Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa, 9 " " 1 S T E ES - posamezna štev. 25 Lir Stalna prizadevanja ZSSR za uspeh ženevske konference Pozornost svetovnega javnega mnenja je še enkrat obrnjena **9 Ženevo, kjer zasedajo od 11. 1,1 a pa na žalost ugotoviti, da ni do danes še prišlo do ta-rezultatov, ki bi lahko do-r'ehi pomirili zaskrbljenost na-r°dov Evrope, spričo stalnih Voženj imperialistov z atomom uničevalnim orožjem. Kljub vsemu, pa je že od vse-^ začetka pozitivno dejstvo, je bila na konferenco po-■abljena poleg Zahodne Nem-'je tudi Demokratična repnika Nemčije, čeprav so sku-:i,h zahodnjaki na vse načine ^prečiti njen dostop k razdorom. Tako so se morale ^A, Velika Britanija in Fran-^ja, kot tudi Zahodna Nemči-j'1 pač sprijazniti s stvarnostjo J* priznati dejanski obstoj DR ,'pmčije in vlogo, ki jo mora ^eti pri razvoju razgovorov. Rešitev problema^ Berlina osrednja * točka razprav v Ženevi Zadnji predlogi Gromika in stališče zahodnjakov kot ludi na splošnem političnem pozorišču. Priznanje DR Nemčije s strani zahodnjakov je brez dvoma prvi viden u-spch stvari miru. Omeniti je treba še, kar ima gotovo svoj pomen, da so prišle zahodne velesile na ženevsko konferenco vse prej kot pa enotne v pogledih. Razprtije in različna stališča, ki so prišla v teh tednih do izraza med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo lahko samo dokazujejo globoko krizo vojnohujskaške politike NATO. V okviru teh sporov, ki razdvajajo zahodne velesile pa doživlja skrajna nepopustljivost Adenauerja in De Ganila vedno večji neuspeh. Zakrn j ena politika nemške- ga rcvanšizina in francoskega krvavega kolonializma pa je deležna vsestranske podpore italijanske demokristjanske vlade. Ministrski predsednik Segni in zunanji minister Pella sta z vso dušo na strani Adenauerja in De Ganila in ves italijanski reakcionarni tisk navdušeno pozdravlja vsako njihovo nepopustljivo stališče ter že v naprej prerokuje neuspeh ženevske konference. Bedasta zunanja politika demokristjanske vlade, ki je z obema rokama in brez vsakega pomisleka na težke posledice sprejela a-ineriške atomske izstrelke, je še enkrat onemogočila, da hi se Italijanska republika lahko pozitivno vključila v okvir prizadevanj za mirno rešitev med- * m se v Slovenke KPI! $'"venci, ki živijo v mejah hali je, ne morejo pričako-od Segni jev e vlade, ki se . Povezala s najreakcionarnej-strankama fašistov in mo-listov, da hi uresničila in [*nsto\ala osnovna načela pra-11 a rod ne manjšine. j komunistična partija Italije takoj obsodila protiljudsko • Oliko tc vlade. Razkrinkala j., tudi posledice le politike, Zaostrujejo položaj, tako v . Podarskem, kot v vsem jav-^ življenju države. nobena rimska vlada ni 'tzala pravega razumevanja težaške potrebe, za tržaško " "vno ljudstvo. Proti ljudska [Otika Segnijeve vlade je še ; -I prizadela tržaške Slovence v 's° etnično skupnost, ki živi pf. talij i, ker še do danes ni narodne enakopravno-k 0 ne izvaja VI. člena re-( ‘iške ustave, ki jamči cna-^ Pravnost vseh državljanov. ,()|Vedn° se vodi politika na-I VleKa zapostavljanja in pozvanja. , Voda ' ,rotj •So & Slovenci vodili skupno s pianistično partijo Italije a vsemu svetu, kako drago 'hr S^°vensko ljudstvo plačalo a,nbo narodnih pravic. b(| tej legendarni m junaški Ijj !| si je Komunistična par-0; dalije, kot dosledna inter-■,.{\ °nali'stična partija. prva za pravice, ki smo jih hi(jZ tedai ‘n kl jih terjamo Vj 1 ‘hines. V borbi za te pra-\s So komunisti svetel vzgled •o hi se borijo za napredek ( n;,kopravnost vseh držav-JaPov. Sl ^ei°Venski r°iaki kot Jože Pinko Tomažič, Riko • an ‘n nešteto drugih ko-Pr?,St°V’ ki petindvajset let boja fašističnim zatiralcem, ki vencev, so videli da je Komunistična partija, ki je najodločne j ši pobornik pravic vsega delovnega ljudstva, na pravilni poti, ker se zavzema za enotnost in bratstvo med tu živečima narodoma, ker je zagovornik enotnosti delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva. Ta enotnost je edino jamstvo za izvojevanje nacionalnih in kulturnih pravic slovenskega naroda in za socialno osvoboditev vsega delovnega ljudstva. Videli so. da rešitev narodnostnega vprašanja slovenske skupnosti se lahko doseže z edinim pravim zaveznikom slovenskega zatiranega ljudstva t. j. z italijanskim proletariatom, z aktivno udeležbo v KPI. Komunistična partija je slovenskemu ljudstvu dala jamstvo in največjo oporo v njegovem boju za enakopravnost. Zato. da ne hi Slovenci postali ponovno žrtve reakcionarne politike rimske vlade, je potrebno. da razširimo in učvrstimo partijo, ki ščiti Slovence pod Italijo, ki se bori za narodnostne pravice in pravice delovnega ljudstva, za mir in blaginjo. Slovenci in Slovenke, ki želimo, da hi naš narod postal enakopraven in sc razvijal, včlanimo se v Komunistično partijo Italije, ki je od svoje ustanovitve ščitila pravice, ki jih terjamo v svoji svesti in pravični zahtevi. MARIJA BERNETIČ Zmaga v Romansu Na nedeljskih volitvah za _________ borili za j nov občinski svet občine Rò-. V*Ce in narodni obstoj Slo- mans oh Soči, si je lista «Avto- nomije in obnove», ki so jo sestavljali komunisti in socialisti zopet priborila občinsko upravo. Omenjena lista je prejela 1006 glasov, medtem ko jih je lista Krščanske demokracije prejela 897. V občini Vil lesse pa j c levica izboljšala položaj v primeri z volitvami 25. maja lani. Slevilo glasov je naraslo od 320 na 330. medtem ko je Krščanska demokracija izgubila 75 glasov. narodnih vprašanj, kut je n. pr. problem Berlina, podpis mirovne pogodbe z obema Nemčija-ma, prepoved atomskega orožja, itd. Kar se tiče pomanjkanja pozitivnih rezultatov na konferenci v Ženevi, je treba vso krivdo pripisati nepopustljivosti zahodnjakov, ki se omejujejo na posplošene izjave v zvezi s sovjetskimi predlogi in ne kažejo na ta način dobre volje, da bi prišlo do pozitivnih zaključkov. Sovjetska zveza predlaga naj se Berlin proglasi za svobodno mesto, ki naj ho pod nadzorstvom OZN in štirih velesil. Te dni je tov. Gromiko dal še druge dodatne predloge in sicer naj bi se namesto čet štirih velesil poslalo v Berlin čete nevtralnih držav. ZSSR je pripravljena svečano zajamčiti, da se vzhodne države ne bodo vmešavale v notranje zadeve zahodnega Berlina. ZSSR predlaga nadalje podpis mirovne pogodbe z obema Nemčijama. ki naj se nato domenita glede združitve. O berlinskem vprašanju in mirovni pogodbi naj se razpravlja ločeno od ostalih vprašanj, kot je vprašanje nemške združitve in evropske varnosti. Zahodne velesile pa hočejo, da bi ostal Berlin še nadalje razdvojen in pod ločeno kontrolo, ker da je treba naprej združiti Nemčijo. Zato tudi nočejo ničesar slišal» e podpisu mirovne pogodbe z obema vladama. Po njihovem je treba vprašanje nemške združitve povezati z vprašanjem glede 'omejitve oborožitve. Spričo takih nemogočih stališč zahodnjakov, ni seveda mogoče niti najmanj predvidevati kakšni bodo zaključki in rezultati ženevske konference, čeprav se nekateri krogi že danes veselijo neuspeha. Od rezultatov. ki bodo eventuelno dose-seni v Ženevi, je seveda odvisno ali ho prišlo do vrhunskega sestanka državnih poglavarjev štirih velesil. V nedeljo 7. junija ob 9.15 bo v gledišču «Verdi» v Miljah (ki je bilo dano vljudno na razpolago) deželna skupščina ljudskih predstavnikov «za obnovo in avtonomijo krajevnih ustanov v avtonomni deželi Furlanij a-Juli jsk» krajina». Na skupščini bo predsedoval senator Giacomo Pellegrini ÌYKljski župan Giordano Pacco bo imel uvodno poročilo. Sledila bo diskusija. Skupščine se bodo udeležili parlamentarci, župani, pokrajinski in občinski komunistični svetovalci iz vse dežele. Zasedanja se lahko udeležijo vsi državljani. V popoldanskih urah bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari (Milje) ljudska veselica na čast udeležencev deželne skupščine. DEŽELNI KOMITE K.P.I. ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO Za ustanovitev »področja miru“ na Balkanu in Jadranu /"Ì h zaključku obiska sovjetske delegacije v Albaniji, ki ji je načeloval tov. Nikita Hru-ščev. je bila te dni podpisana v albanski prestolnici skupna deklaracija, ki je po svoji vsebini in postavljenih predlogih važna tudi za naše področje. V deklaraciji je namreč iznešeno stališče socialističnega tabora do postavljanja raketnih oporišč v Italiji in Grčiji, kot tudi stališče do vseh mednarodnih problemov, od Nemčije pa do prenehanja jedrskih poskusov in sklenitve nenapadalnega pakta med socialističnim in kapitalističnim taborom. Deklaracija poudarja obenem voljo vlad ZSSR in Albanije za pozitiven razvoj meddržavnih odnosov z Jugoslavijo. Se posebne važnosti in pomena pa je nedvomno predlog, ki sta ga svečano postavili prva dežela socializma in LR Albanija za ustanovitev na Balkanu in na Jadranu «področja miru», to je področja brez atomskih oporišč ter sklicanje konference poglavarjev držav balkanskega polotoka. Uresničitev ► Stvaren predlog ZSSR in Albanije ► Demokristjani zavračajo ponujeno roko predlogov, ki sta jih dali ZSSR in Albanija bi brez dvoma znatno ublažila stanje napetosti, ki je nastalo spričo odločitve italijanske vlade glede gradnje oporišč za atomske izstrelke in spričo namena grške vlade, ki je pripravljena sprejeti za svoje ozemlje podobno odločitev kot vlada Segnija. Ustanovitev «področja miru» na Balkanu in Jadranu bi odvrnila od naših krajev pretečo nevarnost atomskega uničenja, obvarovala bi življenje milijonov ljudi in bi pozitivno vplivala tudi na gospodarski sektor, ki je posebno pri nas krvavo potreben vzdušja pomiritve ter varnosti. Dočim ni še uradnih komentarjev s strani zainteresiranih vlad Jugoslavije in Grčije, je pa ves italijanski reakcionarni Govor poslanca Vidalija poslanski zbornici proti področje znižanju proračuna za nase "\7 zvezi z občutnim znižanjem področnega proračuna, ki ie vzbudilo v x sc1«; >a:kib krogih veliko nezadovoljstvo, je na< poslance tov. Vid ali takoj iznesel v parlamentu gornje vprašanje. V teku diskusije v poslanski zbornici o državnem proračunu za leto 1959-60 je imel tov. Vid ali govor, ki ga objavljamo : «V uvodnem delu proračuna za finančno dobo 1959-60 se je določilo znižanje 10 milijard za sklad, ki ga je treba določiti za potrebe Tržaškega ozemlja. Pravi se. da je predlog za znižanje «v zvezi s predvidenimi manjšimi potrebami». Drastično in nepojmljivo rezanje skl a. Zmaga levičarskih sil v Ravenni "^7 nedeljo so bile v pokrajini Ravenna volitve za nov pokrajinski svet. Kot pred tremi tedaj na deželnih volitvah v Aotski dolini, tako beležijo napredne ljudske sile tudi v Raven ui lep uspeh, ki ie prišel za demokristjane -n njihove zaveznike povsem nepričakova- Parlamentarna resolucija za slovenske šole jp oslanec Vidali je skupno z drugimi poslanci KPI in socialistom Marangone predložil te dni v poslanski zbornici naslednjo resolucijo z zahtevo za juridično priznanje slovenskih šol: « Poslanska zbornica, upoštevajoč juridične in materialne pogoje v katerih deluje javno šolstvo s slovenskim učnim jezikom, medtem ko znova potrjuje obveznost za izvajanje določb ustave Italijanske republike, ki jamči zaščito narodnih pravic jezikovnih manjšin, poziva vlado naj čim prej poskrbi za juridično ureditev šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju ter v goriški in videmski pokrajini». KPI in PSI sta pridobili skupno 10.000 glasov v primeri z volitvami leta 1957 in imata tako absolutno večino, ker sta pridobili 52% glasov, v primeri z 19% iz leta 1957. Vidno napredovanje ljudskih strank je tembolj pomembno če upoštevamo masovni poseg cerkvenih oblasti v volilno kampanjo in če poleg tega upoštevamo šc dejstvo, da so precej spremenili območje nekaterih volilnih sedežev ter da so za to bitko demokristjani napravili pravcati bluk z socialdemokrati, republikanci. liberalci in fašisti. Volilni rezultati, ki sla jih dosegli KPI in PSI v nedeljo v Ravenni dokazujejo pravilnost politike medsebojnega tesnega sodelovanja med obema delavskima strankama, ki ga naša partija vedno zagovarja. Enotnost med KPI in PSI je dala v Ravenni v desetih letih pozitivne sadove. Od leta 1948 ko sta imeli obe delavski stranki 46.65%, sta do leta 1956 dosegli 49% ; leta 1958 pa sta imeli že absolutno večino, čeprav je bila s 50,05% še precej šibka. Danes pa je ta večina (52%) prav po zaslugi pravilne politike bratskega sodelovanja že dovolj trdna. Ko že govorimo o zmagah ljudskih sil, naj omenimo Še sijajno zmago na zadnjih deželnih volitvah v Aotski dolini, kjer j c prejela lista «Union Valdotaine» 51,98% glasov. Na tej listi so nastopili komunisti, socialisti in socialdemokrati. V samem mestu Aosta je omenje-• na lista dobila 8.903 glasove, skupna lista demokristjanov, liberalcev in fašistov pa 6.972 glasov. ♦ Lažna teza o y,predvidenih menisi h rsotrohnn v , —- p w ». v w « » ♦ Igra s 45 milijardami da je vzbudilo veliko zaskrbljenost med tržaškim prebivalstvom, ki je ostalo razočarano in se čuti varano ter smatra gornji predlog kot izdajstvo že večkrat iznesenih obljub. V proračunu se trdi. da bo ustanovljen «nov poseben sklad » 6,3 milijarde lir za javna dela na Tržaškem ozemlju, v Furlaniji in Julijski krajini. Na ta način se skuša dokazati, da znaša znižanje področnega proračuna dejansko «samo» 3,7 milijard lir. Tak postopek in tako predstavljanje stvari, je globoko žaljivo za prebivalstvo, ker se opira na pravcato prevaro. Nikakor ni res, da se ustanovi «nov poseben sklad» za javna dela, pač pa je res. da predstavlja gornjih 6.3 milijard lir le tretji obrok finansiranja za leto 1959-60 in sicer na osnovi do. bro znanega zakona o 45 milijardah. Toda omenjeni zakon je bil izrednega značaja, ker bi moral bili kot pomoč državi' Tržaškemu ozemlju, da premo-sti težko krizo, ne oziraje se na redna nakazila za avtonomni proračun Tržaškega ozemlja. V prvem členu zakona od 21. marca 1958 se je določilo, da je «poleg stroškov, ki jih bo državna uprava finansirala iz svojih proračunov, avtorizi-lan še izdatek 45 milijard lir»... itd. itd. To pomeni, da niso nakazila na osnovi zakona o 45 milijardah noben izreden ukrep, kol j c bilo svečano izjavljeno, marveč se ta znesek odbije od avtonomnega proračuna za Tržaško ozemlje, kar resno prejudicira normalne potrebe Trsta in nje- namenoma prezreti dejstvo, da govega področja. S tem se ob- je kriza vedno večja. Dokaz res-čutno znižajo nakazila. Čeprav nosti krize imamo v padcu tr sc Trst nahaja v težkem polo- ( žaškega pristaniškega prometa, žaju. ki ga karakterizira izred-| ki se strahovito niža: leta 1958 no resna kriza. , je bilo 700 tisoč ton manj kot Toda to še ni vse ! Javna dela j leta 1957; v prvem tromesečju bodo sicer v korist Trsta, ker hod » izboljšala njegove železniške in cestne Zveze s Srednjo Evropo, toda izvršena bodo večinoma v provincah Gorica, Vidma in Benetk. N c bodo torej prinesla nobenih koristi tržaški delovni sili. Kljub temu bodo nakazila za omenjena dela. ki so docela v pristojnosti države, ker gre pač za ojačanje železniškega in cestnega omrežja, vzeta iz avtonomnega proračuna za Tržaško ozemlje, in vzeta bodo za ves znesek. Na ta način ne gre torej za izredna nakazila, marveč za stroške, ki jih bodo dejansko finansirali tržaški davkoplačevalci. Tržaško ozemlje daje državni blagajni nad 45 milijard lir letno iz naslova raznih davčnih dajatev, medtem ko stroški, ki j ili ima država z našim področjem ne presegajo 32 milijard (pred drastičnim znižanjem). Na osnovi računov, ki so jih napravili tržaški gospodarski krogi in katerih ni nihče demantiral, beleži država aktiven presežek 13 milijard ; lej vsoti je treba prišteti še kakih 7 milijard, ki jih država inka-sira za davek na poslovni promet (Ige) za blago prodano v Trstu. Podtajnik zakladnega ministrstva Tesauro je brez vsakega pomisleka izjavil, da je znižanje nakazila za področni proračun treba pripisati «predvidevanim manjšini potrebam». Gre za težko trditev iz katere je mogoče sklepati, da vlada sploh ne pozna resnosti krize tržaške- | nede,j" doP",dnr v Mi|jah sPa" ga gospodarstva, ali pa da hoče da v °kvir demokratične «krije v svetu izgledi za mednarodno pomiritev in ko zaseda ženevska konferenca. Da so predvidene večje in ne manjše potrebe, pa potrjujejo celo tržaški župan, predsednik pokrajine in sam predsednik podporne ustanove ECA, ki pravi, da bi znižanje dopolnitve področnega proračuna prisilil to ustanovo na nadaljnje znižanje že itak omejenih podpor v korist revnega prebivalstva. upoštevajoč da daje ECA podpore 10.400 brezposelnim in dela nezmožnim osebam. Zato zahtevam naj se ne zniža niti najmanj nakazila za proračun Tržaškega ozemlja. Slednja bi treba pač še zvišati spričo vedno večje krize, ki jo preživlja naše mesto. Zahtevam nadalje naj se finansiranja, ki jih predvideva zakon od 21. marca 1958 za znesek 45 milijard v resnici smatrajo za izreden ukrep, kot jih je smatral in svojčas tudi predložil ministrski svet. Vlada -e dolžna izpolniti prevzete obveznosti, dolžna je upoštevati neodložljive zahteve Trsta in preprečiti take ukrepe, ki bi povzročili velikansko škodo in zadali velik udarec žc itak težko preizkušenemu tržaškemu gospodarstvu. in klerikalni lisk takoj zavrnil ponujeno roko pomiritve in o-značil miroljubno pobudo ZSSR in Albanije kot «grožnjo» proti Italiji in «propagandni manever komunizma». Klerikalna vlada Segnija hoče ostati zvesta za vsako ceno tudi za ceno življenja svojih državljanov atlantski politiki, ki je proti vsaki pomiritvi in popuščanju napetosti. Zaradi protikomunistične bedaste zakrknjenosti vladajočih krogov7 mora torej Italijanska republika še enkrat tvegati, da ostane izven pobud in prizadevanj, ki težijo k ustvaritvi ozračja večjega medsebojnega zaupanja in pomiritve. Toda klerikalna vlada ni pri tem računala z voljo italijanskega naroda, ki je do grla sit vojnih pustolovščin in si vroče želi mir. ker jc to danes edini pogoj blaginje in proevita republike. To velja v enaki meri tudi za prebivalstvo našega področja, ki ima danes bolj kot kdaj koli ves interes, da se tudi pri nas končno ustvari tako vzdušje, ki bo omogočilo razvoj naše industrije, trgovine in pomorstva. In prav zaradi tega je pobuda ZSSR in Albanije za ustvaritev «področja miru » na Balkanu in Jadranu neoccnljive važnosti za nas vse. ker se v to področje vključujejo tudi naši kraji. Ustanovitev takega področja je seveda odvisna od zainteresiranih vlad. katerim je bil predlog postavljen ; toda odvisna je tudi od volje ljudstva, odvisna jc od njegove mobilizacije o-krog zahteve, ki naj v našem primeru prisili italijan- sko vlado na sprejetje pozitivne in splošno koristne miroljubne pobude ZSSR in Albanije. Prihodnja številka „ DELA * izide v petek 19. junija. Patrijarh Aleksej za mir «Pravoslavna cerkev smaU za svojo dolžnost narediti vse kar je v njeni moči. da se prepreči ponovitev tragedije 11 iro-šime». tako je izjavil moskovski patrijarh Aleksej na zasedanju sovjetskega odbora partizanov miru. Patrijarh Aleksej je v svojem govoru podčrtal, da nadaljevanje z atomskimi poskusi list var ja položaj, ki utegne spraviti v nevarnost mir v svetil. Deželna skupščina ljudskih predstavnikov prva deželna skupščina ljudskih predstavnikov, ki bo v ki bi se morala izvršiti s 45 milijardami, to je na osnovi zakona od 21. marca 1958. bodo izvršena v teku leta 1964 večinoma izven Tržaškega o-zemlja. Načrt predvideva ojačanje železniške proge Trst-Videm-Trbiž in razširitev postaje Trst-Campo Marzio (za znesek 10 milijard), gradnjo novega železniškega tira med Sv. Ivanom ob Nadiži in Sredi-poljem (za 10 milijard), ureditev državne ceste za Pontebo (za 6 milijard) ; prispevek 6 milijard za avtocesto Trst-Mc. stre, z odcepitvijo Palmanova-Videm. Gre torej za dela. ki letos pa 303,719 ton (24% ) manj kot v prvih treh mesecih lanskega leta ; v prvih štirih mesecih letos se je blagovni promet skozi Splošna skladišča v Trstu znižal skoro za polovico v primeri z istim obdobjem lani. Rečeno je bilo. da bo vlada poskrbela «v primeru potrebe». Trst pa potrebuje že sedaj. Zato mora ostati področni proračun neokrnjen. Potrebna nakazila naj se vzame. n. pr. iz proračuna obrambnega ministrstva. ki se je v absurdnem trenutku povišal do absurdnosti. Povišal se je v trenutku ko so sil, ki jim je res pri srcu, da pride končno do ustanovitve nove avtonomne dežele Furlani-ja-Julijska krajina, kot to pred-videva republiška ustava. Kot poročamo na drugem mestu se bodo udeležili skupščine komunistični poslanci in senatorji, župani, pokrajinski in občinski svetovalci iz Trsta, Gorice. Vidma in Pordenona. Po uvodnem poročilu, ki ga bo imel miljski župan Pacco se bo razvila diskusija, v kateri bodo obravnavali vprašanje ustanovitve dežele in avtonomije k ra jevnih ustanov v okviru bodoče deželne tvorbe. Zaključke sledicc občuti še posebno v sedanjem kritičnem gospodarskem položaju vse prebivalstvo pokrajin, ki spadajo v okvir bodoče dežele in te posledice občutijo tudi občinske in pokrajinske uprave, ki lahko dosežejo res demokratično avtono-mijo le v sklopu nove dežele, katero bodo urejevali demokratični zakoni. Udeleženci nedeljske skupščine pa bodo razpravljali tudi o bodočih pobudah, ki bi bile potrebne zato, da se okrog zahteve za ustanovitev nove dežele mobilizira vse javno mnenje in da se z d roženimi močmi prisili vlado v Rimu na u-resničitev splošne ljudske zah- Skupščina ljudskih predstav. bosta podala poslanec Natoli j nJkov je torej brez dvoma va-in senator Minio. j žen in pomemben političen do- v zalet pikov bo proučila vprašanje 1 splošni akciji za uresničitev Skupščina ljudskih predstav- , god ek. ker bo dal posledic, ki so nastale zaradi še neustanovljene dežele Furia-nija-Julijska krajina. Težke po- zahteve, ki jo je postavilo prebivalstvo iz vseh pokrajin bodoče dežele že pred nekaj leti. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Okrepitev mornarice, luke in ladjedelnic bo rešila Trst pred grozečim propadom Izvleček govora, ki ga je imel tovariš Vidali v poslanski zbornici ob priliki razprave o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico zlasti Hamburga, ki odvzemajo velik del prometa iz dežel, ki so bile v prejšnjih časih tradicionalno navezane na Trst. Vse to povzroča Trstu velikansko škodo. Pred nedavnim je predsednik tržaške Trgovinske zbornice poudaril, da vodi Trst težko borbo za to, da obdrži promet s svojim naravnim zaledjem spričo vedno bolj grozeče konkurence. Primerjal je tržaško luko z luko v Roterdamu. Holandska podpira napore svoje na j večje luke, ki je prav Ro-terdam, podpira tudi napore Amsterdama pri oskrbi prometa z Nemčijo, Francijo, Belgijo, Švico itd. in v pravilni meri ocenjuje vlogo, ki jo i-mata ti dve luki za razvoj trgovine, industrije in torej vloge za blaginjo države. Zahodna Nemčija podpira svojo največjo TV/Ted razpravo o proračunu ministrstva za trgovinsko ^ mornarico, ki se je vršila pred kratkim v rimski poslanski zbornici, je govoril tudi naš poslanec tov. Vittorio Vidali. Iz tega govora, ki obsega 12 tipkanih strani, smo povzeli nekatere točke, ki jih tu spodaj objavljamo. V resni razpravi o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico, se ni mogoče izogniti raznim činite-ljem, ki so tesno v zvezi s pomorstvom na splošno. Le tako je mogoče pravilno presojati programe in delovanje vlade na tem področju. Gre torej za to, da ugotovimo pozitivne in negativne odraze pomorske politike, upoštevajoč med drugim tudi položaj, v katerem se nahaja trgovinska mornarica, luške naprave, promet na splošno in ladjedelnice. Ko gre v specifičnem pogledu za probleme Trsta, je treba u-poštevati tudi dejstvo, da je prav to mesto zelo resno prizadeto zaradi pomanjkanja or-ganične politike za razvoj pomorstva in prometa. Tržaška luka je od svojega nastanka dalje služila kot eni-porij Srednje Evrope-Podonav-ja in kot posredovalka med temi deželami, Sredozemljem ter deželami, ki se nahajajo onstran Sueškega prekopa in Gibraltarja. Tržaški Llovd je najstarejša pomorska družba, ki danes obstaja v Italiji. Ta družba je že leta 1836 ponesla ime Trsta na morja in luke treh zemeljskih celin in je bila pravi steber gospodarstva dežele. Sodeč po stališčih, ki jih zavzema glede Trsta sedanja vlada, in sodeč po stališčih, ki so jih imele do njega tudi njene predhodnice, pridemo do zaključka, da nekateri odgovorni krogi menijo, da iz Trsta ni mogoče ničesar več narediti in da njegova luka ne more več služiti svojemu poslanstvu zaradi spremembe zgodovinskih razmer. Toda s tem zaključkom se tržaško prebivalstvo nikakor ne more strinjati. Zato se proti takim tendencam tudi odločno bori. Tržaška luka je med zadnjo vojno izgubila velik del svojega brodovja. Zaradi tega še vedno trpi občutno škodo. Leta 1939 je imel Trst 316.798 ton ladjevja, ki je bilo last na j večjih italijanskih pomorskih družb. Od tega je ostalo le še 160.000 ton. Leta 1938 so opravile r*' 'je, ki so bile last Tržaškega Lloyda skupno 453 voženj, leta 1957 pa le 121. Ta družba se danes poslužuje 9 ladij «Liberty», ki so zelo zastarele in torej ne odgovarjajo več zahtevam sodobnega prometa. Skupna tonaža ladjevja FINMARE znaša danes komaj 600.000 ton, dočim je znašala leta 1937 1.400.000 ton. Iz vsega tega je jasno razvidno, da obstaja občutno pomanjkanje ladjevja, zaradi česar ni mogoče pospešiti prometa v tr-1 žaški luki. Pred zadnjo vojno je imel Tržaški Lloyd naslednje pomorske proge : brzo progo Trst-Indija-Daljnji Vzhod, brzo progo Jadran - Masaua -Asab, Trst - afriška obala (preko Gibraltarja), Jadran-perzij-ski zaliv - Indija, tedensko progo Trst - Aleksandrija, Trst -Črno morje - ZSSR in Donava-Galac - Braila. Vse te proge niso bile obnovljene po zadnji vojni. Leta 1938 je bil Trst izhodiščna luka za 28 prog skupine FINMARE. Na teh progah je vozilo 91 ladij. Leta 1958 pa je bil Trst izhodiščna luka le še za 20 prog. na katerih vozi le 51 ladij. Taka je torej stvarnost ! Katastrofalno upadanje luškega prometa Pomorske zveze so, lahko rečemo, glavni činitelj za zagotovitev potencialnosti in delovanja luke. Tržaška luka je po zadnji vojni izgubila številne, mednarodno važne proge, zato je izgubila velik del avstrijskega in češkoslovaškega prometa. V zadnjem času je šel velik del tega prometa skozi reško luko. Ta luka je danes silno obremenjena, zaradi tega gradijo v Kopru pomožno luko. Znana je tudi vedno bolj grozeča konkurenca luk v Severnem morju, nadvlado... Z zagrenjenostjo je treba priznati, da problem Jadrana jasneje ocenjujejo v tujini kot pa v Italiji... Avstrijski krogi so poudarili, da bi nadaljevanje politike, ki pospešuje samo ti re nsk o področje, privedlo do tega, da bi se avstrijski promet in promet dežel Srednje Evrope usmeril na druga izhodišča...» V omenjenem poročilu je nadalje poudarjeno, da «obstoječa depresija na Jadranu ne izhaja iz spremenjenega geo-po-li ličnega položaja, kakor skušajo to utemeljevati nekateri krogi (med katerimi so tudi deni okrist j anski pseudo-ekonom i -sti), Jadran opravlja nenadomestljivo vlogo zlasti na tradicionalnih področjih Bližnjega in Srednjega Vzhoda in preko Sueza.» Dejstvo je, da tržaški luški promet katastrofalno upada. Leta 1958 je ta promet nazado- Tržaška luka je sicer dobro opremljena, vendar pa so tu potrebne nekatere izpopolnitve. V tem pogledu mora vlada sprejeti nujne ukrepe. Tudi izpopolnitev teh naprav spada v okvir ukrepov, ki jih je vlada dolžna sprejeti za to. da bo Trst vzdržal pred konkurenco tujih pristanišč. Nujni so zlasti ukrepi za okrepitev Splošnih skladišč, saj gre skozi tržaško luko skoraj izključno le tranzitno blago, ki prihaja iz zaledja in je namenjeno prekomorskim deželam in obratno. Konkretne zahteve tržaških komunistov V tem pogledu se tržaška luka popolnoma razlikuje od o-stalih italijanskih luk. Potrebno je torej uvesti večjo mehanizacijo v omenjenih skladiščih ki bo omogočila hitrejše služnosti. Tudi problemi ladjedelnic so tesno povezani z ostalimi problemi pomorstva. Zato je potrebno, da se ladjedelnicam po- val za okrog 700.000 ton, to je sveti večja pažnja. (O tem spe- za skoraj 12,7 odst v primerjavi z letom 1957. V prvih dveh mesecih tekočega leta je bil zabeležen nadaljni padec. Gre za nadaljnjih 170.000 ton. Preteklega marca je bil zabeležen cifičnem problemu je naš poslanec obširno poročal v parlamentu preteklega oktobra. Tedaj je postavil tudi vrsto konkretnih predlogov za premostitev grozeče krize na pod- Obisk parlamentarne delegacije KPI v Nabrežini. Predstavniki občinske uprave z županom Furlanom na čelu so parlamentarce seznanili s številnimi perečimi problemi občine luko, ki je Hamburg, Jugoslavija prav tako podpira Reko. Trst pa ni deležen razumevanja italijanske vlade. Pripomniti je treba, da so vse omenjene luke nevarni tekmeci Trsta. V nekem poročilu Skupnosti jadranskih pristanišč, ki je bilo objavljeno leta 1957 je med drugim poudarjeno sledeče : «Država ne sme še nadalje dopuščati, da bi tuja mornarica na Jadranu zavzela dokončno padec za okrog 30 odst. v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta. V prvem četrtletju 1959 je tržaška luka izgubila 303.719 ton prometa, kar znaša okrog 24 odst. v primerjavi s preteklim letom. Splošna skladišča so v prvem četrtletju 1959 izgubila za skoraj 50 odst. prometa v primerjavi s istim obdobjem lanskega leta. Te številke zelo jasno govore in jih ni mogoče ponarejati. roč j u ladjedelniške industrije. Op. urcdn.). Za uspešno pomorsko politiko, za razvoj na tem področju, komunisti zahtevajo, naj vlada sprejme konkretne ukrepe za modernizacijo ladjevja, za razvoj luke, modernizacijo ladjedelnic. Toda za dosego teh ciljev je nujno spremeniti načrt za gradnje ladjevja, ki ga ic izdelala vlada. Položaj, v katerem se nahajajo ladjedelnice, Gospodinje naj dobe zasluženo pokojnino! ♦ ♦ Predlogi UDI Borba za dosego tega cilja, mora bili enotna 'J^ako na teritorialnem kongresu Zveze demokratičnih žena, ki se je vršil dne 3. maja v Trstu, kot na vsedržavnem konski predlog je obtičal ra mrtvi točki. V nekaterih krogih je naletel na nerazumevanje. I Nekateri izmed teh krogov kongresu ZiVeze italijanskih že-1 celo očitali našim ženam, da na-UDI, ki se je vršil par dni kasneje v Rimu — kateremu je prisostvovala tudi delegacija žena iz Trsta — se je razpravljalo, poleg raznih perečih in aktualnih problemih, ki se postavljajo pred naše žene, kot na pr. o problemih mladine, šole, pravice do dela, enakopravnosti žene na vseh področjih javnega življenja, kakor tudi o specifičnih problemih ženske organizacije, ki mora biti avtonomna in mora temeljiti na zelo široki osnovi, tudi o zelo aktualnem problemu, ki zanima zlasti naše gospodinje, to je o pokojnini gospodinj. Kot je znano, so tozadevni predlog že pred šestimi leti predložile v parlamentu po-slanke-članice UDI. Toda ta za- je nemogoče, da se naša organizacija, ki se bori za to, da se zagotovi delo ženi, zavzema tudi za pokojnino gospodinjam. Za to bi se kvečjemu lahko zanimali tisti, ki bi hoteli, da bi se žene še nadalje zanimale samo za domače ognjišče. Žene-gospodinje morajo dobiti pokojnino ! Do nje ima jo vso pravico, tako tiste, ki so zaposlene, kot one, ki nimajo zaposlitve izven svojega doma. Tako prve kot druge navadno vstajajo zarana in zadnje ležejo k počitku. Tiste, ki so zaposlene izven doma morajo v veliki večini primerov, po končanem delu, recimo v tovarni, opraviti še dela na domu. Prav za prav na domu ne obstaja noben urnik, ki bi določal traja- nje dela. V Franciji so n. pr napravili statistike, iz katerih je razvidno, da traja delo žene na domu vsaj 13 ur na dan, seveda tu niso vštete vse poti, ki jih mora žena opraviti. Ta statistika ne pride v poštev v krajih, kjer n. pr. ni električne luči, vodovoda, kjer so prodajalne zelo oddaljene od doma itd. Ekonomska kriza, - ki se z dneva v dan veča pritiska predvsem na ženo-gos podi njo. Ona je tista, ki nosi poglavitno odgovornost za to, da bo družina preskrbljena za ves teden. In spričo obstoječe in narašča joče krize je ta problem siine težak in poln odgovornosti. Toda žena nosi na lastrnih plečih Še druge mnogoštevilne odgovornosti v družini in je prva, in lahko rečemo, glavna vzgojiteljica svojih otrok. Toda o teh problemih bomo pisali ob drugi priliki. Ko so bili problemi pokojnine ženam-gospodinjam predm et razprave v parlamentu, so se mnoge stranke strinjale s tem, da se ženam priznajo pravice, ki jim pripadajo. Tudi za ca- bodisi v Trstu, kakor tudi v Tržiču, je resnično kritičen. Toda za dosego tega, da bo n. pr. ladjedelnica Sv. Marka v Trstu gradila nove ladje po konkurenčnih cenah, je treba obrat sodobno opremiti. Toda iz programa, ki ga je objavilo ministrstvo za državne udeležbe, je razvidno, da vlada ne namerava določiti niti ene lire v ta namen. To potrjuje, da ne namerava storiti ničesar za razvoj teh ladjedelnic, pač pa naj bi v bodoče te ladjedelnice služile le za popravilo starih ladij, kar se v praksi že dogaja z ladjedelnico Sv. Roka pri Miljah. V zaključku svojega govora je naš poslanec postavil vrsto zahtev v okviru politike razvoja trgovinske mornarice in v zvezi z nujnimi zahtevami Trsta. Te zahteve so: I. Potenciranje in modernizacija ladjevja FINMARE. Za dosego tega naj se izdelajo novi načrti za obnovo konvencij, ki so v veljavi od leta 1936. Ta obnova mora težiti za dejanskim potenciranjem trgovinske mornarice in ne za skrčenjem, ki ga je predvideval načrt iz let 1956-57. Omenjeni načrt so tukajšnje sindikalne organizacije zavrnile in je povzročil ostre kritike v parlamentu kakor tudi splošno nasprotovanje ostalih jadranskih luk. Načrt je bil v resnici nesprejemljiv. Kot je znano je omenjeni načrt med drugim predvideval, da bi odpadlo na jadranske luke komaj 14 odst. vseh italijanskih pomorskih prog. Novi načrt mora zagotoviti Jadranu to kar mu pripada in predvsem prednost na tistih progah, ki vodijo preko Sueškega prekopa. Za tržaško pomorstvo pa naš poslanec specifično zahteva sledeče : 1. ) Ustanovitev neposredne pomorske povezave z laponsko in s Kitajsko. Progo naj oskrbujejo sodobno opremljene ladje tako trgovske kot potniške. 2. ) Okrepitev proge, ki jo Vzdržuje Tržaški Llovd med Trstom in Zahodno Afriko. Progo naj se ojači s četrto ladjo. 3. ) Izboljšanje povezave z Avstralijo. Tudi to progo naj se ojači s četrto ladjo. 4. ) Okrepitev proge za Indijo in Pakistan, na kateri naj se zamenja dosedanje ladje «Liberty» z novimi brzimi in sodobno urejenimi ladjami. 5. ) Na trgovinski progi za Južno Afriko, ki jo oskrbuje Lloyd, naj se zamenjajo dosedanje ladje «Liberty» z novimi, modernimi ladjami. 6. ) Tudi na progi za Južno Ameriko, ki jo vzdržuje družba «Italia», naj se zamenjajo ladje «Liberty». 7. ) Na progi Trst-Severna A-merika naj se čimprej zamenjata dosedanji ladji «Saturnia» in «Vulcania» z modernima ladjama. 8. ) Vzpostavitev predvojnih pomorskih prog med Jadranom in Črnim morjem, ki imajo zveze z bolgarskimi, romunskimi in tudi turškimi manjšimi pristanišči ; 9. ) Takojšnja pristopitev k uresničevanju širokega programa gradenj novih ladji, zlasti tistih, ki naj nadomestijo dosedanje «Liberty», nekaterih potniških ladij, upoštevajoč zahteve modernizacije trgovinske mornarice, ki jo za 27 odst. sestavljajo nad 25 let stare ladje. Ta program za modernizacijo bi moral v znatni meri prispevati k premostitvi krize na področju ladjedelništva, ki je posebno občutna tako v Trstu kot v Tržiču. II. Za okrepitev luke in Splošnih skladišč: 1. ) Takojšnja rešitev problema železniških prevozov, ki naj osvobode Splošna skladišča bremena, ki ga nosijo že vrsto let. 2. ) Primerno subvencioniranje tržaške luške ustanove, da bo lahko kljubovala vedno bolj «irozeči konkurenci tujih luških ustanov. ITT. Primerna nakazila za razvoj ladjedelnic in zlasti za modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka, ki spada v okvir IRI. za kar je nujno potrebno spremeniti program ministrstva za državne udeležbe. Parlamentarci KPI za gospodarsko obnovo Tržaškega ozemlja gb> Poročilo delegacije komunističnih poslancev in senatorjev o obisku v Trstu in v drugih občinah Parlamentarna delegacija KPI je ob zaključku svojega obiska na Tržaškem o-zemlju in na področju Tržiča objavila sledeče poro-ročilo : Spričo vedno bolj vznemirljivega zaostrovanja ekonomske krize na Tržaškem ozemlju in v Tržiču, sta komunistični parlamentarni skupini poslanske zbornice in senata sklenili — sporazumno z vodstvom KPI, z deželnim komitejem ter s federacijama KPI v Trstu in Gorici -— da pošljeta na kraj delegacijo, zato da skrbno preuči položaj in nujnost ukrepov ter parlamentarno podporo delavcem in drugim proizvajalnim slojem, ki se borijo za obnovo ter za ekonomski in socialni razvoj. Delegacijo, xateri je predsedoval senator Pellegrini so sestavljali poslanci Adamoli, A renella, Franco, Natoli, Roffi in Vidali ter senator Pessi. V dneh 9. 10. in 11. maja je delegacija imela koristna srečanja s predstavniki oblasti, občinskimi u-pravitelji, sindikalnimi organizacijami, ter s predstavniki važnih kategorij v Trstu in na ozemlju. Obiskala je tudi Tržič zato, da preuči resen položaj, v katerem se nahajajo tamkajšnje ladjedelnice GRDA. Srečala se je tudi z delavci omenjenih ladjedelnic. Razgovori z občinskimi upravitelji Delegacijo so sprejeli generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje, tržaški podžupan, župani miljske, devinsko-nabre-žinske, dolinske, zgoniške in repen tabrsk e občine. Z njimi se je Nad 1 milijon Alžircev v taboriščih smrti Nacistične metode za uničenje naroda Po en otrok na dan umre zaradi lakote Kako piše švicarski list „Die Tatu (Nadaljevanje na 4. strani) Objavljamo v izvlečku nekaj ugotovitev, ki jih je objavil švicarski časopis «Die Tat», ki je znan kot eden izmed najbolj protisovjetskih in protikomunističnih časopisov v Švici. «Resnica o Alžiriji je naslednja : Nad en milijon prebivalcev dežele je bilo deportiranih na ukaz francoske vojaške obla-sti. Ti ljudje sedaj umirajo od lakote. Med deportiranci je na stotisoče žena in otrok. Te vesti niso sporočili alžirski uporniki temveč jo je objavila neka posebna francoska uradna komisija, ki jo je v Al-žir poslal delegat predsednika francoske republike, Paul De-louvrier, z nalogo, da točno u* gotovi vse kar so v zvezi z deportacijo ukrenili francoski generali v teku leta 1958. Poročilo, ki ga je objavil Dclouvrier se skrbno izogiba vsakim obtožbam, kljub temu pa je vse, kar je objavil tako strašno, da bi moralo in mora pretresti vso Zahodno Evropo. Iz poročila je jasno razvidno, da je francoska vojska nasilno premestila vsaj en milijon Alžircev. Tem ljudem je vojaška oblast zapovedala, naj nemudo-ma zapuste svoje vasi. Pregnance so zbrali v neštevilnih koncentracijskih taboriščih, ki so obdana z hodečo žico in se nahajajo v neposredni bližini vojaških postojank. Kaj vse to pomeni, je na dovolj jasen način poudarjeno v omenjenem poročilu. Ker en milijon ljudi ne prebiva več na svojih domovih deluje svojih polj, in ne ob-nima niti najosnovnejših sredstev za življenje. V poročilu je previdno poudarjeno, da okrog 200.000 ljudi nima nobene možnosti, da bi opravljali svoje poklicno delo. Na stotisoče ljudi prevaža vojska enkrat, dvakrat ali trikrat na teden na svoja polja, kjer lahko nekaj delajo. Seveda so pritem močno zastraženi. Toda večina jetnikov je stalno zaprta za bodečo žico. Francoska vojska ni še poskrbela za preskrbo živil tem množicam. Poročilo generalnega delegata pravi, da nekatera izmed koncentracijskih taborišč, v katerih mora živeti ena devetina alžirskega prebivalstva, je večkrat ostala en mesec ali celo dva brez vsake oskrbe. Večino jetnikov v koncentracijskih taboriščih sestavljajo žene in otroci, ker moški, ki so sposobni za orožje, so že dalj časa zaprti v takoimenovu-nih prevzgojevališčih, kjer jih prevzgajajo na sovjetski način (dobesedno. Op. uredn.), ali pa so odšli v alžirsko narodno osvobodilno vojsko». Poročilo nadalje pravi : «Ne obstaja nobena statistika o u-mrljivosti... toda v nekem koncentracijskem taborišču, kjer je zaprtih 900 otrok, umre povprečno po en otrok na dan. V neki vasi na teritoriju Quarsenis, kjer prebiva 1100 prebivalcev, med katerimi je 600 otrok, umro povprečno po tri osebe na vsake štiri dni. Znano je, da v nekem drugem kraju umre po en otrok na vsaka dva in to v kraju, ki šteje okrog 1000 prebivalcev. Vse te vesti niso povsem točne, kajti poročilo nadalje navaja, da visoke umrljivosti o-trok ni pripisati pomanjkanju zdravstvenih naprav v taboriščih, temveč gospodarskemu položaju. V večini primerov bi zdravnik lahko samo še ugotovil, da so splošne fiziološke razmere prebivalstva take, da bi vsako zdravljene bilo neučinkovito. Z odkritimi besedami povedano: «Ljudje padajo kot muhe, umirajo od lakote...» Nimamo kaj pripomniti grozovitim odkritjem, ki jih navaja uradno francosko poročilo. Želimo pa dodati samo še to kar je ugotovil poslanec Sadek Khoris v neki interpelaciji, ki je bila naslovljena na francoskega ministrskega predsednika Debreja. Poslanec, ki je sicer (Nadaljevanje nu 4. strani/ razgovarjala tudi o problemih občin, v zvezi s specifičnimi potrebami in zahtevami, upoštevajoč dejstvo, da se ekonomska kriza negativno odraža tudi v življenju občinskih uprav, zaradi česar je bila poudarjena nujnost sprejema organskega načrta za obnovo in ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina 0 posebnim statutom. Delegacija se je razgovarjala o specifičnih problemih veleindustrije, bodisi tiste, ki spada v okvir državne soudeležbe, kakor tudi zasebne, prometa in luke, in odrazih, ki jih ima huda kriza na teh področjih, ki so temeljnega pomena za vse gospodarsko življenje ozemlja, z voditelji Nove delavske zbornice CGIL v Trstu, s predstavniki delavcev GRDA, ILVE, Tržaškega arzenala, luke in Splošnih skladišč, ter z zastopniki drugih industrijskih podjetij na Tržaškem ozemlju. Tudi v Tržiču se je delegacija srečala s predstavniki vseh strok delavcev tamkajšnjega področja. Delegacija se obvezuje, potem ko je slišala podrobna poročila predstavnikov raznih podjetij in ustanov, da bo v parlamentu odločno podprla vse akcije delavcev in drugih proizvajalnih slojev za tako politiko vlade, ki bo favorizirala obnovitev luškega prometa, ki je sedaj v fazi vedno večjega nazadovanja, s primernimi sporazumi z državami tradicionalnega tržaškega zaledja, potenciranje pomorstva, obnovo, potenciranje in ustanovitev novih pomorskih prog in zadostna nakazila Splošnim skladiščem, da bodo tako lahko kljubovala vedno hujši konkurenci inozemskih luk. Za rešitev in razvoj važnih industrijskih naprav v Trstu in Miljah, ki so v veliki večini pod kontrolo države, se delegacija obvezuje, da bo vztrajala, z vsemi svojimi sredstvi, v zahtevi po spremembi programa IRI in zato da bodo vključena v ta program nakazila, ki so potrebna za modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka, železarne ILVA v Skednju. Se nadalje se bo borila zato, da se v okviru programa za gradnjo in obnovo trgovinske mornarice, zagotove ladjedelnicam v Trstu in Tržiču primerna naročila. Treba je sprejeti tudi nujne ukrepe, ne le za razvoj ladjedelni-ških oddelkov, temveč tudi za rešitev oddelkov OEM, O MF A in SAFOG. Razgovori o problemih slovenske šole in kmetijstva Delegacija se nadalje obvezu-je, da bo v parlamentu podprla zahteve po ustanovitvi industrijskih prostih con, da se Zagotove Trstu investicije kapitalov za nove vire zaposlitve delovnih ljudi in podčrtava pravilnost zahteve po ustanovitvi integralne proste cone, zagotavljajoč vso svojo podporo tozadevnemu zakonskemu predlogu, ki ga je predložil noslanec Vidali skupno z drugimi poslanci K' Podčrtana je bila zahteva čimprejšnji ustanovitvi dežel uistanove Furlanija-Julijska kJ jina s široko avtonomijo za žaško ozemlje, ki je predpff za demokratični razvoj in spodarski napredek tega ozf lja. Delegacija se ponovno vezuje, da bodo komunisti parlamentarne skupine oj at' svoje parlamentarne akcije tem smislu, zato, da bo vi a1 po tako dolgem odlašanju, polnila dane obljube, in tavlja, da bo vztrajala v zahf vi, da se čimprej odobri 1 kon, ki naj nudi prebival^ Tržaškega ozemlja pravico 1 izvolitve svojih predstavni^1 v senat. Poslanca Roffi in Vidali se v imenu delegacije sreč* tudi s predstavniki Sindik* slovenske šole na Tržaškem zemlju, s katerimi sta razpr< Ijala o problemih juridične reditve šolskih ustanov s slovf skim učnim jezikom, v zvez' zakonskim osnutkom, ki ga v ta namen predložila skup1 komunističnih poslancev v pl lamentu, kakor tudi o nek^1 rih vprašanjih v zvezi z 1,1 ditvijo položaja učnega osebi Med srečanjem s kmeti je 6 legacija razpravljala tudi o pl blemih rek vizici j zemljišč, 1 katerih je bilo zgrajeno ipx-za golf, kakor tudi o škodijo trpe kmetje iz Trebč, Pa^r in drugih krajev zaradi vof ških vaj. Delegacija se obvfZ' je, da bo podprla borbo knU’1' in akcijo, ki jo je poslanec \ dali sprožil v parlamentu za hrambo interesov in pravic nl' lih posestnikov, za čimprej?1” in pravično nine. izplačilo odsk0' Popolna podpora zahtevam proizvajalnih slojev Delegacija smatra za dolžno ria izrazi predstavnikom izvoli nih uprav, raznih organizacij predstavništev, delavcem in 51 venskemu ter italijanskemu P1 bivalstvu Tržaškega ozemlju področja Tržiča, svojo iskro", zahvalo za aktivno sodeloval in za sprejem, ki ga je bila ležna med obiskom raznih h' jev. na javnih zborovanjih Trstu in Miljah na ljudski ' selici v Križu in na velili zborovanju pred ladjedelnic^ ’ Tržiču. Predstavniki parlamentai'11' skupin izražajo svoje golob1’! prepričanje, da predstavlj"1 zrelost delavcev in delovni ljudstva, bratska enotnost P1. Slovenci in Italijani ter ve’- po enotni in odločni borbi. jo je ugotovila med svojim 0 skom. poroštvo za uspeh ah in pobud, ki so v teku za nomsko obnovo Tržaškega oro" lja in tržiškega področja. De, gacija želi, da bi se uresnh in učvrstila enotnost delavski razreda, in okrog nje vsi Pjj izvajalni sloji ter zagotavlja, bosta komunistični skupin' poslanski zbornici in v sef”! prispevali za sprejem pravic’ zahtev Trsta in Tržiča, či?1 prebivalstvu mora vlada. pf likih letih trpljenja in k’’’1 zagotoviti organični načrt uh1 pov za gospodarsko obnovo socialni razvoj ter bodoč1’1 miru, dela in blaginje. Obisk parlamentarne delegacije KPI v Zgoniku. Od leve proti desni : senator Pessi, občinski odbornik Milič, župan Pirc, tovarišica Bernetičeva, podžupa*1 Cibic, poslanec Vidali in poslanec Adamoli KULTURA IN ZNANOST v Žeja ipii!iiiiisiiiii«jiiiniiiiniiiiiiiiiiieiiiiiiiiiit!iiiiiiiiiiieiieiiiiiiimM!ii*iii'iei IJORGE /CAZA j ieiieiiiiiiiiaiieiiiiiiiiiMiiiiiiiiieiieiiiiiiii*iiiii*iiiiiiiiiiiiM«ii*iiiiiiiiiiiiii«i /orge Icaza je po rodu Ekvadorec in živi v mestu Quito. Znan je kot odločen borec za izboljšanje življenjskih razmer ekvadorskih Indijancev. Napisal je že več povesti, romanov in dram. Med njegova najbolj znana dela spadajo v takih primerih že lolikob' priskočili potrebnim na p o o1' Tržaški zdravniki, ki zdrahi našo Cvetko, so storili, kolijj je bilo v njihovih močeh. L j brez večjega uspeha, svetuj' i nam pa, da bi jo poslali zdravljenje v Bologno. Zato obračamo na vse Tržačane. ^J svojim bogatejšimi ali skr",j nejšimi prispevki poma? I naši dragi Cvetki ponovu0 J življenje. Prepričani smo, da upi n ga dragega otroka ne bodo ,|:| bi v napačni luči prikazali j mere v Alžiriji. Vse to pa C' vonjajo v znamenju antiko*1'1 nizma. Pomagajmo nesrečnemu dekletu ! Prejeli smo sledeči dopi*- I prošnjo, da ga objavimo. A11 bralce vabimo, naj po močeh priskočijo na p1’"1 I težko prizadeti družini. UREDNIŠTVO j d A i dni pa je nad nas treščila "!( liovita nesreča. Sedemnajst' na hčerka je lani v juniju kopanju skočila v plitvo v° in si zlomila hrbtenico. Sk"r1 leto je od tedaj, odkar ,l1' j draga Cvetka lčž.i nepretn>‘'| na postelji v tržaški glavni l'1' itici. Kar smo imeli, smo j njo dali, toda sredstva del'11 i 1 A / Oče in mati PETER in JOSIPINA IPA Trst - Lonjerska cesta. V*1