj misli o njem in uja-govi politiki slehern pravi Slovenec.
sranu
naroda, dr. Kreka, je napravil celo m pristaše Stjepana Radiča gilno mučen vtis. Stjepan Radič pa bo od slovenskega m roda za ta nezaslišan napad, ki rani v srce ves slovenski uarod, dobil zaslužen odg vor!
Sisoce.
i.
Vlak obstane. Nenavadno gesla megla, ki je legla že ob 15 na Ljubljano, dopušča radovednežem, da ujamejo prirorčl.e komaj v grobih, a zato efeklnej^ih obrisih. I: ministrovega voza skoči petorica »najetih«, ki intonirajo svoj »živijo Rrdič« — eden v tenorju L, drugi v tenorju II., tretji v altu, četrti v basu. Krasen prolog. Ze se prikaže korpulentnpjfo postava — sam hrvatski spokornik Stipiea. Slede ofi-cielni pozdravi; a glej čudo — Stipiea ne odgovarja v dolgove n h besedah, ampak samo s poljubčki. Tam od ?sdaj so namreč naen rat prasnile salve smeha klici »živela republika«, K vel sredjeni Hrvat«, »doli z Radičem« ter oglušujoče žvižganje. Med publiko je zabučnlo kakor v silnem ogorčenju in nejevolji; logve kaj bi se bilo zgodilo, dn ni Rad.č s svojim spremstvom naenkrat švignil skozi nepro-dorno meglo proti izhodu. V mogočne valu je sledila množica pred kolodvor — a Stipiea jo je že odbrzel v avtomobilu proti Unionu.
II.
Množica je pričakovala več »heea«, a njega ,Stipice' ni bilo več. Naravna posledica razdraženosti mase je bila, da je naenkrat krenila v mogočnem sprevodu po Kolodvorski, Dalmatinovi, Prešernovi in Šelenburgovi ulici proti Zvezdi, kjer se je polagoma pr.čela razhajati. Ves čas je bruhalo iz množice ogorčenje: »Doli žalj
ivec slovenskega naroda«, »doli Stipiea« itd; vmes pa oglušujoče žvižganje in vpitje, ki se je stopnjevalo v toliki meri, da je policija takoj nastopila, ker je mislila, da so demonstracijo namenjeno sosedom Italijanom.
Ze na peronu se je pred prihodom vlaka, ki je privozil ob tričetrt na 5 popoldne, nabralo precej radovednega občinstva. Ko je vlak prispel je izstopil iz njega minister Radič s soprogo. V njegovem spremstvu so bili poleg poslanca Puclja dr. Maček, inž. Josip Košutič in dr. Cihlar. Ko se je pojavil Radič ob izhodu, se je čulo par osamljenih Zivio-klicev. Pozdravil ga je najprvo veliki župan dr. Baltič, za nj'm pa v imenu ljubljanske krajevne organizacije ZSKL dr. D. Marušič, potem pa še za-slopnik kmetske mladine g. Tomšič in zastopnika pref. društva gg. Jeran in Hočevar. Vsakega je g. Radič na hrvatski način poljubil na lice Ko so gospodje stopili iz glavnega kolodvora, so zagledali pred seboj veliko množico, ki je njihove zle predslutnje izpolnila. Vzdignil
dr. Kreka!
Ljubljančan (pri izhodu s kolodvora ob Radičevem prihodu): »Falen Isus — živela republika!«
Radič: »Nema je!«
Pucelj (vpije): »Stipo, kje si?« Glas iz občinstva: »V megli!«
Baltič: »Klanjam se, gospodine ministre I« Radič: »Vrlo dobro, i ja se klanjam... g.
Pašiču.
Radič (se pelje mimo Jugoslovanske tiskarne): »Lepa š'amparij»! Koliko vredi?«
Spremljevalci: >Tako nešto oko 50.000 kruua...«
Prvi Ljublj«nčan (po prihodu Radičevem): »Rad:č in Maček sta že prišla.«
Drugi: :To je pametno, da jc Mačka že kar s seboj pripeljal!«
Dr. Lončar in dr. Pestolnik se srečata. Dr. Peslotnik sladko: »Kam pa, dragi kolega?«
Dr. Lončar (še slajše): »Radiča pozdravljat!«
žalosten konec radičevske

m v Amei
»Hrv. Glasnik«, ki izhaja v Chicago pod uredništvom L F. Lupiš- Vukiča, piše v svoji zadnji številki: »V starem kraju je umrla Ra-dičeva zračna »republika« dne 27. marca tekočega leta. Dne 22. oktobra t. 1. pa je umrla v Chicagi tudi papirnata Kefcmanova »Republika«, oficielno glasilo HRSS za Ameriko in IISS za stari kraj. Njen urednik, V. Meler, javlja, da »Republika« preneha samo začasno, ^dokler iz domovine ne dospe novi urednik, ki ima v najkrajšem času priti.« Tako je obljubil dr. Kežntan. »Hrv. Glasnik« ostro ob-
se je velik vrišč in zagrmeli so burni vzkliki*. »Doli Radič!« — »Doli izdajalec hrvatskega naroda!« — »Zivio dr. Korcšec!« — Močan kordon policije, ki je bila vsa na nogah, je le s težavo vzdrževal red med ušesa pretresujo-čim žvižganjem mm žice. Minister Radič se je v največji naglici vsedel v avtomobil in se z vso brzino odpeljal ter izginil v gosti megli, protestni vzkliki pa so glasno doneli za njim. Ves prostor pred kolodvorom je odmeval ponovnih klicev: »Doli Radič!« — »Pfuj Radič!« itd.
Množica je nato odšla po Kolodvorski ulici v mesto, kjer so se demonstracije proti Radiču ponavljale na več krajih. Klici in žvižganje se je še dolgo čulo po ljubljanskih ulicah.
soja Kežmana in pomiluje bedne žrtve v Ameriki, ki jih je vlekla radičevščina za nos. Pašiču in Radiču svetuje list, da naj pošljeta prihodnjič Kežmana v Ameriko z jugoslovanskim potnim listom in ne z madžarskim kakor prvič. List zaključuje z besedami: »Večni 'ti pokoj kraljevsko - republikansko - pašičevsko -radičevsko - avstrijska zmeda!«
»egjgmgBSM
' • . , -t. I.ibn	I O
dnn kol P ATT-
»Mladi gozdar.c Soški črnošolec Izviren roman. Tretji natis. Cena Din 12. — Povesi ima 01 zanimivih poglavij, ki zaslužijo, da jih vsakdo prebere. Roman je vzet iz domačeca življenja, nastopajo pristni slovenski tipi in človeku se zdi, na srečava stare dobre znance iz Jurčičevih povesti. Ce čitamo knjigo nas v resnici veseli, da nam je prišla v roke zopet enkrat povest, ki ni premoderna in je dostopna vsakomur, ki ima še pristno domače čuvstvovanje. Jezik je prav lep in lahek, slog neprisiljen, dejanje bogato, cena nizka, tako da ima linjiga vse prednosti dobre povesti. — Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
»Sadje v gospodinjstvu.« Druga pomnožena in popravljena izdaja. Priredil M Humek, višji sadjarski nadzornik Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena Din 30. — Knjiga obravnava najrazličnejšo uporabo sadja Kdor bo knjigo temeljito prečitnl in se po njej ravnal, mu bo sadjarski pridelek donašal lepe dobičke, ker bo znal sadje uporabiti in predelali, preden »e mu bo pokvarila Knjiga se biivi z vkuhavanjem sadja, z najrazličnejšimi načini sušenja sadja, s predelavo sadja v mezge ali marmelade, z uporabo sadnih sokov in brezalkoholnih pijač itd Knjiga ima mnogo slik med besedilom poleg toga ej razvrščenih v knjigi tudi 18 krasnih tabel raznovrstnega sadja v naravnih barvah na umetniškem papirju, da se ti zdi, kakor bi imel pravo sočno sadje pred seboj. Za vsako gospodinjo je ta knjiga nujno potrebna.'
„LUKULO" dišave v zavoiih s^ najboljše!
..Narodni dom" - dom umetnosti in znonosti.
Za petek, dne 20. t. m. je bil napovedan občni zbor društva »Narodni dom«, na katerem se je imela odločiti nadaljna usoda tega poslopja. Za občni zbor je vladalo veliko zanimanje, kakor v krogih kulturnih delavcev, tako med sokolstvom, katero se je na tem občnem zboru hotelo polastiti poslopja Narodnega doma.
Govor dr. Ravniharja.
Dr. Ravnihar kot predsednik upravnega odbora Narodnega doma otvori občni zbor ob 8.30, konslalira sklepčnost in imenuje za zapisnikarja g. Zeleznikarja, za overovatelja gg. Šarabona in dr. Prijatelja ter poroča o stanju Narodnega doma naslednje:
»Otvarjam redni občni zbor društva »Narodni dom«, ki stopa s tem v 45. ieto svoje starosti. Ce si hočemo podati račun, je li in v koliko je društvo »Narodni donu, ali pravzaprav njegov sinonim njegova stavba v vsej tej dobi vstrezala svojemu namenu ter izpolnila napram narodu svojo dolžnost, tedaj se nam ie predvsem czreti na voljo in namen njegovih ustanoviteljev. Društvena pravila nam pravijo, da hoče društvo s svojo zgradbo »vsem narodnim društvom ljubljanskim. Iti se z umetnostjo, znanstvom pečajo ali k družbinskej zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način narodno omiko in zabavo pospešiti.«
Prosveti in družabnosti naj bi bila posvečena nameravana palača »Narodnega doma«. Toda skoro bi dejal, da je bil večji poudarek na družabnosti, kakor pa na kulturi, zakaj izmed obeh društev, ki sta v oni prvi dv-bi bili zasedli Narodni dom, namreč Ljubljanski Sr^kol in Narodna čitalnica, se more samo o prvem trditi, da ej služilo docela narodevi kulturi, o drugem pa le deloma. Cela vrsta društev, zlasti ona, ki se z »umetnostjo in znanstvom pečajo«, je ostalo zunaj nove domačije, da navedem le ..Slovensko Matico« in »Glasbeno Matico«.
Toda takrat se nad tem nihče ni spodtikal, ker se je gledalo v prvi vrsti na tedanjo potrebo slovenske družbe v Ljubljani. Moramo si predočiti, da se je takrat slovenska družba šele ustvarjala. Ves naš narod se je nahajal v težki brambi svoje eksistence. Avstrijska birokracija s svojo ponemču-jočo tendenco je s koščeno roko tiščala Ljubljano, ki jo je upravljal še nemški občinski svet. Nacijo-nalna zavest je le polagoma pronicala v narodu. Zajela je inteligenco, potem pa vse druge narodove sloje.
Družabnost je bila tedaj važen političen faktor. Poedince zdramiti iz letargije ali pa celo iztrgati iz objema narodnih nasprotnikov, temu namenu je v prvi vrsti služila gojitev družabnosti, kajti vsa umetnost je bila v tem, privabiti mlačneža ali strahopetca v slovensko družbo, ga tu držati s pesmijo, z živo besedo ali pa s samo zabavo ter mu na ta način vdahniti nacijonalno zavest. V ta namen so služile »Besedec Narodne čitalnice in njen Vodnikov ples, pa tudi jour-fixi Sokola, njegove tradici.jonelne maskerade in pa razni Silve-strovi in Miklavževi večeri.
Slovenska družba pa je — tudi s pridobivanjem političnih pravic — postajala vedno bolj razčlenjena, pa tudi vedno večja Vedno širši sloji so izpovedavali svoje nacijonalno prepričanje. Za gojitev družabnosti je pričelo nedostajati prostorov. Prostori stare čitalnice v Souvanovi hiši v Šelen-burgovi ulici se bili odločno pretesni. Niti ni bilo primerne koncertne dvorane, kajti one v stari re-duti na Sv. Jakoba trgu ne smemo smatrati za tako. Drugo pa je bilo vse v nemških rokah.
Ta nedostalek, ki ga je občutila slovenska družba, je takrat v prvi vrsti spočel misel o zgradbi Narodnega Doma, misel, ki smo jo povzeli po češkem vzorcu. Nikakor pa ne smemo podcenjevati tega povoda, kajti ponovno poudarjam, bil je emi-nentno narodnopolitičnega značaja. In Narodni Dom impozantna stavba je za tiste čase docela izpolnila svojo dolžnost. Tu so v ne ravno akustični dvorani bili koncerti Glasbene Matice in drugih društev, tu se je osredotočilo vse družabno življenje Ljubljančanov, spodnji prostori pa so služili Ljubljanskemu Sokolu in njegovi kulturni misiji.
Toda te idilične razmere niso trajale dolgo časa. Nastajala so nova društva nova kulturna in družabna središča, ki bi jih danes našteli že na stotine in ki si o njih niti misliti ne moremo, kako bi jih v smislu naših pravil zgostili pod eno streho. In dobili smo nove dvorane, Unionsko, Mestni dom, Ljudski dom, po prevratu dvorano Filharmonične družbe in kazinsko dvorano, da ne omenjam obeh gledaliških poslopij, ki sta nam za naše kulturne potrebe popolnoma na razpolago. Narodni dom je polagoma zgubljal značaj slovenskega družabnega središča, kar najbolj potrjuje dejstvo, da je Narodna čitalnica, ki je bila svoječasno duša zamisli Narodnega doma, brez hrupa prenehala s svojim delovanjem ter končno izdihnila svojo blago dušo.
Cim je prišlo to spoznanje, je misel Narodnega doma samo še životarila. Poskušalo se jo je tuintam z umetnimi injekcijami oživljati, toda pokazali so se samo trenotni vspehi. Imeli smo veličastno stavbo, ki je bila brez dvoma kras slovenske prestolice, toda njena duša je bila brez vsebine. Ni se znala prilagoditi novim razmeram. Njena koncertna dvorana je postala plesišče, restavracija in kavarna sta prej onečaščali kakor dvigali ugled Narodnega doma in o vsej dekadenci priča najbolj zgovorno dejstvo, da so se v poslopju celo naselile politične stranke, ki naj bi, da govorim z našimi pravili, »pospeševale narodovo omiko in zabavo«.
Pri tem ne samo, da se nikdar ni pričel izvrševati amortizacijski načrt deležev, ampak je na poslopju bremeneči dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski stalno naraščal. Ta upnica je bila končno prisiljena, da je v varovanje svojih koristi postavila sekvestra. Narodni dom je bil na ponudbo za nizko ceno (120.000 kron) društvom kaor Olasbeni Matici, Ljubljanskemu Sokolu, pa nihče ni maral ugrizniti v kislo jabolko. Tudi Slovenska Matica ne. Vsakdo je bil prepričan, da bi bilo sicer lepo pa neplodonosno poslopje Narodnega doma v njegovi bilanci močno pasivna postavka. Da ne zapade Narodni dom zasebni špekulaciji — tako daleč je že bilo — je danes odstopajoči odbor spomladi leta 1918. prevzel društveno upravo z nalogo, da vzdrži društvo nad vodo.
Kriza pa je bila ves čas stacijonirana, nikoder ni bilo izgleda na vspešai izhod iz nje. To je bil tudi vzrok, da upravni odbor že v prejšnjih letih ni bil sklical občnega zbora, saj je bil upravičeno mnenja, da tudi občni zbor ne bi bil prinesel prave rešitve.
Ze pretečeno leto pa se je pričel oblikovati načrt, ki je dal spoznati, da bi bil rešitev težavnega problema. »Narodna galerija«, ta naša uzorna in izgledna kulturna institucija, ki prav vsled ne-dostajanja prostorov ni še mogla priti do pravega razmaha in snujoča se »Akademija znanosti in umetnosti« sta videli v Narodnem domu »stalno in lepo domačijo«. Prišli sta s ponudbo, da najameta vse prostore izvzemši onih, ki naj so pridržani Ljubljanskemu Sokolu, proti temu, da na svoje stroške vzdržujeta stavbo v dobrem stanju, plačujeta vse davke z dokladami vred ter amortizirata zemljeknjižne dolgove. Napačna je torej govorica, češ da bi društvo Narodni dom izročilo svoje imetje komurkoli v last. Društvo Narodni dom ne prestane, ampak ostane prejkosloj lastnik in gospodar vsega svojega posestva.
Priznati je treba, da nam je ponudba dobrodošla, saj smo gledali v njej neglede na rešitev materijelnega položaja ono solucijo, ki se po svojem bistvu in po svoji intenciji najbolj približuje v društvenih pravilih izraženi volji ustanoviteljev Narodnega doma. Ako črtamo iz teh pravil za današnje čase gotovo neprimerni in neumestni namen »pospeševanje zabave«, potem ostane samo še glavni namen, da naj imajo v zgradbi prostora društva, ki se z »umetnostjo, znanstvom pečajo«, da se tako pospešuje »narodna omika«. In temu namenu za današnji čas ne more biti bolje ustreženo. kakor če takim društvom smatramo »Narodno galerijo« in »Akademijo znanosti in umetnostk, ki naj kot pendant našemu vseučilišču predstavlja našo kulturo v najvišji potenci. Naša nacijonalna zavest dobi največje zadoščenje, ko si s ponosom lahko rečemo, Narodni dom je zunanja repitzjen-tanca naše kulture. Tu sem lahko vodimo tujca, kadar mu hočemo dokazati svojo kulturno stopnjo, Narodni dom postane šele sedaj v resnici dom našega naroda, kajti narodu v niegovi celoti služita »Narodna galerija« in »Akademija znanosti in umetnosti«. Šele sedaj je vrnjeno poslopje Narodnega doma svojemu pravemu namenu.
Spričo temu je moral upravni odbor rešiti samo še problem Ljubljanskega Sokola; te matice vsega slovenskega, da jugoslovanskega Sok^lstva, tega preva»nega narodnega cinitelja. Zavedali smo se, da je bil Narodni dom od vsega početka namenjen Ljubljanskemu Sokolu ter da si je na tem delu pridobil gotovih pravic. Problem je bil v tem, da Sokolu zaščitimo in zajamčimo njegove pravice zoner vsako eventualnost. Upravni odbor je prepričan, da je ta problem s posebno dobrohotnostjo nanram Ljubljanskemu Sokolu rešil kar najpovolj-nejše, ker ni samo zajamčil dosedanje njegove pravice, ampak mu je te pravice v nrav izdatni meri razširil in povečal. Odbor je Ljubljanskemu Sokolu poleg vseh dosedanjih prostorov telovadnice s pri-tiklinami vred premislil vse podpritličje, vse sobe na desni strani pročelja, ki so doslej služile gostilničarju v stanovanje, malo dvorano v pritličju na levi strani pročelja, kakor tudi brezplačno uporabo vrta. Glede vseh teh prostorov ie odbor z Ljubljanskim Sokolom sklenil ncrfeldno na>mno pogodbo, najemno dobo določil na <10 in kasneje celo na 00 let, letno najemnino pa za vse prostore na 2400 Din. 60 letna doba pomenia »večen najem', najemnina 2400 Din letnih pa je bagatela za tako-rekoč tretjino Narodnega doma, je le neka prizna-valna najemnina. Razen tega je odbor dal Sokolu
predkupne pravice do vrta. Vse te pravice so se v korist Sokolu zemljiškoknjižno zavarovale, vse pa seveda pod pogojem, da se »Narodna galerija« in »Akademija znanosti in umetnosti« vselita v poslopje.
Odbor je mnenja, da je s tem Sokolu zagotovil munificentno naklonitev, kakršna mu tekom vse dobe njegovega dolgega in lepega življenja ni bila dana. Malo je sokolskih društev, ki bi imela tako sijajnih prostorov danih takorekoč v dar. Pa čeprav v gotovih krogih ni uvidevnosti, prepričan sem, da bo prišel čas, ko bo upravni odbor deležen hvale in priznanja na njegovi naklonjenosti napram Ljubljanskemu Sokolu in na pravični ter pravilni, narodovim koristim v strezajoči reištvi perečega vprašanja — Narodnega doma.
Debata.
Po poročilu predsednikovem zahteva Josip Turk besedo, ki mu jo predsednik ne podeli, ker je najprej zaslišati še poročilo blagajnika. Blagajnik Franc Pretnar poroča, da je stanje društva žalostno. Narodni dom si je najel posojilo 230.000 K, katerega ni mogel niti obrestovati, niti amortizirati, tako da je Mestna hranilnica postavila društvu sekvestra. V blagajni je 5494 Din, stroški pa, ki jih povzročajo nujna popravila stavbe, bodo ogromni. Pregledovalec računov g. Janez Zorman izjavi, da so računi društva v redu in predlaga odboru absolutorij.
G. Josip Turk, ki zastopa na občnem zboru mestno občino ljubljansko, izjavlja, da noče govoriti kot politik, marveč kot Sokol. Od predsednika zahteva, da se prebere zapisnik zadnje seje upravnega odbora, na kateri so bili sprejeti novi člani, in da pojasni, zakaj ni pripustil k zborovanju časnikarjev. — Predsednik da prebrati zapisnik zadnje odborove seje, iz katerega je razvidno, da so bili novi Člani pravilno sprejeti, in ugotalja, da zborovanje ni javno in da je. zato izključil poročevalce.
G. Bogumil K a j z e 1 j se sklicuje na soglasni sklep občnega zbora Sokola, da ima Narodni dom preiti v sokolsko last, in dokazuje upravičenost te zahteve. Ugovarja proti temu, da se niso smatrala za veljavna pooblastila, ki so jih dali dediči umrlih deležnikov, in proti sprejetju novih članov, ker je sprejem izvršil odbor, ki ni bil pravilno sestavljen. Sle uiti jč ugovarja proti plačevanju članarine v dinarski valuti. Govorniku se pridružuje g. Turk, ki predlaga, naj se skliče nov občni zbor, ki bo sklepal o sprejetju novih članov.
"rimarij dr. Vinko G r e g o r i č izjavlja kot starosta družbe, da se noče vmešavati v prepir med Sokolom in Narodno galerijo. Ni si pa mogel misliti, da bo pri poizkusu, da se izvrši velepotezna ideja ki se tiče vsega naroda, prišlo do tako ozkosrčnib izjav. Že tedaj, ko se je Narodni dom ustanavljal, se je pojavila ozkosrčnost, ki se je kasneje maščevala. Rajni dr. Krek je ob zidanju hotela Union mislil tudi na Akademijo znanosti. Govornik je imel tedaj namen zazidati veliki četverokot-nik sedanjega unionskega zemljišča z zgradbo za kulturne institucije, toda kulturna društva so to misel odklonila, — zooet je zmagala ozkosrčnost. Danes stojimo nanovo pred vele-potezno idejo, ker se snuje dom umetnosti in znanosti, ki ne bo služil osebam, ampak vsemu slovenskemu narodu. Med nami je dovolj kulturnih sil. toda te sile potrebujejo institucije, v kateri bi se mogle vzgojevali. Potrebno je, da mladina gleda v veliki Narodni galeriji, kar je lepega ustvarila tuja in slovenska roka. Zato se morajo sedanja nasprotja ublažiti, ne sklicevali nov občni zbor, na katerem bo položaj isti, kakor je danes. Končuje s prošnjo: zopet je velepotezna akcija v razpravi, ne bodimo malenkostni in jo ne ovirajmo! Ako ne bomo kulturno napredovali, bomo poginili. Sokol ima na Taboru krasno stavbo in se mora podrediti skupnim narodnim koristim. Ako se realizira ideja Narodne galerije bomo dobili priznanja in podpore od vseh strani. Ne odklonite te ideje, da ne doživimo tretjega poraza !
IV Kakor vsako leto tudi letos S. decembr«
Miklavžev večer v Unionu
G. Josip Turk: Mi smo za to, da ume nost pride v Narodni dom, toda stavba n ostane dom sokolski — potem bomo na Širol odprli vrata Narodni galeriji in Akademi Idejo pozdravljamo, a stari Sokoli želimo, i postane Narodni dom sokolska last.
G. Ivan Je 1 a čin ml.: Beseda dr. Gr goriča, da se ne smemo izgubljati ob ta važnem narodnem vprašanju v malenkostih, zadela v črno. Sokol se ni nikdar mogel p toževati v Narodnem domu, če pa danes v letu našega življenja v narodni državi ugotai ljamo, da še nimamo svoje Akademije z« nosti in umetnosti, tedaj bi moral Sokol sa ponuditi tej krasni misli Narodni dom, če bil njegova last. Iz sebičnih ozirov ne smem vprašanja komplicirati. Narodni dom bo o! stajal še dalje, ostali bodo stari društveni] in ne izpretneni se nič drugega, kot da pom< remo Ideji Akademije znanosti in umetne sti do življenja. Mi moramo sami iz sebe dt kazati, da spadamo v vrsto kulturnih narodo in Sokol bi moral pri tej akciji sodelovati. Sc kolskih domov je mnogo, Akademija more bi samo ena. Zato apelira govornik na Sokoli naj revidirajo svoje stališče. — Nato izjai starosta Sokola g. Kajzelj, da Sokol ne nioi spremeniti svojega stališča, in izraža začudi nje, da vlada v odboru Narodnega doma toli odpor proti Sokolu.
Dr. Josip Ažman : Sedaj gre samo vprašanje, ali podeli občni zbor odboru abs< lutorij. Ta odbor je sklenil s Sokolom najemn pogodbo za 60 let, po kateri dobi Sokol dosedanje in nove prostore, brezplačno pora bo vrta in predkupno pravico prostora, katerem sloji Akademski dom. Odbor Nar<x nega doma je obstajal iz samih članov ljul Ijanskega Sokola in je skrbel za vso bodočnoi Sokola, lako, da bo lo društvo vso dolgo dob stanovalo v Narodnem domu skoraj zaston dočim bo nosila bremena Narodna galeriji Ko bi galerija ne bila priskočila na pomo bi Sokol niti čelrt leta ne mogel več stanova v hiši, kakor je sedanji odbor tudi že prepri čil, da se Narodni dom ni prodal za magazim Sokol.naj uvidi, da je nameravana rešitev di zanj najboljša.
Nato reagira predsednik dr. Ravnih na interpelacije. Ugotavlja, da je odbor ravni nepristransko in v zmislu pravil, ko je odkl< nil nekatera pooblastila. Listo sedanjega o< bora je sestavil rajni dr. Tavčar in jo je p« trdil ter, tudi če ne bi bila pravilna, sanira tedanji občni zbor. Glede relacije članarini v goldinarski in dinarski valuti je stališče od bora zakonito. Nov občni zbor moramo odklo niti, ker bi čez 14 dni ne bili na boljšem,
Po ponovnem proiestu g. Turka izjavi g Adolf R i b n i k a r : Jedro vprašanja je, ka bo čez 60 let s Sokolom v Narodnem domt Odbor je sprejel na svojo lislo ljudi iz krogoi ki so doslej le pljuvali na Narodni dom. Od bo'- je iztrgal stavbo iz naprednih rok in na predna javnost se boji bodočnosti. — Gospo Turk: To je tista stvar!
Glasovanje.
Po dolgi in mestoma burni debati, v ka tero so posegli gg. Lajovic, dr. Breznik, Rohr mann, dr. Cankar, dr. Kidrič, Ivajzelj, odret predsednik glasovanje. Opozicija zapusti nat zborovanje in se soglasno izvoli naslednji od b.r: predsednik dr. j a ni, ar, podpredsedir Janez Zorman, tajnik dr. Cankar blagajni Fr. Pi nar, dr Ažman, dr. Kersnik, dr. Re gali, dr. Štele., Anion Lajovic, Matej Sternei Aleksander Zeleznikar, dr. Mesesnel. V pre gledovalni odsek se izvolijo naslednji gg.: di Kidrič, dr. Marušič dr. Prijatelj, Andrej ša rabon, Alojzij Lilleg.
Pismo za dame.
Berlin, sredi novembra.
D:;našnje pismo naj bo predvsem namenjeno n; in damam. Starim in mladim. Upam, da bom kolikor toliko ustregel njihovim željam v družabnih in modnih ozirih.
Nemška državna zveza industrije čipk je priredila koncem oktobra v »Kaisersaalu« v zabavnih prostorih coološkega vrta veselico, ki naj bi bila vreden zaključek lepo uspele čipkarske razstave. Čipke so vedno lepe, pa naj so ali na okusno opremljeni mizi, ali pa na damskih toaletah, ko tvorijo nekak okvir osebnosti in osebe. Razstavljeni materijal je bil krasen, raznovrstni vzorci, raznovrstni načini krasnih čipk, od priproste bele iz sukanca, do srebrne in zla le vezenine, vse je bilo zastopano. Dame iz najvišjih berlinskih aristokratskih in finančnih krogov so prevzele aranžma razstave. Govoriti pa sem hotel o veselici, ne o razstavi. »Spitzenball«, v dvojnem pomenu besede, ker je bil v znamenju čipk, drugič, ker so se ga udeležili najvišji krogi. Do polnoči »Modeschau«, pri kateri smo imeli priliko opazovati osvajanje mode po sicer kratkih, a spodaj široko zvonastih plesnih toaletah v raznih pastelnih barvah, ki so bile zolo okusno prilagodene raznobarvni razsvetljavi dvorane. Plesni turnir najboljših nemških plesnih amaterjev je pokazal nov« plp.se letošnje Rezije. Z veseljem morem poročati našim damam, da so novi plesi dobil! nekako mirno, oglajeno obliko. Po okusu mnogih ple-
salcev najelegantnejši ples, boston, je ostal skoro neizpremenjen v lanski formi. Tudi jaz bi prisodil bostonu prvenstvo modernih plesov in mislim, da more vsak človek, ki vidi ta ples, priznati, da je res nekaj lepega. »Eine getanzte Liebeserklarung« je dejala enkrat neka dama, in imela je prav. Kot zaključek prestav je plesal »balet čipk« po krasnih melodijah Straussovega cesarskega valčka in lako obenem proslavil 100 letnico rojstva komponista. Po odmoru pa je pričel splošen ples. Med izbranim občinstvom pa je bilo mnogo lepih cvetlic, toalet in dam, ki so znova dokazale, da živi še stara eleganca, ki se ni umaknila povojnemu židovslvu in njegovemu kvarnemu uplivu.
Tvrdka Griinfeld je priredila izložbo pogrnjenih miz. Imamo le redkokdaj priliko, da vidimo doma lepo in okusno opremljene mize. Tudi razumljivo, ker za lepo pogrnjeno mizo ne zadostuje samo lepo namizno perilo, ampak tudi lepe cvetlice in posode. Pri Grilnfeldu pa smo videli 25 krasnih pogrnjenih miz. Cvetlični okras so prispevale največje berlinske cvetlične trgovine, namizno posodo pa državna porcelanska manufaktura, Rosenthal itd. Steklo in brušeni kristal pa Zveza nemških steklarskih tovaren. Bilo je, kakor že rečeno, 25 miz, vsaka umetnina zase, od priproste do razkošne opreme. Pričnimo pri naših malih: oprema v pestrih barvah, prt z raznimi podobami, na mizi »pajaci« ali pa podobe iz pravljic, zares, pogled, ki ne razveseli samo otrok, ampak tudi starše, ki ao tako srečni, da mo-
rejo otroku za god ali rojstni dan pripraviti tako mizo. Nadalje miza za čajanko, rumenkaste barve od vrtnic do rumenkastega porcelana. Lepa je bila tudi miza za lovske pojedine, vsa v zelenju, s priprosto opremo, kakor v kakem lovskem gradiču, ko ni treba misliti na posebno udobnost in razkošnost. Biser zase je bila miza za slavnostni obed po kaki športni prireditvi. Sredi mize bronast kip spor-taša, jedilni listi za posamezne osebe pa so bili okrašeni z lepimi slikami, par potez samo. pa vendar značilne scene iz športnega življenja. Najlepša pa je bila japonska miza s prislnim japonskim porcelanom, zares lepa slika, v kateri so manjkale le še Japonke.
Da je berlinsko prebivalstvo pridno po-sečalo to razstavo, je umevno. Posebno Ber-linčanke se niso mogle nagledati te lepe slike. Tudi pri nas bi se lahko od časa do časa priredila taka razslava. Kajti, če ima gospodinja še toliko fantazije, več glav ima več misli, tako bi tudi pri nas taka prilika dala dosti novih idej za okras mize o raznih prilikah in razr"k letnih časih.
Za 100 letnico rojstva Johanna Straussa je državna opera naštudirala njegovo opereto »Cigan — baron«, ki je v izvrstni zasedbi (Violetta de Strozzi, Schillzendorf, Richard Tauber) tudi krasno uspela in so jo imeli priliko posestniki radioaparatov čuti v torek, dne 27. oktobra preko berlinske radiofonske postaje.
In še nekaj bi povedal, kar ne bo zanimalo samo naših dam, ampak tudi druge či-
tatelje. Namreč koncert vijolinista Vaše Pri hode. Mlad nadarjen človek, kritika ga imf nuje novega Paganinija. Nastopil je v Philhai mon'ji, krasni koncertni dvorani. Izbran spo red in izbrano občinstvo. Skoro bi dejal: slo vanski večer. Navzoča jugoslovanski in češk poslanik, mnogo Cehov in še več Rusov, do mači glasovi udarjajo na uho, sredi Berlina V pavzi seveda opazovanje toalet. V splošnei skromne, ker je pač samo koncert. Pudei šminka in neobhodno potrebni »Lippenstift dontinirajo. Nehote se človek v ; .:če je kultura velemesta; če je žalostna. Mi in naš dame, hvala Bogu, še nismo lako daleč.
Za sklep pa še neko toaletno skrivnos1 pripravno ravno za zimo Ko smo zadnjič večji družbi promenirali in gledali elegantn ženski svet v tankih, svilenih nogavicah, me senobarvnih seveda, smo konstatirali, da mo ra dotične dame strahovito zebsti v noge. Ke so tudi dame po dolgem času prišle na to. d ni biS priporočljivo takorekoč bos hoditi, ka dar zmrzuje, so si izmislile novo. Nosijo p dva para nogavic, mesenobarvne seveda. daj volnene, preko teh pa svilene. Priporo čam vsem damam v posnemanje!
Ce sem postal proti koncil malo frivolet prosim ccnjene čilateljice. da upoštevajo ve lemestni ton in dejstvo, da je bila to sam epizoda in nič drugega. Drugič pa več o iflj aletah in bubifrizurahl
Pobirajte naše diiake.
Izprememba v vodstvu prosvetnega oddelka. Včeraj dopoldne je dobil šef prosvetnega oddelka dr. Pavel Pestotnik odlok ministrstva za prosveto, da je razrešen dolžnosti šefa prosvetnega oddelka. Dr. Pestotnik je opoldne izročil svoje posle velikemu županu. Za njegovega naslednika je imenovan profesor na realki in znani slovenski zgodovinar dr. Dragotin Lončar. — Razrešitev dr. Pestotnika kot šefa našega prosvetnega oddelka je za Slovenijo vrlo važna stvar in mislimo, da ne delamo nikomur krivice, če trdimo, da bo vsa Slovenija z izjemo gotovih sckolskih krogov to vest z odkritim zadoščenjem vzela na znanje. Popolno sliko delovanja dr. Pestotnika na čelu prosvetne uprave bo itak razgrnila pred oči vseh sodnijska razprava. Od novega šefa pa vsa javnost opravičeno pričakuje, da bo po možnosti popravil, kar je zagrešil njegov prednik in da bo uvedel v vodstvo prosvetne uprave strogo zakonitost in šolo očistil zagrizenega stran-karstva. Današnja nedelja bo za stotine slovenskih učiteljev in učiteljic po dolgem strahu in trepetu dan miru in veselja.
Seznami za »kuluk-.;. — Noče in noče biti konec tega nesrečnega imena! Zcpet dobivamo pritožbe, da so prejele občine pozive, da morajo v 14 dneh sestaviti sezname zavezancev za kuluk, ter te izkaze poslati okrainemu glavarju. Vprašujejo nas, ali naj županstva tem pozivom ugode ali ne? Zraven pa dostavljajo pritožniki, da naj bi vložila vsa županstva proteste proti najnovejšemu pozivu, ki naj bi se potom županske zveze in jugosl. kluba predložili pristojnemu ministrstvu. — Na to: kratko pojasnilo. — Izkaze županstva morajo sestaviti. Ukaz je bil izdan, in pokoriti se mu morajo; saj ima oblast več nego dovolj sredstev, da jih k temu prisili. Ali ni bilo že dovolj žrtev letos? Sicer pa — če se sestavi'o seznami; Kje pa je rečeno s tem, da se bo kuluk pri nas v resnici tudi izvrševal? Zato se radi samih seznamov še ni treba preveč razburjati. — Za čisto v redu pa smatramo, ako občinski odbori sklenejo resolucije proti izvajanju kuluka. Za to so upravičeni, ker ščitijo s tem interese svojih občanov. Uverjeni smo — in bodite tudi vi —, da bo storila Županska zveza vse, kar je v njeni moči, da se ta za prebivalstvo krivična institucija v Sloveniji nikoli ne izvede!
•j- Dr. Jos. Kclšck. O pokojniku, odvetniku v Laškem, ki smo o njega smrti po !i že v včerajšnji številki našega lista, izvemo še sledeče podatke: Rojen ;'e bil 6. 1. 1861 v Vojniku pri Celju. Starši so bili Celjani, doma izpod Zagrada. Oče je bil mizar v Celju (grofija). Študiral je v Celju, maturiral 1879, jus dovršil na Dunaju, kjer je delal tudi prakso pri najboljših odvetnikih. Kot odvetniški kcmcipient je služboval razen na Dunaj" še v Celju, Novem mestu in v Mokronogu pri dr. Škedlu, s čigar vdovo Sofijo roj. Kcvačič je bil prvič tudi poročen. Soproga mu je umrla 21. 7. 1913 v Laškem. Izmed otrok živita samo dva sinova Josip in Vladimir. Prvi je sodnik v Brežicah, drugi železn. uradnik v Mariboru. Drugič se je poročil 1. 1922, Kot samostojni odvetnik se je rajni naselil v Laškem 1. 1892., otvorivši pisarno v hiši gospe Kuschel. Pozneje je kupil poslopje >§ 11 — Pirnico«, kjer je njegova odvetniška pisarna še danes. Rajni ni hrupno nastopal, ampak deloval tiho, vztrajno in smotreno. Najboljši uspeh je dosegel, ko je leta 1914. vodil borbo pri občinskih volitvah, pa sijajno zmagal proti vsemu pričakovanju Nemcev. Tudi drugače je znn uspešno poseči vmes, kadar je videl, da je kaj koristno v narodnem oziru. Tako se je nekdaj z vso močjo zavzel za šolsko kuhinjo na slovenski šoli, ker kuhinja je bila v stanu otroke na slovenski šoli obdržati v onih časih,
ko je bila na vrhuncu propaganda za nemško šolo. Med narodnimi delavci v Laškem mu je zasigurano častno mesto.
Odmevi obiska naše parlamentarne delegacije v Ameriki. Chicaški »Hrvatski Glasnik« z dne 5. t. m. se znova bavi z obiskom jugoslovanske parlamentarne delegacije v Ameriki. Temeljem brzojavnih poročil v jugoslovanskih listih ugotavlja, da je imela delegacija odobrene stroške in dopust do 30, novembra t. 1., da bi mogla obiskati tudi večji del jugoslovanskih naselbin v Ameriki. »Toda kaj se je zgodilo?« nadaljuje list. »Delegati Nešič, Marinkovič in Preka sploh niso niti pogledali v nobeno kolonijo, delegata Jankovič in Budi-savljevič pa sta prišla s poslanikom Tresič-Pavičičem s tako naglico, da se ni moglo z njima o ničemer govoriti kakor bi bilo treba. Tu v Chicagu so imeli za šestdesetletnico povabljencev komaj par ur časa — naslednji dan pa so obiskali eno sirotišnico in eno semenišče. Dne 24. oktobra pa že ni bilo nobenega delegata več na ameriških tleh. Zdi se, da so hiteli, da se čim prej razstanejo z nami. Toda čemu so nas potem vznemirjali? Ali samo zaradi banketa?« — Ob koncu napoveduje »Hrv. Glasnik«, da se na stvar še povrne.
Gospod finančni delegat nam pošilja sledeče: V »Slovencu« od 20. novembra t. 1., štev. 264 ste objavili članek: »Protestni shod posestnikov v Zagorju proti previsokim davkom«, v katerem se med drugim izvaja tudi tole: »Od navzočih je bila podana zahteva, da za : ravi pregled ne zadostuje samo davčna knjižica, temveč zahtevajo odločno zopetno napravo plačilnih nalogov, ki jih je ljubljanska delegacija brez pravega vzroka odpravila, za kar še do danes ni mogla navesti tehtnega razloga.« — Napram tej trditvi ugotavljam, da plačilni nalogi niso bili odpravljeni s kakim administrativnim ukrepom delegacije, marveč z zakonom, in sicer s členom 36., tečko 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece junij-december 1921 od 27. junija 1921 (Uradni list štev. 240-9 ex 1921). Ta določba se je glasila: »Plačilni nalogi v dosedanji obliki se vračajo samo podjetjem, ki so zavezana posebni pridobnini in onim davčnim zavezancem, ki jim pristojno oblastvo prvič odmerja občo pridobnino, rentni vek ali dohodnino.« Doslovno isto določilo vsebujeta tudi člen 158. finančnega zakona za leto 1922-1923 (Uradni list št. 324-105 ex 1922) in člen 204 finančnega zakona za leto 1924-1925 (Uradni list štev. 140-43 ex 1924). — Iz tega je razvidno, da je očitek, izražen v Vašem poročilu proti delegaciji, neosnovan.
Koledar Jugoslovanske Kmetske Zveze je kakor znano, izšel letos v posebno lepi izdaji. Odlikuje ga trdna vezava v platno in lep papir. Članki in razne tabele prinašajo mnogo kmetovalcu nujno potrebnih stvari. Cena je izredno nizka — Din 10. Kdor ga želi, naj napiše dopisnico na naslov: Jugoslovanska Kmetska Zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Prodaja ga tudi Jugosl. knjigarna v Ljubljani.
Umrla je v Št. Rupertu na Dolenjskem nad vse dobra in skrbna mati gospa Franja Cimerman, vdova bivšega organista.
Družbo ponarejevalcev bankovcev so aretirali 20. t. m, v Gornji Sv. Kungoti. Ponarejali so 100 in 1000 dinarske bankovce. Med aretiranci sta posestnika Žunko in Pežgan. Glavni ponarejevalec je prišel iz Avstrije. Zasledovalci ponarejevalcev so se pripeljali z avtomobili iz Maribora.
Dekorativna razstava v Parizu. Francoska vlada bo izdala poročilo o razstavi. Za vsako državo, ki je sodelovala pri razstavi, bo izšla posebna knjiga. Da bo poročilo o našem oddelku kar najpopolnejše, pošljejo na-
Zmaga religije.
(The victory of religion.)
Pred kratkim je izšla na Angleškem inlere-santna knjiga Lorda Balfourja z naslovom: Veda, religija, realnost. Ta knjiga 1)0 brez dvoma napravila velik ulis na vsakega mislečega človeka.
Lord Ralfour pravi v uvodu, da so bili vsi tisti, ki so prorokovali že pred DO leti, da bo vera kmalu nadomeščena z znanostjo — razočarani. Minulo je pol stoletja in poglejmo rezultat njihovega prerokovanja! Ne samo, da vera ni izginila, ampak njene relacije do znanosti so veliko boljše na koncu te dobe kot pa so bile pred 50 leti. In vendar nikakor ne moremo reči, da je znanost od takrat nazadovala, ampak, nasprotno, je od takrat napravila velikanski korak naprej. Nadalje govori o »Bibliji«. Pravi, da je biblija na vsak način inspirirann. če s0 ji očitajo pogreški v znanstvenem pogledu, treba pomisliti, da se ona niti ne briga niti se more brigati za napačne predpostavke znanosti, ki jih sploh še ni bilo.
O čudežih pravi sledeče: Naš razum gleda na yse, kar je nad našim razumom, z nezaupljivostjo in znanost temu sledi. Toda to še zdaleka ni filozof iona (špekulativna) trditev, da so čudeži nemogoči, ker rušijo naravni red. V zaključnem eseju ie pisatelj nekoliko pesimist. Današnja civilizacija ~ pravi —, ki se kaže v nakuplčenju znanja, mehaničnih naprav, tovarn itd., ni prijazna verskemu nazirauju. Vsekakor pa je končan prepad med vero >n znanostjo in religija je zmagala
Na vrhuncu
šemu komisarijatu pri razstavi v Parizu točne podatke o starosti svojega podjetja, o številu zaposlenih delavcev, o delovni zmožnosti, o dosedanjih nagradah, o kvalitativni in kvantitativni strani produkcije, s fotografijami in katalogi itd. Zaradi nujnosti se pozivajo vsi interesenti, da v svojem interesu čim prej pošljejo te podatke »Komisarijatu kraljevine SHS na razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu, 139 Quai d'Orsay XV.
Nočnina pri pošti in v ambulančni službi. Kakor se iz odločilne strani poroča, se vstavi v prihodnji proračun 400.000 Din za vsako poštno ravnateljstvo, da se bodo mogle tudi pri pošti nočnine zvišati, saj 2 oziroma 3 Din za naporno 12 urno močno službo je vsekako smešno skromno odmerjena nočnina.
Požar ▼ Št. Jerneju na Dolenjskem. Dne 19. XI. ob dveh zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje J. Železnika na Grbah pri Št. Jerneju. Kako je nastal požar, se ne ve. Najbrž ga je zanetila zopet zlobna roka; ker se je bil zlobnežu poizkus na cvetno nedeljo ponesrečil, je poizkusil še enkrat. Hiša je do tal pogorela. Družina — 5 nepreskrbljenih otrok — je v največji revščini in potrebna hitre pomoči.
Zaupnike po deželi, ki so prejeli naš koledar v razprodajo, nujno prosimo, naj ga hitro razpečajo. Kar ga ne morejo, naj ga čim-preje vrnejo, da ga moremo poslati drugam.
Tajništvo JKZ.
Ponarejeni kolki po 250 in 10 dinarjev. Uradno se naznanja, da so se pojavili ponarejeni kolki po 250 Din, ki se od pravih razlikujejo takole: 1. Na ponarejenih kolkih ie besedilo »Dinara taksene marke« tiskano v cirilici in latinici z debelejšimi črkami in tu pa tam pretrgano in neenako. Na pravih kolkih je tisk prav čisto izdelan in jasen. 2. Na veliki kroni grba je križ na ponarejenih kolkih nepravilno in tako robato napravljen, da je tisto, kar naj bi bil križ, podobno dvema prekrižanima palčicama. 3. Orlovski glavi na ponarejenih kolkih nista podobni orlovski glavi, ampak glavi kake druge ptice. Zanimivo je, da orlovski jezik na ponarejenih kolkih ni iztegnjen, na pravih kolkih je pa to tako lepo in izrazito izdelano. 4. Slovenski grb na ponarejenih kolkih ni jasen in ni grbu na pravih kolkih, ki je popolnoma čist, skoraj nič podoben. 5. Okrasje okoli grbov je nepravilno izdelano, pegasto in zamazano, na pravih pa popclnoma čisto. 6. Pravi kolki so rjave, ponarejeni pa temnorjave barve. 7. Ponarejeni kolki so bolj redko nazobčani kakor pravi. Pravi kolki imajo 24-16 luknjic, ponarejeni pa 20-15. 8. Papir ponarejenih kolkov je tanjši in lažji od papirja pravih kolkov, — Ponarejeni kolki po 10 Din se razlikujejo od pravih v tehle točkah: 1. Orlovski krili sta na pravih kolkih jasno in natančno izdelani, na ponarejenih pa topo, posebno v gornjem delu.
2.	Glava in vrat orla na pravih kolkih sta jasno izdelana, natančno in močno osenčena, a na ponarejenih je marsikaj pomanjkljivega.
3.	Na slovenskem grbu se jasno vidi, da je polumesec čisto drugačen. Na ponarejenih kolkih je mesec širši, topast in nekoliko krajši, na pravih pa tanjši, daljši in ostrejši. 4. Srednja zvezda na ponarejenih kolkih je dosti večja kakor sta zvezdi na straneh. 5. Zobci l >-narejenih kolkov so precej večji, pa tudi luknjice med njimi so malo večje in redkejše kakor na pravih kolkih. 6. Obrisi tiskanega besedila in številk na pravih kolkih so ostri in dovršeni, na ponarejenih pa topi in zobati, ponekod tudi popolnoma zamazani. 7. Okraski v prostoru med krogom okoli grba in okvirom kolka so na pravih kolkih narejeni v obliki kvadrata s piko na sredi, na ponarejenih kolkih pa so ti okraski na več krajih pretrgani Jn nejasni ali jih pa celo ni.
Razpisani poštni uradi. V poštnem in brzojavnem Vestniku, ki izhaja v Belgradu, bo razpisan natečaj za službo upravnika pri
NA IPPNP IF Otomane v blagu 850 Din; llHUUI.lll.UI. otomane v gradlu 720 Din; airik-modroci 250 Din — kakor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. Vse vrste žima vedno v zalogi. Popravila se solidno in najceneje izvršujejo. — Se priporoča
FRAN JAGER, tapetnik, Kolodvorska ul. 27
pošti in brzojavu III. reda Ljubljani 3 (bivša Virantova hiša), za službo poštnega odpravnika v Mali Nedelji (111-2) ter enako mesto pri Sv. Barbari blizu Maribora (III-4). Rok za natečaj bo 17 dni. Prošnje naj se vlagajo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Brošura »Radičevo izdajstvo« prepovedana. V zvezi z litografirano okrožnico pov, 269 z dne 9. oktobra 1925 naroča ljubljansko poštno ravnateljstvo vsem poštam, da naj vpišejo brošuro »Radičevo izdajstvo«, ki je izšla na Dunaju, zaradi boljšega pregleda v »Seznam prepovedanih listov, brošur itd.« in sicer pod črko R, številka 13.
Iz Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 19. nov. 1925 objavlja: Ukaz o vojni amnestiji; Pravilnik o razdelitvi in področju poedinih strok pooblaščenih inženjerjev in arhitektov; Odločbo, s katero se izpreminja člen 3. carinskega postop-nika glede dvovlastnikov; Popravek k pravilom o opravljanju strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo; Popravek k navodilu za uporabljanje odločbe, s katero so se znižale minimalne stopnje carine iz uvozne tarife; Popravek k pojasnilu tar. št. 363. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 20. junija 1925.
Imenovanja. Za višjega upravitelja pri šumski upravi na Boh. Bistrici je imenovan Cvetko Božič, doslej v Kranjski gori. — Za carinike so imenovani: Pri glavni carinarnici na Jesencah Dragutin Stipanovič, doslej v Tržiču; pri poštni carinarnici v Zagrebu Josip J e v n i k a r , doslej v Cankovi, pri sporedni carinarnici v Cankovi Ivan W e -b e r , doslej v Zagrebu.
Izdajanje duplikatov šolskih izpričeval. Ker se množe slučaji, da zahtevajo učenci srednjih šol duplikate šolsk;h izpričeval, ker so izvirnike izgubili, je prosvetno ministrstvo odredilo, da se mora poslej vsak, ki bi hotel imeti duplikat šolskih dokumentov, izdanih po 1. januarju 1919, obrniti neposredno na prosvetno ministrstvo.
Upokojitev šolskih nadzornikov v Zagrebu. Vršilec velikožupanskih poslov v Zagrebu je prejel od prosvetnega ministra Radiča brzojavko, da naj se do nadaljnega rešijo službenih poslov na prosvetnem odseku zagrebške oblasti šolski nadzorniki; dr. Branko Tkalčič, Milan Štimac in Ambrož Pestiček.
Afera v merosodnem uradu v Zagrebu. Proti načelniku zagrebškega puncevnega urada Šviglinu se že dalj časa vodi preiskava zaradi zlorabe uradne oblasti in raznih nekorektnosti. Šviglin si je v zadnjih letih, odkar je načeloval uradu za punciranje, kupil tri hiše in avtomobil. — Tako poroča >Obzor« z dne 20. t. m.
Nov državljan. V jugoslovansko državljansko zvezo je sprejet Ignacij Žislavsky, ravnatelj Jadranske zavarovalne družbe v L;ub-Ijani, skupno z ženo Ivano in hčerko.
Samoumori v Zagrebu. V Zagrebu so imeli predvčerajšnjim tri samoumore: V ho-
sredstvo, k. ?a prll>otoCW o ri,pre0„j, raz v
gerijah ^^»Isče v .lauoslavUU Z_A - _ nlco. — «lav_ oaleva ulica S. -___
Marcdno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja, 22. nov. ob 15: »Krpan mlajši«. Izven. — Mladinska predstava. — Ob 20. zvečer: »Pegica mojega srca«. — Izven
Ponedeljek, 23. nov.: Zaprto, i Torek, 24 nov : >Za narodov blagor.« — Red B.
Sreda, 25. nov.: »Ifigenija na Tavridi«. —Red E.
Četrtek, 26. nov.: »Veronika Deseniška«. — Red F.
Petek, 27. nov.: Zaprto.
Sobota, 28. nov.: ob 15. pop. »Zimska pravljica«, dijaška predstava, znižane cene. — Izven.
Nedelja, 29. nov.: ob 15. pop. »Krpan mlajši, mladinska pred. — Izven. — Ob. 20. zvečer: »Zapeljivkam — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Nedelja, 22. nov.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Pondeljek, 23. nov.: Zaprto.
Torek, 24. nov.: »Povratek«, :>Favnova noč«, »Sva-tovac«. — Red D.
Sreda, 25. nov,: Zaprto.
Četrtek, 26. nov.: Zaprto (generalka).
Petek, 27. nov.: »Eva«, premijera. — Red A.
Sobota, 28. nov.: »Don Juan«. — Red C.
Nedelja, 29. nov.: ob 15. pop.: »Orfej v podzemlju«. — Izven.
Danes v nedeljo se vsled gostovanja ljubljanske opere v Celju vršita predstavi samo v dramskem gledališču in sicer: popoldne ob 15. uri. se vprizori vesela historija znanega pisatelja Milčin-! skega: Krpan mlajši. Igra je primerna tako za odrastle kakor tudi za mladino, gaj je polna zdra-1 vega humorja. Zvečer ob 20. pa igrajo velozahnvnn „.	■■II"	angleško veseloigro Pegico mojega srca. Obe pred-
•fie RlfflŠJflH — 1 II9ha 5)na : Stavi sta izven. V pondeljek ostaneta obe gleda-""BIH« L.IUMIJClllCla lisjt.i ra.ii koncerta Zikovcev zaprti.
Narodno gledališče v Mariboru.
Nedelja, 22. nov. ob 15. uri: Slomšek-Krekova proslava.
Nedelja, 22. nov. ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Ab. C. Znižane cene. Kuponi Izprememba repertoarja. Iz tehničnih razlogov se izpremeni repertoar mariborskega gledališča v toliko, da je v nedeljo dne 22. t. m. zvečer »Gorenjski slavček«; za ab. C in kuponi ob znižanih cenah.
"vovrstne izdelave in kakovosti blaga |e "ia zimska zaloga oblek in ulstrov
Prosvetna zveza.
Triit. IV. prosvetni večer se vrši danes popoldne ob petih v Našem domu s sledečim sporedom: 1. H. Sattner: Na planine; meš. zbor. 2. Dr. V. Sarabon: Naše planine; predavanje s skiop-tičnimi slikami. 3. A. Dolinar: Zdrava Marija; meš. zbor s klavirjem. 4. J. Aljaž: Občutki; moški zbor. 5. Ženin Miha; burka v enem dejanju. — Vstopnina 3 Din.
Jesenice. Kat. prosvetno del. društvo vabi na svoj običajni Ceciljanski koncert, ki se vrši danes zvečer ob osmih v dvorani Kat. delavskega doma.
Kranjska qora. Danes priredi Kat. prosvetno društvo lepo skioptično predavanje »Naše meje proti Italiji«. Ker je to prvo skioptično predavanje v tej sezoni, vljudno vabimo člane kot prijatelje društva.
Kranj. Prosvetno društvo opozarja svoje člane in prijatelje na skioptično predavanje o »Koroški«, j ki bo danes popoldne ob štirih v dvorani Ljud-j skega doma.
Višnja fjora. Dne 22. t. m. bo skioptično pre-j davanje o zadnjem rimskem romanju v dvorani i Našega doma in sicer zjutraj ob sedmih ter po-! poldne ob pol treh.
Črnomelj. Tukajšnje S. K. Izobraževalno društvo uriredi danes zvečer v dvorani ori Skubcu
svoje prvo skioptično predavanje. Predava 3 lic, rimski romar o Starem Rimu in preganjanje 1 rist-janov. Ker pride pozneje na vrsto še novi t!im, zato opozarjamo člane in prijatelje društva, <la se že prvega predavanja gotovo udeleže.
Ribnica: Prosvetno društvo vljudno val.i na zanimivo predavanje o Italiji z lepimi skiopti iimi slikami. Predava g. Črnilee, kaplan, ki je letos prepotoval sam Italijo.
Občni zbor Prosvetne zveze se vrši v četrtek 26. t. m. ob pol desetih v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti poleg hotela tr.ion. Vsako društvo naj pošlje svojega delegata.
Prosvetni tečaj se vrši v sredo 25. t. in ob desetih tudi v Akademskem domu. Opozarjan; > in vabimo zlasti voditelje društev in okrožne ro-svetne referente, da se tečaja gotovo udeleže.
Polovična vožnja jo dovoljena za obisk,- ,-dce tečaja in posetnike občnega zbora. Vozovnic. 1 naj se da na vstopni postaji žigosati 7, mokrim /• oni in ta velja tudi za nazaj. Ugodnost polovične ve'nje traja od 22 do 29. nov.
V Sori bo v nedeljo dne 29 nov. o treh p igra »Svet«. K obilni udeležbi iskreno vabljeni'
Orlovski odsek na Jciici vprizori danes oh treh popoldne v duštvenem domu na Jožici m izarska vojna«, veseloigra v treh dejan jih Pri i, I ji smeha in zdrave zabave najvljudneje vabljeni n? živi!
Pozor Siškarji! V pondeljek dne 23. no\ ob pol osmih zvečer bo v samostanski dvorani pr- iu-val g. Zor s skioptičnimi slikami o »Potovaiv. v Rim«. Vabi odbor.
»Krekov večer« na Ježici. V proslavo 60 I. ' ii-ce rojstva dr. Jan. Ev. Kreka prirede tuk. kat, 1 i =- K« društva v nedeljo dne 29. nov. t. 1. ob sedmih .,,-čer v društvenem domu »Krekov večer«. Na sporedu bodo poleg slavnostnega govora pevskte in telovadne točke. Vsi vabljeni!
Spomni se na srečko D. P. P.!
telu Imperial« se je ustrelil ekonom Belič; 39 letna trgovka delikates Slava Žiška se je zastrupila s sublimatom (zaradi gmotnih tež-kot), v hotelu Royal« pa se je zastrupila lina Frič (zaradi nesrečne ljubezni).
Drzen napad na vlak. Ko je predminvlo noč osebni vlak Zagreb—Belgrad vozil z zagrebškega kolodvora proti ženski kaznilnici, kjer zaradi strmine vozi počasneje, je skočilo na zbirni vagon brzotovornega blaga par zlikovcev. Vlomili so vozna vrata in začeli metati z vlaka bale manufakturnega blaga. Pri tem so imeli smolo, da je ena bala padla pod kolesa, vsled česar sta dva voza skočila s tira. Vlakovodja je vlak skoraj na mestu ustavil, nakar so roparji pobegnili. Vagone so s pomočjo strojev spravili nazaj na tir, nakar je vlak z enourno zamudo odpeljal naprej proti Belgradu. V poštnem vagonu, ki je bil tik pred zbirnim vagonom, je bilo 3 milijone dinarjev. Železniška policija doslej krivcev še ni izsledila.
»Pi. Qa« — »Gama kompresa« je čudo-tvorno Pištiansko blato, ki se razpošilja po širnem svetu. Prva vrsta je izvirno naravno blato v kockah, druga vrsta izgotovljeni ob-kladek, ki se mora prilagoditi vsakemu delu telesa. Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopstvo in glavno skladišče: L. Schreiber, Zagreb, Akademski trg 1 -II.
Ali prodaja Vaš trgovec tudi priznano milo »Gazela«? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga naro&i. Milo »Gazela« ima dobre lastnosti, tako da je pranje z njim naravnost užitek.
Naš vsakdanji kruh bodo postale »Peka-tete« med našim narodom. To prorokujemo lahko, ker vidimo, kako jih vsestransko hvalijo. Na razpolago je nebroj različnih vrst za juho in prikuho.
Novo sredstvo, ki podaljša življenje vsem ljudem brez razlike, jc konstatiral neki zdravnik. Ob prehlajenju je predpisal redno pitje »Buddha«-čaja in dosegel uspehe.
Pri želodčaočrevesnih težkočah, napenjanju, gorečici, pomanjkanju slasti pripravita ena do dve kupici naravne grenčice »Franz 'Josef« temeljito čiščenje prcbavilrrega kanala. Izvidi bolnic dokazujejo, da izborno vodo »Franz-Josef« radi uživajo in da je prav prikupna. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami.	5231
Szžvlžgana ^Žšpelflvka""
Snoči je bila v ljubljanski drami repriza Golarjeve drame »Zapeljivka«. Po prvem dejanju so nekateri ploskali igralcem, kar je vzbudilo hud protest pri akademski mladini, ki je z živahnimi klici »fej« in »škandal za slovensko kulturo!« dala duška svojemu ogorčenju. Ker še nj. prenehalo ploskanje mobiliziranih klakerjev, »o pričeli nekateri v znak protesta frenetifeo žvižgati ter glasno protestirati proti nadaljevanju igre, ki je naši slovenski kulturi v nečast. Med neprestanim žvižganjem so nekateri orjunaši skočili iz parterja čez ograjo na žensko stojišče, kjer so hoteli z brahialno silo izgnati tam stoječe akademike in visokošolke, ki so glasno protestirale proti Golarjevi igri. Akademiki so po svojem zastopniku stud. phil. Debevcu hoteli javno protestirati iz lože, kar je pa policija prvič preprečila. Odmor se je vsled hrupnega žvižganja precej zavlekel. Predno se je zastor dvignil za drugo dejanje, je akademik Tine Debeljak iz lože vehementno protestiral proti nadaljevanju drame, nakar je v znak protesta pozval vse, ki so proti temu kulturnemu škandalu, da zapuste predstavo. Nato je večina akademikov zapustila dijaško stojišče ter z glasnim protestom zapustila gledališče.
Zimsfte sniiie vs€iTwršš
najnovejše in najboljše po konkurenčnih cenah dobile vedno pr
FRAN HJKIC, Pres!
Zanesljivim olajšano plačilo.
Knjige in revije.
Dr. France Veber: ESTETIKA. Psihološki jn normativni temelji estetske pameti.
XVI + 344 str. 8°. Publikacija ^Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani"-. Natisnila in založila -Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani 1925. Splošna knjižnica — znan-satvena zbirka št. IX. Cena broš. Djn 150.—, vez. Din 102.—.
V pričujočem delu podaja avtor najprej psihološko ozadje estetskega človeškega ude.jstvova-nja, ki mu siedi tudi tu poizkus estetike kot posebne logike, kot logike estetskega čustvovanja.
Uvodne misli se pečajo s predmetom in načelnim delokrogom estetike. Prvi del je psihologija elementarnega estetskega doživljanja, drugi dol pa psihologija kompleksnega. Tretji del je normativna esletika, pojmovana kot logika estetske pameti. Čel rti del prenaša dobljene izsledke na problem umetnosti, podaja nje defini-ijo in psihološki izvor, nje klasifikacijo in mesto v kulturnem in splošno biološkem razvoju človeštva.
Knjigi je pridejan tudi izčrpen stvarni register. Naroča se delo pri založnici Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trg 8.
Planinski keledar, ki je izšel v Zvezni tiskarni v Ljubljani, je stenski koledar v obliki 19X29 cm, tiskan na šestih listih iz kromokartona. Vsak list krasi po ena lepa slika iz naših divnih planin in obsega po dva meseca koledarja, .lako umesten kot Miklavževo ali božično darilo. Cena Din 25. Dobiva se v Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani kakor tudi v drugih večjih knjigarnah in papirnih trgovinah v Sloveniji.
Žepni koledarček »Jadranske straže« za leto 1926. jo ravnokar izšel. Koledarček prinaša podatke o naši vojni in trgovski mornarici ter naše zastave v barvah. Vezan je v imitacijo usnja Stane 10 Din ter sc naroča pri centrali Str.« v Splitu in po kujigarnah. Preprodajalci dobo popust.
Policija je postopala na dijaškem stojišču pravično in stvarno ter je orjunaše pozvala k redu. Akademiki so tudi protestirali ostro proti nedemokratičnem ter nasilnem postopanju nekaterih orjunašev. Nato se je drama nadaljevala pod težkim vtisom pravičnega protesta. Pripominjamo, da so bila snoči vsa opolzka dejanja izpuščena.
IZJAVA.*
Ker nam je večji del publike (D abone-ment) pri včerajšnji reprizi Golarjeve ^Zapeljivke; s ploskanjem, žvižganjem in vpitjem preprečila čitanje naslednje izjave, jo priob-čujemo na tem mestu:
Naše gledališče propada ne samo po vprizarjanju dramskih del, temveč tudi po izbiri dramskega reportoarja. Ker vodstvo naše drame nima nobenega strogo umetniškega programa, tava slepo za instinktom publike. Edino tako si moremo razlagati, da je prišla na oder Golarjeva »Zapeljivka«, ki je delo brez vsake umetniške vrednosti, gola duševna revščina, pokrila vrh tega še s plahto puhlih kvant. Uprizoritev »Zapeljivke« pomeni za nas skrunitev dostojanstva Narodnega gledališča.
Zato najodločneje obsojamo to nekulturno dejanje naše gledališke uprave in poživljamo vse odgovorne faktorje, g. intendanta Mateja Hubada, g. namestnika ravnatelja Milana Pu-glja, ter g. dramaturga Otona Župančiča, da delo brez odloga odstavijo z reportoarja in da tudi v bodoče vsa takšna dela odklanjajo.
Ako je podkupljena in neodkritosrčna iz-vestna žurnalistična kritika, nismo neodkrito-srčni mi, ki hočemo, da se da resnici mesta v javnem življenju. Zato apeliramo na vso slovensko javnost, da takšne vprizoritve bojkotira; vse kolege akademike in študente pa poživljamo, da se naši izjavi pridružijo in da se v znak protesta demonsiartivno odstranimo iz gledališča.
Kajti v gledališču, ki je reprezentanca kulturnega naroda, zahtevamo umetnosti, ne pa narodnega šunda.
* To izjavo smo dali uredništvom: »Jutra«, »Naroda«, »Narodnega dnevnika« in »Slovenca« s prošnjo, da jo priobčijo.
iz Ljubljane.
Dolgočasna Ljubljana je imela včeraj zelo živahen in vesel dan. Bila sta izžvižgana gospod minister Radič in Golarjeva Zapeljivka. Noben gostilničar ni zaprl svojega lokala vsled pomanjkanja gostov pred 12. uro. Gosta megla pa je omogočala živahnim skupinam veseljakov še dolgo po polnoči na znani glasen način po ulicah komentirati ta dva izredna dogodka. To je bilo tem lažje, ker je vsa policija bila zopet koncentrirana pred italijanskim konzulatom, boječ se, da ue bi gospod generalni konzul eventualne radičevske klice smatral naperjene proti Mussoliniju. Zabave je bilo torej več ko dovolj.
Megla v Ljubljani. Včeraj popoldne proti trem je zavila dušeča in gosta, prava londonska megla naše mesto v popolno temo. Lc s težavo sc je mogel vršiti promet. Pred glavno pošto sta morala paziti dva stražnika, da ni nastala nesreča, ki bi bila sicer neizogibna, ker se ni videlo niti na pet korakov. Trgovine in kavarne so prižgale polagoma vse luči, ki sc pa s ceste sploh niso opazile. Avtomobili so tudi prižgali luči in trobili venomer. Pravijo, da je meglo prinesel g. Radič.
Osebna vesti. Imenovana sta: za vršilca ravnateljskih poslov muzejske knjižnice v Ljubljani dr. Avgust P i r j e v c c , pomožni knjižničar licejske knjižnice; za vršilca uprav-niških poslov licejske knjižnice dr. Janko Š 1 e b i n g c r , profesor na realni gimnaziji v Ljubljani.
Mladinski dem na Kodeljevcm priredi ob priliki otvoritve svoje nove dvorane danes ob 3 popoldne konccrt, pri katerem sodelu-
Novi prospekti o našem Jadranskem obrežju.
Potniški urad v Splitu izdaja redno majhne, okusno ilustrirano prospekte, ki naj seznanjajo svet z lepoto našega primorja in z našimi zgodovinskimi umetniškimi spomeniki. Ti prospekti dajejo potnikom obene n informacije o prometnih zvezah in hotelih v primorju ter jim služijo kot vodniki za posamezna mesta in slaro spomenike. Od dosedanjih 10 prospektov so na razpolago še: 3 Split, jugoslovanska izdaja z umetniško prilogo (3 Din); 5. Split v zgodovini (2 Din); 8. Salonae. Fiihrer durcli die Ausgrabungen in Salonae, nemška izdaja s tlorisom solinskih izkopin (Din 6); 9. Trogir in njegovi spomeniki (3 Din). Te dni so izšli 3 novi prospekti: št. 11. Der Pala.st de.s Kaisers Diokle-tian in Split (8 strani z 8 slikami, 2 Din); št. 12. Split und seine Umgebung (10 strani, 17 slik; 4 dinarje); št. 13 Salonae (hrvatski), vodnik po izkopi nah starega Solina (20 strani, 20 slik: 5 Din). Knjižico (13.) je napisal strokovnjak dr. M Abra-mič, pomočnik mons. Bulica v arheološkem muzeju v Splitu. Prihodnje dni izide št. 14.: Hvar in njegovi spomeniki (spisal livarski rojak, vseuč. prof. dr. Cirga Novak; 14 str., 10 slik; 3 Din). V tisku je štev. 15.: Jugoslavisches K0sten'and. Pripravljajo se naslednje izdaje: Starohrvatski spomeniki v primorju; Splitski muzeji (arheološki, etnografski in prirodoslovni); Lc Litoral jougoslave; nova angleška, češka in poljska izdaja prospekta Split«; popis hotelov i. dr.; vozni redi, tarifi itd. — V zalogi je še :>Vodič po Splitu i okolici : (5 Din) in »Praktischer \Vegwelser durch Dalmatien (120 str. z mnogo slikami; 10 Din). — Naročilom naj so pošlje kupnina v znamkah in po 2 Din za poštnino.
Ne pozabite ustaviti se
v šenlpeterskem bazarju — Ljubljana,
Sv. mariina cesta šiev. 8, kjer si lahko ogledate zalogo manufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. — Perilo po meri!
v ponedeljek dne 23. novembra 1925 ob 8 zvečer v Ljudskem domu.
Jugoslovanski misijonar O. Mesarič bo kazal skioptične slike iz Indije.
jejo iz prijaznosti poleg Mladinske godbe in domačega mešanega zbora s solospevi gdč. Nada Brejčeva, g. Rado Kristan in s soli na rog g. Ženko Hribar; pri klavirju g. Rančigaj. Prijatelji in dobrotniki uljudno vabljeni!
Frančiškansko prosvetno društvo v Ljubljani. Vsi društveni člani se pozivajo, da se danes polnoštevilno udeleže proslave 60Iet-nicc rojstva dr. Jan. Ev. Kreka, ker slične proslave društvo samo vsled pomanjkanja lastnih primernih prostorov ne more prirediti. — Jutri, v pondeljek ob pol 8 zvečer se prično redne pevske vaje. Vsi pevci, ki so se priglasili, naj se istih redno n točno udeležujejo. Novi pevci zmiraj dobrodošli. Pevske vaje bodo redno ob pondeljkih in četrtkih ob pol 8 zvečer v pevski sobi. — Podpredsednik.
Rokodelski dom. V pondeljek 23. nov. ob 8 zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. Fr. Gabrovšek o Parizu in tamoš-nji razstavi dekorativnih umetnostij. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Vstop prost. — Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel svoje vaje v torek in v četrtek, obakrat ob 8 zvečer. Novi pevci dobrodošli!
Miklavžev večer s pestrim sporedom pre-krasnih, popolnoma nanovo urejenih dekoracij in ob spremljanju godbe, prirede dne 5. decembra t. 1. ob 7 zvečer Sentpeterski Orli. P. n. občinstvo opozarjamo že danes na to, da poseti to prireditev, ki bo gotovo najlepša in najzabavnejša v vsej Ljubljani.
Ljubljanska mestna razsvetljava. Vsa čast mestnim glavarjem bi rekel tujec, ki bi prišel po Miklošičevi cesti v Ljubljano, toda bridko bi sc goljufal, ko bi prišel na Ahaclje-vo cesto, ali v Vrhovčevo, Prisojno, Ilirsko in Škofjo ulico. Od železnice po Škofji ulici do Ljubljanice sem naštel le 8 svetilk, dasi utegne biti ista razdalja ko na Miklošičevi cesti.
V Ilirski ulici brli samo ena svetilka. Na Ahacljevi cesti je taka tema, da bi človek moral vpraševali, je li to pot k cerkvi sv. Petra, če bi slučajno ne slišal od časa do časa električnega železn. signala. O nižje ležečih ulicah niti ne govorim, ker so nekako v tistem stanju, kot so bile ulice ob času, ko so še petrolejke svetile po ulicah. Ravnotako je tudi po krakovskih in trnovskih ulicah. Drugače pa je v Komenskega ulici, zlasti pa na prehodu na Vidovdansko cesto, kjer ob Tur-kovi hiši v daljavi kakih 25 korakov gore kar tri svetilke, 2 navadni in 1 obločnica v sredi. Vsak človek je sam sebi najbližji, toda davke plačujemo vsi, zato zahtevamo, da sc z našim denarjem tudi naše druge ulice dostojno razsvetljujejo. — Skoraj bi bilo treba poskrbeti, da pride še četrti gerent in sicer v Rav-nikarjevo ulico, da bo napravil trotoar in vpeljal razsvetljavo okoli.
Mestna plinarna odda proti malenkostni najemščini šc nekaj večjih in manjših plinskih pcčic. Kurjava s plinom ni dražja nego kurjava s premogom, pri tem pa je mnogo bolj priročna in zajamčeno brez duha. Za kurjenje srednje velike pisarniške sobe sc porabi mesečno za 90 Din plina, kar gotovo ni preveč.
Zdravnica ga. dr. Eleonora Jenko-Groyer se jc preselila n:i Miklošičevo c. 13, II. nadstr., kjer ordinira ob urah kakor doslej.
Stalna higienska razstava na velesejmu v Ljubljani se zaradi prenovitve do preklica zapre 7. dnem 23. t. m.
Pri Tičku na gričku danes domače krvave klobase. Izborna dolenjska novina.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Jeras, bivši hišni posestnik, zasebnik, 71 let. — Alojzija Štrubelj, livarjeva novorojenka, 1 uro. — Ana Klemene, delavčeva žena, 24 let. — Danica Loboda, hči perice, 2 dni.
Kolarski risarski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti ponovno opozarja na prireditev nadaljevanja kolarskega risarskega tečaja. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg št. 10, II. nadstr. ustmeno ali pismeno najkasneje do 30. novembra t. 1. Za nove prijavljence se bo pred začetkom tečaja ponovila na kratko snov prvega tečaja tako, da bodo mogli slediti nadaljnim predavanjem.
Oče štirih otrok, ki jc že 14 dni vslcd pomanjkanja dela v tovarni brez službe in sc zato s svojo družino nahaja v bedi, nujno prosi ali za delo ali pa za kakršno podporo. Otroci so stari: najstarejši 6 let, drugi 5 let, tretji 3 leta, najmlajši pa 16 meseccv. Podpore sprejema uprava našega lista.
Opozarjamo na oglas Avtobus-promet.
Lep poslovni lokal, obstoječ iz treh prostorov in več pisarnških sob skupno ali posamič odda Pokojninski zavod v Ljubljani.
Vlom. Brez vlomov v mestu nc gre. Mnogi podjetniki, trgovci in drugi industrijalci
shranjujejo tudi večje vsote denarja v starih, nerabnih blagajnah ali pa celo tudi v navadnih predalih miznice. Da so tc razmere vlomilcem znane, ni ni kakega dvoma, saj njihov poklic veleva, da dan za dnevom zasledujejo, kje se denar hrani. In tako so vlomilci tudi prišli do zaključka, da jih zopet čaka plen in so sc spravili na Zaloško cesto, kjer so včeraj ponoči vdrli v tvrdko Ivana Zormana ter mu odnesli iz blagajne 3800 Din gotovine in neka zlatnine. K sreči ni bilo več denarja v blagajni. Policija jc vlomilcem na sledu.
Nezgoda. Gorjup Jožef, izvošček, je v Dalmatinovi ulici zavozil v jarek, ki je izkopan preko ulice blizu Dunajske ceste. Konj je pa-del s prednjimi nogami nogami v jarek. Po velikem trudu so na pomoč poklicani izvlekli konja iz jarka. K sreči je pri padcu dobil konj le male poškodbe, tako da je izvošček lahko neovirano dalje vozil.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker lovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
OBČNI ZBOR Prosvetno zvezo v Mariboru 23. nov. t. 1.
Centrala naših prosvetnih organizacij ima svoj občni zbor. Pokazala nam bo svoje veli-ko, na videz skrito delo, ki ga je vršila v narodu. Kregledala bo svoj položaj, svoje ljudi da bo mogla napraviti načrte za bodočnost.
Nič nam ne prikriva, kakšni so ti načrti. Da ima svoj občni zbor ob 125 letnici Slom-škovega in ob 00 letnici Krekovega rojstva, nam pove vse. D e 1 o S1 o m š k a i n Kreka hoče nadaljevati. Ta clva sinova našega naro. da mu nista bila toliko roditelja, pač pa vzgojitelja. Vedela sta, da je treba narod vzgajati in vodil se bo sam, podprt od dobre vzgoje. In to delo vršijo naša društva. Naša društva v Prosvetni zvezi so nedeljske šole, so šole socialne vzgoje in socialnega soživljenja. Ta pot je prava pot, vzgajati ves narod in ga dvigati v prosveti. Osebnosti, ki bodo tej vzgoji bolj dostopne, bodo same stopile na višje mesto. Tem posameznikom je treba sicer posvečati več pozornosti, ne zadostuje pa, da bi imeli posla le z njimi. Prava, narodna prosvetlje-nost mora do vseh — in to je oni idealni posel naših društev.
Kakor temeljno načelo tako pa tudi vzgojno metodo vzemimo od Slomška in Kreka. Izobrazba psihološko utemeljena, individualno prilagodena, po razmerah, ne po črki! Povsod pa v istem duhu — Kristusovem. Slomškova nedeljska šola je bila izobraževalna šola z vidnim verskim značajem. Krekova socialna vzgoja je pa praktična izvedba krščanstva. Zato bodo vnaprej naša društva navezala svoje delovanje še bolj na versko življenje svojega kraja. Imajo naj svoje društvene praznike, skupnega recimo praznik sv. Cirila in Metoda, posamezna pa po svojih krajevnih razmerah. Imajo naj skupne verske slovesnosti, skupno sv. obhajilo, svoje častno mesto pri cerkvenih obhodih. V svojem izobraževalnem delu naj podpirajo versko vzgojo naroda proti pijančevanju, razuzdanosti, surovosti. In ako se tej šoli pridruži še socialna in gospodarska izobrazba, tedaj bodo naša društva prava ognjišča narodove vzgoje.
Kolikor nam je mogoče poznati uspehe prosvetnega dela, jih je na deželi več kot pa v mestu. Pozabili pa ne smemo, da so mesta in večji kraji kulturna središča. Od tu gredo kulturni pokreti, dobri ali slabi, na deželo. Tudi tem krajem naj Prosvetna zveza posveti vso svoj opažnjo! — Po letih še-!e bo narod hvaležen za podrobno in požrtvovalno delo prosvetnih delavcev. Danes jim samo kličemo:
Vslrajajlel Bog z Vami iu Vašim delom! * • •
Proslava Prosvetne zveze v spomin 125-letnice Slomškovega in 60 letnice Krekovega rojstva se vrši danes popoldne ob treh v Narodnem gledališču.
Poklonitev na Slomškovem grobu izvrši Prosvetna zveza z udeleženci tečaja danes ob pol 12. uri.
Občni zbor Prosvetne zveze je jutri, to 23. nov. ob pol 10 v dvorani Zadružno-gospo-darske banke. Udeleženci, ki se pripeljejo z vlaki, imajo polovično vožnjo. Kupijo naj celo karto, jo dajo na domači postaji žigosati, v Mariboru pa naj je n e oddajo, da se peljejo z njo domov.
Javne in zaupne shode SLS priredi poslanec Fr. Zebot tedni v Mariboru in okolici. Javen shod se vrši 22. t. m. v Kamnici. Zaupni shodi se vršijo v Pobrožju, Studencih, Laj-tersbergu itd.
Osebna vest. Sanitetni podpolkovnik g-dr. M. Justin je službeno v isti stopnji prestavljen iz Maribora v Ljubljano, kjer prevzame vodstvo vojne bolnišnice. Mnogi bomo pogrešali g. podpolkovnika, ki nam je kot zdravnik in prijatelj bil vedno na uslugo. Pogrešali ga bodo posebno mnogi ubogi, ki so se k njemu obračali v zaupanju. Na njegovo mesto pride sanitetni kapetan g. dr. Š k r o b e r.
Potovanje prof. dr. Jeharta po Orientu v skioptičnih slikah. Mariborska Prosvetna zveza bo uporabila del izvirnih fotografičnih posnetkov, ki jih jc napravli prof. dr. Jehart nicd potovanjem, za diapozitive in oskrbela preda-
vanja v Mariboru in na deželi. Predava! bo g. profesor osebno. Zaenkrat je izgotovljena skupina -Mezopotamija« (Bagdad, Ur, Babilon, Ninive). V kratkem pridejo na vrsto druge dežele (Sinaj, Egipt tid.). V petek 27. nov. t. 1. ob osmih zvečer bo prof. dr. Jehurt govoril v dvorani Zadr. banke v Mariboru o Mezopotamiji. Potovanje z avtom po arabski puščavi, življenje v Bagdadu, pravkar izkopane razvaline mesta Ur, kjer je bila domovina Abrahamova ,zagonetni Borsippa, ki je po ustnem izročilu »babilonski stolpe, razsežne razvaline Babilona, težavno potovanje v Mosul, starodavne Ninive in cela vrsta asirskih razvalin v severni Mezopotamiji; vse to je na sporedu in še mnogo drugih slik, o katerih vemo, da jih je izredno težko dobiti in da so predavatelja samega stale mnogo žrtev in mnogo truda. Predavanje bo torej nad vse zanimivo. Babilon in Ninive v izvirnih slikah, to niso vsakdanje reči! Taka predavanja so redka tudi v velikih kulturnih središčih. Vabimo mariborsko občinstvo, da se predavanja v polnem številu udeleži, vabimo pa tudi vsa naša društva po deželi, da se čimpreje oglasijo za predavanje. Prijave pošljite na: Prosvetna zveza, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1.
Dobre ali slabe kn dgc? Po mestu je splošno zadovoljstvo nad knjigami družbe sv. Mohorja. Zamudniki, ki jih niso naročili, zdaj obžalujejo. V našem mestu imamo članov družbe sv. Mohorja: v stolni župniji 172, v Magdalenski župniji 191, v frančiškanski 257, posamezniki 56, skupaj torej 670. Letos je pričakovati, da število naročnikov naraste. — Istočasno pa moramo poročati in javnost opozoriti na knjigo in časopis, ki jih po hišah prodajajo adventistični ag;tatorji in agitatori-ce. »Glasnik časa« in »Znamenja našega veka« so versko zmotne knjige. Adventističnih verskozmotnih knjig pa se je še posebno varovati. ker s svojimi zmotnimi nauki o skorajšnjem koncu sveta zagrenjujejo človeku vs» selje do življenja in pridnega dela ter so že mnogo ljudi napravile nesrečne.
Skupni občni zbor »Glasbeno Matico«. V petek zvečer se je vršil centralni občni zbor . Glasbene Matice«. Zbor, ki je bil dobro obiskan, je odobril poročala odbornikov. Podrobnejše poročilo pošlje v javnost odbor sam. Novi odbor je izvoljen: predsednik dr. Toinin-šek. Odbor: Štefin, Faganel, dr. Ašič, Spari, Goriup-Zemljič, Pribil, Vodeb in dr. Pečovnik sta preglednika. — Občni zbor je trajal 2 in pol ure. Novi odbor si ie zadal nalogo, da čim tesnejše združi v enotnost pevski zbod, orkester in šoio. To je edino pravilno, ker naj bo tudi pevski zbor in orkester pravzaprav le šola, to je vzvišen zgled glasbenega umetniškega delovanja, podan v tej veliki skupni narodni instituciji drugim zborom in orkestrom.
Tečaj Prosvetne zveze se vrši tri dni pred občnim zborom. Tečaja se udeležuje 60 odposlancev raznih društev, ki pazljivo sledijo predavateljem. Tečaj bo nad pričakovanje uspel.
Sodniški izpit je napravil dne 20. nov. t. 1. g. Fran Stefanciosn, avskultant pri okraj, sodišču v Mariboru.
Umrli so v preteklem tednu: Anton Mer-ču.n, 81 let. — Vouk Ljudmila, 27 let. — No-vafcek Josip, 39 let. — Žižek Avgust, 58 let. — Krepek Marija, 56 let. — Klimeš Ana, 59 let. — Turek Apolonija, 61 let. — Ačlco Rudolf. 8 let. — Rankovec Pavla, 48 let. — Kranjc Anton, 15 let. — Firbas Marija, 3 ieia.
Poroke v preteklem tednu: Inkret Janez in Rožencvet Anioni,ja. — Vokač Jožef in Mulec Adelajda. — Hudelist Ervin in Donik Marjeta. — Znidaršič Janez in Kurbes Julijana. — Resnik Franc in Schautzer Marija.
Iz Trbovelj.
Občinsko volitve so razpisano. Volitve v občinsko zastopstvo so razpisane na dan 28. marca 1926. Izvoliti je v občinski odbor 37 odbornikov in 37 namestnikov. Volivni imenik je razkoložen do 4. decembra in se smejo zahtevati eventualni popravki samo do lega časa. Poznejše zahteve se ne vpoštevajo. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje v desetih dneh od dne, ko postanejo volivni imeniki za le volitve pravornočni, in sicer po eden izvirnik in za vsako volišče po dva prepisa. Dan, ko postanejo volivni imeniki pravornočni, se naznani s posebnim razglasom. Na kandidatne liste se ne bo jemalo obzir, ako se bodo predložile po omenjenem roku.
Volivni imeniki. Opozarjamo somišljenike in nam prijazne volivce, da jo volivni imenik za občinske volitve razpoložen. No sme zamudili te prilike noben volivec in naj se vsak prepriča, ali ie vpisan ali ne. Čas reklamacij in vpogleda je vsak dan od 8—12 in od 2—5 v občinski pisarni. Vpogled preskrbi ludi vodstvo krajevne organizacije SLS v Društvenem dom« in tajništvo Jugosl. strokovne zveze rudarjev v I. delavskem konsumnem društvu na Vodah.
Gerentski sosvet ima sejo v pondeljek, dne 23 novembra t. 1. popoldne ob 3 v občinski pisarni v Trbovljah. Dnevni red: 1. Pozdrav ge-renta. 2. Izvolitev posameznih odborov. 3. Proračun za leto 1926. 4. Prepis parcele št. 1/4 "a župno cerkveno nadarbino. 5. Več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. (i. Slučajnosti.
Pojasnilo in izjava. V pojasnilo izjavlja leni potem vodstvo krajevne organizacije SLS v Trbovljah, da ni predlagalo nobenih prised-nikov za gerentski sosvet in tudi ni bilo vprašano. Ker je pa vodstvo iz principielnega slabša samo za samoupravno občinsko trospo-
darstvo in za čimprejšnjo izvolitev občinskega
odbora, ne polaga toliko važnost za gerentstvo, akoravno konslatira, da se je našemu delavstvu, organiziranemu v SLS, storila krivica, da se je pepoluoma prezrlo, dasi ima SLS med delavstvom dve tretjini volivcev.
Iz Primorske.
Problem slovenske inteligence v Italiji.
»Goriška Straža« opozarja na problem slovenske inteligence v Italiji, ki v domovini ne more dobiti kruha. Državne službe noben Slovenec ne dobi — saj so celo vse dosedanje slovenske sodnike in upravne uradnike vrgli z njihovih mest. Prosti poklici — zdravniki; odvetniki i. p. — bodo pa med slovenskim prebivalstvom tudi kmalu prenapolnjeni. Kam z inteligenco, ki leto za letom prihaja z vseučilišč? »Straža« pravi, da treba v bodoče za šludij slovenske mladine napraviti smotren načrt, da po dovršenih študijah ne bo ostajala brez kruha.
Movice iz Amerike.
Ameriška Jugoslovanska Zveza v Minne-soti. Dne 25 .oktobra se je ustanovila na Eve-lethu, Minil., nova velika organizacija »Ameriška Jugoslovanska Zveza v Minnesoti«, namenjena vsem tamkajšnjim Jugoslovanom. Na ustanovno skupščino je prišlo nad 1500 delegatov in delegatinj. Hrvatski komunisti so hoteli delati zmedo, a niso uspeli. Glavni govornik je bil Revv. Francis Jeger, profesor na minnesotski univerzi. V odbor nove organizacije so bili izvoljeni: Frank Massera iz Eve-letha, predsednik; Ludvik Drobnieh iz Auro-ra, prvi podpredsednik; Leo Kukar iz Gilber-te, drugi podpredsednik; J. Radokovich iz Eve-leiha, tretji podpredsednik; John Movern iz Dululha, tajnik; Leonard Slabodndk iz Ely, blagajnik; Jack Muhich iz Eveletha, zapisnikar.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelandu je umrla ugledna vdova Frančiška Stanko, roj. Videnič, stara 69 let; pokojnica, ki je zapustila dve poročeni hčeri, je bila do-| ma iz Corkelj pri Krškem. — V Clevelandu je smrtno ponesrečil pri vožnji z avtomobilom 18 letni Josip Ivančič.
Baberton, Ohio. Kar sc dela tiče, je nekako srednje. Seveda mora biti človek zelo varčen, da se pošteno preživlja, posebno kjer šteje dru/.ina po 6 ali več članov. Na bogastvo ui misliti. Poročil se je Jožef Šega s Terezijo Lintolovo.
St. Stephen, 5finn. Letos smo imeli jako vroče vreme. Mesec avgust je bil skoraj brez dežja. Suša je napravila znatno škodo. Koruze in krompirja nismo pridelali toliko, kakor smo upali.Vsled suše so se posušili pašniki pa tudi domači vrtovi. Pšenice in rži smo malo pridelali, samo oves se je dobro obnesel.
Forest Citj\ Pa. Stavka se nadaljuje svojo pot naprej. Smo tam, ko smo začeli. Ta brezposelni čas uporabljamo s tem, da pridno delamo doma krng naših domov. Na operatorje smo poslali posebno resolucijo, kjer zahtevamo, da se pogajanja začno in da premogar-jem, kar za težavno svoje delo zahtevajo. A do 'danes še nismo dobili nobenega glasu in nič ue vemo, kako se bo naš boj končal. Rojak J. A. Dečman je bil pri zadnjih primarnih volitvah izvoljen za republikanskega kandidata za mirovnega sednika za Forest City. Dobil je veliko večino glnsov. Dečman je pravni odbornik KSKJ in prav ugleden mož naše naselbine.
Tiogo-Wilard, Wis. Tu smo blagoslovili novo krasno bandero društva Marije Pomagaj. Slovesnost je kar najlepše uspela. Vsa čast društvenicam, dekletom Marijine družbe, ker so kupile dva nova angela k oltarju. Smrtno se je pcnesrečil J. Klančar, sin ugledne katoliške druž ne. Z letošnjimi poljskimi pridelki smo, hvala Bogu, vsi prav zadovoljni.
Kansas, Citv, Kans. V našo farno šolo hodi to leto 200 otrok in so vsi prostori napolnjeni. Č. sestram želimo obilo blagoslova božjega in veliko dobrih učencev v naši šoli. Na oklicih je naš rojak Viktor Toplikar z Rozalijo Zeleznikarjevo. Poročil se je pa naš rojak Frank Falieh na N. 5. St. Naši farani so kupili precej hiš okoli nove cerkve.
Vi?. 7,?. zadnjo občinsko sejo, ki se je vršila v torek^ dno 27. t. m., je vladalo veliko zanimanje, največ iz vzroka, ker je bilo na dnevnem redu tudi sklepanje o proračunu za leto 1920. Po otvoritvi ter prvi in drugi točki dnevnega reda je prešel župan na b točko proračuna. Ker so pa načelniki klubov in tudi klubi sami o proračunu že razpravljali, ni bilo skoraj nobenih korektur in debate. Korigirala se je točka 3, 17 in 20/a, in sicer: Plača župana od 18.000 na Din 2-1.000 letno, za regulacijo GradfišMce od Din 20.000 na Din 13.8o0 in podpora Rdečemu križu od Din 100 na Din 250. Kritje primanjkljaja pa je ostalo kot lansko leto. Pri nadaljnji točki se jo sklenilo, da se določi garancijska doba zadrugi Stan in domc na 18 let. Poleg raznih drugih pro-?f<nj je bila na dnevnem redu tudi prošnja nepolitičnega godbenega društva »Gradaščica«. Na ustanovnem obenem zboru sta bila tudi slučajno navzoča gg. Borštnik in Jeločnik, nakar je g. JeloČnik predlagal podporo v znesku Din 100. Klub SLS se je glasovanja vzdržal, ker stoji na stališču, da naj društva pokažejo najprvo, da so življenja zmožna, poleni naj se jim podeli podpora. Po izčrpnem dnevnem redu je bila pri slučajnostih predlagana sledeča resolucija: »Zoper znova nameravano uvedbo kuluka za popravo cest, ki so izročene v oskrbo samoupravnim cestnim odborom, občinski odbor najodločneje protestira in naglasa, da naj država najprej okrajnim cestnim odborom izplača dolino ranske k stroškom za vzdrževanje deželnih in okrajnih cest, ter naj se iste kakor dosedaj popravijo iz dohodkov cestnih doklad.« To resolucijo ie ob-
činski odbor sprejel z velikim protestom enoglasno ter resolucijo poslal velikemu županu. Kakor običajno bo viška občina tudi to leto priredila za najrevnejšo šolsko deco božičnico ter za ta namen določila znesek Din 15.000, ki naj se ladje ir, prostovoljnih prispevkov, ostanek pa naj doplača občina. Prepričani smo, da se bodo tudi to leto našla usmiljena srcu, ki bodo darovala po svojih močeh za našo najbednejšo deco. Plačilo Vam bo pa hvaležnost mladih src.
Iz Dolenjega Logatca. Štejem si v dolžnost, da potom tega dopisa obvestim vse člane tukajšnjega Kat prosvetnega društva, da je odbor društva v svoji zadnji seji enoglasno sklenil, da se otvori letošnjo sezono tudi zimski učni tečaj. Predavalo se bo o različnih predmetih — med temi tudi esperanto. Predavali bodo g. Gabrijel Oblak, g. Danijel Cerar in g. Karol Supin, župnik iz Gor. Logatca. Prvi pouk je določen v torek dne 24. 11. t. 1 ob 8. uri zvečer, ter se bo vršil nadalje vsak torek in petek ob 7 uri zvečer. Poslušalce vpisuje g. Danijel Cerar vsak dan popoldne v svojem stanovanju ali zvečer v društvenih prostorih. Nadalje je odbor sklenil preskrbeti v zimski sezoni za karmogoče več predavanj s skioptičnimi slikami. V nedeljo dne 22. t. m. pride g. univ. prof. dr. A. Snoj, ki bo predaval s skioptičnimi slikami »Papeževa pomoč stradajoči Rusiji v letu 1922-23*. Predavanje bo jako zanimivo, zato vsi vljudno vabljeni. Pričetek točno ob pol 8 uri zvečer. Ker se čuje, da hočemo kljubovati kljubu cEsperantov«, ki je tu že ustanovljen ter da smo le radi tega uvedli v svojem društvu pouk jezika esperanto, zatrjujemo, da to ni resnica. Esperanto se bo učil pri nas le na željo več članov in članic društva, ki bi se zelo radi naučili tega jezika, pa jim ne ugaja družba v esperantskem klubu, ker baje tudi v tej organizaciji nekoliko diši po sokolski restavraciji.
Scnt .Ternej. Z zgraditvijo elektrarne smo stopili Šentjernejčani v krog moderno urejenih naselbin. Marsikdo se bo — čitajoč to vest — zavzel: Od kedaj pa: Res je, nobenega bobnanja ni bilo, nobenih dolgoveznih časopisnih člankov o tej za nas veiepomembni in za javnost zanimivi zadevi Ostalo je vse pri oznanilu našega gospoda župnika, ki nam je neke poletne nedelje letos s prižnice povedal, da je električna centrala dogotovljena in da se vrši čez teden dni slovesno blagoslovljenje novodograiene centrale, z.vezano s proslavo 30 letnice hranilnice in popojilnice šentjernejske Edino pravilno je sicer, da smo za vse dobrote dolžni hvalo v prvi vrsti Bogu, od katerega prihaja vse dobro; ne smemo pa pri tem pozabiti onih požrtvovalnih oseb, ki so taktični izvrševalci božje volje — sicer nismo vredni ne njih, ne dobrot, ki smo jih vsled njihove delavnosti postali deležni. Mnogo takih gospodarskih dobrot smo razun gori omenjenih dveh šentjerskih župliani že deležni. Na-šletje vseh prepuščamo osebi, ki ji je zgodovina istiji bližje znana — domalega vse pa imajo ene-ra duševnega očeta in la je naš gospod župnik, duh. svetnik Anton Lesjak. Vemo, da je njemu do posvetne hvale iu časti prav malo, vendar pa nam narekuje čut hvaležnosti, da to na fem meslu javno pribijemo. Naša iskrena želja je, naj nam Bog našega vsestransko delavnega dobrega gospodarja in požrtvovalnega dušnega pastirja ohrani še mnogo let — Gledališke predstave. Igralci našega orlovskega odseka se kaj pridno gibljejo. Izmed v zadnjem času uprizorjenih predstav imenujemo »Verigo,- in »Lumpacij vagabundc, ki ste bili obe z veliko spretnostjo prednašani. Najbolj učinkovita pa je bila 8. t. m. uprizorjena žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Pri tej veledramatični igri je prišel naš z električno razsvetljavo nanovo instalirani in z vsemi svetlobnimi efekti opremljeni oder do popolne veljave. Pretresljiv je bil nočni prizor na pokopališču z duhovi in varljivo imitirano burjo in pozneje na vrtu mlinarja Črnota; istotako prizor Maričine smrti. Igra se na splošno željo ponovi 22. t. m. ob 33. uri pop. Opazilo se je, da razpolaga^ odsek z jako dobrini igralskim osebjem, ki je zmožno spraviti brez bistvenih napak na oder tudi težje igre. Zaradi tega se ne čudimo, da vlada med našim ljudstvom za predstave vedno večje zanimanje. Le večkrat še! — Sv. misijon. V času od 28 novembra do 8. decembra se vrši pri nas sveti misijon pod vodstvom oo. lazsristov iz Ljubljane.
Kozje. NaprednjA nam piše: Naš irg je ma-preden« in tako naj ostane tudi v bodoče, zatorej boj klerikalnim »demagogom:! Postavke v občir.-akem proračunu od strani demagogov« smo vsled zvišene »naprednosti: morali črtati, nekatere pa vsaj zmanjšati. In res! Veliko v-demagoštvo« je bila postavka v proračunu za spomenik v vojni padlih vojakov. Vsled »naprednost i<- je bilo potrebno, da so ta postavka skoro črta. Podpirati požarno hrambo bi bilo tudi nekaj nazadnjaškega, čut »naprednosti« veleva, da eventuelne požare lahko pogasijo prizadeti sami. Naši »demagogi« — nazadnjaki — zahtevajo tudi nekaj protinaravnega, namreč: da naj bi se s pomočjo svetilke ponoči razsvetli! trg. To je nekaj protinaravnega, tema naj ostane tema, svetloba pa svetloba. Naprednjaki smo tako napredni, da tudi v temi vidimo. Kakor vidite, gospod urednik, naprednost v našem trgu z orjaškimi koraki napreduje, odkar naprednjaki gospodarimo.
Cerkveni vestnik.
Duhovne vaje za moie v Domu duhovnih vaj pri oo. jezuitih bodo od 28. n o v. zvečer do 2 dec zjutraj. Stanovanje, oskrba in hrana za ves čas 120 Din. Udeleženci naj se preje javijo z dopisnico pri vodstvu doina in naj pridejo v soboto 28 I. m. do šestih zvečer v hišo, da se jim odkažejo sobe. Ob sedmih je skupna večerja.
SLAVNOSTNA TRI DNEVNIC A
v uršulinski cerkvi v Ljubljani dne 26., 27. in 28. novembra 1925 v proslavo IG blaženih uršulinlc-mttfenic iz Oranrjca, ki so bile proglašene blaženim 10. maja 1925.
1.	Četrtek 26. novembra.
a)	Ob šestih zjutraj sv. maša z blagoslovom.
b)	Ob šestih zvečer govor:
Vere mulenikov čc.tni blagoslov. Govori veleč. g. stolni kanonik dr. Mihael Opeka.
c)	Lilanije z blagoslovom.
2.	Petek 27 novembra.
a)	Ob šestih zjutraj sv. maša z blagoslovom.
b)	Ob šestih zvečer govor:
Muieništvo dokaz resničnosti naše vere.
Govori veleč. g. dr. G vi d on Ha nt O. F. M.
c)	Litanije z blagoslovom.
3.	Sobota 28. novembra.
a)	Ob šestih zjutraj sv. maša z blagoslovom, daruje presvitli gospod knezoškof dr. Anton Bon a ve n tura Jeglič.
b)	Ob šestih zvečer govor:
Jezus krona vseh svetnikov. Govori veleč. g. spiritual dr. Ciril Potočnik.
c)	Litanije, Te Deum, blagoslov.
d)	Darovanje za cerkvene potrebo.
Našim molžkom za Miklavža!
Da olnJSnino Miklavžu nakup rloSklb in otroSkih £ev!|ev in oblek, prodajamo (lo IU. decembra t. 1. obloko za dečke in otroke, kakor tudi vBako-vrst no obutov za Šoloobvezno otroke
- broa vsakega dobička. -
Pran Oerentla <1! Cie.. Ljubljana. Erjavčeva e. 2.
Poštni vestnik.
Razvrstitev postnih uradov. Kakor se poroča iz Belgrada jc pravilnik za poštne odpravnike že par mesecev izdelan. Glavne do-kčbe tega pravilnika so: Vse pošte čez 15.000 delovnih enot na leto postanejo erarne pošte. Pošte do 15.000 enot pa bodo kontraktualni poštni uradi, ki jih bodo opravljali poštni odpravniki. Te pošte bodo razdeljene na pet razredov, razredi pa na stopnje (po tri) za vsakih 1000 enot. Najmanjša letna plača (do 2000 enot letno) je 3000 dinarjev, najvišja (14 do 15.000 enot) pa 10.800 dinarjev. Za čas izrednih razmer (draginja) se zviša ta temeljna plača za 50 odstotkov. Pošte z brzojavom dobe šc posebej 240 dinarjev letne doklade, kjer je pa brzojav in telefon pa 360 dinarjev. Poleg teh prejemkov bodo dobivali odpravniki še posebne nagrade za odpravo in prenos pošiljk, za drage uradne prostore in za kontrolo pomožnih pošt. Tako bi znašali vsi prejemki najmanjše pešte (sedanje III/6 in III/5) približno 6000 dinarjev na leto, srednje odpravniške pošte (sedanje III/4 in III/3) kakih 8 do 10.000 dinarjev, današnje III/2 in III/l pa okrog 12.000 dinarjev. Največje kontraktualne pošte (sedanje razredne pošte II/2 do 15.000 enot) bi pa prišle na 16.000 dinarjev na leto. Tudi poslovna doba se bo izpremenila. Najmanjše pošte (do 3000 enot) bodo imele samo 3 uradne ure na dan, srednje pošte po 4, večje po 6 in največje kontraktualne pošte pa po 8 uradnih ur na dan.
»Prid', Slovene, sc les učit!« Te dni so prepeljali v Berlin truplo znanega v boju padlega nemškega letalca barona Richthofe-na, ki je v vojni sestrelil ravno 80 letal nasprotnikov. Truplo so prepeljali v Berlin in tam pokopali z velikimi častmi. Na krsto so položili venec tudi v Berlinu bivajoči angleški in ameriški častniki. Na trakovih je stal napis: »Angleški in ameriški častniki v Berlinu — baronu Richlhoienu, svojemu nasprotniku, a vendar tovarišu.«
Dragocenosti v Tutankhamenorem grobu. Učenjaki raziskujejo sedaj mumijo staroegip-tovskega kralja Tutankhamena. Največja dra-I gocenost, ki so jo doslej našli, je umetniško i krasno izdelana krona., ki velja že danes za I eno največjih umelnin starega veka. Vratu j mladega kralja, ki je dosegel po dosedanjem i pregledu trupla komaj siarost 15 let. še niso : razgalili, otipali pa so pod ovojem že verižice, ki so krasile njegova prsa. Krsta, v kateri počiva Tutakhamenovo truplo, je iz čistega zlata. Povedali pa tega niso prej, dokler je niso spravili na varno, ker so se bali v samotni dolini, kjer se nahajajo kraljevski grobovi, roparskih napadov.
i vestnik.
Rajhenburg. V nedeljo dne 29 nov. ob treh popoldne vabi Orlovski odsek k dramatični predstavi »Na dan sodbe«. Ljudska igra v treh dejanjih. Ker je igra polna ganljivih prizorov, zalo se je bo rad vsak udeležil.
Naznanila.
Cerilijino društvo župnije sv. Petra v Ljubljani ima svoj občni zbor 22. nov. t. 1. ob pol desetih zvečer v župnišču sv. Petra v Ljubljani. — Odbor.
Vojne vdove brezposelne .zanesljive, katere lahko sprejmejo mesto služkinje izven Ljubljane, naj se zglase v pisarni Zveze vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani.
Odbor podružnice vojnih invalidov, vdov in sirol v Ljubljani javlja svojim rednim članom in članicam ,da namerava tudi letos priredili božičnico in obdariti svoje revne čane in članice. Prijavo se sprejemajo v društveni pisarni sv. Petra vojašnica med uradnimi urami in sicer od 23 nov. do 5. decembra t. 1. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati. — Odbor.
Osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija« V Ljubljani priredi večerne sestanke (predmet: brezalkoholna uporaba grozdja in sadja) prihodnji teden v sledečih krajih: v Dravogradu v torek in sredo dne 24. in 25., v Pamečah v četrtek 26., v Slovenjgradcu v petek 27., v Starem trgu v soboto 28., v Smartnem pri Slovenjgradcu v nedeljo 29. t. m. Kraj sestanka se sporoči vsakemu kraju posebej.
Tnmburaške note, partiture, sledeče: »Ven-ček koroških narodnih pesmi« 20 Din, "Božične pesnik 15 Din, Zdravice, Rigoletto, Prodana nevesta po 10 Din, Mila lunica, Oj ti polončica. Ne bom se možila po 7 Din, Sladko je vince. Hej Slovenci, Lepa naša domovina, Pridi Gorenje. Na planincah po 5 Din proda Slov. pevsko društvo >Slovan«. Brdo-Vič pri Ljubljani.
Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom. da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo dne 6. decembra t. 1. Tozadevne pisni nc prošnje, katerim je priložiti učno izpričevalo mojstra in izpričevalo obrtno-nadaljevaln« šole, je vlagati najkasneje do dne 2. decembra v zadružni pisarni, Hrenova ul. št. 4.
Najboljše in najcenejše kupite maje, volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrbtnike za Šolarje in turiste, potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje pri
JOSIP PETELIN C-U LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika (ob Na debelo I	vodi.)	Na malo!
Resnica o vojni odškodnini v Italiji.
Umevno je, da hočejo nekateri vladni • '-i v Italiji ravno po izgredu proti slovanski manjšini v Trstu in po protiilalijanskih demonstracijah v Jugoslaviji dokazati, da je potepanje uradne Italije proti slovanski manj-x m naravnost velikodušno. To velikodušnost vidi n. pr. tržaški »Piccolo« na vseh koncih in krajih, posebno pa v italijanski gospodarski politiki. Nedavno je ta list napisal približno naslednji apostrof na Jugoslavijo: »Vi tam v Jugoslaviji, ki vpijete po ulicah proti nam, ali ne vidite, kako se Italija noče maščevati z represalijami, ampak rajši z materinsko roko podpira tuje državljane jugoslovanske narodnosti; zgradila jim je hiše, dvignila zdravstvene razmere v deželi.«
Vprašanje zboljšanja ali pa poslabšanja zdravstvenih razmer med slovanskim prebivalstvom v Italiji je posebno z ozirom na vsiljevanje italijanskih zdravnikov popolnoma slovanskim občinam izredno zanimivo; a danes si oglejmo drugo vprašanje čisto gospodarskega značaja, vprašanje onih lepih belih hiš, s katerimi se tako ponaša omenjeni list.
Res, ako se pelješ od Podbrda dalje proti »olnčni Gorici, se ti bodo zdele vse vasi nekako oživljene: nove lepe cerkve z visokimi zvoniki, nove lepe hiše. Zupančičeva »hiše so hišice, okna so okenca« ne velja več. Vse novo, vse belo, vse svetlo, a notri — mračni obrazi. Zunaj solnce, notri mrak; visoka okna so še prenizka, da bi moglo solnce zjasniti te mračne obraze. »Očka, zakaj tako čmerni?« — »Gospod, poglejte tam na desnem voglu hiše!« — Tam boš čital enostavno zapisano: Ricostruita dal Genio Militare, potem Datum in nič več. Ti znaš italijanski in ne razumeš, kaj to pomeni, kmet ne zna tega jezika in razume. V teh črkah ne stoji za kmeta samo, da je hišo postavil na novo vojaški tehnični oddelek, ampak tudi, da bo moral kmet povrniti državi vse, kar je vojaštvo potrošilo za obnovitev hiše več, kakor znaša vojna odškodnina, ki je bila odmerjena oškodovancu. Kaj pomaga lepa hiša, ki ne »nese«, ki je polna dolga! Kaj pomagajo veliki prostori, ki so tako zgrajeni, da včasih niso niti uporabni za domače gospodarstvo.
Ko so Italijani zasedli te kraje, so začeli z vojaškimi tehničnimi oddelki takoj popravljati ceste, mostove in hiše. Na ta način je vojaško oblastvo na eni strani zaposlilo vojaštvo, na drugi pa je vsaj v tistem trenutku pomagalo tudi prebivalstvu, ki je bilo brez strehe. Danes je znana stvar, da so imeli Italijani pri tem v veliki meri — ako ne predvsem — politične namene. Oškodovance niso -I,i vprašali, kakšna je bila prej hiša, koliko vi-ij soka, dolga itd., ampak so mu navadno na-pravili veliko prostorno hišo, da bi ga tako pridobili za Italijo. In danes mora oškodovanec vračati državi isti denar, ki ga je potrošila v zgolj politične namene in brez njegovega privoljenja. Tu ne gre samo za par sto lir, ampak za cele tisočake. To so tiste lepe hiše. Pa ko bi bile vsaj toliko vredne! Saj je vobče znano, da ne morejo podjetja v državni ali celo vojaški režiji nikdar tako po ceni delati kakor zasebne.
Oškodovanci imajo pravico do vojne odškodnine na podlagi zakona od 27. marca 1919, ki je bil pozneje raztegnjen tudi na Julijsko Krajino. Zakon je pravičen in popolnoma odgovarja socialnemu pojmovanju razmerja državljana do države; oškodovancu povrne namreč država vso materialno škodo (na premičninah in nepremičninah), ki je nastala vsled vojnih operacij. Škoda se ugotovi na podlagi predvojnih cen (v kronah) in se nato pomnoži z gotovim količnikom, da oškodovanec pride do odškodnine (v lirah), ki je v skladu s cenami v veljavi, ko je v resnici popravil hišo. N. pr. financa ti je priznala škodo 2000 kron; hišo si popravil 1. 1921., ko je bil količnik 4.50; 2000 pomnoži torej s 4.50 in financa ti izplača 9000 lir. Naj omenim, da je italijanski parlament odobril ta zakon 1. 1919., v času povojnega navdušenja in ko so imeli socialisti v Italiji veliko moč. Tedaj je prevladovalo mnenje, da priromajo iz Nemčije in Avstrije miljarde in miljarde na račun reparacij. V takem razpoloženju je bil sprejet zakon, ki nalaga državi veliko finančno breme. Italija je bila pred vnanjim svetom v resnici lahko ponosna na ta zakon, dasi ne predstavlja v modernem pravu nič originalnega, ker je slaba kopija francoskega zakona, ki je za oškodovance mnogo ugodnejši.
Zakona so bili veseli tudi naši oškodovanci. Naznanili so škodo vestno; saj je znano — to priznajo tudi Italijani sami — kako naše ljudstvo spoštuje zakon in državo. A od države pričakuje, da izpolni dano besedo. Poleg tega je treba še enkrat poudariti, da so županstva zabičevala oškodovancem, naj ne pretiravajo škode, saj se bo naznanjena škoda itak pomnožila najmanj s 41 (Danes ne prejmejo oškodovanci za premičnine niti v lirah toliko, kolikor so naznanili škode v kronah!) Naznanitev škode je stala oškodovanca ogromne vsote, ki mu jih nikdo ne povrne več. Vlaki v Gorico in Trst so bili polni teh nesrečnih romarjev, ki so hodili iskat dokumente v vse mogoče urade; korupcija povsod: temu uradniku privrži 10 lir, onemu 20, tretjemu 50, ako hočeš zahtevani dokument, sicer boš čakal nanj mesece in mesece. Samo lodnijski zvedenec za cenitev ikode je atal povprečno 500—600 lir. Oškodovanec je
vse to rad plačal; saj je vedno računal .... X 4, morda .... X 5. Temu računanju primerno je tudi sestavljal proračune.
Prišlo pa je strašno razočaranje. Reševanje prošenj se jc izredno zavleklo; za njene oškodovance ni imela država denarja. Oškodovanci so predložili skupno za 7 miljard škode v predvojnem denarju; v lirah bi to tedaj znašalo okoli 30 miljard. Naj omenim takoj, da so prebivalci iz starih pokrajin dobro poznali izredno fiskalnost svoje države in da so radi tega naznanili veliko več škode kakor so jo v resnici trpeli. Vedeli so, da edino na ta način pridejo vsaj do delne povrnitve škode.
Država se je te številke prestrašila. Četudi bi vsak oškodovanec naznanil dvakrat več škode kakor je znašala v resnici, bi ostali še vedno pri 15 miljardah. Odkod naj država dobi toliko denarja? Nemčija in Avstrija nista plačali skoro ničesar. Poleg tega jc vsa finančna politika stremela za upostavitvijo ravnovesja v državnem proračunu. Država najde vedno kako rešitev tudi iz največje stiske: najbolj kočljiva vprašanja pusti v rešitev času »Si fara«, pravijo Italijani. Tako je bilo tudi z vojno odškodnino. Oškodovanci so zaman čakali na denar. Zveznemu zavodu v Benetkah, ki je podeljeval posojila na račun vojne odškodnine, je vsak trenotek ustavila država kredite. Med oškodovanci se je pojavilo razburjenje, ustanavljati so pričeli agitacijskc odbore, v Rim so odhajale deputacije, da bi vlada nakazala potrebne zneske in pomnožila uradništvo v vojnoodškodninskih uradih. Na prizadevanje teh agitacijskih odborov se je pričel zanimati za to vprašanje ves italijanski tisk in neki ugledni publicist, ki je pozneje prešel v fašistovski tabor, je tedaj zapisal, da je vprašanje vojne odškodnine »una questione nazionale; hotel je reči, da je to zadeva vsega italijanskega naroda, pri kateri je v igri predvsem ugled države. To je bilo okoli polovice 1. 1922. Do tedaj so prišli do vojne odškodnine večinoma le oškodovanci, ki so si znali »pomagati« ali kakor pravijo, »poma-zati«, kjer je bilo potrebno. In denar imajo le bogati.
Malo pozneje je prišel na krmilo fašizem. Kakor druga vprašanja je tudi to rešil fašizem prav radikalno, brez nasvetov kakih pristojnih agitacijskih odborov in deputacij. Zaradi lepšega je moral seveda zakon ostati ne-izpremenjen, zato pa so pričele romati iz Rima instrukcije za instrukcijo finančnim uradom, fiskus je pričel še bolj pritiskati, vojna odškodnina se je pričela tako krčiti, da je bil finančni minister kar vesel. Od 30 miljard smo prišli kar na 8—9 (vsa škoda namreč še ni ugotovljena po financi)! Agitacijski odbori so nenadoma izginili, ker so postali brezpomembni. Fašizem ne trpi ugovorov.
Vrhunec fiskalne in nesocialne politike pa je fašizem dosegel s tem, da je fašistovska vlada uvedla benečijske obveznice (obliga-zioni delle tre Venezie) za plačevanje odškodnine. Prejšnje vlade se tega niso upale storiti, ker je bil odpor pravih ljudskih zastopnikov proti takemu kapitalističnemu sistemu prevelik. In res, zadnja 3 leta so dala prav onim, ki so trdili, da bo ta način izplačevanja vojne odškodnine najbolj škodoval ravno najbolj potrebnim oškodovancem. Kri-vičnost tega sistema je prav lahko razvidna. Oškodovanci, posebno revnejši, ki prejmejo mesto likvidnega denarja državne obveznice, so jih primorani prodali, da tako pridejo do denarja, ki ga nujno rabijo. Tečaj teh obveznic je danes (20. nov.) 68 lir za 100 nominalnih; pri prodaji zgubi torej oškodovanec najmanj 32 odstotkov, to je eno tretjino vojne odškodnine, ki mu jo je odmerila financa v smislu instrukcij od zgoraj. Še več: Ako je oškodovanec prejel od Zveznega zavoda v Benetkah po 13. maju 1923 (dan, ki je prinesel nesrečne obveznice) kako posojilo na račun vojne odškodnine, ga mora vrniti v likvidnem denarju in ne v obveznicah! Iz tega je jasno razvidno, kako so ti oškodovanci zapostavljeni pred onimi, ki so prejeli odškodnino v likvidnem denarju, predno so bile vpeljane benečijske obveznice, in sicer: 1. poslednji so prejeli prej likviden denar in ga torej prej koristno uporabili (lahko tudi obre-stonosno naložili); 2. niso izgubili 32 odstotkov odškodnine na obveznicah; 3. odmerjena jim je bila višja odškodnina, ker je bil fiskus pred fašistovskim režimom manj rigorozen. In to so bili oni, ki so si znali »pomagati«. Sicer se bogatinom tudi danes ne godi velika krivica; obveznice lahko shranijo (obrestujejo jim po 3 in pol odstotka), čakajo lahko na premije in končno počakajo lahko tudi 25 let, ko se obveznice izplačajo v nominalni vrednosti.
Končno naj omenim še eno kategorijo nesrečnih oškodovancev; to so oni, ki so pooblastili CERG (Cooperativa edilizia della Rc-gione Giulia), da dvigne pri Zveznem zavodu v Benetkah na njihov račun predujme na vojno odškodnino in jim popravi hiše. Omenjena stavbna zadruga je bila gotovo eno izmed največjih stavbnih podjetij, ki so se ustanovila po vojni v Julijski Krajini. Podjetje je bilo večinoma v komunističnih in socialističnih rokah. Vsled slabega gospodarstva jc prišlo v finančno stisko, nakar so oblastva odredila likvidacijo. Zadruga je prišla prej v likvidacijo kakor je prevzeta dela dokončala. Tako
jc danes šc mnogo oškodovancev brez hiše ali pa imajo le kos hiše, dasi jc zadruga dvignila na njihov račun ves denar pri Zveznem zavodu, ki je seveda krit z vknjižbo na nepremičnine posameznega oškodovanca. Kaj bo s temi oškodovanci, ni še gotovo, ker je zadeva CERG ostala nerešena.
To žalostno poglavje našega gospodarstva — kakor ga po pravici imenuje »Goriška straža« — zaključujem z odstavkom o rekvizicijah. Leto 1925. je namreč prineslo oškodovancem menda zadnje razočaranje. Znano je, da sta se Italija in Avstrija pogodili, da poravna Avstrija vso škodo, ki so jo povzročili bivši avstrijski vojaki bivšim avstrijskim državljanom z rekvizicijami. Finančna intendanca v Trstu je naznanila oškodovancem, da smatra Italija za pravo vojno škodo, ki daje pravico do vojne odškodnine od strani Italije, le škodo, ki je bila povzročena z obstreljevanjem; vso ostalo škodo smatra za rekvizicije, ki jih mora plačati Avstrija! Oškodovanci morajo torej naznaniti vso škodo še enkrat, sicer jim ne izplača Italija niti odškodnine za škodo, glede katere ni mogoče še ugotoviti, kdo jo je povzročil. Kdo more popisati razburjenje, ki se je polotilo oškodovancev! Avstrija bo plačala? Kdaj? Slovenski poslanci so protestirali proti takemu razlaganju pojma »rekvizicije«, a osrednja vlada se še danes ni izjavila o tem. Rekvizicije so zavlekle izplačevanje odškodnine skoro za celo leto. V zadnjem času vendar delo nekoliko napreduje, sklepajo se zopet konkordati (oškodovanec sprejme odškodnino, ki mu jo odmeri financa, ne da bi reku-riral na odškodninsko komisijo, ki določi končnoveljavno višino odškodnine), toda le, ako je prošnja glede rekvizicij v redu.
To je gola in suha resnica o vojni odškodnini v Italiji.	T.
češkoslovaško časopisje o volitvah.
>28. rjjen« (oktober), glasilo republikanske agrarne stranke se boji zveze ČsLS s Slovaško LS. Straši čs. lidovce, da bi mogel poslanec dr. Tuka Bela, bivši vseučiliščni profesor v Budimpešti, postati v slučaju združitve tak diktator v čs. LS, kakor je sedaj v Hlin-kovi. Po mišljenju tega lista bi zedinjenje Hlinkove stranke s čs. LS ogrožalo trajnost koalicijske narodne vlade. — Agrarci se namreč boje, da bi takrat izgubili svoj politični prestiž.
»Narodna politika«, nadstrankarski list, vidi v sedanjih volitvah tudi med narodnimi manjšinami dobro voljo. Povdarja, da so Nemci na Hlučinskem oddali 65% svojih glasov za lojalne nemške stranke, zlasti za kršč. socialce. Izraža upanje, da bodo mogle v bodoče pričakovati tukaj uspehov čs. državotvorne stranke, posebno ČsLS in čs. socialni demokrati, ki sta nacionalno najbolj pravični in najmanj fanatični.
>Pravo lidu«, glavno glasilo poraženih čs. soc. demokratov konstatira napredovanje čs. »klerikalnih« glasov za pol milijona, ki so dosegli skupaj 1,163 000 glasov. Tolaži se z mislijo, da je napredovanje ČsLS in Hlinkove LS slučajno. To trditev dokazuje s tem, da so dobili mnogo bivših soc. demokratskih glasov. Na Hodoninskem je dobila ČsLS 75.715 bivših soc. demokratskih glasov, dočim komunisti le 30.960. Misli, da vse te množice niso mogle popolnoma sprejeti programa ČsLS, zlasti ne verskega. Tudi na Slovaškem je narastla Hlinkova LS največ na račun socialnih demokratov.
Toda ogromna večina teh bivših socialnih demokratov, ki so volili kat. stranko, še niso bili brezverci, zlasti ne v obmejnih krajih in na Slovaškem. Izzivanje volilnega boja, ki je potisnil v ozadje pereča gospodarska vprašanja, za katera se je posebno zavzemala ČsLS, je treznomisleče socialne demokrate privedel v tabor ČsLS, oziroma slovaške LS. Le najbolj ekstremni elemnti so se pridružili komunizmu.
Krivdo za naraščanje katoliških glasov zvrača »Pravo lidu« na narodne demokrate, ki po njegovem mišljenju niso bili dovolj kul-turnobojni in niso dovolj doprinesli k temu, da bi ljudstvo spoznalo »nevarnost klerika-lizma«. Lidovcem zameri, da so vsenarodna stranka za vse stanove v čs. državi. Domneva, da LS ne bo mogla ostati vsestanovska, soli-daristična stranka na verskem temelju kakor se ni mogla obdržati kot bivša vsestanovska stranka narodno demokratska, na narodnem temelju. Kakor se je narodna demokratska stranka morala odločiti za kapitaliste, tako se bo po mišljenju »Prava lidu« morala izjaviti tudi ČsLS ali za levico ali pa za desnico.
»Češko slovo«, glasilo nar. socialistov, poziva v članku »Pokažite, kaj znate!« komuniste v vlado. Volivci, ki so bili nezadovoljni z delom dosedanje vlade, so jim dali glasove zato, da oni z delom ustvarijo boljše življenske pogoje.
»Rude pravo«, glavno komunistično glasilo, povdarja nezadovoljstvo delavstva s soc. demokracijo in zavrača trditve soc. demokratskega časopisja, da so komunisti zakrivili manjše število svobodomiselnih socialističnih glasov (vseh delavskih strank skupaj) od volilnega izzida dne 18. aprila 1920.
Glasilo desnega krila ČsLS »Čech« obžaluje, da še ni prišlo do združitve ČsLS in Hlinkove LS, ki bi imela v tem slučaju za po-
sledico, da bi bil predsednik vlade, poslanske zbornice in senata katolik in da Slovaki ne bi bili več pastorki.
Hlinkov glavni list »Slovak« izraža vese-i lje, da so Slovaki prvič pri volitvah izrazili i svoje pravo politično prepričanje in da jih niso omajale ne obljube ne grožnje eksponentov republ. agrarne stranke.
Judovska »Tribuna« prorokuje bodoči vladi kratko življenje in skorajšnje nove volitve. — Toda čeravno bo nova koalicijska vlada razpolagala z manjšo večino, vendar ni misliti na volitve pred 1. 1927. Proračun je namreč že sprejet za celo leto 1926. Ker pa predsednik republike po ustavi ne more zapustiti parlamenta zadnjih šest mesecev svoje poslovne dobe, ga ne more razpustiti po 27. novembru 1926. Poslovna doba mu namreč izteče 27. maja 1927.	L. B. Š.
Reforma socialne zakonodaje.
Dne 19. t. m. smo čilali v dnevnem časopisju: Reforma socialne zakonodaje v dvanajstinah deloma ukinja davek na premog iz Slovenije, vendar pa ne v korist industrialcev, temveč v korist državne blagajne in v breme starih rent-nikov in delavcev, ki so prej plačevali donose v bratovske skladnice in druge fonde v zlatih kronah, sedaj pa dobivajo pokojnine, od katerih ne morejo ne živeti ne umreti.
Z ozirom na lo vest je sklenil upravni odbor Delavske zbornice za Slovenijo na svoji seji z dne 20. nov. t 1., da pošlje na vse državnozborske klube in na centralno tajništvo Delavskih zbornic brzojavko sledeče vsebine:
V	načrtu zakona o budžetnili dvanajstinah je predlog, naj se oprostijo državne železnice doklad, ki jih plačujejo v podporni sklad za ponesrečene in invalidne rudarje v Sloveniji. Ti so imeli pravico do rent v iznosu mesečnih 20 do 40 zlatih kron. Te rente so vsled devalvacije denarja izgubili.
Iz zgornjega sklada dobiva 2fi00 najbednejših invalidov po t50 do 200 Din mespčne podpore. Sedaj zgube še večji del te podpore.
Protestiramo proti temu nesocialnemu činu in prosimo podpore vse socialno čnteče javnosti.
Delavska zbornica Ljubljana.
Te brzojavke so bile takoj odposlane.
Z ozirom na to hoče Delavska zbornica za Slovenijo pojasniti obširneje pravno in socialno stran te reforme naše socialne zakonodaje:
Zakon z dne 19. februarja 1922, razglašen v Službenih novinah št. 142. izdanih 30. junija 1922, določa v § 1, da se izplačujejo vpokojencem, vdovam in sirotam bratovskih skladnic v Sloveniji, dalje vsem v Sloveniji bivajočim rentnikom nezgodnega in železničarskega zavarovanja, kojih pokojnina je nadla vsled devalvacije denarja ia mesečni znesek od 83 par do 8 dinarjev dragMijske doklade.
Maksimalni zneski te draginjske doklade so:
Za invalida mesečno 150 Din, za vdovo po invalidu mesečnih 112.50 Din, za nepreskrbljenega otroka 42 Din, za dvojne sirote 112.50 Din.
Doklade se izplačujejo le rentnikom, pri katerih vsota vseh njihovih mesečnih dohodkov, povišanih z doklado ne presega zneska 400 Din. Slednje mora biti pred podelitvijo podpore uradna ugotovljeno
V	pokritje teh stroškov se pobira pokojninska dokiada v znesku 50 par on vsakega weter-skega stota premoga, ki je namenjen konsuniu.
Glasom besedila zakona in glasom razsodb sodišča je dolžan plačevati to doklado odjemalec premoga.
Ker oddajajo rudniki v Sloveniji 60 odstotkov svoje produkcije železnicam in drugim držav-i nim obratom, pomenja zgornja >reforma< socialne zakonodaje, da se bodo morale zgoraj navedene draginjske doklade ali pa število podpisanih rent-nikov znižati.
Dosedaj se podpira iz tega sklada 2600 rudarskih in 1400 drugih invalidov • # *
K tem dejstvom bi skoraj ne bilo treba dodajati komentarja.
Vendar bi Delavska zbornica svoje naloge ne razumela pravilno, če bi ne poskusila raztolmačiti javnosti in vsem merodajnim faktorjem čustev, ki se polaščajo delavstva brez razlike politične pripadnosti ob takih in podobnih socialnih j reformah«.
Mi imamo zakon o zaščiti države.
Podjetniki so postali absolutni gospodarji v delavnicah, tovarnah in rudnikih. — v politiki in javnem življenju se čuje samo njih glas.
Obupni kriki po socialni pravičnosti se skrivajo v globine duš. nadevajo si često lažne firme, v kolikor pa segajo v javnost in na merodajna mesta, gre javnost in tudi oblast preko njih, — računajoč s tem, da za njimi ni moči, pozabljajoč, da postaja vsaka globoko zasidrana duševnost ob svojem času velesila.
Ko so prišli v javnost naši protestni glasovi proti tej krivici, je dal predsednik naše največje socialne institucije, to je Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, izraza mnenju, da bi bilo trebn doklade na premog sploh popolnoma odpraviti, brez ozira na to ali dobe zato rentniki kako odškodnino. Res, on je zastopnik podjetnikov. — tudi nidarskih podjetnikov. On dela to, kar slednji zahtevajo.
Vkljub temu pa nas ne morejo zadržati nobeni obziri, da ne bi povedali tistim, o katerih sumimo, da so ta socialni atentat ne samo odobravali, ampak tudi pripravljali: suni certi deni-que finest
Naši upokojenci ne prosijo miloščine. Oni zahtevajo pravice, en del tistega, kar so jim kon-fiscirali podjetniki in država.
Ta pravica ni postala ničeva za to, če merodajni krogi niso poskrbeli, da se prizna ista pravica tudi rentnikom po dragih pokrajinah.
Oni vedo, da se je dobro poskrbelo, da ren-tirji vsled vojne niso ničesar izgubili, tudi če so tujci, da pa se ni z mezincem ganilo, da bi se reSilo najpotrebnejše za rentnike. tudi če so kri od naše krvi.
Samo brezumnik, ki ga vsa zgodovina ni ničesar naučila, more upati, da se dela tako za red in mir v državi.
Ta komentar dostavljam k poročilu o stvari sami, po izrecnem nalogu našega upravnega odbora.	Filip U r a t n i k.
rwvih naročnikov!
Gospodarstvo.
živinoreja v ljubljanski oblasti.
Posrečilo se nam je dobiti statistične podatke o živinoreji v ljubljanski oblasti. Štetje živine se je vršilo dne 1. januarja 1925.
Za mariborsko oblast kakor tudi za vso državo še niso zbrani rezultati štetja 1925, tako da imamo številčno sliko o živinoreji Slovenije in vse države za leto 1924. Vendar pa že podatki za ljubljansko oblast kažejo bistveno sliko živinoreje v Sloveniji v primeri s predvojnim časom.
Po teh podatkih je bilo stanje živine v ljubljanski oblasti dne 1. januarja letos sledeče (v oklepaju podatki štetja koncem leta 1910.):
Konji 28.540 (25 412); teleta pod 1 letom 27.978 (38.796); junci in telice nad 1 letom 32.098 (23.661); krave 85.340 (82.824); voli 42.629 (60.637); prašiči 112.095 (159.813); ovce 27.703 (22.131); osli 168 (175); perutnina 418.796 (539.588); čebelni panji 32.191 (48 653).
Če vzamemo predvojno stanje za 100, je potem rezultat štetja leta 1925. sledeč: konji ,112% predvojnega stanja; teleta pod 1 letom 71%; junci in telice nad 1 letom 160%; krave 103%; voli 71%; prašiči 70%; ovce 112%; osli 96%; perutnina 78%; čebelarstvo 66%.
Iz teh številk je razvidno, da je najbolj nazadovala reja čebel in prašičereja. Pa tudi perutninarstvo in deloma govedoreja nista dosegli predvojne višine.
Op. uredništva. — Znano je, da je statistika za presojanje gospodarskih razmer izredne važnosti; nerazumljivo pa nam je stališče merodajnih faktorjev — slučaj se je dogodil v ljubljanski oblasti —, da statistika ni za javnost. Če bi bilo to pravilno, potem se raje naj ne dela statistike, ker ima ta pomen le, če jo dobi javnost v presojo. Minuli so časi, ko so čuvali statistične rezultate kot državne in uradne tajnosti.
Borzni teden.
Ljubljana, 21. novembra.
Dočim izkazuje blagovna borza v Ljubljani vedno večji promet, se promet na efektni borzi razvija le počasi. Največ prometa je v papirjih, ki notirajo samo na naši borzi. Sedaj se je začel razvijati tudi promet v državnih papirjih, vendar pa je zaenkrat še majhen, ker je pri nas v Ljubljani malo interesentov.
V	teku tedna so izkazovali kurzi večinoma nazadovanje, kar se je zlasti opažalo pri vojni odškodnini, ki je koncem tedna padla v Zagrebu pod 300, Promet je bil dosti velik.
Državni papirji padajo. Vojna odškodnina, ki se je v začetku tedna držala še nad 310, je koncem tedna padla. Sicer je bila v Ljubljani šc v petek zaključena po 307, je bila v Zagrebu že 298 do 300. Dines javljajo iz Zagreba kurz 297 blago. Tcndcnca je navzdol. Vendar pa prevladuje mnenje, da se bližamo najnižjim tečajem in da odškodnina ne bo šla dosti nižje pod 300.
Kakor zatrjujejo, je vse odvisno od amortizacije. Finančni minister dr, Stojadinovič je
ki izjavi povedal, da je pričakovati iste s. tizacije kakor lani. Po tej verziji je seveda dan psihologičen moment za baisse. Čc bi bila pa amortizacija večja, je dan moment za hausse. Splošno pa vlada glede amortizacije negotovost in to ravno tlači kurze.
V	Ljubljani je bil ta teden v vojni odškodnini in 7% nem. posojilu večji promet.
Kakor čujemo, so se začeli interesirati v Ljubljani tudi za agrarne obvoznice,
Bančni papirji so ostali večinoma neiz-premenjeni. Nazadovala je Praštediona. Promet je bil minimalen v Celjski in Mcrkantilni.
Za industrijske papirje ni bilo interesira-nja. Narastcl je kurz denar Strojnih, dočim so Trbovlje popustile. Tečaji so bili 20. nov. sledeči (v oklepaju tečaji 16. nov.): 7% investicijsko posojilo 76 zaklj, (76 denar); vojna odškodnina 310 zaklj. (310 bi., uit. dec. 312 bi.); kom. zadolžmce 20—22 (20—22); zast. listi 20—22 (20—22); Celjska 200—205 (202 zaklj.); Ljublj. kred. 210 denar (210 denar); Merkantilna 100—104 (100—104); Prršlcdiona 960 bi. (955 bi.); Kred. zavod 175—185 (175— 185); Strojne 123 den. (120 den.); Trbovlje 340 (—); Vevče 120-125 (120—126); Stavbna 100—110 (100—110); Šešir 145—152 (145 do 148).
♦ * *
Velesejm v Parizu. Predsedstvo pariškega velesejma, ki se vrši vsako leto meseca maja v Parizu, se je obrnilo na naše poslaništvo v Parizu s prošnjo, da pozove naše trgovske in industrijske kroge, da se v čimveč-jem številu udeležijo velesejma, ki se bo vršil drugo leto maja meseca in na katerem bodo sodelovala tudi mnoga inozemska, zlasti industrijska podjetja. Ministrstvo zunanjih del prosi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da o gornji prireditvi obvesti vse interesente, obenem pa opozarja, da se nrornjo tvrdke, ki hočejo na sejmu razstaviti svoje izdelke, čimprej prijaviti.
K pritožbam proti osnutku za zakon o Izkoriščanju vodnih sil. Kakor ču jemo. je dobila j Zbornica za trgovino, obrt in industrijo od ministrstva za kmetijstvo dopis, v katerem le- ! lo izjavlja, da se nahaja projekt tega zakona t
v Stadiju proučevanja in krt se prouči, bo objavljen prej, nego bo predložen narodni j skupščini v reševanje.	'
Borze.
Dne 19 novembra 1925. Denar.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 226.75 bi. (225.55-227.55) London 273.70 bi. (272.625—274 625), Newyork 56.42 (56.116—50.716), Pariz 225 bi., Praga 167.40 bi. (166.43—168.43), Dunaj 7.9575 bi (7 903—8.003) Curih 10.8925 bi. (10.8525-10 9325).
Curih. Belgrad 9.175-9.225 (9 20), Budimpešta 72.60-72.80 (72.70). Berlin 123.40-123 50
Praga
(15.375), Dunaj 73-73.25 (73.10), Bukarešt 2 30-2.40 (2.375), Sofija 3.75-3.80 (3.775), Varšava 73 —78 (73), Amsterdam 208.50—208.80 (208.65)
Sijajni napredek v ameriškem
Astrološka prerokovanja za Isto 1028.
Zagrebški »Obzor« je začel priobčevati astrološka prerokovanja za 1. 1926., ki jih je sesta\il »Urunus«, izdajatelj »Novog Sunca«, ki je izhajalo od 1908 do 1914. Vredno je omeniti, da je bil »Urunus« v svojem listu točno napovedal sarajevski atentat ter so ga bile avstrijske oblasti kasneje zaprle, ker so ga sumili, da je bil v zvezi z atentatorji. — Urunus napoveduje sedaj za leta 1925.—1932. dobo groznih nesreč, potresov in vojnih katastrof. Približno 1. 1932. nastopi splošni trajni mir; kar bo iz vojn preostalo, se bo združilo v zvezo evropskih federativnih držav.
Glede posameznih držav napoveduje »Urunus«: Jugoslavijo čaka ugodno leto pod močnimi in dobrimi planetarnimi vplivi. — Papež Pij XI. se ima boriti s finančnimi težkočami; telesno bi ga mogla zadeti nesreča, zato naj se sredi bodočega leta varuje. Potem bo boljše. — Italija se bliža katastrofalni dobi, ki nastopi 1. 1928. Mussolini se bo prvi vmešal v afriško vojno zaradi Maroka in povzročil nadaljevanje vojne; naši državi Mussolini zaradi Istre in Dalmacije ni naklonjen. Njegovo podjetje se bo končalo knlastrofnlno. Do najkasneje 1. 1931,—1932. bo vse gotovo!
Ameriška ženijalnost v mehaniki začenja revolucionirati pogorsko poljedelstvo. V zadnjih dvajsetih letih je A.merika jela rabiti stroje pri pridelovanju riža in to s takim uspehom, da razmeroma dobro plačani ameriški delavci morejo pridobivati riž ravno tako poceni, kakor kitajski »kuli«, ki zasluži osem centov na dan. Ali vse to ni nič v primeri z najnovejšo metodo obdelovanja pogorskih obronkov.
Appalachian pogorje je ono pogorje, ki se razteza od severa do juga vzporedno z vzhodno obaljo Zedinjenih držav. Alleghiny Moun-tains so del rečenega pogorja. Od leta do leta je voda izpirala čedalje več prsti z obronkov pogorja. Škoda, ki so jo vsled tega imeli farmarji, je bila ogromna. Naseljeni farmarji so bili iz planjav zapadr.e Evrope vsi pri obdelovanju pogorskih zemljišč rabili iste metode, kakor v evropskih planjavah. Ti farmarji niso pač še nikoli slišali o terasah korsikanskih planin, o terasah na Javi in o terasah japonskih hribov. Tu so strmi obronki tako obdelani, da voda ne odteka in ne odnaša prsti. Njive po terasah se vidijo na Laškem, v Dalmaciji in nekaj tudi v kraševiti Istri. Ali treba je bilo dosti napornega dela, mnogo generacij truda, preden jc kmet zgradil tisto arhitekturo teras, ki sc ti zde kakor velikanske stopnice od vznožja do vrha strme gore. Ko je ameriški farmar čul o teh terasah, se ni ogreval zanje, ker se je bal ogromnega dela. Vendar pa si je kmalu mislil, ali bi ne mogel stroj izvršiti istega v kratkem času? In res, zmagal jc stroj. Neki vpokojeni inžener L. Lee iz Virginije je baje prvi prišel na to misel, da bi sc pri takem delu dal porabati traktor in neko posebno napravljeno strgalo. Celo ob najhujših poletnih nevihtah in jesenskem deževju ne odteka iz šestdeset;h akrov, ki jih jc Lee napravil v terase, niti kaplje vode. V zadnjih letih so napredni farmarji v državah Soult in North Carolina porabili to novo metodo. Zlasti v jako izpranih obronkih ob reki Catavvba je bilo mnogo tisoč akrov za zmeraj rešenih opustošenja. Ako sc ta metoda porabi za milijone akrov v Appalachian pogorju, ki ga voda stalno izpira, bo ta metoda ohranila vrhnjo prst v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Izpremenila bode ozemlje, ki je danes pustinja, v rodovitno pokrajino. Svet, ki ni danes prav nič vreden, se lahko izpremeni v par letih v travnik, vreden najmanj 30 dolarjev za aker ter pozneje, čez 10 do 15 let v sadni vrt in polje, ki jc vredno 75 do 200 dolarjev za aker. J. Russell Smilh, profesor ekonomične geografije na Celumbia Unlver-sity, je napravil posebno študijo o starokraj-skih terasah in o novi ameriški metodi. Našel je, da strmi obronki obrodijo Korsiki tako letino orehov kolikor illinojške p'anjave obro-de koruze. On trdi, da si bodo Zedinjcne države pridobile novo rodovitno ozem'je tako veliko kakor francoska dežela, ko se bo v Apna'achian-pogorju splošno porabila nova metoda naprave teras s traktorji.
»Amcrikanski Slovenec«.
Športni tecfen.
Nurmiju so očitali in oči*ajo, da ni več čist amater. Oglasil se je: »Po mojem mren u moramo gledati amatersko vprašanje z dveh vidikov, z idealnega in s praktičnega. Ide Ini vidik pravi, da go-jimo šport samo za zabavo in >.a zdravje; v tem slučaju je prav lahko držati se pojmov amaterska. Kakor hitro pa postane šport javen in se razvije v tekmo, ki ji javnost prisostvuje ,'edaj pride na vrsto praktična plat Zlasti v Ameiiki so tekme prvo-1 vrstnih atletov prav običajre in prireditelji zaslužijo z njimi velikanske vsole. Afeti se morijo ve t-no pripravljati in morajo živeti po=ebno življenje, j da so vodno v formi. Vse to pa veliko stane m je , nemogoče, da ostaneš čist amater. Ve ike razlike med čistim amaterjem in profesionalom potem ni več.c Je dobro povedal.
Vesela vojska je nastala v belgijski lahko-atletski zvozi. Tam so vsi skupaj včlanjeni, moški in ženske. Prvim pa to ni všeč in so rekli. naj imajo dame svojo zvezo. Semintja se je v športnem časopisju to namigavalo in so bili športniki prepričani, da bodo športnice miglinj razumele. Na občnem zboru zveze so pa ženske soglasno skle-ni'e, da ne grrrio proč — Prihodn:e loto b se morala vršiti v Bruslju druga ionska otimp ai*a pi se je skihalo; denarja ri Prva se je vršila v Parizu leta 1922. Prvo mesto so si takrat prtbori'e An<?'e-žinje s 50 točkami, Amerikanke so jih dobile 31, Francozinje pa 29 Mednarodn, odbor bo pririditev 2. olimpiade poveril sedaj drugemu narodu.
Ritola gre čez december in januar v Avstralijo, kamor ga je povabila avstralska laH-a let ka zveza. Z njim gredo tudi Osborne, S"hnlz, Hussey in Harlranft. sama elita. — Južna AFr kn je dosegla pri zadnjih mojstrstvih že prav dobre uspehe: 10 vardov Oosterlak 10 sekund. 2"0 .vardov Tlarrls 22.4. 440 yardov Villiers 49.8!, 880 yardov Pientico 1:58.6. — Pri Milanu so tekmovali v hoji na 100 km, stara klasična tekma. Prvi je bil Giari v 11:7, nato Pavesi 11:13:20, za n.iim BermePi 11:15:80. — Na Francoskem je pn v hoji na 20 km bil prvi Pacrjuay v 1:46:C3.2. Hodil je pa še naprej in je prehodil v 2 urah 22 236 km.
Rigoulot je potegnil obojeročno 126.2 kg, nov tcžkoatVtskl profesionalni nkord. Sicer ie potegnil tudi že 126.5 kg, a tedaj Je bil še ama'er.
Dempseyu so za njegov boj z Wi'l"om zagotovili 300.000' dolarjev, Wil1s jih bn dobil pa 150 tisoč. Bokseria Bnttlinga Siki so izgnali iz Amerike, ker se ni vedel tako knkor se mora športnik vesli.
Veliki švedski plnva'eo Arne Rnrg premagan. Premagal ga je tekač čez stoie Sven Peters-sen. ki je letos zmagal že v sedmih prvenstvenih tekmah ' Neki stockbolmski časopis je priredil mmreč nekak plebiscit, kateri športnik jc na Svert-skom najbolj priljubljen. Potorssen ie dobil čez n200 glasov, Arne Borg pa samo 1650; Wlde, Lind strOm i. dr. še manj.
Zima se pričenja, »im=ki *nnrt se og'n*a. Prnv pridno že trenira Konji TTe'-ie mala petnajstletna Noivežanka, umetnica v drsaniu
Sam Mussolini bo končal pod ubijalčevo roko. Mussolini kuje nasilja in maščevanje; jugoslovanski kralj in vlada naj bosta previdna in naj se ne dasta izzvati. — Francijo čakajo v Afriki še velike težave. L. 1927. pride na vrsto Sirija, kakor za Angleško Egipt in Turčija. — Španija se bo zapletla v zmede. Alfonzov konec po 45. letu življenja bo tragičen. — Anglijo čaka že prihodnjo pomlad kritična doba; njeni sovražniki so neumorno na delu. V dominijonih se pripravlja položaj, ki bo težji nego 1. 1915.; približno 1. »928. pridejo na vrsto Vzhod, Egipt in Sirija. Ni jasno, ali se Anglija izogne kataklizmi in pride samo do zapletenih konstitucionelnih izprememb. — Na Nemčijo je treba obračati veliko pozornost; bivši prestolonaslednik misli na restavracijo. »Urunus« opozarja na prerokovanja prijorja Lehnirja iz Rrandenburga 1. 1240., ki napoveduje, da se obnovi stara German i ja, ki ni Pruska. To bi se imelo izvršiti okoli leta 1930., ko se bodo pojavljali prvi žarki svetovnega miru. Ta čas ima nastopiti verski boj pod noVim papežem, toda s prihodom papeža »Angelikusa« pride tudi svetovni mir. — V Rusiji bo trajala vlada boljševizma najdalje do 1. 1932., toda povzročila bo še velike nesreče, posebno v dobi od i 1927-1929. — Splošna velika svetovna kriza bo dosegla vrhunec 1. 1928., zaključila pa se bo 1. 1932. — Upaimo, da je g. »Urunus« točno bral v zvezdah le glede usode naše države, ki ji napoveduje samo dobro, glede ostalega sveta pa da je videl pretemno.
Gledališče in ženstvo.
Ruenos Ayres v Južni Ameriki tekmuje, kar se tiče razkošnega življenja, s Parizom. Toda, kjer je veliko sence, je tudi solnce. Uprav v solnčnih romanskih deželah nahajamo tudi sijajne zglede junaškega ženstva, ki sicer malo govori, pač pa krepko deluje v vsakdanjem, praktičnem življenju.
Gledališče v mestu Buenos Ayres je v enem zadnjih let hotelo ustrezati željam in okusu ulice. Kaj se zgodi? Gospe iz prvih krogov družbe so poslale h gledališkemu ravnatelju odposlanstvo z uljudno prošnjo, naj gledališki repertoar očisti. Ravnatelj se je go-spem smehljal kot človek, ki si je svest svoje moči in ki mu ne more nihče do živega. Gospe pa so mu rekle: »Že prav, gospod ravnatelj! V par dnevih bo gledališče prazno; igrali boste pred prazno hišo.« In poslovile so se od ravnatelja, ki se je še vedno zmagoslavno smehljal.
Gospe so šle na delo. In poznalo se je: poznalo se je že prvi večer, še bolj drugi in čimdalje bolj se je hiša praznila. Te gospe iz vodilnih krogov me.sta so namreč meščanstvu dopovedale, da se za dostojnega, plemenito mislečega človeka ne spodobi iti v tako gledališče.
To je pomagalo. Gledališki ravnatelj se je oglasil pri načelnici deputacije in izrazil, da je pripravljen spremeniti repertoar. V sporazumu z gospemi se je v njegovi pisarni sestavil za prihodnjo gledališko dobo repertoar. (Liebfrauenbole, Innsbruck 1925, str. 101 nasl.)
Priznali so sledeča nova aviutična rekorda: Francoz Lasne 500 HP 500 kg bremena 281 3 km na uro; isti 500 IIP 100 kg bremena 2-16.44 km na uro. — Francoz Bossoutret je pa dosegel nov višinski rekord, dvignivši se z brtmenom 4000 kg 5100 metrov visoko. — Najnovejše angleško mornariško letalo napravi na uro 360 km Ko so otvo-rili pred sto leti prvo železnico, so učenjaki majali glave in so rekli, da človeški organizem ne prenese več kot 25 km na uro Pozneje so nam dovolili 120 km, sedaj jih je 360, trenutno tudi že čea 500! Kje so udje! — V Londonu je preskusilo ministrstvo za zračni promet nov aparat »avtogirot, s kojega pomočjo se aerojilan lahko skoraj navpično dvigne in prav tako tudi pristane. Aparat se je prav dobro obnesel. 2e par let sem poročajo o takih poskusih.
Izpred sodišča.
Usodni ček. Pred deže'nim sodiščpm je včeraj sedel na zatožni klopi Josip Rozman, rojen v Du-blici, pristojen v Kamnik ter istotam zaposlen kot pismonoša. Obtožen je, da je v tekočem letu dne 3. junija iz poštnega urada Kamnik v/.el iz zaklenjenega predala ček, glaseč se na 350 Din in se s tem hotel polastiti tujega imetja, vsled če ar je zakrivil hudodelstvo tatvine po §§ 171, 177 II. c in 176 II. b k. z. Obtožuje se, da je nameraval ček, katerega je poslala v pismu hčerka iz Amerike svojemu očetu Antonu Jamerju v Podborštu, vnov-čiti pri banki v Kamniku kar se mu pa ni posrečilo, ker se je bančnemu uradniku zdela stvar sumljiva. Obdolženec trdi, da je ček, katerega je posedoval in nameraval vnovčiti, kupil od neznanega moškega na kolodvoru, kateri se mu ni zdel prav nič sumljiv ter da je bil v dobri veri, da je kupil pravi ček. s katerim bi prišel do profita. Odločno zanika, da bi on vzel ček iz pisma, naslovljenega na Jamerja Antona. Kljub temu, da so priče izjso-vedale v prilog obtožencu, je senat iz raznih okoliščin sklepal, da je obdolženec izmaknil ček iz pia-ma in se hotel na nedovoljen način polastiti tuje lastnine, vsled česar ie bil obsojen na tri mesece težke ječe. Zagovornik dr Drago Marušič je prijavil ničnostno pritožbo.
itazue sodbe. »Tepsti se nobenega ne sme! Zakaj pa pretepate ljudi?« — »E, gospod, dvakrat sem ga s palico udaril, ker je tako sitnaril po dvorišču, da se ga nisem mogel drugače odkrlžati. Strašno silen je ta človek, gospod sodnik. Poslal sem ga nekoč na kozolec spat. Kradli so mi namreč koruzo iz kozolca In naročil sem mu: Poj li tja in pazi! Če pride kdo po koruzo, pa ga pripelji k meni, da jo proda in jaz jo bom kupil od njega. Pa mislite, da mi je koga pripeljal? Nobenega! — Sitnaril je pa vedno okrog mene po dvorišču in tako sem pograbil končno palico in sem mu jih naložil par po grbi. Pa je šel in me je tožil.« 'I ako se je zagovarja! neki posestnik iz Pijave gorice, katerega je tožil brezposelni invalid radi lahke telesne poškodbe Invalid pa je rekel: »Res je mogoče, pa bolan sem, gospod, in ne morem pomagati, če imam tako bolezen Na živcih sem bolan, šok, pravijo zdravniki da imam. Nagajal pa nisem.« Sodnik: »Revež je in bolan in tudi, če je malo sitnaril, tepsti se nobenega ne sme. Plačali boste 50 Din globe in pa njemu za bolečine 100 Din. Z Bogom!« — »No, ženica, zdaj j»a vi povejte, kako je bilo, ko je povozil ta gospod tam na Ižanski cesti tistega psa.« — »E, gospod, stara sem že, čez sedem križev že imam, dolgo že hodim v mesto in težko že hodim. Pa sem prosila tole Lojzo Rarcel-novo, da me je vzela na voz. Pes je pa letal okoli voza. Bila je strašno slaba pot in velika voda. Eden je prignal dva konja. Na semenj jih je gnal. Nato je prišel še en voz s par konjički in tako smo se gnetli tam po luži. ln kar naenkrat pride avto Ne rečem, vozil je počasi in pes se je zamotovilil okrog njega Pa je reklo sih. ih< in skočil je pes s krvavim gobcem v vodo Vzeli smo ga na voz in ga zavili, čez pol ure je pa poginil. Prav tako je bilo, gospod, in pa prav nič drugače « — In šofer Bruno Gale, lastnik voza, je bil na podlagi tega pričevanja oproščen. Po sodbi pa pravi ženica: »Gospod, pa za pot?« — »Ne dobite nič, ker niste prišli pet kilometrov daleč od Ljubljane.« — »Dobro, gospod sodnik, šest ur sem, reva stara, peš hodila, da sem povedala ta svoje, drugič pa ne bom prišla, pa naj z vozom ali z automobilom pome pridejo!« — V Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je opazil skladiščnik Malenšek, da manjka precej brona in čistega cina. Kmalu nato pa je našel neki vajenec 7.a dvoriščnim zidom v travi v dveh bakrenih posodah, ki sta bili pokriti s peskom in koprivami, ukradeni baker in cin. In postavili so skrito stražo, ki naj pazi, kdo bo prišel po ukradeno blago. Toda kljub straži je zvečer zaklad izginil. Našli pa so tatu pri vratih, ko je hotel odnesti blago iz tovarne. Pri aretaciji je tat, neki ključavničarski pomočnik, priznal, da je ukradel bron, za cin pa je rekel detektivu, da naj ga puste pri miru, in »cin pride do prihodnjega ponedeljka nazaj«-. Ukradeno je bilo 54 kg brona v vrednosti 972 Din in pa 15 kg čistega cina, vrednega 1125 Din. Pri obravnavi je dečko priznal tatvino brona, o cinu pa ni hotel ničesar slišati. Ta zagovor pa mu ni nič pomagal ter je bil obsojen z ozirom na njegovo ml- lost in ker še ni bil kaznovan, na dva meseca težke ječe. —
ijj III M
nj
•Ma
m m
ilj
tua
m
iTi m
mam 11]
m
ijj
iTi
Izurjena ŠIVILJA
gre šivat na dom. — Cena dnevno 25—30 Din. Ponudbe upravi pod: »Šivilja« 7845.
Pekovski oomočnik
trezen, srednjih let, prosi za delo, tudi kot raznašalec peciva. Dela izjemno tedensko 25 Din ceneje. — Naslov v upravi lista pod štev. 7846.
PRODAJALKA
starejša moč, izučena v mešani trgovini in galanteriji, išče službe. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poštena« 7822.
KUPIM HIŠO~
večjo stanovanjsko, v Šiški ali v Ljubljani. — Ccna do
60 000 Din. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro: »Stanovanje« 7850.
ŠIVILJA-pomočnica
Išče službo, gre tudi za manjšo plačo Naslov pove uprava lista pod štev. 7849.
STANOVANJE
dobi, kdor odkupi novo pohištvo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7861.
ORLOVSKI KROJ
proda poceni J. Sitar, Poljanska c. 19-1., Ljubljana.
m m m m ijj ilj ijj
[0 m
iTi
iTi
iTi jjj
ITi
2» dečke in deklice na krogličnih le/iščih, z verigo, izdelana kol normalna dvokolesa v
manjši ohliki pri franctiu Batjelovem v Ljubljani, /.vonar-ska ulica šlev. 1
najceneje in največja zaloga pri »Tribuna« f. U. L:, Ljubljana, Kar lovska cesta 4
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
Motorji
Ineumatika
Mehanična delavnica.
Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vožiekov itd. Lmajliranje z ognjem. Stara dvokolesa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Kar-lovska cesta 4.
plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana . Krekov trg 10.
J A B OL K
namiznih, 1—2 vagona, kupim. - Ponudbe z navedbo cene franko vagon pod »Ir-voe« 8t. 7827 upravi lista.
Ljubljana, Gosposvetska fc it. 10. — Telef. inter. 103. Ustanovljeno leta 1830.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuja na-črte in proračune.
»Frera« in druge angleške znamke v zalogi; velikn izbira po konkurenčnih cenah. - Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Ceniki
dvokoles, motorjev, otroških in igrač -nih vozičkov, šivalnih strojev in delov Iranko. I rodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4.
za dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz najboljših nemških, Irancoskih in angleških tovarn, na veliko in malo pri F. Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
Šivalni stroji
Holenderji
na sesalni plin ali bencin, nad 25 KS, močan in dobro ohranjen. - Ponudbe upravi lista pod »Motor« 25-30.
SINGER - CILINDER
dobro ohranjen, naprodaj na Ilovici Stev. 8 pri LJubljani.
Igračni vozički in
Stoiice za otroke, zložljive
kol stolček In mizica vil	za učenje v hoji. —
VM9BSSC7 Igračni vozički več \Fj&ijxU vrst v poljubni veli-I*05'' — se dobijo po mi IA znižani ccni v tovarni KJJZTa »Tribuia-, F. B. L. it^jjLjubljnna, Karlovska ccsta 4.
Kupujte samo prvovrstno
za dečke in deklice od 4 do 8 let —
se dobijo no prav nizki ceni pri cTribuna« v Ljubljani, Karlovska c. 4
Mesarski UČENEC
poštenih staršev, sc takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 7789.
Gospodična išče mesto BLAGAJNIČARKE
ali kontorisiinje. Gre 3 mesece brezplačno. Naslov se izve v upravi pod št. 7797.
za domačo rabo, šivilje, krojače in
čevljarje - po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4
Zdrav DEČEK
petnajstleten, z dežele, želi h krščanskemu mojstru za krojaškega vajenca z oskrbo. - Dopis pod »Polten« upravi lista pod štev. 7793.
Išče se za neki veliki mlin v bližini Osijcka sldndišinik, okolu 40 let star, vešč v poznavanju žita ter okreten in samostojen v občevanju z d c 1 a v c i kakor tudi v vseh notranjih skladiščnih poslih. Prednost imajo neoženjeni ter taki, koii so že službovali v sličnem svojstvu, a morejo se ponuditi tudi ožinjeni. Nastop službe čim prej. - PonMdhe na upravo lista pod št. 7781.
PRODAJALKA
izučena modne stroke ter izurjena v prodaji vsakovrstnega perila, išče primerne namestitve. Ponudbe upravi pod Dobra prodajalk* 7713.
dobro izvežban, sc sprejme takoj. - Ponudbe pod »Mesarija« upravi »Slovenca«.
M^r^l^FiSPlkž® harccr!e> rolerj« iz.
EliUSialfi.Št \Ll5fij vrstne pevce po Din
200, 250, 300, plemenske samice po Din 50 razpošilja na vse strani prof! jamstvu, da ptič pride živ.
Franjo Omahna
IJuMfana, Mealni žrg 10.
DEKLICE
dobro izurjene v predtiska-nju, sprejme takoj MATEK in MIKEŠ, Dalmatinova 13.
Vsokovrst. plinske kamne
- najboljše kakovosti - iira ! vedno v zalogi JAKOB SELIiKAR - Skofja Loka.
GOSPODIČNA
47 let, izobražena ki poseduje priprosto hišico na deželi, se želi poročiti z izobraženim gospodom, starim od 48 let naprej, samcem ali vdovcem. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pol šiiro: »Pošlena« štev. 7843.
AKADEMIK
Išče hrano ali stanovanje za instrukcijo. — Ponudbe na upravo pod: Inštruktor 7844.
tudi v manjših količinah -prodaja tvrdka
»OLIVA«
Gosposvetska cesta 3,
riiEMOG-CEKIN
tfotfova utlca Ifll. - Telelon S(!
Knhinjsko _ _ _ _ ^
emajlirano 005000
vseh vrst in drupe potreben« ■ ojtrpfžnflše trr najcenejšo
dobite pri tvrdki A. VIOIS.1 M A »i.BOR Glarai tTj 5
aparale in sestavno dele ima v zalogi
Franc Bfir,Ljnbljana
Cankarjevo nnbroije 5
Vsakovrstno
Slsek
jrtporoC-a tso!,iS« nmfcr.rice, utrn-ne, i nrt -Cure So o tn o.rolj-(O. 6člne za vsa jjJK" »riaoM.o.
HSfcj OdliKovi,,, na
P'ri'ki
pKKT razstavi.
Cen;ki Ircnkfi.
po najvišjih ce"nh
'»e, Ju ollr, Ljubljana Wo!fova ulica štev. i
ŽALUJOČI OSTALI
32-leten mladenič, drž. uradnik, želi znanja v svrho že-nitve. — Dopisi naj se pošljejo na upravo -Slovenca« pod šifro: »Mladenič« 7807.
ŽENSKA PISARNIŠKA MOČ
z večletno prakso, ki j; popolnoma sposobna voditi vse pisarniške posle samostojno, bodisi v knjigovodstvu, slov in nemški korespondenci in strojepisju, hitra pri računanju, se sprejme takoj v veletrgovino na deželi. Stanovanje in hrana v hiši. — Plača dobra. — Naslov pri ' , upravi lista pod štev. 7737. KllP,m vcc dob'° ohranjenih
Priporoča se
star o znana solidna tvrdka
Gričar & Mejač
konfekcija samo
Šelenburgova ul 3.
Brez posebnih obvestil,
Težko prizadeti od krute usode naznanjamo tužno vest, da je naš predobri in nad vso ljubljeni oče, soprog, brat, stric, svak itd.
odvetnik in hišni posestnik v Laškem
danes oh 1. uri ponoči v 65. lotu dtarosti nenadoma umrl.
Pogreb se bo vršil v nedsljo Z t. m. ob 1.1. ur: v Laškem Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek Zi. t. m. ob pol o*mi uri v liadfcupnijelti eerkvi v Laškem.
Laško, dne 20. novembra 1925.
crn, clobro oliranien, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 7848.
Ponudbe na: IV. KROŠELJ, Kette-Murnova cesta 15.
Angola roj. Gabron
soproga
Josip Kolšek, sodnik v Brežicah, Vladimir KolSelc, železniški uradnik v Mariboru sinova
Ostali sorodniki
KOPITA
v pritličju, kleti ali dvorišču PRIMEREN PROSTOR za adaptacijo pekarije. Nadov v upravi lista pod št. 7796.
več vrst za čevljarsko tovarno prodam. Izredno ugoden nakup. Fr. Rumpreth, n^niarna, Krško.	7740
kostum, plišasta jopica, bela boa in več drugih stvari, vse skoraj novo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 7824.
BRINJE
Damski klobuki	frnfl PtnKamnK llsrtnt s«!on
Po najniijlh cenoh .........................................nmanm
Lep barzunast klobuček	^fT. 21 tlmWM)
že od Din 150 - naprej	PotrCbSClNC M II30«!iSMe L ZIE&miilfi pepUSftMII
prvovrstno italijansko in hrvatsko ima v zalogi
IPrakro.eva i a spairl obSikfl. — ^u na popravita v SsftMi urad
Gosposvetska 3,
šivalni stroji so biser nemške tehnike Generalno zastopstvo in samo-prodaja za Jugoslavijo
EM. FISCHER
Zagreb, Sudnička 3
Telefon 18-06
Kanarčki
harcerji, žlahtni vrvinci, izvrstni pevci po 21)11, 2511, HOD D
plemenske samice 50 D. razpošiljam na »se strani, proti jamstvu, da ptič pride živ,
Franc S ITI i ti
elektrarna Dobrava-Vintgar, p. Jesenice.
Novosti! Cene znižine! Novosti!
Plodni salon §liCilllJ-PlfflŠl!€
Oglejte si izložbe klobukov! Cene nizke, dobro blago! Popravila točno ln ceno I
C REVA
Suha goveja čreva — najboljše kvalitete dobavlja franko za ceno 1 d nar po metru
Jugo - čreva
Zagreb
Petrova ulica štev. 2 a
Naročila se sprejemajo po-Sčenši od 50j metrov. Pri .isti tvrdki se dobivajo še 'Usa ostala čreva, kakor tudi vse klohasičarske potrebščine
Dvonadstr. hiša
poleg kolodvora Ptuj, posebno primerna za tovarno ali izvozno trgovino, obstoječa iz 3 stanovanj, vsako po 3 sobe, kuhinja, kopalnica itd. in enega stanovanja i 2 sobama, kuhinjo itd., parketna tla, elektr. luč in vodovod, zelenjadni vrt, hlevi, remize, 1586 m* zemljišča, ugoH. naprodaj. - Poja«ni'a: R. WRATSCHKO - PTUJ.
Miiinlsus - premet
na pokopališče in Ježico
se v toliko popravi, da bo avtobus vozil od FI-GOVCA tja in nazaj. - Krekova vila je samo medpostaja.
Tvrdka Adamčič & šušteršič.
Gorkodar
prava dobrota rodhln.
Kot nastavek, se pritrdi k lončeni peči ali štedilniku, enostavno, brez kopanja in druge nadlege. Segreje sobe hitro in prihrani polovico kurjave. Cena izredno nizka. Patent prijavljen! — Naročila sprejema Mihelič in drug, Ljubi,ana, Dunajska cesta 41. — Telefon št. 777. Zastopstvo v Mariboru: JoSko ftatajc, klepar, Pobrežka cesta 8.
Cof H. C
se zopet dobiva v v-eh boljših trgov nah
r;
Ediuo najboljši šiVftlm StrOji so le
='» PE1ELIKG-JI
znamke Gritzner, Adler, Phoni*
za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za stroje in Lamerz igle.
blizu Prešernovega spomenika Pouk brezplačno.
prve vrste novo blago popolno zrela
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salame, sušenega mesa in masti
M. Gavrilovii ln sinovi d. d.
Peirinja.
Zastopstvo za Ljubljanski in celjski okoliš
R. Bunf >n drug, Ljubljana - Celje. VlT*l*..

25. novembra
otvoritev
modne in manufakturne trgovine
los. Komičnih
MARIBOR, Sovenska ulica 10
Generalno zastopstvo:
C. C. Lotipoh s. C., Zagrcft
Vlaška u.. 46 a.
Telefon 2—73.
Najlepše Miklavževo in božično darilo
je vsekakor
ŽEPNA STA M Pl LISCA
perssnik - štampiijka - svinčn k - pečst V ENEM BCOSU8
Dobi se edinoie pri tvrdki
CLJtiEUflNfi, K0'0-5 dvorska ulica ii. ua
Sl©y&l Hali Line
Kr. angleška
postno-parobrodna lin ja.
General, jastonstvo ia krai evino SHS
Zagreb
Trg t. štev. 17.
Rcdn potniški prome*
HoTiburg—Cherbourg — Qoutl ampton v Novi f o r U in Kanac "o
Cherbourti— Livcrpool—^oulhampton v iužno Ameriko
Rio dc Janeiro, : anlos Montevideo. Euenos Aires, San Paolo.
Odprava poinikov t, 'J, razreda, - Kabne 3. raz. z 'J in posteljam Udobnost - bi£urnost — Brzina
Podzastopstva:
Beograd, Karajiiorgjeva ulica 91. —	L ubPana,
Kolodvorska ?6 — Me kov č, Ivo	Veraia. —
Split, Dioklecijanova obala 8 — Vel	Bečkerek, Kralia Aleksandra 4. Brzoiavni nailov za vaa (ornia podzastopstva „ROYMAILl'AC".
L a Bosno. Hercegovino. Da macio in	Črno goro
Srpska Prometna barka v Sara evu	n Gružu.
Naslov za brzojavke ; Prometna banka.
flMERIKANSKA REKLAMA.
Podaljšano do 20. decombra.
Ml hočemo dokazati vsakomur, da je naša na nov način sestavljena krema za čevlje znamka »LEBIN* boljš* od vsake druge radltega pa nič dražja Da pa se lahko vsak sam prepriča o njeni kvaliteti, bomo od 1. X. do 20 XII. t. 1. pošiljali posebne velike škatlje ca. 32 dkg vsakemu, ki jo naroči za ceno Din 40—. Zraven pa smo razpisali velika darila, katera se bodo razdelila med te naročnike naše kreme »LEBIN«.
Božlfne nagrade.
1 4 sedežni avto »Forde 1 motorno kolo »Puchc 1 spalna soba iz mehkega lesa 1 kolesel za enega konja
1	kuhinjska oprava
4 šivalni stroji »Singerc 10 zlatih verižic za moške 10 srebrnih moških ur 10 srebr. moških verižic 10 srebrnih zapestnic
2	garnituri srebrnega jedilnega orodja
10 ženskih ročnih torbic 1 dvosedežni avto
1 spalna soba iz trdega lesa
1 čistilnica za žito
1	pisalni stroj
2	pluga
10 moških dvokolee 10 zlatih ur za ženske 10 zlatjh verižic za ženske 10 srebrnih ženskih ur 10 srebr. ženskih verižic 10 zlatih zapestnic 4 potni kovčeki iz usnja 2 porcelanasta servica za
6 oseb 10 mošk. usnj. denarnic
Ta darila se razdele ako bo vsaj 35.000 naročnikov. Ako bo manj naročnikov, se razdeli sorazmerno manj daril po načrtu, ki se nahaja pri dr. Josipu Barle, notarju v Mariboru. Ako število naročnikov ne bi doseglo 2000, se darila ne bodo delila.
Kako se krema „Let>in" narof.fi.
1.	Po poštni nakaznici se pošlje Din 40.— tn se napiše natančen naslov.
2.	Zadaj na odrezek je napisati rešitev uganke.
3.	Za poslani znesek Din 40.— dobite po pošti franko eno veliko škatljo ca. 32 dkg najfinejše kreme »LEBINc, črno ali rumeno, kakor želita
Uganfaa: 1, 2, 3, 4, 5, 6,7, 3, 9.
		
	5	
		
15 15 15
Te številke je tako postaviti posamezno v kvadrate, da ako se seštejejo od katerekoli strani, je skupni znesek 15, kakor kaže slika.	..
Natančni načrt glede razdelitve daril leži v ~~ zapečateni kuverti pri g. noUirju Josipu Barle v Mariboru.
Na razna vprašnja, kar bi bilo s tem v zvezi, se ne bo odgovarjalo.
Darila so bodo razdelila dne 22. decembra t. I. pod kontrolo g. dr. Josipa Barle v Mariboru.
Kdor nepravilno reši, je izključen od tekmovanja za darila, vendar pa dobi kroino, ako pošlje denar. — Tisti, katerim bodo nagrade priznane, se obveste še isti dan, vsi ostali pa do 28. dec.
Naročila in denar je nasloviti na Iztlelovalnico kreme »LEBINc, Hoče pri Mariboru ali pa na g. notarja dr. Jos. Barle, Maribor, Aleksandrova c. 14.
„lEai.«", Kože pri Mariboru.
nn^sssanaiBgsasaaaBsaaBBZBBe^stiErBMM
132
Otroka kapitana Grafita.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
V tem trenutku je nekaj teh nesrečnic, ki bogve kako dolgo že niso zavžile grižljaja, skušalo privabiti ptice na način, da so jim prožile zrnja.
Po cele ure leže na razbeljenih tleh nepremično kakor mrtve in čakajo, da jim pride v roko neumen Ptič. Njihov način limanic res ni bogve kako premeten, treba je zares avstralskih ptičev, da nasedejo nanje.
Divjaki so postali medtem popolnoma domači. Ker so videli, da so popotniki dobri, so se začeli gnesti okrog voza. Glenarvanovi so imeli čez glavo opravka, da so zadrževali tatinsko družbo. Divjaki so govorili sikajoč jezik, pomešan s cmokanjem in mla-skanjem, ki je bil često podoben živalskim glasovom. Vendar pa je premogel In jezik tudi navihano-sladke glasove, med katerimi se je najčešče ponavljala beseda »noki, noki«. Tudi kretnje so bile zadosti zgovorne. Vse skupaj je poineniio samo: »daj mi, daj mi!« in se je nanašalo na vsako najmanjšo stvarco, ki so jo divjaki zapazili pri popotnikih. Koliko je imel opraviti gospod Olbinett, da je ubranil prtljago, posebno pa še živila 1
Sestradani ubožci so pogledovali na voz z neizmerno poželjivostjo in kazali ostre bele zobe, ki so "a brž že kdaj trgali kosce človeškega mesa. Res je, da večina avstralskih plemen ni ljudožrska, ali lo velja farno za mirne čase, le malo pa je divjakov, ki oi .se branili jesli meso premaganega sovražnika.
Po Helenini priprošnji je Glenarvan ukazal, da razdele še nekaj živeža. Divjaki so razumeli, kaj namerava, in začeli izražati hvaležnost na način, ki bi moral ganili do solz še tako trdo srce. Začeli so r juti kakor divje zveri, ko jim čuvar nese vsakdanjo hrano. Ne da bi dali prav majorju, so popotniki vendar morali priznati, da je to pleme zelo, zelo blizu živalim.
Gospod Olbinett je kot dvorljiv človek mislil, da mora ponuditi najprej ženam. Toda revice si niso
upale jesti pred strašnimi gospodarji, ki so se vr^li na prepečenec in presušeno meso kakor gladna zver.
Miss Mary je pomislila, da je očka mogoče vjetnik pri takih živalskih črncih, in nehote so ji prišle solze v oko. V duhu si je zamišljala, koliko mora trpeti človek, kakor je bil kapitan Grant, če je suženj takega blodnega rodu, ko mora prenašati vso to revščino, lakoto in slabo ravnanje.
John I\:angles, ki jo je ves čas opazoval z vidnim nemirom, je ugenil misli, ki so ji navdajale srce. Vedel je, da ji ustreže, če povpraša čolnarja z Britanije.
»Avrton, mu je dejal, ali ste ušli takim-le divjakom?	■Vv
—	Da, kapitan, je odgovoril Avrton. Vsa ta ljudstva v avstralski nolranjščini so si \ odobna. Samo to je, cla vidite tukaj le peščico lačnih divjakov, na bregovih Darlinga pa so mnogoštevilna plemena, ki jim zapovedujejo glavarji z neomejeno oblastjo.
—	Kaj pa naj dela Evropejec v sredi med takimi divjaki?
—	Kaj naj počne? Kar sem počel jaz: lovil sem živali in ribe, udeleževal sem se njihovih bojev. Dejal sem vam že, da ravnajo ž njim tem bolje, čim več jim koristi. Rccimo, da je vjetnik prebrisan in pogumen, pa bo kmalu veleugleden član plemena.
—	Pa je vseeno vjetnik? je vprašala Mary.
—	Pa kako ga nadzirajol Ne podnevi ne ponoči ne more naredili koraka.
—	In vendar se vam je posrečilo, Ayrton, da ste pobegnili, se je vmešal major, ki je doslej samo poslušal.
—	Da, gospod Mac Nabbs, 1 <er je prišlo do boja med mojim plemenom in sosednjim ljudstvom. Posrečilo se mi je. Sedaj sem vesel, in ni mi žal. Če pa bi moral pobegniti še enkrat, mislim, da bi imel raje večno sužnost kakor pa strahotne muke, ki sem jih moral prestati na bogu po negostoljubnih pustinjah notranje Avstralije. Bog čuvaj kapitana Granta in ga navdahni, da ne poskusi kaj podobnega!
—	Bes je, gospodična Mary, in želeti moramo, da bi bil vaš oče se ujetnik črnega rodu. Tako mm bo veliko lažje poiskati n>'egovo sled kakor pa. čc blodi po neizmernih eozdovih.
—	Ali še vedno upate? je vprašalo dekle.
—	Še vedno, mi3s Mary, in sem trdno uverjen, da vas vidim z božjo pomočjo še srečno!«
Rosne oči gospodične i arije so pričale jasno, kako je hvaležna kapitanu za tolažilne besede.
Med tem razgovorom se je začelo med divjaki nenavadno gibanje. Njihov bojni krik je začel odmevati vsepovsedi. Tekali so semtertja in hiteli k orožju v divjem srdu.
Glenarvan ni vedel ,kaj pravzaprav hočejo. Major je povprašal Ayrtona:
»Pravite, da ste živeli dalje časa med Avstralci, brez dvoma znate tudi njih jezik?
—	Malo že, je odgovoril čolnar, zakaj kolikor plemen, toliko narečij. Mislim pa, da se no motim, če pravim, da hočejo v znak hvaležnosti pokazati vašemu blagorodju avstralski boj.«
Ayrton je v resnici zadel pravo. Brez posebnega uvoda so se divjaki napadli drug drugega. Borili so .se tako divje, to se pravi, igro so igrali iako dovršeno, da bi birnel človek, ki ga niso opozorili, vse za bridko resnico. Avstralci so prvovrstni glumači — tako vsaj pripovedujejo raziskovalci — in tudi pri tej priliki niso skrivali svojega talenta.
Njihovo napadalno in obrambno orožje sta bili debela lesena gorjača, ki razbije najlršo črepinjo, in neka vrsta indijanskega lomahavka , zelo trdega nabrušenega kamna, ki je pritrjen z lepljivim gumi-jem na dvoje palic. Ta bojna sekira ima deset čevljev dolg ročaj in je strašno orožje v boju in koristno orodje v miru, ker seka veje in glave, reže telesa in drevje, kakor nanese.
Vsa ta orožja so vihtele razdivjane roke med hrupom, ki je segal do neba Bojevniki so se gnali drug na drugega Ta je padel kakor mrtev, oni je za-nal zmagovalno pesem. Ženske, posebno starejše, so se zdele obsedene po zlobnem demonu vojne. Vzpodbujale so može v boju, trgale navidezne mrtvece in jih obdelavale z divjostjo, ki bi v resnici ne mogla hiti slrašnejša. Vsak trenolek — vsaj ladv Helena se je bala — se sprevrže šala in igra v resnično bitko. Sicer pa so otroci, ki so se tudi borili, znali svoj posel veliko bolj odkritosrčno. Podivjani dečki in še bolj deklice so si delili z največjo vnemo čisto prave brce.
!!!Elll= =111=111
S '5 .9
S ® Q M 3 M
~ o
5 t5» .
C ® S
a Z > ^
« S « i >. a i
3 — S
S e	a
1122 S
^ ~ u 2
> -z
s: n
0> >
® "e u c
>H Cu .O*
S	>
rH	O
®	N
•L	>
"S	N
g oo
Jj	.-5
^	.E,
g	^
S	a
>y	£
u	?
o
u	-i
a	>
u
X!
<af t-
o
br.
>
N « . b)
M g -M N
IS
N 03
a
CB in
11111111 =
JIIEIIIE
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkam — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlie — Spojke za oare in proge — Spo/ke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za poaobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podiožr.e pločice — Malice — Zakovice za tenaerje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovam ceniki na razpolago
Prodaja se samo na debelo trgovcem.	Prodaja se samo na debelo trgovcem.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«,
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
jaslice, pastirčice, prtičke k jaslicam, svcčice, držala za svečice, bengalične vžigalice, čudežne sveče, barvan krep in svilen papir, božične in novoletne razglednice, cvetlično perje, cvetje ter žico za cvetlice — priporoča najceneje veletrgov.
OSVALD OOBESC
LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg štev. 9.
Yelika i r b i r a 1 — Točna posirežba!
iiniBBii
a
a a
BIBBBBRSSBflBBiaBBBBBBg,
B ■
in velour za plašče
za površne suknje	^
B
in modni ševijot	H
5r
H
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto.
f!	m
:BSa[Hn®a!3EffiSZ!iyS35BB!H3aHB!BHEaeKffl®H53
pohištvo,
si želi nabaviti solidno tn poceni kakor: spal«<ico, jedSnico, kuhinj« sko opravo itd.,	■ « »zedugo mizarjev v
naj se obrne ra Ri|gilr	Št. Vidu n. Ljubljano
Imamo v zalogi vse vrste poh štva iz trdega in mehkega lesa. Cene brez-konkurenčne I — Blago zajamčeno solidno. — Izdelujemo tudi po naročilu. Damo na obroke. — Zahtevajte ceniki
Prosimo ponudbe za več vagonov suhega trdega in mehkega lesa.
radi pomanjkanja prostora!
Sukno za ženske obleke, čista volna Štofi za plašče, 130—140 cm široki .....
Moški štofi.............
Kasane, čista volna, 100 cm široko.....
dalje sifoni, barhenii, cefirji i. t. d
. w
m HBMamm
od	Din	35 —	naprej
„	Din	90-- „
„	Din	70- „
„	Din	65-- ,,
6
G tsposka ut, 27
i
55
ep
Najpopolnejši so novi
""-tal
Za vsakovrstno obrt in industrijo najbolj priporočljivi Večletno jamstvo. — Brezplačen pouk v vezenju. Znižane cene!	Plačljivo na obroke.
Ig^i. Vok
Ljubljana
Movomesto
ZIATOROG
(erpentinovo milo!
la neprekoslflva sestava mila In terpentina vsebuje pristno zlaio!
VINSKA VELETRGOVINA V SLOVENIJI
išče ravnatelja.
Sprejmemo samo strokovno in trgovsko popolnoma iz-vežbano moč. Stanovanje na razpolago — prejemki po dogovoru. — Ponudbe na ALO™ A Company, Ljubljana, pod šiiro; »VINO«.
OBLEKA
moška Iz češkega sevijeta m fina dunajs! i konfekcija Din 680. fina (Jamska volnen; obleko Din 220. Damski plaši Din 400. fantovska obleka Din 190. dekliške obleka Din SO
Razpoiil a veletrgovino
R. Stermecki. «lje št. is
rtujtrovan cenik . fez iCOO slikami s«
EoSlle vsakemu zastonj, vzore od sulrna omgarna In razne manufakturne robe p« samo za 8 dni na ogled. Kdor prldn i vlakom osebno kupoval dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naroilla iez Din 500 coštnlne proslo. Trgovci engross cene.
Premog, drva oglje, briketi, koks.
»ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8, Ljubljana. — Tel. 220.
Tovarniška poMSfva
od najfinejše do naipriDrostejše opreme po izredno znifanih cenah se dobi pri
ANDREJ K&2E6AR. tovarna poltlSrta
j St. Vid
nad i Ljubljano
nasproti kolodvora i Vižmarje
| Na velesejmu j razstava v paviljonu
TRGOVCI I Zahtevajte cenik
vzorce
sveč m
edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši Bengalične žveptenke, bengalične svečice, BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah brez žvepla in smradu za miklavževe večere in gledališke odre — Lovske patrone vseh kalibrov v razi. bengal barvah —■ Aparat proti vlomu.
za vinograde in dr. C e ni k ogniemetnih predmetov se pošlje na zahtevo »PYF<OTA<<, I. jugoslov. plrotehn. tovarna, CELJE.
k	»mi
Z a jesensko prodajo
cene znatno znižane pri
ni stroji
Palača Liublianske kreditne banke
Zadružna Gospodarska banka d. d,
Ljubljana, Aliklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vts ft vis hotela „Union").	Telefon flt. 57 in 470.
Račun poštno čekovnesa urada za Sloventio štev. 11.U45, v Zagrebu Stev. ;m.080.
Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARI30R, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapiial in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem leklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute In devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižico ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.