tssfc-T OT.AS NARODA 1 -t^t M^iaktalmnl VJI JLiXXky i. ^ Xl.XvV/Xy XX l»oedemyodstotno povišanje plače. Premogarji ' Jones Loughlin Co. so sklenili s svojim* delodajalci pogodbo za tri leča. Cleveland, Ohio, 23. aprila. Delavci. ki delajo v tukajšnjih ladjedelnicah, kakor tudi na pomolili, dobe s 1. majem večjo plačo, kajti tako so skle- •k nili lastniki in najemniki pomolov. F Tudi Big Four železnica je svojim v 500 mašinistom izdatno povišala pla- 1 ** Čo, .toda koliko je to povišanje, se še 3 ne ve. d Washington, 23. aprila. Southern s Railway Co. je svojim vslužbeneem P na vlakiin, kterih ima 1200, povišala ;z plačo za 31 na dan. Vsled tega ID bode imela na leto po $113,4000 vee r izdatkov, kakor dosedaj. Danes se r je dosegel tudi sporazum med vod- n stvom imenovane železnice, kakor tu- * di njenimi strojevodji, kterim se je dovolila tolika plača, kakoršnjo da- n jejo druge železnice. ' * # « • p Mornarji Clyde Line v New Yorku r so pričeli štrajkati, in sicer namera- C vajo s tem doseči, da bodo v nadalje ^ dobivali zopet po $30 mesečne plače, * kakor pred leti, nakar jim je pa dru- t žba plačo znižala, tako, da dobivajo J sedaj le po $25 na mesec. Parnik Huron od imenovane družbe bi mo- J ral v soboto odpluti v Charleston in Florido, toda vsled štrajka mornar- ' jev je moral ostati v luki. ----I NOGO MU JE ODTRGALO. J —o— i Mladenič Rice je prišel ob nogo, ko 11 ! s je hotel vstopiti v vos podulične t železnice.. I Q i 1 211etnemu Williamiu Rice, iz štev. j "29 Knickerbocker Ave.. Brooklyn j Borough v New Yorku, je v soboto , zjutraj v podzemski železnici zdrobil nogo, da so mu jo v bolnici morali ; odrezati. Rice je stopil na 91. ulici ] na vlak; komaj pa je postavil nogo v j voz, je sprevodnik, ki njegovega pri- j hoda ni opazil, vrata zaloputnil in dal , znamenje. Riee-ja je nato vlak vlekel kakih st« korakov seboj. Vsled bolečin je padel v nezavest. Prepeljali -so ga v John Hood Wright bolnico, kjer so ga takoj operirali in mu odvzeli nogo pri boku. -o- : • - ,, 1 Velikansko naseljevanje. Milijon naseljencev. Tekom zadnjega poslovnega leta je pričakovati, da pride v Zjedinjene države milijon naseljencev, ako se jih šteje po dosedanjem številu. LETOS SE DOSEŽE REKORD. Le v letu 1907 je bilo število naseljencev veeje, kakor v sedanjem poslovnem letu. — Vsi parniki polni. -o- Washington, D. C., 25. aprila. Naseljevanje v Zjedinjene države za poslovno leto 1910, bode .brezdvomno nadkrililo vsa prejšnja leta, izimši j leto 1907, kajti pričakovati je, da bode število letošnjih naseljencev znašalo milijon osob, ako bodo inozeocci prithajali v takem številu, kakor so prihajali tekom prvih devetih mes?-eev sedanjega upravnega leta. — Sa- • mo v marcu se je naselilo v Zjedinje- j niih državah 130.745 in o ze me? v in tekom devetih mesecev poslovnega leta jih je prišlo 6C7.049. Minolo je že vee let, ko je k nam prihajalo po milijon nas?ljencev na leto. Zadnje tako leto je bilo, kakor rečeno 1907, ko je prišlo milijon in dvestotisoč naseljencev. Od tedaj naprej je pa vsled krize naseljevanj? nazadovalo, to H kakor hitro so nastali zopet boljši časi, se je naseljevanje pričelo zopet večati. V sedanjem poslovnem IeJu je prišlo k nam nr*ed drugimi tudi 31.080 Italijanov iz južne Italije, 22.000 Poljakov in 6000 Grkov. -o- VOJAŠKI VETERAN NE DOBI NOVE NOGE. Naprosil je občino, da mu nabavi novo nogo, toda občina je sklenila, da mu le staro popravi Waterbury, Conn., 24. aprila. Tukajšnji občinski svet se je zadnje dni pid svojih sejah bavil z leseno nogo ; vojaškega veterana Noah Carpenterja, j ki živi v tukajšnji hiši za mestne ulbo-?e. Noah je bil namreč vojak za časa | dvžavljan-ske vojne in se je bojeval na i strani severne vojske. On je docela j prepričan, da je republika skrajno ne- j zahvalna, kajti nesrečnik ne dobiva tlita pokojnine. Njegova imena namreč vojaške oblasti in pokojninski u-ratd v Washingtonu ne najde v imenikih tedanjih polkov in tako se mu tudi ne more dati pokojnina. Noah trdi, da je zgubil svojo popolnoma dobro nogo, ko je skušal ohraniti republiko s tem, da se je bojeval F>od generalom' Grantom pri Fort Do-nelsonu. Od onega časa nadalje pa mora hoditi po svetu z leseno nogo. Slednja se je pa tekom tolikih lei obrabila in pokvarila in tako je nedavno Noah prišel k občinskemu svetu, kjer je naprosil mestne očete, da mu ku>-pijo novo nogo. Povedal je tudi, da je njegova stara lesena noga taka, da ne ve, ima li v njej revmatizem, ali ga pa les, ki je pokvarjen, zbada v ostanek njegove prave noge. Mestni očetje so se potem več dni posvetovali, naj li nabavijo starčku novo nogo, toda pri tem niso kljub vsestranski defbati prišli do definitiv-nega zaključka. Včeraj je debata o leseni nogi v toliko vspela, da se je sklenilo, da Noah ni toliko vreden, da se mil nabavi nova noga, da j? pa o-pravicen v to, da se mu stara noga v toliko popravi in popili, da ga ne bode več zbadala, oziroma da ne bode imela reuinmtizma. Mestni tajnik mu je potem o tem sklepu uradoma sporočil. Veteran se je udal v svojo osodo in je dejal: "Moja prava noga je bila vredna kroglje iz topa, in sedaj je pa vse, kar zamorem dobiti od tukajšnjih politikov, le popil j en je starodavne lesene noge. -o- Novi petrolejski vrelci. El Paso, Texas, 23. aprila. V New Mexico, osem milj severno od E1 Paso, so našli v globočini 1800 čevljev nove petroljske vrelce. Prebivalstvo je izredno razburjeno in je že vložilo prpšnje sa dovoljenje vrtanja na o-zemlju ki je 5000 a k rov veliko. Snežni vihar v osrednjem zapadu. V noči od sobote na nedciljo je divjal v severnem Michiganu izreden snežni vihar. Vihar je divjal od Du-lutha, Minn, do Soo. SNEG V DRŽAVI WISCONSIN. i Tudi v Hlinoisu so imeli obilo snega, ( ki je napravil zlasti sadjerejcem obilo čkoder. -o- Calumet, Mich., 24. aprila. Po vsej severni Michigan, kakor tudi v Min-nesoti je včeraj pričel divjati pravi zimski snežni vihar in sicer z hitrostjo po 50 milj na uro. O polunoči je vihar dosegel svoj vrhunec in je najbolj divjal na polotoku -Kewennaw, Vihar se je razprostiral od Dulutha, Minn, do Soo. Le malo ladij je od-plulo na prosto jezero in mnogo jih je pribežalo v Portage Lake. Toplomer je padel tekom dvanajstih ur za dvajset stopinj in je kazal včeraj le še 20 stopinj nad ničlo. Brzojavna in telefonska zveza je skoraj povsodi razdejana in tuli promet na uličnih železnicah je bil deloma ustavljen. Milwaukee, Wiss., 24. aprila. Po vsej Wisconsin je včeraj divjal snežni cihar. ' 1. ure je padlo v Milwaukee G p!in-ev snega in toplomer je včeraj kazal pod točko zanrzline. Chicago, 111., 24. aprila. V Chica-gu je včeraj snežilo. Škodo, ktero' imajo sadje rejci v državi Illinois, ce- j nijo na milijone dolarjev. Tam, kjer j so še pred jednim dnevom cvetele cvet- j lice, je sedaj palec d?bel led in sneg. j Sedanji snežni vihar bode še dolgo Ča- : sa ostal ljudem v spominu, kajti tako ! po-zni-h snežnih viharjev je bilo tukaj ' le malo. Le malo pamikov je osta- i vilo tukajšnjo luko in mnogo mianj- | šib ladij je valov j? vrglo na pešče-nine. * * * St. Paul, Minn., 2o. aprila. Na se-verozapad-u je pričelo postajati vreme od srede naprej malo toplejše. Iz vsega zapada se pa javlja, da je mraz vničil ječmen, oves, rž in koruzo, tako, da bode treba še enkrat orati in sejati, kajti za to delo še ni prekas-no. Mali farmerji, ki se pečajo večinoma s sočivjem in sadjerejo, bodo sedanji mraz izdatno občutili. Topeka, Kans., 25. aprila. Tudi v kansaških nižinah je vladal zadnje dni mraz, ki je napravil obilo Škode, vendar pa ni nikjer zmrzovalo. Cleveland, O., 25. aprila. Iz vseh j krajev države Ohio se javlja, da je mraz napravil obilo škode na polju. V soboto ponoči je kazal toplomer tukaj, v Cinciunatyju in ColunrJbusu na točko zmrzline in v vremenskem uradu zatrjujejo, da je pričakovati še snega in mraza. Kolika je škoda za sedaj, se ne da dognati, vsel^ako je pa napravil mraz v Ohio, Hlinoisu in In-dijani veliko škodo. Mraz vlada vse od Caroline in po vsem osrednjem zapadu je pričakovati snega. -o- LJUBEZNJIVA SOPROGA. Policistova žena Tobin je naznanila svojega moža, ker se je baje hotel usmrtiti. Vsled obtožbe svoje žene, da se je hotel v samomorilnem namenu zastrupiti s plinom, je zaprt policaj James S. Tobin v celici zap. 152. policijske stražnice v New Yorku. Soproga ga je našla, omamljenega od plina, v kopalni sobi. Ambulančni zdravnik, katerega so poklicali, je rekel, da je bil policaj pijan. -o- V varstvo ptic pevk. Albany, N. Y., 23. aprila. Senat dr-I žave New York je sprejel amendment j k Audubonovem zakonskem predlogu, kteri prepoveduje lov in pobijanje ptic pevk. Ta zakon postane šele prihodnje leto dne L julija pravo-močen. Predlog pošljejo sedaj go-vernerju Hughesu v podpis. Assembly je sprejela zakonski predlog, ki doloia, da se izda $50,000 sa ustanovitev poljedelske Sole v Sho-harie eonstyjtt. Sva Ilo. Rojake opozarjamo, da se varujejo JOSIP KOZENA. Lansko leto je bil brez posla in smo mu iz usmiljenja dovolili naš pisarniški prostor v Cle-velandu, O., za njegove posle. Poleg tega podpirali smo ga tudi denarno. V zahvalo poneveril je gotov denar in neznano kam pobegnil. Izvršil je ondi še druge sleparije. Frank Sakser, Co. -o- Parnik ponesrečil. 57 ljudi v nevarnosti. —o- Pri Racine, Wis., je zavozil jekleni potniški parnik Iowa na pečine Michiganskega jezera; na parniku je 25 potnikov, ki so v veliki nevarnosti. _ _ j NA JEZERU VLADA VIHAR IN SNEŽI. , I Iz Chicaga, 111., so poslali parniku j več vlačnih parnikov na pomoč, da rešijo potnike in mornarje. —— Chicago, 111., 23. aprila. Jekleni potniški parnik Iowa je pri Racine. Wis., zavozil vsled viharja, ki divja na Michiganskem jezeru, na petine in je v veliki nevarnosti, da se v velikem valovju ne potopi. Na parniku je 25 potnikov in 32 mornarjev. Na jezeru divja izreden vihar in polog-tega pada gost sneg. Yladina posta-. ja rešilcev je poslala na lice mesta večje število vlačnih parnikov. da rešijo parnik. toda nijeden se ni zamo-JXel vsled viharja približati ponesrečenemu parniku. Tudi več druzih ladij je odplulo proti parniku. toda do-sedaj se ga ni dalo rešiti. Promet na jezeru vsled viharja je skoraj po-polnoma ustavljen, kajti takega vi-! harja že ni bilo dolgo vrsto let. Ne-kteri vlačili parniki, ki so odplnli parniku Iowa na pomoč, se še niso vrnili in bati se je. da niso že potopljeni. Parnik leži ua pečinah, kterih pa vsled snežnega viharja ni videti in tako je skrajno nevarno bližati se , ponesrečenemu parniku. Iz parnika Benton Harbor, ki bi moral že včeraj semkaj dospeti, je i prišla brezžična brzojavka, da ga je \ vihar odnesel v stran iz pravca, tako. ' da mu je nemogoče najti luko. Par- | nik Kansas je dospel v Chicago pet ur prepozno. ROOSEVELT KOT GOVORNIK Govoril bode pri nacijonalnem kon-ventu Republican League v New Yorku dne 28. junija. Washington, D. C., 23. aprila. Tukaj se je vršila trodnevna seja uradnikov National Republican League in tem povodom se je sklenilo, da se skliče republikanska konvencija na j dne 28. junija in sicer v New York, i H konvenciji pride brezdvomno na tisoče ljudi iz vseh krajev republike, kajti kot glavni in najvažnejši govornik bode nastopil bivši predsednik Zjedinjenih držav, Roosevelt. Poleg njega bode nastopilo tudi mnogo druzih splošno znanih politikov. Denarje v staro domovino; poŠil j a m o za $ 10.35 ............. 50 kron, za 20.50 ............. 100 kron. za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron. za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilii-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Poslal Money Order sli ps New Tork Bank Draft. PRANK BAJL8ER CO., 88 Cortlandt St., KsftrTTork, N. T •104 ftt. Olalf Am. V. E. Tlirrilial ft Mi j - . Skrivnost humorista Mark Twaina. Mark Twain, po vsem svetu znani humorist, je spisal filozofično knjigo, a je ni hotel izdati med svet, ker je opravičeno mislil, da jo ljudje ne bodo vzeli kot resno. —o— NAMENJENA JE SAMO NJEGOVIM PRIJATELJEM. o Knjiga se imenuje "What is Man?" ] in v njej se peča pisatelj s filo- j zofijo. Delo petindvajsetih let. ! -o- Kdo bi si mislil, da je po vsem svetu znani humorist, ki je, kakor *nio že poročali, v četrtek umrl, in katereea humoreske smo svoječasno prinašali v prilogi "Glas Naroda",; spisal filozofično knjigo! V tem je pač tragika v življenju humorista, j •Ljudstvo j? navajeno, da ga vidi vedno smejajočega, in zahteva potem od njeea samo vesele stvari. To je Mark Twain dobro vedel in radi tega je širšim slojem ena njegovih številnih knjig nepoznana. Veliki ameriški lmxorist je člove-čanstvo predobro poznal, da bi knji- 1 20 44 What is Man" izdal. Leta 1006; je dal tiskati 250 izvodov in jih po- j klonil svojim prijateljem. In sicer ; poil psevdonimom J. W. "Rot'hwell! ■ Mark Twain ni hot d. da bi ljudje ve- 1 deli. kako globoko je čutil. Pagli-aeci! Kakor naznanja predgovor iz leta 1003, jnescea februarja. je pričel ! Mark Twain zapisovati svoje vtise za mouroslovno knjigo pred petin-; dvajset leti pred tiskom. Vedno in vedno je tekom let svoje zaznamke pregledoval in po četrtstoletja je veliki humorist izprevidel, da se njegovo notranje mnenje ni spremenilo. . Odločil se je nato, izdati knjigo 44What is Man?" V knjigi opisuje človeške lastnosti. ; Popisal jih je v pogovoru med starčkom in mladeničem, ki is'e resnico. • religiozno vero. po kateri so živeli različni narodi starega in novega; veka. Vse to je očrtano v okvirju j knjige. Kljub vsej rc-snosti je podla- ! sa knjigi optimizem. Vera na dobro, na srečo! -o- ; Tema v Chicagu. Chicaso. III., 23. aprila. Včeraj je dve uri vladala izredna tema. tako. da i so morali v mestu prižgati vse svetil- : ke. Nekteri praznoverni ljudje so pripisovali ta naravni pojav bližini Hal-leyevega kometa, dočim j? v resnici' nastala tema vsled kombinacije dežja, megle, in dima. V nekem vozu ulične železnice se je teme nekoliko žensk tako prestrašilo, da so postale vsled tega histerične. V onih mestnih delih. v kterih bivajo večinoma inozem-ci, so morali policaji tolažiti prestrašene inozennce. j Obsojena poštna roparja. Richmond. Ya.. 22. aprila. Tukajšnje sodišče je obsodilo poštna roparja Eddie Faya in Dick Harrisa, ktera sta oropala pošto v Richmondu ter odnesla $85.000, vsakega v desetletno ječo, ktero morata odsedeti v zvezinih zaporih v Atlanti, Ga. Poleg tega sta tudi obsojena v denarno kazen po $6000. Oba sta priznala, da sta izvršila tatvino na imenovani pošti. Slovenci pazite se! Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da nameravajo newyorski hrvatski lopovi izdati neke delnice in nsiljevati Hrvatom in Slovencem. Med termi lopovi je izmeček, kteri je uboge hrvatske delavce okral za $750.000 in nek bančni tat. Ne kupujte nikakih delnic in svarite z Vami se trudeče brate Hrvate, da zopet ne bodete okradeni za trdo in s žuljevo roko priddbljene novce. Predno kupite kako delnico, vprašajte nas, mi Vam hočemo najboljše svetovati. V obče pa dajte raje prihranjene noree v dobre narodne banke, nego za lepo tiskane delniee, ker tak papir je večinoma predrag. Slovenske časnike ps prosimo, da i ti svoje* Čitatelje oposore peed taki- Po potresu v Costa Riki. Razdejana mesta. Potres v republiki Costa Rici je napravil velikansko škodo. Na tisoče hiš je razdejanih in mnogo rodbin je ostalo brez strehe. JETNIKI SO SE V STRAHU UPRLI i Med jetniki je moralo vojaštvo napraviti mir. — Mnogo grobov se je odprlo in med ljudstvom je zavladala velika groza. -o- New Orleans, La.. 24. aprila. Potniki, ki so ravnokar prišli semkaj iz republike Costa Rike poročajo, da je zadnji potres v imenovani deželi na- j pravil izdatno večjo škodo, kakor se je brzojavnim potom poročalo. V noči dne 4. aprila se je pripetilo sedemnajst potresnih sunkov in na-lednjo noč so našteli 21 sunkov, kteri vsi so bili izredno jaki. V mestu Cartago je potres razdejal GO hiš, v San Igna-cio 36; v San Pedro de Muguin 30: v San Rafaelu 40 in v Santa Barbari 25. V glavnem mestu San Jose je potres razdejal nekaj nad sto hiš in oy-d temi tudi novo cerkev sv. Paula, ki še ni bila dodelana. V Guadeluje, Pa- i cajas in Paralso so vse hiše razdejane m vsa imenovana mesta so v razvalinah. Skoda znaša najmanj milijon dolarjev. Brzojavna in telefonska zveza je bila takoj razdejana in tako ni bilo mogoče dobiti poročila iz notranjih krajev republike. Trgovina in promet sta počivala nekaj nad te- i den dni. Prebivalstvo je naravno o-stavilo svoja domovja in je bivalo na prostem. Vlada je razposlala v razne kraje vojaške Šotore, v kterih se je nastanilo ono ljudstvo, ktero se ni upalo vrniti v svoje hiše. Največ je moralo prestati vslel potresa mesto Cartago. Jetniki v ta-mošnjih ječah so se v obupu uprli in oblasti so morale poslati proti jetnikom mnogo vojakov, predno so napravili med njimi zopet mir in red. Panika med prebivalstvom je bila tem večja, ker so zvonovi vseh cerkva skoraj vso noč zvonili, kajti zemlja se je neprestano tresla. Na pokopališčih so se odprli grobovi in mrtveci so prišli v pravem pomenu besede iz grobov na površje. Le v mestu Cartago je bilo nekoliko ljudi ubitih, dočim potres v drugih krajih ni zahteval žrtev. Vulkana Poaz in Ivizir še vedno bluvata. Na starem vulkanu se je i napravila nova odprtina, iz ktere pri-haj a gost dim. Obzorje j? terr.tior leče in reka Caliente, kakor tudi druge reke so pokrite z belo maso. -o- Slaba kupčija z urami. Boston. Mass., 23. aprila. Trgovin- | ski potniki raznih tovarn za izdelovanje ur naznanjajo, da sedanja dragi- I nja živil izredno vpljiva na trgovino . z urami, kajti ljudje ne marajo ku-1 povati ure, ker rr.Orajo živila predra-1 go plačevati. Po božiču vsled tega ni bilo moeoče v vseh tovarnah redno delati in Waltham Watch Co. je vsled tega včeraj zopet naznanila 800 delavcem, da se bodo morali v nadalje vsaki teden zadovoljiti z polovičnim delom. Tudi tovarne Elgin Watch Co. v Elginu, 111., so zaprte in vse dmge tvrdke, ki se bavijo z izdelovanjem ur, so morale izdelovanje in promet omejiti. Požar v Schuylerville, N, Y. V Shuvlerville, N. T., je nastal požar v trgovini tvrdke J. A. McDougal ki je napravil za $40.000 škode. Poleg imenovane trgovine je »gorelo jeden blok poslopij. Med poškodovanimi poslopji je tudi Prva Na-cijonalna banka in javna knjižnica. Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana proge LAURA odpluje dne 27. aprila, is New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Voinja stane is New Torka do: Trsta sli Esks...... 35.00. 9» Ljubljane......fS&fiO. fw IUMU fees as ■jMiMMilitiiali^^ »ni ■ i ii Položaj na Kitajskem. Beg pred domačini. | Položaj v Chang Sha in okolici postaja vedno nevarnejši in nemiri so vedno večji; mnogo Kitajcev je bilo tekom zadnjih dni pomerjenih. UPORNIKI SO POŽGALI NEK ZAVOD ZA MLADINO. Tem povodom je zgorelo trideset gojencev omenjene šole. — Misijonarji so morali trideset milj daleč peš bežati. -o—— nankow. Ki.ajska, 23. aprila. To-ložaj v pokrajini Hu lian postaja od dne do dne slabši in nevarnejši. Ženske i:i otroci beže iz glavnega mesta Chang Sha. V okolici tega mesta so uporni domačini, kteri so se naveličali raznih misijonarjev, požgali več vasi in manjših mest. Povsodi so nabiti lepaki, s kterimi se poživlja ljudstvo, naj -e p »more vsi iuozemci, kar jih je v deželi. Mnosro misijonarjev in njihovih po-magačev je moralo trideset milj daleč bežati, in sicer peš. predno so prišli do bregov reke Yang T-e Kiang. in čim več begunov prihaja, tem bolj se nmože port^-ila o ■-irozotah vstašev. U begi i misijonarji s0 oblečeni v cunje, kajti do maeini. kteri ne marajo za misijonarje, so jim požgali vse hiše in tako je zgorelo tudi vse. kar so misijonarji imeli. Topničarke. katere so usidrane pred mestom Cliang Sh a, so sedaj namerile s svojimi topovi na mesto in na nektere vasi v okolici in le tem topovom se je zali val i t i, da prebivalstvo v mestu ino-zemce za sedaj še pusti v miru. Tri tisoč kitajskih vojakov, kteri so zasedli najvažnejše točke v okolici mesta. se je sedaj napotilo v nemirna predmestja. Število umorjenih Kitajeev je izredno veliko. Tako so takozvani u-porniki požgali tudi neko tehnično šolo in pri tem je zgorelo trideset gojencev omenjenega zavoda. Ko so se mestu bližale ladije. na ktere so se nameravali rešiti iuozemci. so Kitajci mnogo džunk polili s petrol jem in jih poslali pro; i rešilnim Iadijam, da bi se tako tudi bližajoči se parniki vžgali. Brzojavne naprave, ki vodijo proti zapadu, so razdejane. Iz Chang Sha je dospel semkaj angleški konzul. k*eri naznanja. da so domačini požgali tudi angleški konzulat, ker je konzul najel pri gradnji poslopja delavce, ki niso bili doma iz pokrajine Hu Nan. Ma-terijelna šk«Kla, ktero imajo iuozemci vsled vstaje, ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo. Standard Oil Co. je prišla ob par tisoč velikih posod petrolja. Halleyev komet vidljiv. Pariz. 20. aprila. Iz tukajšnje [zvezdarne so dane- zjutraj ob soln-jčnem izhodu opazili Ilallevev komet. ! Zvezdoznanci naznanjajo, da irra komet velikanski rep in ker je ta rep 'obrnjen naravnost proti zemlji, je o-pazovanje kometa dokaj težavno, j St. John's, N. F.. 20. aprila. Na i jusozapadnem obzorju je bilo dan^s j rano zjutraj videti Hallevev komet, ičegar svetloba je bila krasna. Willemstad. Curacao. 20. aprila. Ob •5. uri zjutraj je bilo tukaj videti z ! prostim očesom Hallevev komet. Rim. 20. aprila. Oblasti v Rimu, kakor tudi na deželi, zlasti pa v južnih pokrajinah Italije in na otokih so bile prisiljene odrediti vse potrebno, da med praznovernim prebivalstvom ne pride do panike vsled Hailevevega kometa. Vlada je naročila oblastim, naj naznanijo ljudstvu, da od kometa nikomur ne preti kaka nevarnost. Kitajski princ v San Francisco. San Francisco. Cal.. 23. aprila. Semkaj je dospel kitajski prine Tao Pov Lak. ki je stric kitajskega cesarja in brat princa-vladarja. Z njim je dospel semkaj tudi kitajski vojni minister in sieer z parnikom Chyo Maru.. Došlece je najpreje tukaj pozdravil kitajski poslanik, ki je prišel v to svrho i enrkaj iz Washingtona. P rine namerava Študirati naše vojne uprav«) in ostane taksj veeiedi r. k^^^s^... .1 .mt/iii^i r"GLAS NARODA" (Slovenlo Owned and published by Hm rfiloven!o Publishing Co. (acorporation.) - " FRANK SAKSER, President,- VICTOR VAFjJAvEC, Secretary. ! LOUIS BENEDIK, Treasurer. i Place of Business of the corporation and •ddreesea of above officers: 82 Cortiandt' Street, Borough of Manhattan, New York ' City, N. Y.__| 8a celo leto velja list za Ameriko in Canndo........ .$3.00 pol leta.........1.50, leto za mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 ** Evropo za vse leto . . . . 4.50 j " " pol leta.....2.60 " " eetrt leta .... 1.751 -jj i * Pri tem računamo seveda Greater New York. Pravi stari New York, oziroma sedanji neznatni mestni del Manhattan, je glede prebivalstva nazadoval, ne pa napredoval, vsled česar pa ni treba nikomur žalovati, kaj-■li tako nazadovanje pomenja,' da se je pri nas izboljšalo zdravstveno staji je. Za to se je zahvaliti pametni politiki mestnega zdravstvenega urada. kteri je vedno zajedno s stavbenim uradom deloval na to. da se je prebivalstvo selilo iz Manliattana proč in da so se tako tenementne hiše, v kterih stanujejo obieujjio delavci. jele prazniti. Ker so v predmestjih boljša in lepša ter modernejša stanovanja, je samoumevno, da se je vsakdo, ki je le mogel, izselil v predmestja, dočim so se v Manhatta-nu marljivo gradila skladišča, poslopja za pisarne in tovarne, kamor hodijo ljudje iz ostalih mestnih delov vsaki dan na delo. V koliko je uprava znanega Tam-manyja škodovala našemu mestu, oziroma razvoju mesta, ker ni hotela graditi nova prometna pota, se bode pri sedanjem ljudskem štetju natančno izkazalo. Vsled tunelov pod Hud-sonom se je na stotisoče ljudi izselilo v bližnjo državo New Jersey. Vsi ti ljudje, ki so za mesto vredni na milijone dolarjev, bi se izselili v Brooklyn in v Bronx, ako bi bilo skrbi jeno za boljša promet na sredstva, tako so pa za naše mesto za vedno izgubljeni. Rt om ljudskega štetja se bode -izvedelo, koliko ljudi smo izgubili in ako se bode potem še kedo našel, ki bode trdil, da je gradnja novih pod-uličnih železnic nepotrebna, bode gotovo obmolknil, kakor hitro bode či-tal izveatja o ljudskem štetju v našem mestu. Najlepša dekleta. Da imamo pri nas najlepša dekleta, je naravno tudi največji angleški ge- j neral. Lord Kitchener, potrdil. Ka- j kor znano, potoval je v minolem tednu Lord Kitehener preko New Yor-ka v Anglijo in tem povodom je ostal par dni v* našem mestu. Predno je pa odpotoval, je bilo umestno, da so ga časniški poročevalci obiskali in ga povprašali, kako se mu dopadejo Zjedinjene države. Časniški poročevalci bi morali sploh to že preje storiti, oziroma takoj prvi dan, k0 je prišel v naše mesto. Niti jeden potnik, ki obišče naše mesto, se namreč ne more izogniti takemu in jednakemu povpraševanju. Vsakega odličnega obiskovalca našega mesta povprašajo poročevalci, kako j se mu dopadejo Newyorcanke in do-sedaj je še vsakdo dejal, da so izredno lepe. Le Li Hung Chang, zastopnik Kitajske, je imel toliko srčnosti,! da je dejal, da se mu Američanke ne \ dopadejo tako, kakor njegove rojaki-! nje, Kitajke. Pristavil je tudi, daj se morda Američanke dopadejo lju-! |dem kavkaških plemen, nikakor pa i ne ljudem, ki prihajajo iz Azije, ozi-; fvoma iz nebeškega kraljestva. Iver so pa navade naših poročeval- j i cev vsemu svetu poznane, bi bilo vsa-ikemu znajiemu potniku, ki obišče naše mestu, svetovati, da prinese seboj 'velik lepak, na kterem naj bode napi-Isano: 4'V Ameriki je vse največje,5 najboljše in najlepše." — Potem ga poročevalci prav gotovo ne bodo nadlegovali. Balkan. Na Dunaju, S. aprila. Avstrijski ofieijozi gledajo z mirnimi očmi v prihod njost in njih obličja kažejo veselo brezskrbnost. To se zrcali v "Frenidenblattu." in v |'-'Pester Llovdu", kakor tudi v dru-I tjih velikih časopisih, ki imajo zveze /. ministerstvom zunanjih del. Ta za dovolj nost je toliko večja, ker balkanska zveza še dolgo ne bo ustanovljena, ker nista ne bolgarski, ne s»»beki kralj pri svojih : obiskih v Pe-trogradu ničesar opravila, ker je za-.gD'.ovljejfc status quo na Balkanu in ker. je grof Aehrenthal prepričan, da so "mednarodne okolnosti" take, da tudi Luzzattijevo ministerstvo ne more italijanske politike drugače vodici, kakor v smislu trozveze, dasi imata v tS^n ministerstvu odločilno besedo dva Tzrazita neprijatelja Avstrije. Ta zadovoljstva žareča se obličja ; Aehrenthalovih ofieijozov pa naj nikogar ne premotijo, kajti ta zadovolj-( nost je samo navidezna. To je tako-| rekoč uradno predpisana zadovolj-nost. ktera pa nima v srcih nobenih j koreninic. Že obiski srbskega in bolgarskega ] kralja v Petrogradu in v Carigradu delajo gospodi na BallpLatzu velike skrbi, ker faktično nič ne vedo, kaj , se za njimi skriva in kaj je njih j uspeh. Se večje skrbi pa jim delajo dejstva, ki jih vidijo na svoje oči in i ki so za nje jako neugodna. Že v pogovoru s poročevalcem lista | ".Novoje Vremja" je srbski minister Milovanovie napovedal, da se je s j turško vlado sporazumel glede zgradbe železnice, ki bode vezala Niš z Adrijo in znano je tudi, da se zgradi krajša zveza med Srbijo in Solunom. Dalje je znano, da je Srbija kupila i v Solunu veliko zemljišče, kjer bode zgradila ogromna skladišča za polj-j.ske pridelke in hleve za živino. S tem se bode Srbija v največji meri emaneipirala od gospodarske 'odvisnosti Avstrije. Doslej ni mo-jgia nikamor izvažati žive živine, odkar je namreč v trgovinskem boju z Avstrijo. V prihodnje bode pa svoje pridelke in svojo živino lahko spravljala na svetovni trg in dobivala denar, naj bode to Avstriji po volji , ali ne. A to "se ni vse. V PetrogTadu je , Srbija začela akcijo, naj bi Rusija zgradila v Reniju ob Donavi velik [pristan. Iz Renija je srbski kralj .poslal svojo brzojavno zahtvalo za gostoljubnost, ki jo je užival v Petrogradu. Reni je zadnja postaja ruske železnice, in če se ta pristan zgradi, kar bode na velikansko škodo avstrijske zaveznice Rumunije, ker bodeta trpela njena dva z ogromnimi žrtvami zgrajena pristana v Brajli in v Galacu, bode imela Srbija po Donavi, na kteri je plovba svobodna, direktno .zvezo z Rusijo. t Toraj zveza z Avstrijo, zveza z Adrijo, zveza s Solunom, zveza čez Reni z Rusijo — to je cilj srbske gospodarske politike in vse kaže, da to tudi doseže vziie vsemu nasprotovanju Avstrije. S tem je pa tudi že zagotovljena popolno gospodarska neodvisnost Srbije od Avstrije- Avstrija ne bode imela nobenega orožja več *oper Srhi jo in naravno je, da bodo Wod tega tudi silno padla njena po- ft S .ji*. - ■ŽS ^AM^KU.-/.:-.-' . -• -I*' liticna veljava v Srbiji in sploh na Balkanu. Zopet enkrat je Milovanovie pokazal, da je vse drugačna glavica kakor aneksijski grof Aehrenthal. Prazgodovinska pošast. (Rev. John C. Smoley.) V 20. stoletju po Kristovem roj- j stvu živela je pošast, kakoršue svet , še ni videl. Bil je neke vrste "rhino- t eeros", ljudje so ga nazivali "trust". Na celem svetu bivala je pošast samo na enem kraju, namreč v veliki de-; želi Zjedinjenih držav. Drugod po j svetu bi bili pošast že zdavna ubili A ljudje v veliki deželi Severne A-merike delali so drugače. Pitali so,; kjer pitajo tudi druge nepotrebneže, pošast na glavni krmilni postaji v Washingtonu, tako, da je postajala od dne do dne debeleja, večja in nevarnejša. V tem mestu bilo je v službi obilo hlapcev, kterim jedina skrb je bila pitanje pošasti, ki so to tudi z gorečnostjo in veliko skrbjo delali, in vsa dežela je plačevala drago krmo, če tudi je ljudstvo od dne do dne bolj lezlo v uboštvo inVevšeino. Prigodilo se je pa, da se je nek velik lovec, ki je bil tudi Amerikanec. in ki je nestevitno takih pošastij. imenovanih "rhinoceros", pobil v pustinjah afrikanskih, vračal na dom. Junak vračal se je domu čez Rim, pa še papeža ni videl, kar je njegove ro-ijake doma tako ujezilo, da so kleli in se rotili in pri tem docela pozabili na rhinocerosa, pošast v lastni j domači deželi. Biti so morali to čudni, pozabljivi , ljudje, kterim se niti mi.sliti ni ljubilo. Po dolgem, dolgem potovanju skozi raznovrstne dežele, po kterih so ga "kadili" razni kralji in cesarji, vrnil se je ta lovec zopet na j svoj dom. Je li pa velikega rhinocerosa. nazivanega "trust", v lastni domjači zemlji pobil, nisem mogel več zvedeti. Ne verjamem tega, ker sem prepričan, da se boji rhinocerosa v lastni zemlji bolj, kakor vseh rhino-eerosov v afrikauskilii pustinjah. In ako se to do danes še ni zgodilo, po-| tem pošast — trust — še vedno 1 živi... DOPISI. Forest City, Pa. Slavno uredništvo:— Dopisi iz naše naselbine so dokaj redki, dasi smo tako blizo New Yor-ka. Zato pa naj jaz poročam rojakom in rojakinjiim širom Zjedinjenih držav, da nas je v teku enega tedna smrt dvakrat obiskala. Dne IG. t. m. umrl je rojak Ivan Nograšček po dolgi bolezni, in sicer za jetiko. Ker je bil pri dveh ali treh podpornih društvih, so mu društva napravila dostojen, lep in veličasten pogreb. Kot član društva sv. Jožefa je pripadal tudi K. S. K. J. Tako je skrbni mož skrbel za-se, kakor tudi za svojo družino. Pokojni je bil tu že več let, ter je bil doma iz župnije Borovnica na Notranjskem. Zadnjo sredo dne 20. .t. m. je pro-minula tudi rojakinja Apolonija Mi-hevee, zapustivša žalujočega soproga in jedno hčerko. Umrla je tudi za jetiko po dolgotrajni bolezni. Bila je nekaj let tu v Forest City, ter do-šla iz župnije Hotederšica na Notranjskem. N. p. v m.! , Z delom je tu še precej dobro, vendar se vidi, kakor da bi bilo vse prenapolnjeno. Novodošlim je treba seveda malo čakati za delo. Dodam naj še, da nas osrečuje zadnje čase tudi "Narodni List", ki dohaja v precejšnjem številu in menda zastonj, ker si ga nihče ni naročil in si ga menda tudi ne bode. Imamo že dosti slovenskih in boljših listov. Za pošiljanje denarja v staro domovino pa imamo že dobro in zanesljivejšo pot. Naročnik. Conemaugh, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Kakor znano, imamo sedaj v Penn-sylvaniji vsepovsodi štrajk, izimši Conemaugh -tega ne pozna. Zato slovenski premogarji nikar ne hodite v državo Pennsvlvanijo iskati si boljšega dela, kakor ga imate v drugih državah, kajti v tem burnem času ga ne bodete našli, kadar se pa delavski položaj izboljša, bodo rojaki itak sami poročali Kar se tiče društvenega življenja, naša naselbina kaj lepo napreduje. To je bilo citati že v vseh slovenskih listih in zato tega ne bodem za danes poročal. Omenim pa naj, da nas je pred kratkem obiskala gledališka slovenska družba iz Clevelanda, O. Igrali so v dvorani društva sv. Alojzija. Predstavljali so tri igre, prvi dve sta bili zelo zanimivi. Nastop vsehi igralcev bil je tako siguren in popolen, da tega nismo pričakovali. Posebno imenitno je nastopila gospodična Pavla. Njen govor o krvavi * % « Kliii- ii'iTliflilfMi'litiiMiiiffilifFi iitittWiftiin i ii nir mmm noči v Ljubljani je napravil med nami utis, ki bode ostal v naših slov. srcah trajno. Živo je slikala prizor ustreljenih slov. mučenikov v Ljubljani Gospodični želimo kar največjega vspeha, kamorkoli pride. — Enako dobro igrali so tudi drugi igralei Z eno besedo, najti ni bilo niti pičice kritike, le žal, da niso uprizorili še drugi večer kake igre.j Sedaj je odpotovala družba dalje. — Toraj rojaki, ne pozabite jih ob enaki priliki posetiti, gotovo vam ne bo žal za malo vstopnino. •Sedaj moram pa še nekaj povedati Cital sem v dnevniku Glas Naroda, da je Francesco Zotti bil svoječasno v "špehkamri". Na vse moje začudenje pa dobim, in to po pošti, neki list po imenu "Narodni List". V tem listu je tudi, in sicer na prvi strani, v prvi koloni citati nekakšno blatenje našega rojaka Frank Sakserja. j Zakaj, vsak zavedni rojak lahko ve. Ko bi ne bil "Glas Naroda" pisal, j za koliko tisoče dolarjev je Frank ! ! Zotti svoje hrvatske ovčiee prikrajšal, potem bi mogoče tudi imenovani j list ne blatil našega rojaka. Nam pa se zdi postopanje "Glasa Naroda" j na vsak način pravilno, kajti, ako bi ' mi od tega nič ne vedeli, bi se še marsikteri, mogoče tudi naših rojakov, vsedel na Zottijeve limaniee. Za-^to bi svetoval "Narodnemu Listu", (naj bo lepo miren, saj Kranjci vseeno na Zottijevo tvrdko ne bodemo nikoli poslali težko prisluženih nov-jcev. Bodi no pameten, Zotti! Saj : imamo vendar svojo pošteno sloven-tsko tvrdko za ta posel. Obstoji že lepo vrsto let, pa še do danes ne more | nikdo dokazati, da so novci izginili ;od enega ali drugega rojaka, kdor se j je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. Ce nam dokažeš, da je imenovana tvrdka opeharila kteregra za kakošno jsvoto, potem Ti dam pravo, dokler !pa ne. pa ne ho nič s Tvojim usilji-vim listom. Enaki listič nič kaj radi ne prebiramo, zakaj diši po--- Slovenci pa tega ne poznamo, zato bi j prosil, da mi nikar ne pošiljaš nadalje lista, saj ga nisem plačal, oziroma naročil. Ne vem, kdo vraga Ti je dal naslove. Nehaj fant, s tem ne bo nič! Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, Tebe "Glas Naroda" pa poživljam, udari, saj poštenje je vse na svetu. Poročevalec. Somerset, Colo. Spoštovani gospod urednik:— Le redki so dopisi iz naše premo-garske naselbine, ki šteje okoli 150 prebivalcev: Od teh je skoraj jedna tretjina slovenske narodnosti.. Nedavno dobili smo iz stare domovine pismo od necega rojaka, ki je že bival tukaj in je naročen na edini slovenski ameriški dnevnik "Glas Naroda". Dotienik nam pošilja iskrene pozdrave z zbadljivim vprašanjem, če smo v Somersetu popolnoma utihnili ali zaspali? — In danes se zopet po dolgem času oglašam na tem mestu. — Onemu rojaku onstran velike "luže" pa odgovarjamo, da smo še vedno pokonci ali na nogah. Za spanje ne maramo dosti, ker je treba vsak dan delati Da je temu resnica, naj bode omenjeno, da tudi v narodnem obziru nismo spali, kajti dne 11. t. m. ustanovili smo tudi mi novo Ciril-Metodovo podružnico pod štev. 29. — Po dolgem presledku zagnali smo tudi mi glas: "Narod sebi!" in prispevali vsak z malo svotico po 50 centov za prekoristno narodno stvar po znanem geslu: "Mal položi dar — domu na altar!" Število udov naše podružnice znaša 27 in upamo, da se s časom poveča. Odbor sestoji: Predsednik Frank Majnik; tajnik: Mihael Dekleva; blagajnik: Josip Cesnik; nadzornici: Urban Majnik, Fran Gostiša in Tomaž Zakelj. Udje: Mihael Dekleva, Fran Majnik, Josip Česnik, Josi pVodopivee, Anton Kostelec, Mrs. Josipiua Česnik, Ignacij Čeligoj, Valentin Zaje. Urban Majnik, Mrs. Marija Majnik. Anton Lenaršič, Anton Delost, Jakob Bizjak, Tomaž Žakelj, Fran Gostiša, Vinko Kavčič. Sebastijan Tušar, Anton Ivoejančič, Lovrenc Lenaršič. AL Penko, Josip Jemič, Mrs. Marija Koc-jančič, Ivan Fatur, Karol Praprot-nik. Fran Kocjančič, Josip Penko in Mat. Clerogop. Kakor že omenjeno, životarimo tukaj v premogokopu in da sedaj se še delalo vsak dan. V našej bližini je par slovenskih sosedov kmetovalcev visoko G000 do 8000 čevljev nad morsko gladino. Ti 2orski vrhovi pokriti so z večnim sengom. Kmetije našilij sosedov so »bi s- t wh / VI H it A i ; lekarnah po 25 £ [ j F. Al Ricbtcr f ^^ t sidrom. | t kosmatincev vjeli. stare pa postrelili. Nekaj od ukročenih mladičev smo prodali, par jih je pa poginilo minulo zimo. Gotovo je bil vzrok smrti, ki r nismo imeli pripravnih brlogov za njih zimsko spanje, ali smo jih pa preveč hranili Od onih medvedov ostale so nam samo še kože, da 'zremo lahko pit v edino tukajšnjo go-istilno na medvedovo kožo. Tu imamo le jedno gostilno in nad [njo dvorano s premikajočimi slikami in raznimi drugimi predstavami ob j sobotah. Tedaj nam zapojo včasih na odru tudi naši slovenski fantje kako lepo narodno pesmico. Drugače pa životarimo po navadi in kop-iljemo črno diamantno grudo iz zem-j ;je, kjer se še precej zasluži Vlak prisopiha po enkrat na dan mimo nas, da nam pripelje pošto in časopise. V teh gorskih soteskah je polno kosmatincev medvedov, goskih levov, srn. jelenov, divjih mačk, gorski! jagnet itd. — Za izgubljene lanske ukročene medvede imamo na sledu že nadomestilo ali nove. Ko naše (gorovje bolj ozeleni, pripeljale bodo :nedvelove družine svoje mladiče na i {dano. Do tedaj pa kosmatinci počivajo po brlogih. Toraj ko iste do-hiuijo, bom zopet kaj poročal o njih. Zanimiv je lov na mlade medvede. Ko se postreli stare, splezajo mladiči navadno na bližna drevesa in jih je lahko dobiti ali vjeti. Take živali se privadijo popolnoma doma in ljudi. da so krotke kakor psi i;i hodijo s človekom ter mu ližejo roko. Toliko toraj o naših kosmatincih. V obče vlada med nami sloga in prijateljstvo in tako tudi z drugimi. Vsem Ciril-Metodovim sobratom slovenski pozdrav, ostalim rojakom pa kličem: Mal položi dar — domu na j altar! Ustanovnik. Brez cilja. Vsako leto sem prišla k teti na počitnice v lep, vinoroden kraj. Iliš;i njena je stala pod gričem, na kteregs sem vsako jutro hodila na izprehod Sedala sem na parobek pod vrhom in gledala v dolino, vzbujajočo se rav-; no iz sna. Vinski griči pa. ki so jc obdajali, so se že svetili v jutranjem solncu. Tako prijetno in mehko jc bilo vse okrog in lepota se je naselja-la v mojo dušo. ki je sanjala še nežnejše in milejše sanje, nego oni lepi v jutranji rosi svetlikajoči se griči ir ! vabljive zidanice na njih. Ta sveži j opojni zrak, to raznoglasno brenča-! nje in cvrČanje, te lepe melodije pti-jčev so me tako omamile in potopilt v sanje, da sem pozabila vse in sanjala bi vedno, vedno, brez konca. Toda moj bratranec in sestrična, vesela, zdrava otroka, sta vedno prihitela na grič za menoj in sanje sc izginile. Nekaj časa sta sicer mirne stala poleg mene iti gledala v dolino toda moje sanje so se vspričo drugih ljudi takoj izgubljale in videla sem zopet zeleno dolino v megli in svitlc griče v solncu. Otroka sta se kmalu naveličala gledati in sta me začela izpraševati in mi pripovedovati. Včasih sta me tako obložila z vprašanji, Ida sem jima komaj odgovarjala. Posebno rada sta govorila o bodočnosti. Sestrična je hotela biti danes gospa, jutri učiteljica, potem pa umetnica in j drugo. Bratranec pa je trdil, da bo !doktor zdravilstva in da bo učen; • nosil bo naočnike in ubožce bo zdravil vedno zastonj. Potem sta navadno odhajala domov in jaz sem zrla za tema srečnima otrokoma, ki sta jima svetli postavici hiteli po stezi. Včasih) sta odhajala v gozd po cvetlice in jaz za njima. Tako je bilo leto za letom. Jaz sem vedno v počitnicah prihajala k teti in vsako jutro obiskovala grič. (Bratranec in sestrična pa sta posta-| jala i vedno razumnejša, resnejša. Se-istriinia je hodila z menoj vred na grič. Vsaki dan sva gledali isto do-! lino. iste griče, a vsaki dan se nama 'je zdelo lepše, vsaki dan je bilo kaj |novega, kar preje nismo zapažali. ! Vsaki dan je sijalo isto solnce, toda j svoje žarke je pošiljalo vedno drugače, vedno spretneje, vsaj nama se je zdelo tako. Megle pa so se vlačile po .dolini vedno počasi in zaspano. In slovensko katoKskd podp. društvo ||§|| sveteBarba Za ZjetJinjer.e države Severne 4mef7i-.r. SsJež: Forest City, Pa-jakorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Peoa«y>«j?fC& ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAYERL, P. O. Bos 6S5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 707, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIH. 1131 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUIilČ, Bos 537, Forest City, Pa. ■-o-- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Bos G S3. Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Bos 547, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI, starejši, II. nadzornik, Bs 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Alill Street Luzerne, Pa. ■-o-- POROTNI IN PRIZIYNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "TCVir, Kans. JOS PETEIiNEL, I. porotnik, P. O. Bos 95, WiUoek, Pa. IVAN TOKN1Č, 11. porotnik, P. U. Bos 522, Forest City, Pa. o-- Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" I jeseni, ko sem odhajala, so rumeiicli listi in grozdje je zorelo po goricah. — Bratranec pa je bival najraje sam. Postal je zamišljen in nič več nas ni izpraševal, nič več- pripovedoval. Ne-zaupeti je bil in če smo ga izpraše-vali po vzroku, je postal mračen, zlo-voijen. včasih celo surov. Govoril je z vsemi le potrebno, odgovarjal kratko in se izogibal vseh. Veselje do u<"-;-nja .ie izgubil, nič več ni mislil po-'>tati doktor, kar nam je tudi pove-•lal. Siariši so začetkoma mislili, da ! o preide, a videli so. da je vedno slabše z njim. Vse njihovo upanje, da bo njih sin doktor, je izgiuilo. 1 Pred njimi je bila podoba strtega mladeniča, ki mu sami niso znali dati ! pomoči Teta je mene prosila pomoči, tod.: nič nisem spravila iz njega. Uvidela sem, da ga le dražim s svojimi I vprašanji in da se mi vedno bolj od-tujuje. čini bolj se mu hočem bližati. I Vso svojo žalost je skrival pred najini. kolikor je bilo možno, in se delal le nevoljnega in jeznega, da smo i mislili, da nas -ne trpi. Ampak videli smo žalostni izraz v njegovem očesu in vedeli,_ila trpi sam. Čudila sem se tej nenadni izpre-!nicn:l;i: toda teta mi je povedala, da L je že prej opazila, da postaja žalosten , in se smeje le prisiljeno. Vse svoje tovariše je zapustil in sam hodil o-t 1 krog. Včasih ga je videla sedeti \ gozdu s podprto glavo po več ur. To-Jdaj bi najraje stopila tja in ga ob-Jjila, prosila ga odkritosrčnosti in za-k upanja. Spomnila se je njegovih mračnih, nezaupnih pogledov in odšla je ter se zjokala v materinski uža-ijenosti , Nekaj neznanega je prišlo v to krasno otroško dušo. polno usmilje-_ j nja in ljubezni do sveta. Spoznanje Inevrednosti. da, nevrednega sveta te t! velike, čiste ljubezni, zakaj drugačen bi moral biti svet. tak, kakoršnega si je predstavljala ta otroška, vendar [razumna duša. Tedaj jo je svet ho-! tel šiloma vzeti v svojo sredo in vab-(11 jivo se jej je smehljal. Toda spo-( znala ga je po smehu in tedaj je ponosno šla svojo pot. Ni se zmenila za to, kar je bilo | okrog nje; ne. hrepenela je po drugem. lepem, takem, kakor si je predstavljala tedaj, ko je poznala le eno pot. Ko jc spoznala, da se je varala, je zastala, prestrašena do smrti, in od tedaj je začela bolehati in bila je vedno bolna, tako bolna duša mladega človeka. Vendar si je opomogla in hitela za svojim, lepim vzglednim. To je bilo hrepenenje bolne duše, hrepenenje brez konca... Od tedaj je ostal duši znak prevare, žalost nad spoznanjem in izkušnja je porodila misel. Pustila naj bi vse te lepe misli otroške dobe in se i pustila omamiti od teira sveta. Te- I . ^ I daj bi te nedolžne, nežne misli oskrunila za vedno in že misel na to jej je bila greh. Sama bo hitela za onimi j vzvišenimi mislimi. In res, hitela je duša čisto sama dalje, toda ni se za-vedla samota. Šele tam daleč, daleč zunaj se je zavedla, da je sama. zapuščena. Vse pusto in prazno je o-koli nje in ko je pogledala nazaj, je videla tam v nerazločni daljavi one. za ktere jo mislila, da bodo hiteli z I njo. Toda vsi jo pustili in ostala je sama. Težko jej je jelo prihajati v i tej samoti, toda privadila se je je. In jezna je bila, če bi se jej hotel kdo pridružiti, zakaj izljubila je samoto. Navadila se je trpljenja, bilo jej je potrebno. Ni ostala duša v tej sa- jmoti, ampak hitela dalje, drvela ! brezumno v ^e bolj samotno samoto, odkoder ni več videla nazaj onih. svoji h nekdanjih prijateljic, namišljenih sooiis. A" svojem drvenju pa se je izmučila. da ni mi g!a dalje. Ni jej bilo prijetno počivati, zakaj nikjer ni videla svojega cilja, ni vedela, kje je iti i koliko je še do njega. Ne okrepča se v tem počitku. Vsa je olrpnila od utrujenosti in zaspala... In ko se je zbudila, se jej ni hotelo dalje. Premišljevala je počasi in si hotela narediti načrt, kako bi složno prišla do ti!jn. Tedaj pa je uvidela, da je hitela zastonj, nikamor. Nikjer ni bilo cilja, nikjer konca te mučne poti. Saj je hitela le za mislimi, nežnimi. čistimi mislimi otroške dobe. ;In kje je konec teh misli? Stresla se je nad spoznanjem, potrta in uničena je kar odreveuela. Straht jo je bilo sedaj te brezkončne samote. Toda na vrnitev ni smela misliti. Sprejeli bi jo gotovo nekteri z odprtimi rokami, toda ne bi mogla gledati veselja in 1 >e veseliti z njimi. Varali bi se te- ■ daj oni nad njo. Za druge, zaničlji-1 ve poglede pa bi se tako ne zmenila. i:i bi govorili, da se je vrnila v njih ■ i sredo, ker je najlepše pri njih. Kjer ; ni globokih, lepih misli, kjer žive vsi 1 :ja v en dan, "ni samote, ne strem-' ljenja. Kjer so prazne, puste duše. ' naj bo ona. polna prevar, spoznanj, žalosti? Ne bi prei-esla več tolike žalosti, ako bi se uničena vrnila tja. odkoder je hitela z lepii ^ vzgledi vsa ■ hrepeneča. Sramovala bi se pred se-; boj. če bi sedaj živela tako med oni-• n:i ki je ne razumejo in jo pomiluje- jo. zakaj ona je spoznala njih življe-: n ja in zastudilo se jej je. Drugega« 1 j. j ne kaže, nego ostati vedno tu. Tu bo počivala vedno in ostavi jo vsa bolest, opusti vsa hrepenenja, pozabi prevare in lepe misli Te naj ostanejo same. kakor megla naj se vlačijo po teli samotnih potih in izgube bogve kje. Duša ostane izčrpana, * prazna... 'i Bratranec ni bil več zamišljen. Učil se ni nič in blodil po več dni okrog, j Vsi smo se bali zanj; za njegovo življenje. Sestrična je stregla bolnemu, potrtemu očetu, ki je izgubil edinega sina. svoj ponos, vse veselje svoje. Mati pa je neprestano molila zanj, 1 ki ni poznal Boga, izgubil vero. molila za prej tako pobožnega, vzgled-' nega otroka. j Jaz sem mu enkrat očitala, kakšne I žalosti napravlja vsem; nisem se mogla vzdržati, kajti videla sem trpljenje nepriznane matere in varanega očeta. Tedaj je zapustil svoj dom in odšel... V daljnem kraju je nastopil službo pisarja in živel brezbrižno za svet in za-se. Obraz pa je bil izmučen, suh, izraz trd in mračen, nasledki duševnih bojev, ki so uničili njegovo življenje in življenje onih, ki so ga ljubili J. Runar. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. B., "Waukegan. 111. Pri zaslišanju pri zvezinem sodišču povejte natančno tako, kakor je bilo res, oziroma oni parnik, s kterim ste prišli, ker inače zopet ne dobite listin. Pozdrav ! Kje je moj bratranec JANEZ KLAV-, SEKT Prosim, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se mi pa sam javi. — Joseph Cebular, P. 1 O. Box 121, Vandling, Lackawanna Co-> P*. (23-27—-4) Za zaslužek. . • • n i H » (Tz rirmimstrga.) "lie, gostilziič-ar še jeden polič!" I Oče Stan je snel kosmato čepico H in jo obesil na klin. ]>otea}' si popravil dolge sive lase. kteri so mu silili v obraz, nato pa izvlekel izza pasa ■ piščal in pričal piska ti .... " Dolgo že nisem videl starca v va-■ si, ali ne brate?" je vprašal kmeto- ''Da, prav imaš, ali kadar pride, ostane dalj časa tu. Jedenkrat na leto se tudi njemu prileze obisk; mo-I goee na -vi bi nadlegujejo sirmaka." Oče Stan se ni zmenil za pogovor družili . . . Tam v kotičku za mizo jc sedel -am. pred njim je stal polič vina. na piščal pa je urral v sree segajoče žalostno ljudsko p?seu de Doina. Njegovi koščeni prsti so se tresli, ko je marljivo poprijemal luknjice na piščali. Lepi akordi so prihajali iz nje. Vso bolest srca, vso t Ligo je naznanjal s piščal jo . , . Tišina je vladala v sobi . . . Nihče se ni y:anil . . . Vsi navzoči so zrli v kot sobe . . . Pastir je dokončal svojo prsen . . . V vseh očeh so bile opaziti solze . . . Pesen je na vse napravila globok litis .. . Kar od srca pri le, gre v srce . . . • • ♦ Vi Ter je. Prijeten lila 1 odganja dn vno vročino . . . Rjovenje govedi , je viihnilo . . . Povsodi vlada n:ir . . . Iz bližnjega gozda je čuti klice čuka in sove, ter žuborenje potoka, kteri skaklja čez skale in hiti proti dolini. Izza visokih smrek se je pokazal bledi mesec in srebrno obsijal pristavo premožnega kmeta Valcu. Na mehki, beli porecej siromašno životaril najbolj v •; ubožnem d?lu Pariza. M^nda ga je samo enkrat videl. Ko se je namreč cesar po bitki pri Austelitzu na čelu svoje armade povrnil v Pariz, je i | iz pozdravljajoče množice slišal po-i j sebno oster klic 'Vive 1' empereur!' . Tesarju je ta klic pač moral posebno .tudariti na uho, kajti obrnil se j? na . tisto stran, od koder je zadonel in J t pogledal klicatelja s tisto strašno res-j nobo, ki mu je bila lastna. Dubois je ; bil prepričen, da mu je cesar s tim po ( gledom izrazil svojo dobrohotnost.1 Ko pa se je Dubois obrnil, je zagledal ; za sabo mlado lepo ženo. ki se ji je med klicanjem, mahanjem z robcem i in pozdravljanjem cesarja raztrgala ' bluza, da se je videlo gole rame in j kar je tam- okrog, a vzlie temu je bil 1 Dubois prepričan, da je cesarjev po- ; gled veljal njemu in ne tej dami. I Že zato, ker je bil malo poprej v ne-! kem zakotnem lističu objavil pesem i na cesarja. A da bi velik vojakovo-: . dja in državnik ne čital nanj zloženih j ! pesmi, to se je Duboisu zdelo Čisto ; nemogoče, naravnost bedasto in idi-: jotsko. I Dubois je bil s cesarjevo, na ta način izraženo, naklonjenostjo prav zadovoljen. kajti, kakor rečeno, imel je 'ee-arja rad. Za to je imel svoje posebne- natribe. Dasi sta cesar in Dubois hodila vedno svoja posebna pota. se je njiju življenje vendar nekako paralelno razvijalo. To paralel-jnost je Dubois sam označil. Ko je i Napoleon vodil svojo prvo vojno je 'Dubis pisal svojo prvo dramo, ko je j Napoleon dos gel prvo zmago v tej j bitki, je bila prva Duboisova drama J od prvega francoskega gledališča odklonjena kot neprimerna za uprizo- j I rit v. Ko se je Napoleon oženil se je j I oženil tudi Dubois; Napoleon se je! | poročil 7. vdovo Josipino, Dubois se i je poročil vdovo Zofijo: in Zofija je i bila Duboisu ravnotako nezvesta,! kakor Josipina Napoleonu. Razloček j i-ie bil samo ta, da se je Dubois svoje nezveste žene dosti lagje in dosti hitreje otresel, kakor Napoleon svo-! je žene. Med tem. ko je Napoleon imel voj-1 'no s Prusko, je nastala mala pavza j v Duboisovi literaturni produkciji; tako da je tu paralela med pesnikom in cesarjem nekoliko pretrgana- Dubois je hi] namreč literat. ki je rano- ' j go posedal po kavarnah in gostilnah, I j ki je rad mnogo govoril in ki je rad j mnogo kritiziral. A misli ni imel. j To je sicer kaj navadnega. V vseh časih je bilo dovolj literatov, ki niso in^li nobenih misli pa so vendar postali slavni. Dubois je silno malo pro-duciral in kar je spisal, to devljejo literarni zgodovinarji v nič. A Du-jbois je bil prepričan, da je ženi. j Na srečo je imel Dubois teto, ki j je služila kot hišna pri Napoleonovi sestri, lepi kneginji Pavlini Borghe-se, ta teta je Duboisu mnogo pripove-jdovala o telesnih krasotah kneginje j Pavline in Dubois je zložil na te j krasote, ki jih ni nikdar videl dolgo I himno. Duboisova teta in hišna pri kne-■ginji Pavlini je sicer iz vsega srca zaničevala literaturo, že ker njen li- i terarieno delavni nečak Dubois ni ' imel nikdar nič denarja in je vredno i 'njo nadlegoval za podporo, a zaveda- 1 la se je, kar ji je bil Dubois tisočkrat povedal, da je treba literate podpirati. Kot praktična žena si je mislila, da bi bilo najbolje, če bi to svo- ! jo dolžnost prenesla na kneginjo Pavlino in je tudi svoj naert iz- i vedla. i Dubois je moral osem dni presedeti med lakaji v predsobi kneginje Pavline, predno je njegova teta do- i bila priliko pokazati Pavlini nanjo zloženo pesem. Pavlina je pesem i raztreseno preČitala. Hvalisanje svo- 1 je lepote vsaki ženski ugaja, ne le če je grda, nego tudi ee je res lepaj na- i ■ j''.- ■ ■ : ■.-.'.■ i-i '---J, ::f • ;.'-"> * "'J ...i-v-. ravno je torej, da je Pavlina dala pesnika poklicati pred sebe. Dubois je bil značaj. Vljudno, a odločno je Pavlini povedal svoje j mnejne o cesarju, hvalil, kar se mu j je zdelo hvalevrednega, a tudi gra- j j al, kar se mu je zdelo graje vredno. Govoril je dolgo . . . To se pravi: Dubois je imel ta namen. Ko pa je stopil v sobo mu je padel klobuk iz rok. Nekaj časa ni vedel ali naj se prej prikloni kneginji ali naj prej pobere svoj klobuk. Kot inteligent je oboje združil: poklonil se je in z rokama lovil svoj klobuk. Pavlina se je smejala na ves glas. Kako komičen je bil ta prizor ! Ko je pesnik dvignil glavo je zapazila Pavlina, da ima modre oči. Dubois j? bil človek, brez denarja in brez talenta, a imel je modre oči. Te oči so lepo Pavlino spomnile \ na njenega prvega ljubimca, na žur-nalista Frerona. edinega moškega, j ki ga je v svojem na ljubezenskih doživljajih bogatem življenju res rada imela, iu zaradi teh modrih oči je hotela Duboisu pomagati. Spisala mu je toplo priporočilo na ministra Foucheja, in vesela j? bila, da je to mogla storiti, saj je imel Dubois take oči kakor nepozab-ljeni Freron. Dubois je pač vzel priporočilo in je bil seveda odločen, da je pošteno izkoristi, a Pavlino je zapustil z jezo in s sovraštvom v srcu — ker ni pohvalila njegove, naaijo zložene pesmi! Da, ošaben in domišljav je bil ta Dubois, tako, kakor so samo prazno-giavei. Pri kneginji Pavlini je še nastopil kot prošnik, pri ministru Fouch ?jn pa kakor gospod, ki je prišel na obisk. Kar pojliriti ni mogel, i da ga niso pustili kar pred ministra, : nego samo vzeli priporočilo kneginje Pavline in ga odslovili z zagoto-' vilom, da bo že dobil odgovor. Dubois seveda ni slutil koliko priporočilnih pisem je bilo vsak dan 1 j oddanih pri ministru. Toliko jih jej i bilo, da so jih uradniki metali v ve-i liko košaro ki to košaro potem vsak i večer postavili ministru na mizo. Fouclie je vsak večer ta pisma pre- i j geldoval. Če mu je bila znana pisa- , jva ali pečat, jih je tudi prečital, si- j jeer jih je pa navadno hladnokrvno i ,'pometal v koš. Pismo s pečatom kneginje Pavline 'Borghese je seveda prečital. Pav-■ lina je bita edina iz vsega Napoleo- ! i novega mnogoštevilnega sorodstva, ' ki ministra Foueheja do tega dne i še ni nikoli ničesar prosila. In ker. je Fouclie v tistem času že izdajal ; Napoleona ter z Angleži spletkaril proti njemu, je imel vzroke, se ee-1 sarju in njegovi sestri "Pavlini kazati posebno udanega. Varal je cesarja, a hotel je, naj bi cesar tega ne ; zapazil. Cesar je sicer vedel, da ga i Fouebe vara, a pokazal tega ni. Bil je tedaj na vrhuncu svoje moči in izdajstva njegovega ministra so mu delala takrat še zabavo. Od vsega tega je rmel Dubois ko-{l ist. Fouche je vedel, da ima Napo- I j leon svojo sestro jako rad. vedel je. ' ! da se prikupi cesarju, če izkaže nje-jgovi sestri zaprošeno uslugo in je pol tem ravnal. Dubois je mislil, da ga; | zadene- kap, ko so se štrije žandarji ' ina konjih z lepim vozom ustavili pred podrtijo, v kateri je imel svoje \ ubožno stanovanje. In iz voza je sto- i pil mogočni policijski minister in je ' pred- -hišo kruh prodajajočo branje v- ! ko vprašal po pesniku Duboisu. Ta-1 ko se je Dubois vstrašil, da je mini- j ster, vstopivši v pesnikovo sobo, šele , po dolgem oziranju zapazil dvoje S nog, ki sta moleli izpod postelje, pod ! j katero se je bil Dubois skril. •Naposled je Dubois na ministro- J vo prigovarjanje, zlezel izpod poste- i Ije. Zaupal mu pa še ni in le nerad ; se je udal njegovemu povabilu, naj i se pelje ž njim in naj ž njim dejeu^ j nira. Med vožnjo je prišel Dubois po- j časi k sebi. Ker je imel sam o sebi kolosalno dobro mnenje, se mu je kmalu zdelo čisto naravno, da se pelje z ministrom' na zajutrk. Napo-sled — tak minister ni nič drugega kot služabnik, pesnik pa je v kraljestvu lepih umetnosti vladar. Če je cesar Karel V. slikarju Tieianu dvignil čopič, ki mu je bil padel na tla. zakaj bi navaden minister pesnika Duboisa ne povabil na zajutrk. Ta zajutrk je bil prav dober in izdaten in Dubois, ki najbrž že dlje časa nič poštenega ni vžival, je marljivo jedel in pil. In več ko je jedel in pil, bolj je rasla njegova samozavest. Naposled, pri desertu, je minister ] Fouebe odložil brisalko in vprašal: 1 "Torej moj ljubi Dubois, kaj bi : pa vi pravzaprav radi postali!" ! "Alia" si je mislil Dubois, "zdaj 1 se začne" in previdno izjavil: "Kar 1 ekselesnca zaukažete." ' "Lahko vas bi imenoval za višjega inšpektorja cesarske policije na ' otoku Elba" je dejal minister. i Dubois se je ponosno naslonil na 1 ramo svojega fotelja in tako neka- i ko od zgoraj dol dejal: ; "Ekselenca, angleški pesnik Jo- • sip Adison je za eno pesem na vojvo- ^ do Marlboro ngba postal minister ..." V drugih razmerah bi bil Fouche ! pri tej izjavi domišljavega tepea | najbrž ven vrgel, a hotel se je pri-; kupiti lepi Pavlini in — dva dni pozneje je bil izpod postelje poteguje- j ni poet imenovan za višjega inspek- ! torja cesarske poli-cije na Elbi. Nastopil je takoj svojo službo. , Na Elbi ga je prav prijetno iznena-dilo, da so ga vsi njemu podrejeni policijski organi poznali kot pesnika : in da so ga kot pesnika častili tudi vsi tisti prebivalci, ki so imeli kaj ; rrspekta pred policijo. Sicer je bil Dubois neveden kot noč, ali svoje službene dolžnosti se je hitro nava-. dil opravljati in kmalu je znal iz-vrslno podpisovati celo akte, ki jih ni prečital. Od tega časa je bil cesarju po- ■ , sebno naklonjen. Odkritosrčno je pri- znaval cesarjeve zmožnosti in ga , j zlasti povzdigoval kot podpornika in i zaščitnika literarnih talentov. Ni mu . i sicer ugajalo, da cesar že ne neha z : i vojskovanji, a izrekel je upanje, da j se bo že v kratkem umiril. >' Nekega dne pa se je zgodilo, da >' gospoda Duboisa, višjega inspektor-- ja cesarske policije, naenkrat noben . i pes ni več povohal. Dubois je bil od-. stavljen. Ker si je pa bil v teh me-L;seeih' "prihranil" nekaj stotisoč . frankov, je svojo službo še dosti lali-i kega srca zapustil. Užaljn je bil sa-> ;mo, da je cesar pesnika Duboisa kar I tako odslovil, i j Cesar o tem še vedel ni. Fouche . je odslovil Duboisa iz prepričanja. .Ida je vsak policijski uradnik, ki slu-1 j žuje tri mesece, storil že toliko ne-. korektnosti, da se ga lahko iz službe (j spodi. , ! Cesar Napoleon je bil od tedaj . I pri Duboisu v nexilosti. Odstavljeni . : policijski inšpektor je vzbudil svojo | drema jočo muzo in zložil zopet pe-. sem "o hidri", to je o eesarja Napoleona nehvaležnosti napram pesniku »! Duboisu. Ker te pe«mi noben list ni . hotel izdati, je Dubois zbral svoje poezije in res se mu je posrečilo, dobiti zanje založnika. Prodanih je bi-. ; lo sedem, beri sedem izvodov teh poe-. zij: dva izvoda je kupila Duboisova leta. hišna pri kneginji Pavlini, i : Ker je bil Dubois v treh mese-' cih službovanja na Elbi prihranil več .i stotisoč frankov, je seveda lahko . zbral okrog sebe družbo literatov in i umetnikov, ki so ga častili in mu ! kadili ter poslušali njegove dokaze, , I da tečejo pota cesarjevega in njegev ■ vega življenja paralelno. i Kakor je bil Napoleon na višku svoje karijere tedaj pred vojno z I Riusijo, tako je bil takrat tudi Dubois na višku svoje karijere. Kakor je bil Dubois odstavljen, tako je bil , tudi cesar odstavljen. ; Napoleon je moral v prognanstvo na Elbo. Ko je to zaznal Dubois je vzkliknil: "On torej tuli." Nič več ni re-!krl, a kaj je vse povedal s temi be-j sedami! i Ko je Napoleon skrivaj zapustil Elbo, da bi se zopet polastil cesarske krone, je to Dubois odločno ob-j sodil. Kakor je bil Dubois sam1 s tem j zadovoljen, kar si je bil "prihranil" na Elbi. tako je sodil, da bi moral j biti tudi cesar zadovoljen s tem kar : mu je ostalo. A ko je bil cesar v j bitki pri "Waterloo-u poražen, je pri i Duboisu izgubil ves kredit, toliko, da • v ' mu ni se odrekel talenta za vojskovodjo in vladarja. Malo dni predno so cesarja aretirali, ga je Dubois še enkrat videl. ! V malmaisonskem parku je hodil | Napoleon gor in dol, zatopljen v mi-I sli, pred železno ograjo pa se je gnet-Jla velika zijalasta množica. A to pot ,ni nihče klical "Vive 1' empereur", tudi ne Dubois. Stal je spredi te ! množic? in gledal cesarja. Naenkrat I se je Napoleon ustavil pred ograjo in ; njegob pogled je s strašno resnobo | preletel množico. Tedaj se je Dubois čutil poklicanega stopiti iz množice, stopil je prav blizu ograje in pozdravil, morda ker se je kot pesnik čutil poklicanega- reprezentirati množico,' morda iz usmiljenja, morda tudi iz! strahopetnosti, ker ga je cesar tako strašno resno gledal. Izkratka, pozdravil je, vljudno, da jako spoštljivo. A cesar ga ^je samo gledal trdo in zaničljivo in mm potem pokazal hr-brt ter odšel. Dubois je bil razžaljen, Dubois je bi pripravljen marsikaj prenesti, ali takega preziranja ne. A maščeval se je na plemeniti način. Cesar je njega ignoriral; dobro; odslej je on cesarja ignoriral. Ko je bil cesar "na otoku sv. Helena in so ga drugi ljudje primerjali priklenjenemu orlu, je Dubois zložil pesem v kateri je cesarja j primerjal mmšici. A Dubois se je čutil toliko vzvišenega nad Napoleonom, da njegovega imena v tem umotvoru še omenil ni. Napoleon je sameval na otoku Sv. Heleni, se igral z otroci angleškega admirala in pisal svoje spomine; Dubois pa je živel v Parizu, in ker ni nič pisal in je bilo pozabljeno, kako je prišel na površje, je postalo njegovo ime čedalje slavne je in imel je po svojih prijateljih t^Uv na politi- ■ ko, na literaturo in na umetnost. Imel je lepo starost in v tej starosti je pot njegovega življenja t kla v vse drugi smeri kakor Napoleonova. Ko je ipitI, je imeniten politik . govoril na njegovem grobu, različni . i slavni pesniki so zložii nanj pesmi .1 in med različnimi starimi babami, ki so mu izkazale zadnjo čast, je bilo , tudi več akademikov. Francija je po . njem žalovala. Svoje premoženje je i zapustil za ustanovo, iz katere dobi-t vajo še danes lepe podpore pesniki j i brez talenta. j Pokopan je bil Dubois tisti dan, [ ko so Napoleonovo truplo pripeljali . na Francosko. Taka je bila karijera "pesnika" . Duboisa: napravil jo je, ker je imel i modre oči, ker je bila lepa Pavlina Borghese necimerna in zaljubljena, .iker je bil minister Fouehe prekanjen .: luRtlp in ker je bila na Elbi prilika t! ukrasti 300.000 frankov. i - i KRETANJE PARNIKOV. 5 LAURA i odpluje 27. aprila v Trst. MAJESTIC i odpluje 27. aprila, v Southampton. LA BRETAGNE I odpluje 28. aprila v Havre. CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg. ? ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen. COLUMBIA r odpluje 30. aprila v Glasgow. ST. PAUL i odpluje 30. aprila v Southampton. KROONLAND odpluje 30. aprila v Antwerpen. CEDRIC i i odpluje 30. aprila v Liverpool. j AMERIKA i odpluje 30. aprila v Hamburg, i POTSDAM 5 odpluje 3. maja v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. maja v Bremen, i PRESIDENT GRANT i j odpluje 4. maja v Hamburg. ? OCEANIA - j odpluje 4, maja v Trst. - j ADRIATIC odpluje 4. aja v Southampton. * LA LORRAINE odpluje 5. maja v Havre. - j GEORGE WASHINGTON ? odpluje 5. maja v Hamburg. j PHILADELPHIA i odpluje 7. maja v Southampton, i j FINLAND . i odpluje 7. maja v Antwerpen. KAISER WILHELM H. odpluje 10. maja v Bremen, i NIEUW AMSTERDAM ^ i odpluje 10. maja v Rotterdam. - j TEUTONIC r odpluje 11. maja v Southampton. II LA SAVOIE odpluje dne 12. maja. > j BREMEN J i odpluje dne 12. maja. BALTIC ' | odpluje dne 14. maja. VADERLAND odpluje dne 14. maja. 1 ST. LOUIS odpluje dne 14. maja. -1 _ POZOR, ROJAKI 1 I Kadar vam poteCe savarovalnina . na vaSej hiši ali posestvu, obrnite se . na Franka Oonie, edinega alovenske- ■ ; ga zanesljivega zavarovalnega agenta L j v Chisholmu, Minn., in okoliei. Zft-.! stopam najboljSe zavarovalne druibe j v Zjedinjenih državah. Poftiljam t»-di denar ▼ staro domovin« varno in ' zanesljivo po Frank Sakserju in is-[ delujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Oonie, urad nad Bartolovo prodajalno, , _Chiaholm, Minn. Samo centov velja vsak zvezek potnega roman* V PADIŠAHOVEJ SENCI. ■ ■ O ' V BALKANSKIH SOTESKAH. Dosedajni 4 zrszki skupaj stanejo le EN 1DLAR. Ta krasni roman bode obsegal šest knjig in stanejo vse skupaj samo $ 1.50 s pošto vre.d. V zalogi imamo i« 3 zvezke . "VINNETOU" Rdeči Gentleman Vsi trije zvezki veljajo 75# s poštnino vred. Kdor misli naročiti te sanindve in izvanredno cenene knjige, naj piše takoj, dokler se še vse dobi. . Upravntttvo " (Has Karoda'» ■ _ Aistr. Slovenska g||| Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno ^^^ 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kans. 74 * W-- ■» GLAVNI ODBOR: ^ | JOHN BEDENE, I. glavni predsednik. „ y MARTIN OBRZAX, n. glavni predsednik. t " . LEO HROMEK, glavni tajnik. f jp ] BLASIUS MOREJ, glavni blagajnik. ~ , , ALOIS SLAPSCHAK, glarni zapisnikar. j ' . NADZORNI ODBOR. * /' : ' PONOR AC JURSCHE, Mineral, Kans. FRANK AUGUSTIN, Mineral, Kans. j i £ FRANK STARCHIOH, Frontenac, Kami. $ GOSPODARSKI ODBOR. ' i FRANK MAUSER, Frontenac, Kans. ~ . f ! PETER WIRXSBERGER, Pittsburg, Kans. - " ' » CHARLES STARINA, Mulbeny, Kans. POROTNI ODBOR. » ' - .. - J JOSEF gVATTO, Carney, Iowa. 4 FRANK PREMIv, Cherokee Kans. V4 — —-.-j FRANK SETINA, Yale, Kans. I " r RAČUNOVODJE KRAJEVNIH DDRUŠTEV. 1 Frank Boldin, Frontenac, Kans. — 2. Frank Schweiger, Chieopee, Kans — 3. John Crepinšek, R.R.No. 8. Pittsburg, Kans. — 4. Frank Pre-logar. East Mineral, No. 30, Kans. — 5. Karl Karlinger, Cherokee, No. 95, Kans. — 6. Louis Korb, R. R. No. 8. Pittsburg, Kans. — 7. John Kirin, R. R. No. 8, Pittsburg, Kans — 8. John Bobnar, Fleming, R. R. No. 2, i Post Cherokee, Kans. — 9. F. Tančic, R. R. 1, Pittsburg, Kans, — j 10. John Eržen, Bes 47, Jenny Lind, Ark. — 11. John Cherne, Box 97, R. j R. No. 2, Mulberry, Kans. — 12. John C-hesnik, Box 85, Cherokee, Kans. I — 13. Jerny Ursič, Hughes, Okla. — 14. Leo Bregar, Box 254, Maynard, ! Ohio. — 15. Vie Soss, 416 North Chestnut Sir., Pittsburg, Pa. — 16. Frank I Wegel, Box 143, R. R. No. 4, Girard, Kaus.. — 17. Vincenc Merzel, Box ! 7S, Carney, Iowa. Compagiiie Generate Transaiianiiime. | [Francoska parobrodna družba.) ■ HhmH&HS1 - . i HHHIflH^H^^I* .< k 1 ' 1 i j Direktna črta do Havre, Pariza, Švice. Inomosta i& Ljnfcijane- Poštrt- parniič so-. i !'f a Provence" na dva vijaka..................34,200 ton, no.ooo konjskih moO , ' La Savo ie" - " ..................12,000 " 26 0«K) : *'La Lorraine" * «« .............. 12 CO") " 000 ** , "U Touixi»e" «• " « ----". *.* "." . iO.C*!0 " 12 000 i "P ...................................... ««9 000 . La Oascogne"............................... 8.000 14 9.000 " «• Glavna agencija: JQ STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrouxh Buildio«. 0 Parniki odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtki J, eri dopolutme k pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St. N. Y.: > LA BRETAGNE 28. aprila, 1910. *LA PROVENCE 19. maja 1910. ! *LA LORRAINE 5. maja 1910.*LA TOURAINE 28. maja 1910. i *LA SAVOIE 12.maja 1910. *LA LORRAINE 2. junija 1010. POSEBNA PLOVTTBA. V BAVm»i ;Lepi parnik "CHICAGO" odpluje dne 2. majniV* ob 3. uri popoludn«. i Lepi parnik "LA GASCOGNE" odpl uje dne 14. maja ob 3. uri popoludne. Parniki z zvezdo zazoamoviai imajo po dra vijaka. f — ........... ■ ■ t ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Di NAJCENEJŠI DNEVNIKI RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A t KROONLAND 18,69^ ton ton j FINLAND JWi^^^^HWfeiVADERLAND 12,183 ton - .uB------IL«i 12,018 ton Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji is malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR LINE. Wo. j» Bro*dw.y, 130« 'T' Str««t. N. W.. 205 MeOtnol new york Washington, d. c. Winnipeg, man • ; 84 State Street, 2» St. Charle. Street, 319 Gearr StrMt, BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 70S 2nd At.n 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MNK. 1319 WlJacit Street, 900 Locn.t Street, 31 Hewitel Street. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS, MO. MONTREAL, QUE. Dan na deželi. —o— Cuwln«. in tesna bojatzen se vselej po :! lasti človeka, tkailar se bliža po »dalj-J »Hm času k raj eni. na katerega ga ve-| žejo na jfc rasnejli spomini njegovega j življenja . . . Vlak ho/i hitro, ali človek sra ven- j' 1 „„ 1 'l ' ^ ..... y I) ciar prehiti z mislimi in e«*csom; zna-' ne C'st-*, znana drevesa lete mimo;!' tnmtam stoji na polju, na cesti znan 1 človek, spozna nas in nas zaupno j>o- .1 zdravlja — vlak hiti. drvi po različnih tirih, spuščena para zasika in i1 se vz liga okoli oken — na donračem|1 kolodvoru srao ... [' Izstopimo. Na peronu gruča znanih ' | - II i "Klanjam se. gosp. svetnik!" pozdravljam di b:*Ierra mestnega svetni-,1 ka, ki si otira potno čelo z modrim f robcem. "Čakate?" j! "Ah, klanjam se, čakam brata, ali kakor vidim, ni prišel; kakšna vroči- 1 na jej človek leti z polja kakor bla-p zen — a zastonj — no, in kako se 1 imate vit Kaj »Marte? Kaj dela Prn- ' 1 ga? Brat mi je pisal včeraj, da pri- 2 de, a ni prišel", odpira mi gosp^lj" svetnik svojo direo, "pojdite, greva i" j - !i skopaj, jaz grom. na polje. Odi deva. Gospod svetnik si nrpre- j ' neboma pihlja s pahljačo. "Tu-le sem čital. kar ste pisali vi'' feuilletonu", začenja novi ]>ogovor. i "vesk\ ugajalo mi je, vsa čast, ali N konrie je bil slab, vi ne poveste, alij^ sta se vzela ta dva ali ne, to človek j1 hoče vedeti. Ko bi vam mogel sveto-j1 vati. bi vam rekel: Pustite tu umreti. |v L A veste, kako lepo smrt. Tako-le, da J bi se vlegla oba po noči v tunel čez t1] tir. Pride vlak, znv-vka ju — to bi j( bilo ndkaj. Ali jaz bi vam dal misel. ~ "Prosim, gospod svetnik," pravim. 1 "Poznate tega Havranka s Kostel-ca tecra stareira goljufa? Nekako trideset l"t je od teza ... "in crospod s svetnik pripoveduje, kako je ta go- liuf, Havranck s Kostelen, hodil sem ^ t k nam' v mesto za ndkim dekletom. kako jc gospod svetnik, tedaj mlade- " nič poln podjetnosti, zbobnal skupaj !r tovariše, kako so llaviairka napadli 5 ' k in preteph ... m gospod svetnik s~ smeje, da se razletm po celem trgu 1 — "no, to je vendar burka, ne? Ali napišit * to tako, kakor sem vam jaz <] to povedal", konča. r "Napišem, goppcd svetnik, napi- 11 Sem." pritrjujem, "to bode burka", ' in se silim k smehu. * 'Tako, top-ej jaz pojdem na. "to stran", kaže gospod svetnik, na de- 1 eno. "Tu jaz tu", se obračam na levo. * "Zbogom!" s "Klanjam se!" v r To dobro ljudstvo na deželi. O, tu ; r more profitirati pisatelj jako mnogo. Proti meni gre mlada dama v sivi ^ obleki, belem slamniku z doli upog- ^ njenimi krajci. V roki košek. Gospodična Ana !Castilka posniSke umetno- r' l n sti, črnih očij in vojaške uniforme! j T- '1 Klanjam se go>pr Hlična! Ivam ? " i ^ "Ah, vi ste tukaj? Ste prišli se-, daj? Grim po meso. spremite me." ! Obrnem1 se takoj in grem z njo. P "Napravili ste mi veliko radost, i s brala sem knjigo vaših pesmic." "Imam usmiljenje z vami, gospo- ' dična!" *1 Ugajale so mi vse, zlasti one o-> tožne. Morali bi bili dati tje tivli one j verze, ki ste mi jih napisali pred pe- : timi leti v spominsko knjigo." je pra- j vila gospodično Ana, in njene mo- i dre oči so zrle name očitajoč?. !. "Ni pustila tega ureditev knjige".!'! se izgovarjam. (Bog ve. odkod somi r prel petimi leti one verze prepisal.) "Vi pišete tam o nekaterih svojih ljubicah, morali bi dati vse tje. Glejte, Roziko, Karlo, Faniko — " 5 "Dosti, gospodična, dosti. Obozu- ( jem vaš spomin. Pozabil sem žr." ''To mora biti prijetno, če čita ka- ^ ko 'lekle v knikri verze, ki so pisani nanjo. A o meni niste pisali ničesar, i Sieer, kako morem to zahtevati — i- | meli ste krasnejše predmete," -menit1 gospodična Ana očitajoče. "Gospodična, za vašo krasoto bi bila ena pese,mi premalo, napišem jih eelo knjigo, prisegam1!" "Ah, pojdite!" zardi gospodična Ana. * "Na mojo čast," zatrjujem. "Nekaj druzega mi naredite. Glejte, prišla je moja sestrična. Bode vam gotovo dopadala. Ima zelo krasne oči 1 in čita rada pesmi. Nad vašimi pesmi- 1 mi je jokala. Obljubila sem. ji, da vas ji predstavim — in napišite ji nekaj * v spominsko knjigo, (kaj ne? Pa nekaj ottožnega, ona ljubi žalostne pe-s.tri," pravi gospodična Ana proseče. "Pri mesarju smo. Upam, da vas vidimo popoludne." w "Velika čast mi bode." "Torej na svidenje!" "Klanjam se. gospodična!" Koprneč, pomenljiv pogled modrih j oči in gospoiščna Ana je zginila v prodajalno. Dobra duša meni, da bi moral češki narod za štiriinčestvl-eset ; krajcarjev iz moje knjige zvedeti vse, j kar sem pisal tedaj v kako spominsko : knjigo, »oral zvodeti tudi o Roziki, Karli in Fantki . . . dobra duša, ta Ana. in roJoljcbna. Želela bi čeSkemn naroda kpib sfvari . . * . ,-----. ------------------ . . .. . ,,.. .. Korakam proti domu. Grem- ,po tr-sru. kjer čitam takordkoč iz vsakega kamna kaik spomin iz svoje preteklosti. Davni pojavi, minuli govori, porabljeni čuti mi prihajajo na pamet. ! Človeku je tako el^gix-no. "Aaaa. klanjam se, kakor bi vas i klicali!" zgrabi nekdo mojo roko in jo stresa. Mladi navdušeni učitelj, duša vseh plesov, koncertov, izletov in bogve še česa. "Kakor da bi vas klicali, ravno da- j nes smo vam lioteli pisati," govori hitro in z nekakim zaupljivim, tonom, ! mewda navada iz šolske sobe, razven j tega je to edini človek v mestu, ki iz- j govarja pri krajšanju infinitiva ve- ' dno jasno po moravskem načinu "t" ! (tj), "morem vam tedaj vs? povedati, ust o, dovolite mi. Hočemo sedaj napraviti narodno slavnost v pro- i s j Kili našega ubogega mesta. Veste, i- j mamo tu toliko revežev, kanalizacija je bedna, božično drevo za šolsko mla- j dino in druge in druse stvari. Nočem vas zadrževati s podrobnim našteva- ! njem. K ti narodni slavnosti namera- ! varno izdati spominski list — in tu se j zanašamo v prvi vrsti na vas, častiti irospod. Upamo na prispevek z vašega priznanerjra peresa: blagovolite nam dati nekaj vzbujajočega, rodoljubnega. Imam sam krasno tr.i^el, katera bi hila izpeljana po vašem o-kusn. resnično bisr-r med rodoljubnimi pesmimi, Napis bi se glasil: Vstajenje. Grmenje kanonov in pušek na Beli gori je pogrebno zvonenje, naš narod živ položen v grob —" in dobri mož mi opisuje dalje, kako se osvesti v grobu, odrine kamen in vstane kakor Kristus po tridnevnem smrtnem spanju, e len dan da pomeni sto let, da plapola belo-rdeči prapor v n jezovi roki — in konča: "Dobra snov, ne?" "Resnično obljubljam." Pokloni, tresenje rok, in duh ple-sov, koncertov, izletov, narodnih slavnosti v prospeh vsega uboštva, bedne kanalizacije in božičnega drevesa odleti. prepričan, da mi je dal kos mra-morja, iz katerega iz/tešem s priznano roko cfkrasdk celi ti narodni slavnosti in steber za hram svoje slave. Čakati je človeška usoda — čakajte, človek . . . Vorlov deddk! Stari dobri krr.et z očmi, modrimi kakor plaviea in zamazano gipsovko. Ne zanima se za nič drugega, kakor za politiko. En časopis kupuje sam, dva si vrhu tega vsak dan izposodi. "Dober dan, dedek," podajem mu roko. "Bog daj, mladi gospod. Iz Prage? N*a nekoliko dni k mamici? Oni dan -eni govoril z njo in sem ji dejal, da more im.eti nad vami veselje. In to je resnica. Kaj je novega v Pranji? Vi pišete v časopise in se poznaite s temi gospodi — kaj se tam tako govori? Poči letos? Pojdemo mi na Rusa ali Rus n a nas? Tega se* ne more več prenesli, nobene dobre letine in vedno novi davki in zopet davki — a vse pogoltne armada! Oh ta Bismark, Bismark! Pa podžiga vse to, da bi sam imel korist. On je zli duh eele Evrope. In kaj se govori o tem mladem neir.iskem cesarju? Kaj se govori o sestanku z ruskim poltentatom ? Kaj 0 Franciji? Tam tudi nekaj poka . . . Jaz mislim, da nastane velika vojska v kateri se zmelje cela Evropa, ne? Kaj mislite?" "Meni se mudi, dedek, nimam1 časa, grem s kolodvora, saj se še pogovoriva ..." Dobri, priprosti starček. Meni, da je človek dovršeni diplomat, če piš^ v časopis . . . No, ali vsaj ne želi, da bi mu pisal v spo,rrHnsko knjigo, neče rodoljubnih pesni j, ne pogreša ničesar v moji knjigi, zato ga imam rad . . Zavijem- v ulico ik domu. Na oglu zidajo hišo. Zidarji imajo danes "slavlje". Gori na ogel postavljajo šopek z rožmarina in pisanih cvetic. Gledam. V tem pristopi k meni mojster. "Mladi gospod, odpustite, ali nebo vas je poslalo sem. Ravno kako bi j nam hotelo poma^ti v zadregi." "Kaj želite?" "Tje gori .rrtoramo obesiti še tablo z kakimi verzi — a ne vemo, kaj bi napisali. Vi se zastopite na verze, saj tako pravi vsakdo, naredite nam kaj, prosim vas. Poruozite nam iz stiske." < Naslonil sem se na zid, potegnil iz žepa kos papirja in svinčnik in napisal po dani .mi inteneiji narodne verze k proslavi stavitelja, in lastnika hiše: Hiša je dovršena Slavnostno okinčana, Crčku ki je- stavil jo "R" 1! "m O In gospodu Košiku Njenemu posestniku, Vsi želimo hiš še pet Nas pa naj povabi v klet. Zidar je gledal vame v svetem za- 1 maknenju . . . Velikanka radost, silno zahvaljen-I je. odkritosrčno stiskanje roke, in sel sem dalje ... z resismacijo in .mislijo, da človek svoji usodi ne uide. "Gospod! Klanjam se! Hej!" za-slišim naglo *& levi. zrem se. Gospod ftižek, krojaSki mojster, stoji na vratih svoje trgovine in mi miga iivahno. i. - .Siaili^r..........lis Grem k njetmu. j "Dober dan mojster, kaj je?" 2 "Že davno sem želel govoriti z va- .1 I mi," in skrivnostno mahajoč prkaju- je mojster svoj glas, "imana nekaj a j za vas.' * s "A", se črtdim, "vi? Hlače nove : mode, suknjo?" "To ne, nekaj druzega. Lahko za- t služite s tem denar. Čital sem v časo- I j pisu vašo historijo o nekem lopovu t in taljoj mi je prišlo na misel. Ti veš Ij j tudi o enem, povej mu in to napiše-" :l "Oh. mojster", sežem mu v besedo. j< ;"budobnežev je na svetu zelo veliko. 1 Veste, kaj pravi Hamlet ? Ni človeka s na Danskem, ki bi bil kaj vreden." s "Kaj na Danskem," in dobri moj- t 1 st er se je že pripravljal k govoru, ta- ■ r ko. da sem videl, da zopet ne uidem jr j svoji usodi, "(tu, tu v mestu, v tej t ulici! Le napišite! Stari Kolauda". 1 i in še bolj je pritajil glas in ini pripo- r , vedoval o starem Kolandi, ki ba.je - krade, trpinči žrnio in otroke, skopari \ in katerega mora baje vrag vzeti ži- ! \'eora ... !< Bil sem srečen, ko sem ušel tdku v bese lij mojstra Čižika, ki mi je hotel t na vsak način pripomoči k d. narju . . 1 'Prišel sem domov. Mati je sedela v pri .rrizi in brala. Pozdravila me je j prisrčno. v "Že sem mislila, da ne prideš. Vlak V je prišel že pred dvoma urama." 1 "Zamudil sem se med potjo. A kaj v čitatc, mamica?" [d 'Podala mi je knjigo. Marlititovo: k ' * Drugo soprogo.'' 1 11 Vidiš, dečko," meni mati, "ti pi- c seš različne stvari, ali želela bi. da bi I ti kaj tac-ga napisal. To je povest! . . f Ali "Zlatolasko"; to sem prečitala. r Želela bi to, dete ..." 7 Ta moja marr.ica! Ničesar druzega s ji ni manjkalo k popolni sreči, kakor ! t samo, da bi bilo njeno dete autor ro- a mana "Druga soproga" in "Zlato- / laske!" ~ 2 Iz spominov na Benetke. [ Ne biti v Benetkah — to je danes ' resnično sramotno; a o Bentkah še r i kaj danes jnsati, to i»a je naravnost ' neokusnost Toda oni, ki je bil tam, pojmi, da c človek mora zagrešiti to neokusno«. 1 Pogled na mrtvo truplo mo,-a nare za hip silno delovati; a kadar vidiš u:id- ; ranje in celo tako umiranje, kako uga ' snje Venocija, nekdanja oiioia kraljica Adrije, tedaj si boš do smrti pri- ; čakoval nazaj one tragične utise in ; melanholične spomine. Ako pa si li- i terat, tedaj boš pisal. Tisoče jih je 1 že pisalo pred nami, in tisoči bodo ! še pisali za nami, dokler se valovi t zelenih voda ne zgrnejo nad to tako tožno, tako krasno in tako strašno 1 pričo morja, ki se je imenovala Ve- " iieeija. s Tisoč in sto let življenja! Na o toč- ? kili in morju otetem prostoru je v o- " nem času nastalo mesto. Mesto samih 1 praktičnih trgvcev, ki so imeli en 1 "dini cilj: da obogate. Oni niso ved.;- 1s li za nikako udobnost, niso se bali K daljnih potovanj in oni niso pozn:il] i f •rlasa vesti. Tudi matematičarji živ- 1 < Ijenja, kojih prodirajoče in prečenju-jI joče O' i gledajo na nas in pergameat- 5 nih mirnih obrazov 11a slikah iz kas- t nejših dob. Njihovo mesto je lii1" ; 1 postala država, ki se je mešala v ;2 vse zadeve, naj so bile to križarske 1 vojne proti polumeseeu ali voje lom-bardsfcili mest proti nemškim cesar- ' jem, in iz vsega je znalo to mesto i črpati svojo korist. Bilo je neomajen * srospodar Sredozemskega morja, ker je bilo edina pomorska moč, a b'lo • je \-piiven činitelj tudi 11a kopnem. 1 ker je imelo denarja, s katerim si je j moglo v času, ko je bila vojaščina I: pridobninski poklic, najeti najboljše ■ dninarje in najpogumnejše generale. ; Nikdar ni neprijateljska noga stopi-i 1 la v njegovo področje. !; Ta država je bila republika, a nje-ji na glava dosmrtno izvoljeni dož. To- j! j da "icorno ducate" — doževa čepica j' — ni bila krona, da 'bi se jo moralo ji !komu zavidati. Od petdeseterili prvih i beneških dožev se jih je petorica te i časti prostovoljno odrekla, pet je bi-i ! lo pregnanih, ko so jim preje iztak- \ nili oči, pet je bilo umorjenih, devet j ! vrženih s prestola, dva pa sta padla/ v bojih. L. 837. je njih mornarica pripelja- ; ila iz Aleksandrije s sabo truplo sv. 1 Marka, ki je postal zavetnik republike. Postavili so mu cerkev, ki je ena najsijajnejših in najlepših zgradb na svetu. Vsi slogi, počenši ; od bizantinskega preko romanskega in gotike do renesanoe — so tu zmešani in prepleteni: barve, zlato, mo-, zaik in fresko slave tu prave orgije, ' a vendar veličastna harmonija, ki ne žali, pravi unikum. Vse, karkoli je le 1- .bilo mogoče, j? postalo tu resnica. 1- V tej denarni aristokraciji je delo-ij valo nagnenje, da pokaže svoje bogastvo in se razbrzdano šopiri z nje-e govim sijajem. Krog leta 1000 na dan j Vnebohoda je dož na svojem Bucon-1- toru prvikrat zaplul v morje k otoku >- Lido in slavil tam svojo zaroko z A-u dri jo. spustivši v zelene valove zlat ;š .prstan. Odslej je bil ta dan največji " -beneški praznik. Tisoče in tisoče la-djic v prekrasnih barvah je sprem-Ijalo doževo ladjo, mesto in morje a sta rajala, a modro nebo nad njima se je dozdevalo, kot da blaženstva j- drhti. Nič ni bilo enakega slavi in 1- j moči te države. Položeno v sredino n j med vzhod in zapad, med toliko na-i-j rodov, se je zdelo, kakor da uc deniško nalogo: zrušiti moč aristo-' : kracije. Namera je bila izdana, Marini Falieru so med stebriči Pinzzete j i- odsekali glavo, stavitelj T.ožove pa- i >i lače Calendario jc bil kot u delež« 11 ec . pri zaroti z nekoliko stotinami Dal- ; 1. m alinee v obešen na stebre svoje j zgradbe, "Veliki svet" pa je sprejel ; a sklep, da jc pod kaznijo 1000 dufca-n* tov prepovedano govori l o nadalje-i vanju zgradbe. Dož Mo.'enigo je čez ; 70 let prostovoljno položil globo, in : zidanje se je nadaljevalo . . . I11 zopet čudna stvar, ta doževa palača! Sa'ir.'o v mestu, kjer ni živela 1 • tradicija antike, ie mogla vzniti taka stavba. Na dveh vrstah nežnih gots-s kili stebrov se dviga močna, temno-e rdeča masa prvega nadstrf.pja 7. nc-I kaj malo okni, trda, težka, počivajoča 11a teh stebrih s celo težo. Kakor j da bi jih hotela pritisniti in mzdrobi-^ ti. Brutalna, brezobzirna je ta zgrad-a ba, kakor je bila cela ona uižava — a vendar zop.t ne žaii in zopet je a nepj^abna i- I11 ta slog je bi! v vari jacijah vzor za večino beneških pa' i*, ki obkro-n "zujejo vodo kanala Grarde. Nanj spominja Ca Do'o, Foscari, Dario; q Loredan, 3ci;;T irčbi — povsod se 0 prepletajo golik.i, rpmanikl in bizar.- 1 tinski slog. o Ko .=0 si T :v'ii osvojili Carigrad, o tedaj so device Benetke v razhojr.i-šken osmai-kcei clejteniu nevarnega sovražnika, nc.ečriir se bojevali /. nj". 1 m ne. »I«t.-, a končno >_ so na 'e izgubili cel«; vr>to naselbin. ]] in njihova :i-/»rini je začela propa-n dati Sedaj li jir: bilo treba, obrniti j svoj pogled na Italijo in gledati, da \\ I bi postali krisi::lizovana točka njenih ii ] prizadevanj za edinstvo, toda prak-; tičnim dn-enim politikom' Jje manj-i.jkalo tega višstališča. Cambray-t_ s'ka liira jim ugrabila večino kon-tinentalnih dr;iv v Italiji — moč re-; jublike se je zlomjla. Sedaj si ie pri- 1 v zadevala, da si. ekran 0110, kar je i-:e j mela: brezoV"i* 10 vlado arislokrac:-i_ je doma, po Ijarmljeno brezpravno r_ ljudstvo, ka^Bicrr.ti so ?c za jašo oč* o prirejale slavo-> i, /.abave in tu > tam krvave igre. iv Življenje države se je skrčilo na lo status quo -- in to j^ začetek koncil. vsake države. je ! I11 tu se je orn.I dr-tji d«d benešk-; ta I zgodovine. Slavnejši, odličnejši, nese smrtni. Plemst\ j se je odreklo trgo-e. ; vine in pričelo gojiti znanost in u-■i- jmetnost. Kiparji, arhitekti, slikarji j zavzemajo m^s-. i condottierov in go-e- j neralov. Alessandro Leopardi, Jaeopo o-j Sansonino, Belli li, Giorgoiie, Tizian. ?a (Tintoretto, Veronese, Tiepolo — v lojdoževi palači, v eerkv.111 in na zgradili bab govore človeka ta imena z nioč-te -iiim glasom. •i- i Umetnost je cvetela, republika jc-k-j vegetirala. Za čas, tu in tam, je pač et jzalesketala tuli njena ?lava. njen; di-la'plomati in olpos':'nci na tujih dvorih so se odliko»\iil z razumevanjem a_ ipoložaja in z oce a jeva njem oseb in ! idej (njihova »zvestia v različnih ar-u- hivih so danes rjjjnauienilejši doko-je menti časa in !;o;d») — tooa soince t j se je nagibalo k zatonu. L. 1707. je tši Napoleonov gsu^rAi zasedel Benetke. rra ilZlato knjigo" so zažirali. in posled-ie- nji dož Manili" še je odrekel svoji ča-10- (S+.i ... In to js bil konec, je,-i * • • s Z gondolo plorcii po kanalu Gran-' s de. Palače slavnih imen so puščobne,j količi pred n ji m, na katera .-e prive- - zujejo gondole, so izgubili barve, - stekla v oknih so razbita, okraski so izprani od dežja — obupen vtis. Člo- 1 iveku pride na mis d, da bi sem pri- - šel, kadar bi moral ali hotel umreti. 1 Palazzo Vendramin kaže gcndoli-ere. Tu j? umrl Rihard Wagner . . [ Palazzo Moe uiigo — tu je stano-1 val Giordano Bra*i"», ondi je Ior ^^■■■H^^BHnanMHHlMMMMHHBHHHIMMBBBiHH -: cela beneška zgodovini je lnkaj in 1, j vsa duša te zgodovine hodi s teboj - > o teh prostorih . . . ■ i • • • ^ Pri sv. Mar^n j> velika maša - Ljudstvo pri maši glasno nudi. ka - jnoniki sede na o'iel: straneh oltarja. orgije pojo v prehodih v taktu polke . • • • ■ Motrim spomenik. Coil"ona, nn- - yrrobni spomenik Tiziana in Canove. - sijajne grobov« dožev, rl iziatiovo . |L*Assunto, vsa čuda Mndon. -veti!: j Sebastianov. zgc io\mskth si.k r.t spomvnik Viktorja Fonanucla 11a o-ij bali, ki je uprav buee i in nesramo.11 _ ana'hronizeir v ic-m mei'n prollosti. • • • Po ulicah 'io !',t;. Nikjer voza, ko - lesa, avtomobi!.!, uiti tromwava — i.i - glasu, niti prana — tiho, tiho . . . - * * * j Obrrnem Hegulerna vožnja med New Yorkom, Trstom In RektX . Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred ao Jse Vsi spodaj navedeni novi parobro- TBSTA........................................• « 35 ot; di na dva v?jaka imaji tow«- LJUBLJAITH........................-_____........ 35 G0 žični braojav: REKE.............................................. 85 kkorporiana dne 24. januarja 1901 v uiiav! Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 0483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽI8N1K, L. Box 383, Rock Springs. Wyoming. ° ^ Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: AI.OJZIJ VIR ANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 - 7th Str., Calumet. Michigan. porotni odbor: T VAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138. Burdine, Pa. IVAN MERITAR. dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. -o- Vrhornt zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Joaet, 111. --—<•>-- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." . --o-— . pristopili. t,, £ ,lruSl.Vn Z'-Jmija 09 V •KaDS" Cit>' dne 7. aprila 1910. Pe- ter Ker ngra 18,0. eeit. žt. 12032, v I. razred. Društvo šteje G2 članov. »v riia I!»10. 1: dru-Amh,°ja 84 v pn„ um^o ^ 3i, 34 suspendirani. Od društva sv. Florijana št. «4 v So. Range, Mich, dne 7. aprila 1010 Jos Lukarm., cert. st. 5969, I razreda. Društvo šteje 42 članov. 0.1 c.ruslva sv Jožefa št. Sf> v Midvale, Utah, dne 18. aprila 1010 MlL^^V*!? in Nik- °*ikoviC'> eert- ŠL 70t>2- L razreda! UiUbUo w-1cje 3o elanoK-. ; črtanl Ta dr.,?lva sv Baibnro št. 30 v Roslyn, Wash, dne 7. aprila 1010 1 rank Horvat, cert. St. 2337, II. razreda. Društvo šteje 1G8 članov. zopet sprejeti. Cw7rdm*tVO S;-.Barbare 39 - kosiva. Wash, dne 7. aprila 1010 Ciril Crnieh, eert. št. C0S9, v L razred. Društvo šteje IGO članov \ ,Ir,,e slednji odkazal oddelek dre- ' zega razreda, v katerem se je nahajal ; peke. Indijski zaklad. Začetkom? tega 1 leta so zopet omogočili nekateri bo- i srati Angleži z dovoljenjem indijske ! ] vlade veliko ekspedicijo, tki j? name- j! njena iskati kronski zaklad Sahamat Džimgsa, muršedabadskega vladarja. ' Zaklad, o katerem velijo, da se nahaja v polrazpalih ratevalin^h nekdanjega : gla\mega mesta Bengalire, se ceni na ! okroglo 300 milijonov kron in so ga ' že večkrat brezuspešno iskali. Drago- i eene dragulje, stare nakifae, redek les } m orodje iz slonove kosti je bil indij- * ■ ■ - - '' ' "i ? t ~ 7 I !ski vladar svoje dni skril, da ne bi zaklada našli angleški osvojitelji in j g-a zaplenili. Se danes govorijo stari £n ! dijci. da je vso to skrito v zidovih /x davno opuščene džamije Moti Ihela, ali kakor se jx> naše reče "Biserno jezero". Že opetovano so razni aven-turisti hoteli rešiti zaklad, ali cilja, niso nikdar dosegli. Tajinstveni slu-; čaji in mističen strah je odganjal Indijce vedno od skrivnostnih razvalin kjer so se nekdaj dvigale krasne pa-. lače in se je ob ri'ki razprostiralo 4 ure dolsro mesto z živahno trgovino, ki ni sedaj drugega, kakor preraščena razvalina. Samo džamija je še kolikor toliko ohranje na in po njenih zidovih pležejo opiee. ki jih maj o Indijci 'za svetnike. Tik džairrije je 20 metrov dolga. 7 metrov široka in ne bolj kot 4 metre visoka stavba, v kateri je baje skrito vladarjevo ljoeastvo. . Počet-kom IS. stoletja je skušal priti do zakla la Anglež Henry Welton z ; 10 Indijci, a kaj se je zgodilo z njimi. I ~e do danes nikdo ne ve. Po prvi no- ! čj so jih našli razmrcvarjene in mrtve pred džamijo. Poznejši raziskovalci so se ali vrnili znoreli aH pa so trpeli nc-ko bolezen, kateri nobeden i zdravnik ni vedel vzroka in pojasnila.! Pred d^etimi leti so sami potomci1 vladarjevi začeli rušiti zidovje. ali : tudi oni so nalezli boleizen. da so k:ra- i In pomrli. Sedaj pa nikdo ne upa večna prokleto mesto. Ruski oficirji. V Petrogradn ?o zaprli dva poročnika, ki sla bila o-1 premije na z razbojniškim in tatov- i skim orodjem in sta hotela oropati ne- t kesra juvelirja za 20.000 rabljev. Ka-valirja sta rabila denar za veselo življenje. Iščeta se ROBČEK in SRBČIČ. Oba-, dva stn iznčena peka. Za njih naslov bi rada zvedela jaz spodaj podpisani in prijatelj Fran Eržen, t Prosim cenjene rojake, če kdo ve.: kje se nahajata, da mi naznani. — John Prhne. Box 273, Forest City, i Pa. (23-25—4) pozor rojaki i Več ljudi, Slovencev, kakor tudi i drugih narodnosti, me vprašujejo, kje sta MARTIN in ŠTEFAN KRALJ. ; Ostala sta v več krajih dolžna in sc- | daj stanujeta v Barberton. O. Varujte se ji? ti! Mihael Dolenc. (23-2G—i) Bedford, O. j bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem iti ' popravljam po nainižjih cenah, a dc!^ trpežno in zanesljivo. V popravo z*-^ sljivo vsakdo pošlje, ker sem iz nad io let tukaj v tem poslu' in sedaj v svo;.enr lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu lcakorS^o kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj*. JOHN WENZEL, '017 E G2nd Str.. CleveJani. O NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Braddockn. Pa., in okolici naznanjamo, da je naš rojak JOHN A. GERM, 544 Braddock, Avenue, kupil prodajalno, kjer prodaja tudi razne slovenske knjige in objednem je pooblaščen pobirati tudi naiočui--* no za list "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Narcd?' . POZOR ROJAKU j ©proti izpiidanju in zar&st las. kakoršne moškim in ženskim krasni brki popolnoma zrastejo. Reumatisc .1 v rokah napah in 1 kri ž. ir ah v S dneh popotnom ozdraniip. kurja očera 1 bradavice. notne nope in ozebline S6 popolnoma S xistranijo. Da je to resnica jamiim 2 $5u0. Pišite f>o cenik I- aterega pošljem zastoju. JAKOB VAMČ1Č, s Box [69. CLEVELAND. O. »ni i^tci cenik. Croe go aeto eS*e^SdB52 w bJ*«o. pošiljamo hožična in ncvoletoa aari-a direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite etarea po caaik. oergance, w1dehch a co, j 'sr2ar«o«ka3su dootttr, colorado: naravna m r % KALIFORNIJSKA VINA 2 jS KA ruoDAj. g ; p^f 6rtr» trm* via« po so do 60 ct i ] di. galoa ■ poeodo vred. kJ 1 Jy Dokro beta via« od GO do TU ct. fjL M, g^Jou ■ posodo vred. i . WU Uvrata« ftr^avka od §2.60 $8 Ik 1 O. galon s poeodo vred. »H j Manj nego IO galon naj ft H nihfie n« aaroča, ker man te ko- " i ličine ne morem razpošiljati, if ft Zajedno x naročilom naj gg. na- yI Foeniki dopoeitejo denar, o*xro- JM , Sr na Ifonaj Omerj 7J BpočtoTanjem —— Bf Nile. Radovicb, S 1 M V«ua St.Saa Fraadece, Cel. i Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI 1 in amttrtftgl pisavi? • Pižite na nas. Pončnjemo že dve I ' leti potom dopisoranja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma za- • stonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna iola, - 6113 St. Clair Ave. (Special Box 10) j Cleveland, Ohio. -1 5 DELO DOBE i, . ( slov. premogarji za slope mine, G—7 čevljev premoga. Odprte svetilke in le v razpoklinab se rabi zaprte ali safety lamps. Večina tamošnjih sta-■ rejšib premogarjev so SlovencL — i Strajka ni. — Ponudbe naj se pošljejo v slovenskem, angleškem ali pn tudi v nemškem jeziku na: i | United Coal Co., Bank for Savings Bldg., . j Pittsburg, Penn 1 Iščem svojo ženo ALOJZIJO VOX-1 CIXA, klera mi je pred par dnevi -j ušla in vzela seboj eno leto stare-1 1 era otroka. Jaz sem se i ri delu p • ! nesreeil m sedaj si ne morem nič : j . pomagati, ki sem sam v hiši. Pro- ' p sim cenjene rojake, če kdo ve z;i njo, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javi. — Frank Yo:i-čina, 142 Wardman Ave.. Detr«)i! ' Mich. (23-2 G—1) .j ^ POZOR ROJAKI! Priporočam rojakom dobre, naravno vino, Concord galono po 50jak Valentin Stinovc, P. O. Box ' 00, Franklin, Kansas, je dne 15- ja- II nuarja t. 1. v premogovem rovu štev. od Western Coal Co. ponesrečil. ; (ako, da je še vedno za delo nesposoben. Vžgalo se mu je 12V2 funta smodnika. Kad bi potoval v staro ' domovino, toda, ker nima denarja, poživljamo s tem rojake, da mu po- • nekoliko pomagajo s tem, da mu po- I šljejo male denarne prispevke, za kari 1 sc že v naprej v imenu ponesrečenca 1 'zahvaljujemo. Uredništvo "Glasa Naroda", i I (22-25—4) i ____ ^ Ne pozabite, da edino jas žgem BRZNJEVEO ia importiranega brinja. BRDTJEVEO zaboj od 12 stekle uio (5 steklenic 1 ga Iona) $13.00. I Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DROŽNIK, galoua $2.75. Raz poči ljam v sodih od do 10 ali 50 galon. TROPIN JE VSO, salona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drofcnik. CONCORD DOMAČE VINO. galo-na 50^; v sodih od 50 gaL CATAWBA DOMAČE VINO, ga- ' Iona 754; vtodih po 50 gaL Priložite naročil« tudi «enar. JOHN KRACSERi EUCLID, omo. i * 11 —^^-——'TO VESELITE SE DOBREGA KAJENJA® ŠnT^S^D^S^B^I Poskusite zaviti k TURKEY EE D J Turkey Sed Clg^Fefees Le nuJerr.u veliVansVrjr.u ral upa toLs!.a, iš h ~ — ki je stokrat ve^ ji. kakor kteriki.li druiri — j§ p __ je pripisati, tia nam je r.ic.Ttx e pr lajati te J^f If f Uj£f{Dp^ 1 8 cigarete podeset erotordesed kocaduv. jf: ft tcr -T, ~ % S Bogati-----duhčete—Uhko----kajenje g j! 'j g IzLran turški tabak Ti v:,r.j rta lart 1.1:- fg V$ KF.Y UED CIGAItET.-kaJii vsi primcikl m » >; . ' fcj odstranjeni. ffl ' jI f>; Valod dobrega iilčenja tobaka, je »ajenje -----. rfj tdi cfcrci. ubonto. Tttdi prei'rdnii Zjcdirje- '"' ~— , J J »lih dr-iav ne kadi b.>L :h cigaret, kakor Vi,. * _ * ——T7*A ako kupite Turkey Cigurcte. /"t ■- • * - . ^ 19 za 10 centov. feSS^f' pri vseh prodajalcih sraotk. ^^^ Kupite danes jsuno šksiijp. Fesktsits jedra in prepričala se. S. ANABGYRC3. a Corporation ownc«S by tic AMEEICAK TOnACCO CO. Naznanile. Bratom Sloveneem i:i Hrvatom naznanjam, da jo v korist ..no:na. ki želi dobro in naravno vino, ee se obrne i>oH rv Cena L garniture klepanja j« $1.— 1 brusnega kani! a COc. ^ Iiojake opozarjamo da se z naročili ^fj poiurijo dokler raloga na poide. iNiročilu priložiti je deaar ali Postal Money Order. | Siovenic Publishing Co. 82 C rtlandt St., New York, IN\ V. ? Spominjajte se stare domovine in družbe SY, CIRILA IN METODA @_=J Zahtevajte in kupujte Ciril-Metc dove smodkc in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vešo nerodno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci nc prodajajo narod, j nega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi f podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. ; I Ciril-Metodove smodkc rarpc5il:amo tudi posameznikom §i o*n Amerike in sicer 50 komadov ia $2.00, KO k< m. za 53 60, fine ha vanske pa 50 komadov za $3.80,100 kom. ia $7.cc po^tn ne } rosto. Pojasnila dajejo in naroČila frprejen ajo gl^ni zalsgfetcl^i za Ameriko: A. AUSEN K & C0. 82 COWLANDT ST^ NLW¥ORK,ft.Y. j ^fit i. k J ... ; ..... — i t n _ ^ _ ^f Vstaoovljeiia do« M. cvpst« Ittl ^ I - inkorporlrana 33. aprila 1909 v driUtvt Penn«. • sedežem v Conemaugh, P*. GLAVNI URADNIKI: I* Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa tilavni tajnik: IVAN PAJK, L Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. I Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemaugh, Pa. i 1 * NADZORNIKI:" I JACOB KOCJAN, preda. nad«, odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. £ FKANK PERK30, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽlOAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ; ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo. Pa | * MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. I ' IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: \ I 8. A. E. BRALUER, Greeve St., Conemaugh, Pa. » —o ■ ■ Cenjena društva, oziroma njih uradniki se uljudno prošeni pošiljati j fcnar naravnost na blagajnika in nikomur dragem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V aln&aju da opazijo druStvjii tajniki pri mesečnih poročilih, ali •ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake poznan jkl i vosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi Droit ven« glasile Je "8LA1 NABODA." _o_. I; ' , tPIEJCO GLAVNEGA POROTNIKA S. D. P. ZVEZE. De 10. aprila t. 1. sem bil slučajno v Conemaugjh, Pa. ter sem.- priso-atvov 1 -eji glavnega olbora S. D. P. Zveze. Ker sen> oddaljen od sedeža "Zveze", j (bil to moj prvi poset na seji po konvenciji. T/ pojasnil, koja mi je v kratkem opisal glavni odbor, o razvoju in obstanku * Zveze", Fini ,az\idel, da S. D. P. Zvoza lepo napreduje in da stoji na i obii in ta Jni podlagi, ter da je nje vodstvo v pravih rkah. \ dolžnost si štejem, na tem mestu izreči glavemu odboru pohvalo za tlosrda-;je delovanj,e vsem cenjenim rojakom pa kar najtapleje priporočam, da štjom Amerike, kjer je le 10 rojakov, ter žele svobodno delavsko podporno duištvo, naj ga lakoj ustanove in priklonijo k S. D. P. Zvezi v Co-nemau^h, Pa. Prepričan sem, da bode vsakdo zadavoljen in ponosen, kdor bode i lau \ resoiei dobre in napredne organizacije. Toraj ne odlašajmo niti dneva, ampak takoj na delo, kajti čim večje 'bode Število članov, tem večjo moč bo le imela S. I). P. Zveza in še bolj povoljno bode odgovarjala svojej dolžnost i. Z bratskim pozdravom l ' . Al. Bavdek. -o- Mesečni imenik društvenih uradnikov, fck^ ~ -- Društvo "Boritelj" št. 1 Conemaugli, Pa. Ivan Breaovee, predsed-; nik, Pox 6; Martin Petrič, tajnik, Box 181; IVank P^rko, blagajnik, 1 111; Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva sv. Aloj-aija. Društvo "Pomočnik" št. 2 Johnstown, Pa. Albin' GaČnik, predsednik, Martin Ključevšek, tajnik, Josip Glavač, blagajnik. Vsi na R. F. D. No. 3 Box 146. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu, v dvorani društva •♦Triglav" Johnstown, Pa. Društvo "Zaveznik" št. 3 Franklin, Pa. Jakob Kocjen, predsednik, Pox 50S; Arton Stražiščar, tajnik, Box 511; Frank Mas, blagajnik, Box 511. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri g. J. Mele-tu. Društvo "Zavedni Slovenec" št. 4 Lloydell, Pa. Nikolaj Zvonarič, predsednik, Box 1055 Beverdalle, Pa. Josip Culjkar, tajnik, Box 124, Lloydell, Pa. Matija Hribar, blagajnik, Beavredalle, Pa. Box 1048. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu na Lloydell, Pa. Društvo "Austrija" št. 5 Ralphton, Pa. Ivan Dedič, predsednik, Joiip Zupeve, tajnik, Box 106; Mihael Centrih blagajnik; Seja vsako prvo nedeljo v mcaecu. «- . • - Društvo "Zvesti bratje" št. 6 Garrett, Pa. Anton Istenič, predsednik; Ivan Kralj, tajnik Box 227; Martin Baje, blagajnik Box 90; Seja vsako pno nedeljo v mesecu. Društvo "Jedinost" št. 7, Claridge, Pa., Lovrenc Bitenc, predsednik, !iox 4 .5; Anton Koseglav, tajnik, Box 144; Ivan Rozman, blagajnik, Box 392. .Seja wako prvo nedeljo v mesecu. ' limitvo "Planinski raj" št. 8 Primero, Colo. Josip Galin, predani k, Pox 324; Mihae) Krivec, tajnik. Box 324; Frank Slanovič, blagajnik, Tiox 324 Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu . Društvo "Zavedni Stajerc" it. 9 Johnstown, Pa. Martin Zupaao, predsednik; Frank Span, tajnik, 265 Baron Ave.; G ©org Kooa, blagajnik, ft24 Bi <>ad f^t. Seja \>ako prvo nedeljo v meseeu pri sobr. F. Volčku j Morellville. Pa . Društvo "Jasna Poljana" Št. 10 Brownfield, Pa., Urban Pieelj predsednik. Box 75 Lieroont Furnace, Pa., Ivan Gorše tajnik, Box f*8 Brown-| Pa., Ivan Stritar blagajnik, Box 6 Brownfield,Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecn pri sobratu Ivan Stritar. -dSpS Drnštvo "Zarja Svobode" št. 11 Dunlo, Pa. Frank Bavdek, predsednik, Pox, 1; Frank Kaučič, tajnik, Box 191; Frank Doles, blagajnik, Box 214. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na Dunlo, Pa. Drustxo "Danica" št. 12 Heilwood, Pa. Josip Zorko, predsednik, B©* 133; Louis Jakoš, tajnik, Box 23; Josip Tomazin, blagajnik, Box 23; Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo "VeSernica" štev. 13 Baggaly, Pa., Anton Tome, pred-aednik, R. F. D. No. 1. Latrobe, Pa., Box 146; Ivan Arh, ttjnik, Bx. 45; Atuoi: Kak, blagajnik, Hostetter, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v BaggaJey, Pa. , * . - Društvo "Moj Dom" št. 14 Orient, Pa. Josip Svab, predsednik, Orient, Pa. Ivan Prasnik, tajnik, Box 119; Frank Grame, blagajnik. Box 110, oba v Republic, Pa. Seja vsako drago, nedeljo v mesecu, na Orient, Pa. «JH* i* ' ^ , Društvo "Slovan " št. 15 v Sopris, Colo. Mihael Jamnik, predsednik, Bxo 181; Adalbert Logar, tajnik, Box 192; Ivan Dvoršek, blagujuik, Box 192; Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Piedmont, Colo. DmTttvo "Bratstvo" §t, 16 v Burton, Iowa. Frank Capuder, Box 23, Atdserinik; Ivan Palci*, Box 216 tajnik; Ig. Ceglar^Box 800 blagajnik; Sej* vsako prvo nedeljo v meseca pri sobr* Ferdinand Kočevar 12 West jruj v » /Tj0'" ' * ; fcruštvo "Zora" it. 17 Akron. Mich. Gašper Volk,- predsednik, Box 88; Andrnj Volk, tajnik, Box 88; fŠmk Fblagajnik, R. F. D. 4, a>* 7; Seja vaako prvo nedeljo v me«*, > ? < " * , vo "Zvon" it 18 BrsddoeW^Ps. Lonia Gatroas, Lyihard, Pa. | i, tinik s Josip Lesjak, 111 Wood Way Braddock. Pa. tajnici Ivan I V' :1 v:.; .......Miifc'V^nBk' •k^USM*'*^* Sejs ij|lw .jMEB) • iMd^jo t mesecu v hiniiiiiifliiiiiiii t ' » " IfiiMMtrifiifciiliirtrt^^^ —--' ' • • • " . . ' • ; ~ T"~ Društvo ''Združeni Slovenec" St. 19 Carona, Kansas,'Frank Zupančič, Box 35 predsednik; Ivan Wosel, Box 82 tajnik; Rudolf Pehar, Box 135 blagajnik. Seja vsako drugo nedeljo v T. Markovič dvorani. Društvo "Nada" št. 20 Huntigton, Ark. Louis Turk, predsednik, Box 36; Martin Powetz, tajnik, Box 151; Josip Jerman, blagajnik, Box 1; Seja vsako četrto nedeljo v mesecu, v delavski dvorani Huntington, Arkansas. Društvo "Sokol" št. 21 West Mineral, Kans. Simon Kropušek, predsednik, Box 486; Ivan Berlisk, tajnik, Box 485; Ivan Kukec, blagajnik, Box 487; Vsi na Stone City, Seja vsako četrto nedeljo v mesecu na East Mineral, Kansas, pri sobratu Spajser. Društvo "Od boja do zmage" št. 22 La Salle, 111. Frank Sajevič, predsednik, R. F. D. 24 Box 53; Ignac Jordan, tajnik, H. F. D. 24 Box 32; Louis Gregorčič, blagajnik, R. F. D. 24 Box 32; Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. L Gregorčič, v Craketville, DI. Društvo "Slovenski bratje" št. 23 Coketown, W. Va. Frank Koejan, predsednik, L. Box 612; Frank Bartolj, tajnik, Box 55 Coketown, W. Va. Josip Jarc, blagajnik, Box 41 Thomas, W. Va. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu. Društvo "Ilirija" št. 24 Iselin, Pa. Ivan Šuštar, predsednik, Box 12 Ivan Telban, tajnik, Box 174; Ivan Telban, blagajnik, Box 174. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo "Delavec" št. 25 Rock Springs, Wyo. Ivan Hafner, predsednik, 721 — 9th St. Martin Slebir, tajnik, 739 ~9th St. Ivan Lefcar, Llagajnik, 739 9th. St. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo "Šmarnica" št. 26 Export, Pa. Anton Hribar, predsednik, Box 18; Louis Zupančič, tajnik, Box 455; Anton Marinšek, blagajnik, Box 18. Seja vsako prvo nedeljo v meseeu. Društvo "Miroljub" št. 27, Cumberland, Wyo., Mihael Mastnak, predsednik, Box 132; Ivan Medved, tajnik, Box 132; Frank Tlakar, blagajnik, Box 258. Seja vsako iprvo nedeljo v mesecu v dvorani No." 2 Mine. Društvo "Habsburški sinovi" št. 28, Brownsville, Pa., Jakob Frank, predsednik, Box 518; Jakob Gcržina, tajnik, Box 309; Anton Slavec, blagajnik, Box 518. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na Lini, Pa. Društvo "Jutranja zarja" št. 29 Meadaw Lands, Pa. Josip Bizjak, picdsednik, Box 163; Ignac Gorjnp, tajnik, Box 187; Aitton Mezek, blagajnik, Box 4; Seja vsako prvo nedeljo v mc^ecu na Meadow Lands, Pa. Društvo "Trpin" št. 30 Cuxranville, Kans. Anton Gorenc, predsednik, Pox 54; Simon Udotsch, tajnik, Box 78; Matija Ulepič, blagajnik, Box 96. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo "Sloga" št. 31 Delagua, Colo. Ivan Požar, predsednik, Box i 131: Valentin Sajn, tajnik, Box 81; Anton Fatur, blagajnik. Box 81. Seja v«;ako drugo nedeljo v meseca v šolski dvorani Delag-ua, Colo. Društvo "Zeleni vrt" št. 32 Palisades, Colo. Josip Volk, predsednik, j Box 224; Peter Benedict, tajnik, Box 225; Jernej Benedict, blagajnik, Box 205. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Josip Volk, Pali- , sadet. Colo. Društvo "Slovenska zastava" št. 33 Jenny Lind, Ark. Louis Grilc, j predsednik, Box 86; Frank Grilc, tajnik, Box 86; Matevž Bokal, bla- -gajnik, Box 13. Seja vsako prvo nedeljo v mesečni, Jenny Lind, Ark. 1 Društvo "Edinost" št. 34 Yukon, Pa. Mihael MaČkovšek, predsed-nik, Box ? ; Anton Lavrič, tajnik. Bos 40; Anton Golobic, blagajnik, } B'»x ? . Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na Yukon, Pa. Ivan Fajk, glavni tajnik. ^ ^^—^^^ , j | ŠAHOV INŽENIR, i i 5 --• 9< > PO ZAPISKIH DETEKTIVA SHERLOCK HOLME3A j i v —---S < 6 Za "G. N»M pvirodil Bert P. Lakner. 3 ' (Dalje.) ■ "Čuvaj proge je," je konštatoval ! strojevodja. Sherlock Holmes se je j sklonil nad mrličem. "Sedem ubodljajev z nožem ga je! asmrtilo," je rekel kratko. "Mi-i slisn, da ni tre-ba. dalje iskati. Na vsak način je hotel nekdo vlak zadržati." *4 Dolžnost zahteva, da preiščemo progo vsaj dva kilometra daleč," je j odgovoril uradnik. Tako se je tuli zgodilo. A vse je bilo v najlepšex< redu. Sherlock Holmes se je že preje vrnil k vlaku in povedal Harryju, kaj se je zgodilo. "To je jako neprijetno potovanje, Mr. Holmes," je rekel Harry. "Upam, da se nadalje nič več ne zgodi." — S zamudo štirih ur se je ekspresni vlak zopet odpeljal in divjal brez ne-prilike proti Bukareštu. Ko je stopil Sherlock Holmos na hodnik, se mu je čudno zdelo, da so bila vrata sosednjega oddelka odprta. Vstopil je. V kotu je sedela tajia-stvena dama. Obličje ji je zakrival gost pajčolan. Kljub temu se je detektivu zdelo, da so njene velike oči nanj uprte. Zmaja je z glavo je stopil bližje. Ali fatalnih presenečenj še ne Ibode. konre. "(*as je, da se izjavite, gospa," je rekel ostro v francoskem jeziku. "Saj vendar ne mislite, da se 1x>de komedija nadaljevala. Zahtevam točen odgovor, drugače vas pustim v Bukarešti aretovati." Dama se ni oglasila. Roke je rnaela skrite za hTbtom v blazinah. Sherlock Holmes je skočil k njej in jo prijel za rame. Potean ji je stikal pajčolan z obraza. Obraz ni bil več bled, ampak siv in brezkrvsn. Velike, temne oči so srpo gledale, ustnice so bile napol odprte, in med njimi so se blišeali beli zobje. S pridušenim vzklikom je Sherlock Holmes odtegnil roko. Tajinstvena potnica je bila mrtva. Sedaj, ko je bil čisto zraven nje, je videl tudi to, kar je dosedaj pajčolan zakrival. 1 vrat je bil prerezan, Zločinska roka je podprla telo s palico in tako ni bilo mogoče na prvi pogled spoznati, da je tujka mrtva. Harry ni rcogel prevladati svoje radovednosti in je stopil k vratom, vodečim v sosednji oddelek. Preble-del je. ko je videl, kaj se je zgodilo. "To je strašno, Mr. Holmes! Najraje bi skočil z vlaka in pobegnil! Za lo ni nikake razjasnitve." j "Nasprotno," je rekel Sherlock lahko razrešiti, kakor ta. Opraviti imamo s hudodelko, ki se bojuje z najskrajnejšimi sredsVin. Ker vidi, da smo jo spoznali, nas hoče spraviti do tega. fa h| mislili, da je mrtva. ^ J Gotovo je najela ze v Londonu deklico, ki ji je popolpoma podobna. Medtem, ko sem se jaz« njeno dvojični eo pogovarjal, je vstopila zločinka pri te*bi in tebe in Jacka omamila. •Satanska ženska nas hoče pripraviti do tega, da bi opustili naše potovanje. Ko .je napravila prevaro s dvojiČnico, so ji najbrže prišli pomisleke in hitro odločena je umorila svojo sokrivko, sama se pa z drugo obleko tako spremenila, da je tudi jaz nisem spoznal, ko je izstopila." "Saj bi morala vendar imeti nekaj časa, da bi spravila mrliča v tako lego," je zaklieal Harnr. "Gotovo. Zastonj nismo bili štiri ure zadržani, in zastonj tudi ni bil čuvaj umorjen. Na vsak način ima pomočnike' "A kak namen bi imel nesmiselni in grozni čin T" je vprašal Harry. " Vedno samo ta, da bi nas od na-daljnega potovanja zadržali. Izprevidel bodes iz groznih sredstev, s katerimi se zločinka bojuje, v kake skrivnosti je zavit inženirjev umor. Tajinstvena neznanka se ne vstrasi tudi največjega zločina, samo da more svoj eilj dosoči. Jako se moramo paziti. Ne smemo podcenjevati močij, proti katerimi se bodemo morali bojevati." Proti jutru je dospel vlak v ru-munsko glavno mesto, W Bukarešt. Sherlock Holmes je šel k policijskemu načelniku, medtem ko je čakal Harrv z Jack am na kolodvoru. Vsled tajnega razgovora, katerega je imel slavni detektiv s .policijskim načelnikom, je bil orijentalski ekspresni vlak v Bukareštu zadrževan, mesto njega se je pa odpeljal vlak brez vodnika in brez potnikov. — V avtomobilu je zapustil Sherlock Holmes s svojima spremljevalcema riiTunsko glavno mesto. Kakih sto kilometrov/od Bukarešta so dobili poročilo, da je orijentalski ekspresni vlak zletel v zrak. Sherlock Holmes se je obrnil k Harryju. "No, ali nisem pravilno sklepal t Kar tako me pa ne more vsakdo prevaliti. Pravi ekspresni vlak pride sedaj sigurno v Carigrad, in nastala je le matvrijeln a Skoda. Vseeno lahko arotnp V ^Tchcran." * * ' 'P lil' TRETJE poglavje. Pomemben pogovor. Srečno, brez kake neprilike, je dospel Sfccrlodt Holmes s svojima spremljevalcema v Teheran, glavno in rezidenčno mesto Perzije. Mesto ima jako lepo lego ob vznožju elbnrškega pogorja. Obdaja ga izsušen jarek z nasipi. Sest velikih vrat, ki so okrašene s fantastičnimi slikami, vodi v mesto. Takoj prvi dan po svojem prihodu v Tehoran, je šel Sherlock Holmes s J a* kam v inženirjevo stanovanje. Harry je ostal v hotelu, v katerem se je s svojim učiteljem nastanil. " Sedaj se moraš pokriti, Jack," je rekel Sherlock Holmes slugi. "Pri prvem poskusu kake izdaje, in če bi tudi hotel le pobegniti, ti poženem krogi j o med rebra. Dokler si pa pri meni, in dokler se dobro zadržiš, se ti ne bode treba pritoževati." Jack je svoje obnašanje že precej spremenil; -postal je mirnejši in se je menda že zadovoljil s položajem. Kjo je pa prišel v Perzijo, je zopet postal i boječ, nemiren in nervozen. Pot je vodila moža k sredini mesta, j kjer so veliki, slikoviti bazari. S po-ulično železnico sta se peljala proti i južnemu koncu. Ko sta dospela do , hiše, v kateri je inženir stanoval, je h Sherlock Holmes natančno preiskali vse sobe, a nikjer ni mogel ničesar!; najti, kar .bi mu moglo pri preiskavi ' koristiti. Svetovnemu detektivu ni ■ drugega preostajalo, kakor čakati, \ dokler ga slučaj, ali pa njegovi skriv- f nostni sovražniki, sam ne spravi na * pravo sled. i Počasi je šel z Jackam mimo šahove i palače, ki se je dvigala s svojimi j krasnimi vrti, kopališči in kioski nad j strehami drugih mestnih hiš. Svetov- j ni detektiv, ki je bil prvič v mestu. < se je čudil veliki razliki med revnimi in bogatimi, med bogastvom in bedo. ; Tam so bila stanovanja revežev. vlaž- ' ne, slabe ilovnate koče, tam so se zopet dvigale razkošne palače velikašev in dostojanstvenikov, obdane z vrti, ] v katerih so se bLiščali marmornati i kipi v solneni svitlobi. Kakih sto ko- . ; rakov je šel Holmes s svojim' spremljevalcem ---zavila sta v ozko j ulico---ko je naenkrat počil strel. Svetovni detektiv se je bliskovito hitro vrgel na tla. Krogi ja ga ni zadela in menda tudi ni bila njemu namenjena. Jaek ga je široko pogle- 1 dal, vrgel roke kvisko, se parkrat , obrnil, padel na kolena, hotel še en- I krat vstati a se potem mrtev zvrnil po tleh. i Sherlock Holmes je, kakor po navadi, zadetega le površno pogledal, j Takoj je z očmi iskal smer, iz katere je prišel strel. Videl je, kako je iz < nekega okna gledala puškina cev — — z enim skokom je bil pri vratih in , jih razbil. Medtem^ ko se je spodaj 1 zbirala radovedna množica ljudij o-koli mrtveca, je hitel detektiv po stopnjicah v prvo in edino nadstropje perzijske hiše. Ko je odprla vrata, mU je počil strel nasproti. Kroglja mu je preluknjala klobuk na glavi in se zarila v steno. V naslednjem trenutku je strek-a s tako močjo prijel za roko, da se je takoj z bolestnim vzklikom zgrudil na kolena. Sedaj šele je opazil Holmes, da ima pred seboj perzijsko deklico izredne lepote. Branila se je z močjo, kakoršno bi ji nikdo ne prisodil. Končno je ugriznila svojega nasprotnika v roko, da jo je nehote izpustil. Takoj je pobegnila skozi vrata, hitela po ozkem hodniku, po stopnjicah in na cesto. A ravnotako hiter je bil Sherlock Holmes. Begunko je hotel na vsak način dobiti živo v roke, že radi tega, ker je od nje pričakovat razjasnitev kake skrivnosti. Komaj je množica oba zagledala, se je že rjoveče in grozeče postavila nasproti detektivu. Medtem, ko se je perzijska deklica gibčno prerila skozi ljudij, je videl Sherlock Holmes naenkrat pred seboj trideset do štirideset na boj pripravljenih mož, ki so ga hoteli napasti. Pač se mu posrečilo, si napraviti z revolverjem pot, a jutri bi imel ves j Teheran proti sebi. Radi tega je vtaknil revolver v žep J ter skušal množici naznaniti, da je : deklica umorila njegovega slugo. A Perzijci so videli v njem sovražnega ptujea in radi tega je smel Sherlock Holmes govoriti še o sreči, da je mogel nemoten nadaljevati svojo pot. Naslednji dan so Jacka zagrebli, ne da bi se razkrila skrivnost, ki je ležala nad njegovo, kakor tudi inženirje vo smrtjo. Sedaj je sledil za Sherlock Holmesa čas poln skrbij. Niti najmanjše sledi ni mogel dobiti, kljub neumornemu | preiskovanju. Tako je pretekel teden J za tednom napornega dela, in vsak j dan nova razburjenja, ne da bi prišel le za korak naprej. 'Medtem je dobil od Mrs. Aldershot poročilo, v katerem nra je naznanjala, da tajinsbvena pisma še vedno prihajajo, in da so vsa oddana v Teheranu. Detektiv je skoraj obnpavaL Vedel je natanko, da biva sloeinee, katerega zasleduje, ▼ azijatakem meata, a ven- Jiar " \ lilfiHta? dositfC"1' rtlifliJ.il -"m"-i -j ' i ii - -■ ' *,V...... - ...,28 ' I Nekega dne, ko jc prišel od daljšega poizvedovalnega potovanja domov, { mu je Harry prihitel razburjen nasproti. "Zaslužil sem vašo pohvalo, mojster," jc rekel. "Posrečilo se mi je. 1 prisluškovati pogovor, ki bode obrnil zadevo v drugo smer." "No, Hany začni!" "Gledal sem skozi okno na ulico, ko se je naenkrat počasi pripeljal • slab voz, katerega je vlekel kurdski konjiček. _(Dalje prihodnjič.) ; Iščem ALOJZIJA ITDOVIČ, kterl^e odšel pred tremi meseci iz Cleve-landa. O. Pred nekoliko dnevi sem dobila od njega pismo iz Pittsbur-ga, Pa. Prosim rojake v Pittsbur-gu in okolici, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — Mary Logar, 2143 E. 351 h St., N. E., Cleveland, Ohio. _(23-27—1) ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO. Zdravju najprimernejša pijača je »♦LE1SY P1VQ»4. ktero je varjeno ix najboljšega importiranega češkega hmela. ftadl tega naj nikdo ne tamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist ■voje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter ae dobi v v*et doifiih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flea. Traraikar-ja 6102 St C lab at* .-IB. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY _ CLEVELAND, O. ep m 03 ^ ^ iij [p ■ ii > ■ r-lij anp m m m ai oi m ( __Ph°ne $ Jh^ frank petkovsek, i jami notar - liotarj Public, \{ > 7IS-7"0 Market St., WAUKEGAN, ILL. J j ^^■Egiy^B PRODAJA fina vina, najbolje žganje te j^^^^HHEljS^^Mf iivrstae smotke — patentov aoa zdra S i ^^■PSf^iHv PRODAJAvoine listke vseh prekotnor- ! ? ^fcilpiBr POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo i t ^Pgf^^ in poiteno. g i UPRAVLJA vse v notarski posel spada- * x ____ioCadela. I t t f 1 | & P (D C^O ffi QHDffl Q^Q flj O fll'ffi roPCPP [p ID m j'' ! — CENJENI ROJAKI^-—^^^^^^ i PO MINNESOTI. | ' A želite kupiti lote v mestu Puluth-Snperior, ' /alaV/ blizu novih tovarn, ali ® ' \ |želite kopiti lepo farmo v sadjerejskem pasu fp H /alVv/ države Michigan, ali ^ f A imate kaj posestva zaTarovati proti ognjn, dK ^ V_ svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter žnpnišča cerkveni denar. 5 (Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki t dan in jih obrestuje > po 1 »ter pripisuj« nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. 3 DiC 1« In 16. vloženi denar se obrestuje tako). I I ( Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov 1 denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. I/ , * Rentni davek od vloženih obresti pla^ujo.-ranilnica uma * in ga vlagateljem ne zaračuna. » Poboja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. I f Hranilnica »C naha;a v svoji palači ▼ Preicn—tifc. prej rfrA X nasproti fr»n£Ukansketnu kloštru. ► ' > i Nai saopnik ▼ Zjed. driavah je te več let I^ČKŠZ?^ FRANK SAKSER CO.