Stev. 34 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sredo 9. februarja 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Izhaja — izvzemsl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrnnčiHia Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljaJo ured-r!§tvn. — Nefranktrana plima ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edincstl. — Tisk tlsliarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol !eta L 32.— In cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave £tev. 11-57. EDINOS Posamezne Številke v Trstn In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v t-irokosti en: kolone (72 mm t. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, ogla«! denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2 ) stot. beseda, najmanj pa L 2. — Ogla«i naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega žtev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Pred včerajšnjim ob dveh ia pol z ju ts raj je vdrla oborožena skupina fašistov v našo tiskarno. Z revolverji in železni? mi drogovi so nas hoteli prepričati, da smo na krivi poti. Osvoboditi so nas ho* teli naših blodnih nazorov in spremeniti naše politično mišljenje. Možje, ki vodi* jo nasilne in drzne organizacije fašizma, so namreč naziranja, da za razširjanje njihovega idejnega programa, za spreme* nitev našega mišljenja ni boljšega in prepričeval ne j šega sredstva od revolver« ja. 2e pred par dnevi so nam nažnanili, da imajo »zelo prepričevalen program, ki ga bodo izvajali do dna, brez krivega usmiljenja in brez šibkosti.« Našemu ljudstvu so pa dali sledeči nasvet: »Jugo« sloveni naj bodo le pridkani. Mi smo pri* pravljeni prezreti, da živi ta mrčes v naši sredi. Glavni pogoj pa je* da ta mrčes tiho plesni v senci. Če se to ne zgodi, bodo imeli Jugosloveni priliko, grenko razmišljati o posledicah.« Izrekamo italijanski javnosti naše so* žal je, da ima za svoje sorojakc in so^ državljane tako sodrgo. Fašlstovskim organizacijam pa pove* mo sledeče: Ako mislite, da nas boste z železnimi drogovi, bodali in revolverji uk\>nili ali vsaj pretvorili in spremenili naše mišljenje, nas ne poznate. Vi ste drzni in napadalni, vendar vedite in ne pozabite, da ima naše ljudstvo več krc* mena in ponosa v sebi od vas, da se od vaših činov niti oplašiti ne da. Vi lahko delate, kar hočete, vi nam morete raz* biti vse. kar imamo, vi lahko napadate, pobijate in pretepate naše liudi, toda no* vemo vam. da bo ves vaš uspeh — velika ničla. Tme4 boste priliko, da se v tem prepričate. Videli in spoznali boste kma* lu, da vaše drviaive ni vam. temveč nam v korist. Čim bolj sistematično in pre« mišlieno se boste v nas zaganjali, tem bolj se bodo strnile in krepile naše vrste na Primorskem. Naše ljudstvo se bo po* stavilo kot en mož na našo stran. \ a>i napadi in vaša nasilja bodo organizacijo našega ljudstva utrdila, zr.nesla bodo med naše množice po deželi disciplino, jih prežela s čustvom solidarnosti, posto? terila niihovo požrtvovalnost. Vaše na* silno delovanje je največja in najuspeš« nejša agitacija za naše delo med ljuds stvom. To je nekaj naravnega, samo ob sebi umljivega, med evropskimi narodi celo nekaj nujnega. Zato vaše delo ni le ogabno, temveč tudi skrajno kratkovid? no. Vaši voditelji bi morali razumeti, da zdrav, mlad, čil narod na vaša groba na« silja ne more drugače odgovoriti, kakor z organiziranim duševnim odporom. Pro* rokujemo vam, da pomeni vaš oboroženi napad n*a našo tiskarno za nas tisoč no? vih naročnikov. Vsi vaši napori so za* man. Vse, kar vi nasilnega podzamete, gre mimo svoiega cilja. Ves vaš trud po? ineni potrato energij, ki vam le škoduje. Svetuiemo vam zato, da varčujte s svo? jimi silami, da z niimi umno gospodarite in oo"ščare podvzetia, ki so brezuspeš? na. Zbiite si enkrat za vselej iz glave. Ha nas boste z revolverji in železnimi drogovi preverili o pravičnosti in sijaj? no«ti razmer. Kdor hoče naše kmete in delavce sprijazniti z razmerami, jim mo? ra nuditi mesto železnih drogov gosno* darske. narodne in politične pravice, ki omogočajo luidski napredek in splošno socialno svobodo. Barbarska nasilja, ki ste jih izvršili, nas ne bodo strla. Os^aH bomo zvesti našemu delavnemu ljudstvu in ga bo? mo podpirali z vsemi svoiimi silami. Mi poznamo le eno dolžnost in eno zano? ved: Korist, blagor in pravica liudstva gre nad vse! To ie ravnilo in merilo vse? Ha našega dela in življenja. Poročilo o napadu na tiskarno Včeraj zjutraj ob 2 in pol je vdrlo 25 oboroženih Italijanov v našo tiskamo. Oboroženi so bili z revolverji in bodali. S seboj so imeli krampe, železne droge in težka kamnoseška kladiva, ki so jih dobili bržkone kje na ulici. To orodje so vzeM s seboj, da z njim razbijejo tiskar* ske stroje. Med roparji, ki so bili po ve? čini možje v starosti od 20 do 30 let, se je nahajal tudi eden vojak, ardit, nepo? znanega polka. Roparji so po dobro premišljenem na? črtu porabili ugodno priliko, da so vdrli skozi hišno vežo v prvo nadstropje. Tu so planili v uredniške prostore in so vse razmetali. Nato so šiloma udrli zaklenje? na vrata upravniške sobe. Tudi tu so vse razmetali, da bi našli denar. Denarja ni? so našli, pač pa popolnoma nov pisalni stroj, ki so ga vzeli s seboj. Istočasno je večji del tolpe s krampi, železnimi drogi in težkimi kamnoseškimi kladivi obdelo? val tiskarske stroje. Popolnoma so po? kvarili mali tiskarski stroj, dva velika brzotiskalna stroja in rotacijski stroj. Škoda ie ogromna. Uničili so tudi nekaj bal papirja. Iskali so vsepovsod bencin, da bi ^ažgali tiskarno, a ga k sreči niso našli. Ves čas so spodbujali drug dru? gega k vztrajnosti. Da izvrše nemoteno svoia hudodelstva, so zastražili vse izho? de in obkolili vsakega posameznega iz? med maloštevilnega osobja. Tiskarje.n so nastavi'ali revolverje in grozili, da jih ustreliio. ako se le zganejo. Enega tiskar? ja so pretepali, dasi jim ni dal nobenega povoda za to. Po uličnih križiščih so imeli razpostavljene svoie straže, da jih prav časno opozorc v slučaju nevarno? sH. Zunai stoječi oddelki so neprene* horna pošiljali poročila v tiskamo, da je zunai vse »v redu« in da la^ko mirno1 nadfl*M"'cio s pustošeniem. Nekateri iz?, med n;iH. očividno poglavarji, so nadzo? rovali in opo-^^ali na ta ali oni predmet, j ki nai se Ko so končali hudodelci svoie razd: * o delo, so odšli s pisalnim sf— y-or rečeno, so ropar i i strahovali z revolverji in bodali osobje in tako pre? prečili, da bi kdo zapustil hišo in šel iskat pomoči na policijo. Sele ko so napadalci odšli, t. j. ob 3 zjutraj, sta lahko šla dva izmed tiskarjev na kvesturo. Ker se pri kvesturi ni nihče oglasil, sta šla na in? špektorat v ulico Chiozza. Inšpektorat je poslal šest mož, naj gredo zastražit tis? karno. Med tem časom sta šla še dva druga tiskarja na kvesturo, ki pa tudi ni? sta opravila ničesar, ker sc zopet nihče ni oglasil. Kakor smo doznali, so prišli rof arji in premišljeni poškodovaielji tujega imetja od neke prireditve v gledišču »Fenice«. Prireditev je bila aranžirana od tržaške ga fašistovskega društva. Naravnost ne? verjetno je, da bi varnostni organi, ki so bili v službi pri tej prireditvi, ne bili opazili odhoda tako velikega števila udeležencev. Pribiti moramo, da ulica sv. Frančiška ni bila zastražena, dasi bi bilo to samoposebi umi j ivo, ko so oblastva vedela, da priredijo v ulici, kjer se nahaja tiskarna »Edinost«, fašisti ve? selico. Politično društvo »Edinost« je poslalo včeraj dve brzojavki v Rim, in sicer eno ministrskemu predsedništvu, eno pa Osredniemu uradu za nove pokrajine Brzojavki sta po vsebini enaki in sc gla? site: Danes ponoči so vdrli fašisti orožjem v roki v tiskarno »Edinost« ter jo opustošili. Pustošili so v upravniških in uredniških prostorih, pokvarili štiri tiskarske stroie in tako povzročili o<2rom? no škodo, ne da bi jih pri tem motili or? gani varnostnega oblastva. Se pretočeni teden *e bila tiskarna »Edinost« zastra? žena. Kljub temu in dasiravno so v slednjem času fašistovski in nacionali? stični listi grozili, in kliub deistvu, da zaseda v Trstu fašistovski kongres in so fašisti orirediM to noč v neposredni bli? zini tiskarne »Edinost« fašistovsko vese? lico, ni varnostno ohlastvo skrenilo prav nobenih preventivnih mer. Ker je to že četrti napad na tiskarno »Edinost«, zah? tcv-^mo, da se nam vendar že enkrat za? iamči svo^dfi ter varnost ose'>e in imetja. — Politično društvo »Edinost«. Jugoslavija Komunistični ustavni načrt BEL G RAD, 6. V ponedeljek dopol? dne ob 9. uri bo v veliki dvorani skupšči? r.3 seja ustavnega odbora. Pričela se bo načelna debata. Predsednik odbora Ves? nič bo podal pregled vseh glavnih načel vladnega ustavnega načrta. Komunisti bodo predložili najbrže že v tej seji svoj ustavni načrt za sovjetsko republiko. Ta načrt je sestavljen na podlagi ustave so? vjetske Rusije in predvideva vojaške, delavske in kmetske svete, kateri po? šljejo delegate v centralni boljševiški svet. Centralni svet bi bilo vrhovno ob? lastvo. Ustava ne bo strogo centrali? stična niti povsem decentralistična. V načrtu so predvidene tudi načelne re? šitve socialnih in gospodarskih vpra* sani, določbe o privatni lastnini, eks? propriaciji veleposestev in industrijskih podjetij, ukinjenje družabnih razredov, odprava vojne dolžnosti in uvedba na? rodne garde za obrambo. Sodelovanje iugoslovenskih in ruskih komunistov BELGRAD, 6. Oblastva so izsIedi-Ta zvezo naših komunistov s sovjeti v Rusiji Rovarenje naših komunistov ima namen, da oslabi vsako akcijo naše države za slučaj napadov ruskih boljševikov na Romunijo, ki se ima pričeti spomladi. Mnogo materijala bo te dni ob javi je? nega. _ Češkoslovaška Češki Usti o pomenu Beneševega obiska v Rimu PRAGA, 7. Vsi listi pišejo obširno o Beneševem obisku v Italiji in naglašajo, da bo mali sporazum vsled rimskih po* govorov mnogo krepkejši. Vsled pribli* žanja Italije k državam srednje Evrope se bo sedanji položaj v tem delu Evrope zelo utrdil. Listi kažejo veliko zaupanje v Italijo, ker sta vlada in ljudstvo od? ločno proti povratku Habsburžanov. »Čas« pravi, da je mali sporazum vsled zadnjih izjav italijanske vlade proti Habsburžanom, zadobil posebno važnost, ker so upi v Habsburžane padli, tako da se v Budimpešti ne misli seč resno na obnovitev kraljevine. Danes se celo že govori o približanju Madžarske k male? mu sporazumu. Beneševo potovanje je ravnotako zelo važno vsled pogajanj trgovinske narave. Trgovina Italije se danes širi po Balkanu in po Levantu in dela s tem nemški trgo? vini veliko konkurenco. Češkoslovaške koristi zahtevajo, da češkoslovaška re? publika stopi v zvezo z velikimi i tali j an* skimi podjetji, da se na ta način odpravi posredovanje Dunaja, ki je bilo do sedaj v navadi. »Čas« zaključuje, da bo ta tr? govinska pogodba zelo važna in da se bo sklenila v prid obema zavezniškima državama. ___. Grška Grško odposlanstvo za londonsko konferenco ATENE, 7. Listi pravijo, da poj de mi? , nistrski predsednik Kalogeropulos v L on? don kot zastopnik grške vlade. Sprem? jljali ga bodo Coronillas, bivši grški po? i slanik v Rimu, Stergiades, grški veliki I komisar v Smirni in načelnik glavnega stana grške vojske v Mali Aziji in en polkovnik. Grška politik« ia zavezniki ATENE, 7. Theosiokis, novi pravosodni minister, je podal lista »Maihimerim* sledečo izjavo: Zunanja politika cstacis ista in n© more biti drugačna. To Je politika tesnega sodelovanja z velikimi zavezniki brez ozira na nadaljno politiko zaveznikov samih. TakSna politika odgovarja ne samo grškim Icorkilro, ietuvc-č tudi keristim zaves* nikov. Grška je pripravljena zasledovati to politiko brez ozira na žrtve na.) bo tudi v krvi. S svoje strani bom napravil vse, da zavezniki zadcblio zopet zaupani« v GrSkc. Nemčija Nemčija ne pojde na londonsko konferenco? PARIZ, 7. »Journai des Debats^ piše o bližnjem londonskem sestanku: Ako Nemci ne bodo hoteli priti v London, bodo zavezniki morali uveljaviti prisilna sredstva, ki so bila odobrena v Parizu. Encdušnost med zavezniki je nedotak* njena in nemška vlada bo morala vsled tega dobro premisliti svoje korake in potem ne bo hotela prevzeti tolike odgo*' vornosti. Zdi pa se, da bo Nemčija po* pustila glede razorožitve, da bo lažje dosegla kaj popustljivosti v vprašanju povračil. Sovražni izpadi proti Angležem in Italijanom PARIZ. 8. Listi naglasa j o, da se sos vražnost Nemcev obrača proti Anglež žem in Italijanom. Ta vest izhaja od francoskega poslanika Laurciida, kateri ie to povedal Briandu, kakor trdijo listi. Bilo je tudi par napadov proti častni* kom angleške in italijanske misije. Nemiki delavci proti psrilkim sklepom BERLIN, 7. \Voltfova agencija pravi, da je nemška trgovska, zbornica odobrila stališče vlade nasproti pariškim oklepom. V Bremenu, FlamburjJu, Lipskem in Mona-kovem so bili javni shodi, na katerih ko bilo sprejete protestne resolucije proti pariškim sklepom. V Lipskem so imeli neodvisni socijalisti shod, na katerem >e posJancc Sa£er rekel, da. bodo nemJikl delavci v slučaju potreba začeli bojkot proti zaveznikom. Nitti proti pariškim sklepom BERLIN', 7. iBerlincr TagblatU objavlja pogo-govor, ki gft fe imel njejjov dopisnik z bivšim italijanskim -ministrskim p redsednikom Nittijem. Nitti je rekel,/ da jc pravično, da Nemčija plačaj odškodnino, toda takšno, ki bi jo lahko plačala v malo letih. Z odškodnino se no smejo udariti tisti, ki niso odgovorni sza vojno in ki se bodo šele rodili. Ta zahteva jo nespametna in naravnost zločinska. To bi pomenilo hot«.ti suženjstvo velikega naroda, ki so je srccr hudo pregrešil, kateremu pa civilizacija dolguje nmujo pridobitev. Evropa ne bo imela miru, dokler ga Nemčija ne bo imela, in dokler so Nemčija ire pomiri, s« tudi rusko in muslimansko vprašanje ne bo moglo urediti. Ako bo Nemčija razdejana, bo propadla tudi vsa ostala Evropa. Nemčiji se >e očital imperijalizem. To očitanje je bilo upravičeno. Seda} pa, ko smo Nemčiji vr.eli mornarico, kolonije in vso njeno organizacijo v inozemstvu in zahtevamo od nje, naj plača ne samo svoj® temveč tudi naše dolgove, imamo ravno i*to postopanje, ki smo ga očitali prej Nemčiji, To pa ni nikaka pravičnost, temveč maščevanje. Treba se ja povrniti k idejam, Id so bile napisane v londonskem proglasu. Pred letom se je misHlo bolj pametno. Nemčija mora živeti. Misel. d& bi se Evropa vknjižila ne samo na nemško imetje, temveč tudi na ljudi več pokolenj, je razžaljiva za moralo io tudi logiko. Zavezniki morajo dati moino»t Nemčiji, da plača, v kratkih letih pošteno cdško&iino in poleg tega ji morajo So pomagati, da ispolni svoje obveze. Nasilje in razžaljrva prisilna sredstva morejo le povzročiti novo vojno. T® pa Evropa noče, ljudstva so sita prelivanja krvL Ljudstva želijo mir in samo pravičnost jim ga lahko da- Ako hočemo, da naj Evropa pride do reda to mira, jo neobhodni predpogoj za to, da so tudi Nemčifa uredi in ustali. To pa se bo moglo zgoditi le tedni, ko se zavezniki povrnejo k svojim načelom, >ki ao jih razglašali proU cesarski Nemčiji ali v času vojne pred vsem svetom in ki jih seda) pozabljajo nasproti republikanski io demokratični nemški državi, Avstrija Kancelar Meyer o rešitvi avstrijskega vprašanja DUNAJ, 7. Kancelar Mayer je izjavil pred proračunsko komisijo, da se vpra* sanja, ki se tičejo držav srednje Evrope in potemtakem tudi vprašanje priklju* čitve Avstrije k Nemčiji, bodo mogla rešiti le sporazumno z zavezniki in Ze» dinienimi državami. Italija Benei odpotoval v Neapelj — Njegova izjava pri odhodu iz Rima RIM, 8. Danes ob 17'30 jo češkoslovaški vnanji minister Bencš odpotoval s svojo soprego v Neapelj. Beneš se ustavi v Neaplju ves jutrišnji dan in odpetuje v četrtek čez Pariz v Londcn. Ko je Beneš daaes odhajal, je dal poročevalcu agencije Štefani sledečo izjavo: Veseli me. da ob svojem odhodu iz Rima lahke rečeni, du zapuščam to mesto z zavestjo, da sem dosegel sporazum med italijansko in češkoslovaško vlado v onih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. V razgovorih, ki sem jih imel z italijanskem ministrom za vnanje posle, grafom Sfcrzo, in z s svojim delom, doseže uspehe, ki bedo od veliko koristi za obe državi. Zedinjesie države WASHINGTON, H. Državni podtajnik za zaklad jc izjavil pred senat, kin misijo, da jc neka država, kakor je rekel Chamberlain v Birminghamu, prosila Ze=» dinjenc države, naj prekličejo svoja pa« sojila nasproti njej. Tajnik jc dostavil, da je bilo še 65 milijonov dolarjev na razpolago. Anglija jc prejela vse kredi* te, ki so ji bili dovoljeni, doeim Fran* Italija, Češkoslovaška in Grška niso ministrom za trgovino, kom. Alessi- Italija, tei |cm, se nam jc pesrečilo, da smo položili temelji Še dvignile VSCLja posojila, ki jim jc bilo za italijansko-češkoslovaško pogodbo. Prepričan; dovoljeno. Cirška pa je edina upnica, ki sem. da komisija, ki bo tu v Rimu kmalu pričela! jc plačala obresti Zcdinjcnim državam. Praga in Rim Jesenska bitka na Beli £ori pri Pragi 1. 1620. jc porazila češko plemstvo in mc; ščanstvo. ki je bilo tedaj nositelj češke narodne in državne ideje. S kruto roko je Ferdinand II. habsburški zaeel iztrebljes sinovi so našli v Čehih svoje občudoval* ce in slavitelje, vsakega kulturnega na* predka Francozov so se Čehi veselili, ka* kor bi bila to njihova pridobitev. Ta du* i hovna vez med Prai^o in Parizom jc ne* I I r* —_! A ___ ^ . f 1 • I vati češki živelj v nesrečni deželi. Eno; izmerno pripomogla k narodni osvobo* glavnih torišč tridesetletne vojne je bila češka še dolgo po tej bitki. Ob koncu tridesetletne vojne je bila nesrečna de* žela takorekoe kup razvalin. Nekdaj cvetoča in obljudena, je izgubila dve tretjini svojega prebivalstva, katerega ostanki so se potikali po gozdovih in opus stošenih poljanah, bežeč pred divjo sol* datesko, ki jc brezmisclno morila, ple* nila in požirala. Češko plemstvo se od tedaj ni več dvignilo. Ferdinandovi nasledniki so na^ seljevali v brezljudne kraje češke krono* vine nemške izseljence. Češka uprava in češki jezik sta izginila, vse je kazalo, da je čas zgodovine izbrisal z zemeljskega površja za večne čase češki narod. Toda ta sodba jc bila površna. Kakor tli žrj a vica pod pepelom, tako je pripro* sto češko ljudstvo še vedno živelo svoje nejavno in neslavno, toda mirno življe* nje delavskega naroda, iz tega zdravega jedra je narod pognal svoje novo razum* ništvo in svoje nove duhovne voditelje, ki so <4a privedli v stoletnih borbah pod habsburškim škornjem do nje^ovei^a zmagoslavnega pohoda v vrsto svobod* nih narodov. To se je zgodilo v novem* bru 1. 1918. Po tristo letih je Bela gora maščevana, sovražnik je strt. narodnemu razmahu so odprte vse poti. Vsak začetek je težaven, tudi začetek svobodnega življenja ima svoje posebne težkoče. Iz dezorganiziranih vojaških množic, ki so se iz vseh mogočih front priteple v poraiaiočo se državo Čehov in Slovakov, je češka organizatorna sila ustvarila prvo vojsko nove države, do* kler niso prispele v domovino češke le* gi*e. ki so služile na raznih ententnih bo? jiščih Mlada republika je morala prestati mnogotere težave v dobrih dveh svojega obstoja. Slo j v začetku so odrski i šev obisk jc nov uspeh Sforzove diplo* vpadi na Slovaško grozili, da uničijo j matične spretnosti. mlado državo. Ta nevarnost se ie po* J Dr. Beneš je prvi minister malega spo* ostrila, ko so zavladali v Budimpešti razuma, ki je šel v Rim. Verjetno je, da ditvi češko 2 slovaškega naroda. Odkar se je češka povzdignila v sa* mostojno državo, sc je to prijateljstvo polagoma poleglo in ohladilo, zukaj po* litika francoskih vladajočih mož sc je obrnila proti češkim težnjam. Iz strahu pred Nemci so napravili Francozi že marsikatero nerodno potezo v svoji po* litični taktiki v zadnjih dveh letih. Iz strahu pred Nemčijo bi bili Fran* cozi pripravljen skrpati zopet nekdanjo obdonavsko monarhijo, najrajši pod habsburško hišo. Taka Avstrija, ki bi seveda ne bila več podružnica nemške države, kot jc bila poprej, bi Francozom zelo prijala. Toda dediči nekdanje Avstro * Ogr* ske so kajpak skrajno sovražni tej ideji; zato je nastal takozvani mali sporazum Češko * Slovaške, Romunije in Jugos'a* vije, katerega naloga je, upreti sc z vse* mi silami vsakršnemu poskusu, ki bi šel za tem, da se ustvari nova obdonavska monarhi ia. Zato se jc Praga odtujila Pa* rizu tr ' poiskala drugo svetovno src* dišče t zunanji politiki. Zunanji minister češko * slovaške re* publike dr. Beneš se mudi te dni v Ri* mu. Bil je v 'osteh pri vseh imenitnikih italijanske uižave: pri kralju, ministr* skemu predsedniku Giolittiju ter pri zu* nanjem ministru grofu Sforzi. Ne ulede na mnogoštevilne napitnice pri raznih banketih, moremo trditi, da je Bencšev obisk v Riinu pred ^em političnega značaja. Tudi Italija ima interes, da ne vstane iz groba Avstro * Ogrska žalostnega spomina. Skupni interesi pa so podlaga vsakemu prijateljstvu. Odkar je grof boliševiki. Toda požrtvovalnost in ro* dol j ub je češkega naroda ie premagajo to in Še druge nevarnosti. Številni tisoči čeških legiionariev v Rusiji so bi'i v službi ententnih in ruskih protiboliše^ viških agentov. V razmeroma kratkem času so znali Čehi z brezpri-merno spret* nostio spraviti te čete domov in se izog* niti sporu z Rusijo. Pred kratkim so tu* di Čehi srečno prestali svoio ^boljševiš-ko krizo«. V dobrih dveh letih svoie sa* mostojnosti so dokazali, da so bili vredni nodpore in zaupania mogočnih za* padnih priiateliev, in pridobili so si ugled vseh tujih držav. Od nekdaj se je Praga, središče češke* ga kulturnega tekmovanja, a tudi središ* če svobodomiselnega stremljenja češke* ga naroda, obračala v Pariz. Čehi so vi* deli v Franciji nc samo svojo zaščitnico, ampak tudi svoj vzor. Veliki francoski Doma£s ve551 Mrčes. Lfet i-Nazicne* jo te dni zasra mo val nas Jugoslovene z — mrćesomf To blato, zajeto iz kaluže sovraštva in naigrših nagenov, nas seveda ne doseza, in blato pada ikl tisto nazaj, ki je mečejol Samo vprašali bi razno ekscelm.ee v Rimu in Trstu, kako se tako nizkotno in podlo zasramovanje našega plemena strinja z besedami o pomirjenju, o prijateljstvu, o mirnem soživljenju, in celo o kulturnem vzajemnem sodelovanju obeh plemen?! In vpraSali bi, kako dolgo se bo v politiki Italije napram našemu plamenu to- in onostrnn bodočih meja imel odločilno besedo — mrčes, ki onesnaŽa prostor in okuža vzduh?ll še nekoliko o ^provokaciji-. - Era Nuova« je prišla zopet 3 starim znanim slepomišenjem, ki sc £a naši narodni nasprotniki poslužujejo od nekdaj, odkar divjajo tu narodni boji List slepomiši namreč sedaj zopet, da na naši sirani hujska le par agitatorjev In propagandistov, da pa slovensko ljudstvo drugače misli in čuti nego »voditelji«. Tako so govorili že tedaj, v prvih začetkih, ko je slovensko gibanje tu začelo dobivati razmaha. Govorili so, da vsa slovenska agitacija je le delo par agitatorjev. Tudi naJe denarne zavode da vzdržujejo panalavi3tični krogi — celo v ruskih rub-Ijih so govorih. — Naij le varajo druge in — sebe! Naj si le laiejo sami sebiJ Jim fce pridejo neprijetna presenečenja. Resnica, ki jo pota ju je/o tako trdovratno in lahkomiselno, Jih bo 2© bila ljuto po zobeh. In resnica je ta, da zavedno slovensko ljudstvo ne miali in ne čuti ▼ stvari nič. drugače, nego njega politično vodstvo. Razlika je r resnici v tem, da bi naše prebivalstvo — i zlasti rnasa na deželi — hotelo drugačnega — ostrejšega po»to- mu bosta sledila v bližnji bodočnosti za* stopnika ostalih dveh členov malega spo* razuma. Italija se bo postavila na čelo malemu sporazumu, kar bo brez dvoma dvignilo ugled, a tudi moč italijansko države. Bcnešev poset v Rimu je obenem demonstracija proti Parizu. Francoska po* litika si je za enkrat zaigrala češke si in* pati je in izgubila svoj upliv na politično smer češkoslovaške države. Tudi skupni trgovski in gospodarski in« teresi so povzročili Beneševo potovanje v Rim. Pogodbe trgovskega in gospodarskega značaja so praktična posledica političnih odnošajev. Vse kaže, da bo dosegel Bencš oba smotra v vsestransko korist svoje drža* ve, ki ga je poslala s tako važno nalov go v starodavni Rim, ki stopa zopet v ospredje svetovne politike. sja!! Svet tam zunuf se suče vse drugiče, ne^n uredniških sobanah kak* Ere % če bi imcJi panja! po U ljudje lo nekeliko sposobnosti sta trezno izpo-znavanje resničnega razpoloženja deželo, če h! imeli le nekoliko blage, vcljo za tisto mimo &o življenje na tem ozemlju — o katerem ncpre&tauo gevore hinavske besedo — no bi zavajali svoje javnosU v krive domneve, ki so v kričečem nas-profcstvu z resničnim mišljenjem in čustvovanjem našega ljudstva. Računali bi z dej Ivorn, da imajo posla i narc-dom, ki so do glcbine svoje tluše zaveda, kaj se je zgodilo žnjiin. In skušali bi, da A blago besedo in dejanji pravičnosti ia dobrohur-nofiti potolažijo lo ljudstvo in mu pedelo vero, da tiiso opravičene bojazni, ki mu kažejo bedi-čno-i v temni luči brezupnostU — Tako bi delali, če bi bili pametni in pošteni, če ne bi bili udarjeni s slepoto! — Pred par dnevi nam jc zakričala >E-ra«j-->Doli s krinko!« Slučaj jo hotel, da je prar istega dne izšel manifest naicga političnega dru-štva, ki je o Era* vsled proglasa naiega političnega društva! — Kričala jo o »provokaciji«, ker no sodelujemo na jalavnoslih povodom aneksije. Ne stran ii, »£.L>iI\ uai« -Eri«, ampak vsej raxsodnl itulijanski javnosti stavim? vpraSđnie; S«-Ii Italijani v Dalmaciji _ ono malo, kar Jih je — rad nje Jo na tem, da so priklopi je ni k Jugoslaviji? Kekoy odziv bi bi! r n&cl-cljonslisiičnib italijanskih krogih, če bi hotel kdo »Uiti Italijane t Dalmacji, da se morajo radovati da morajo lxfn£ati čutslva iz svoje duše, fa ne smelo več čutiti svoie etniške skupnosti z narodno celoto?! Pri čemer pa je Sc ta za nas usodna razlika, da je onini v Dalmaciji pogodbeno zajamčena pcipolna evofcoda narodnega življenja in razvoja, nam pa ne: mi prehajamo v novi položaj brez vsake zaičite!! Kar naj bo za one v Dalmaciji nedotakljiva, sveta, pravica v soglasju in na temelju jiacijonalne ideje: to isto naj bi bilo na naši strani— zločinska ^provokacija«, ki naj bi klicala po maščevanju in preganjanju?! Mari veljajo za Italijane v Dalmaciji drugačni etični zakoni, nego z Jugoslovene v našem Primorju?! — Naj še ugotovimo, da jc bilo v zadnjih časih tudi na italijanski strani pametnih glasov, ki so govorili, da sc nc more zahtevati od Jugcslovenov na tem ozemlju pustili. Ko je prišla županova žena, da. bi govo- Cen« Tina pa dalmatinskih otokih. Ker je fila- rila z možcrR, je niso pustili fc njemu. Mi ricer fcsera prošlo leto neusmiljeno gospodarila po vino-nikakor ne moreno zagovarjati prclalikomišljcnega gradih dalmatinskih otok.ov, posebno na otoku postopanja, toda pribijemo lahko eno: Ko so bili Visu, se Je pride!rlo vina veliko man}, kakor pov-nedavno tega pretepli vojaki nekega domačega prečno druga leta. Zato tudi cene vinu niso mogle fanta tako, da je moral v bolnišnico, sc ni niko-! pasti. Na Visu stane hI vina 1800 kron, na dru-mur nič zgodilo, listi niso o tem črhnili niti bc- gih otokih pa približno istotolike-. sede. Za malo prasko pa vlačijo celo vrsto ljudi Neva železniška proga med Bosno tn Zadrom, v zapor, celo take, ki eo pri vsem popolnoma nc- pri ravnateljstvu za grudbo novih železnic v Bel-dolžni in morajo dclgo čakati na zasliševanje. To gradu se bo vršila 1. marca pismena licitacija za ni ca sam slučaj, to sc godi po celi deželi. Tako proge Bihać-Zumajifa normalnega koloseka, dolivanje lahko imenujemo več kot brezpravno. Naše 57 km. Na ta način se hoće vezati severno-Ijudstvo pa epazarjamo penovno, naj se varuje zapadni del Boc-ne z Zadrom. prestopkov ki dajajo povod za izrabljanje proti Brezposelnost v Nemčiji še vedno stalno narašča, nam. Vsak dan ječe 'jo izrabljanje narodnih sit, ko bi moral biti vsak na svojem mestu kot čuječ steber naše narodne posesti in našega dela. Nesreča v Cerknem. V Cerknem se je pred par dnevi ponesrečil 73lelni Jcžef Čerin iz Ccrkra. Zjutraj so ga našli prrd hišo mrtvega. Kako se je zgodila nesreča, ni znano; najbrže se je spotakril Za tiskovni sklad „Edinosti" Ob priliki obletnice daruje N. N. 100 L, Josip j Hreščak, !L Bistrica, L 10'60, 2erian Trst 20 L. V znak protesta proti napadu na tiskarno t Edinost daruje A. Jelušič L 20. Dosedaj izkazanih L 36.220'—; v današnjem izkazu L 150'60. Skupno L 36.3/0 60. Od 15. decembra do 1. januarja je številka zr*1 sna zopet za 43.CC0, take, da je brezposelnih sedaj približno 490X00. To jc uradno poročilo o brezposelnih podporah, dočim jc dejansko nezu peslenih skoro milijon. Časopisje vidi glavni vzrrk nezaposlenosti v pomanjkanju premoga v industriji. Izgube angleške mornarice. Angleški strokovni in tako nesrečno padel, ker je bil ii.zalo star, da ....... , . . , , . da bi se kar hkratu ~«nebili razpoloženja, ki so j je potem nastopila smrt. Komisije, ki bi dognala hstl. P5S**>' da I« "J*PeIa angielka trgovska mor- ga ustvarili zgodovinski dogodki in je postalo traJ pravi vzrok smrti, ni še bilo. Naj počiva v miru! narica,v osem in pol nulijonov to* dicijonelnc; šele previdno, dobrohotno in pravično Aretacija. Dva karabinerja iz Grgarja sta areti- v nednoek 585 iml^cnovo funtov itcrlmgov. postopanje da more, in sicer le polagoma — izpre- rala pred nekaj dnevi Miljavca Andreja in Persiča Žilne cene v BačkL Pšenica je padla, prlčaJcu meniti to razpoloženje. V kako kričečem naaprot- Valentina, ki sla stikala okrog za municijo in dnigo i^jo P* še nadaljšega padca. Sedaj netira 960 dr atvu s takim pametnim naziranjem je bilo te dni vojno »aro, kar je pa prepovedano. 950 K za 100 kg. Za ječmen nI interesa; ccna 300 vse postopanje — h-ujskačev, ki vnovič — če bij----— bilo to še potrebno — tisočkratno opravičujejo saše postopanje povodom aneksije! To naj si za- DAROVI V počeščenje spomina pok. Sve tka Martelanc daruje Angel j Martelanc, Trst, 25 L pevskemu društvu jtAdrija .< v Barkovljah. V počeščenje spomina pok. Svetka Marte7iot une ici>fuarja Večje posestvo <2o oraiov) 15 minut od mesta Celje oddaljeno, z 1 vilo 9 sobami, dobrim pohištvom, pristavo, travniki, poljem, gozdom, vinogradom, vse skupaj v najboljšem stanju, z mrtvim in živim „fundus in-struktus" je na prodaj. Cena 250.000 dinarjev. Pojasnila daje Higerepargtr, Celje, Glavni trg št. 7. 153 pomni v prvi vrsti — »Glasbena Matica«. Jutri ob 19'30 bo odborova aeia. Iz triaškega iivlienia Književnost in umetnost Dve zanimivi knfigi sta izdala Kleinmayer in za. eno krono ceneje do 320 kron. Koruza (360 do 380 kron) se izvaža v večjih množinah, ker se je Že močno o-suSila. Moka nularica 15 do 15,20 kron; ostale vrste moke Bamberjf v Ljubljani. Namreč Fraceta Rojca mla- | Velika stagnacija v poslov« nski tiskarski strok: dinsko igro v treh dejanjih: .Tončkove san?e na Do£im ^ bUc doscdaj tiskarne v.eh delov na5<= države preobložene z delom, jim fe začelo v zad Miklavžev večer« m pa »Veliki slovenski spisov, iiik«. »Tončkove «anje« so delo pisatelja, ki bo znan kre^u »Zvončkovih« čitateljev, katerim jc podal nekaj igric in pesmic. To je prva njegova knjiga in spričo tega, da nam manjka tiskanih o-troških iger tudi za večje odre, je prav, da je izšla., četudi ni brez hib. Vešč režiser si bo mal poina- ker je tu pa njem času pnimanjkovuti dela bi valed tega se tudi množi Število brezposelnih kvalificiranih tiskarskih uslužbencev. Po najnovejših poročilih je Belgradu 60, v Zagrebu 50 in v Sarajevu 55 stavcev, oziroma strojnikov brez *Iužbe. Pomanjkanje dela se kaže že tudi po tiskarnah v Sloveniji. Na tedenski sejem v M eri bore, ki se je vrlil dn" 4. t. m., je bilo prignanih *arno 26 prašičev. Cene 25 do 30 kron za kilogram žive teže. Slab obisk je povzročilo vreme, ki je pričelo že zjutraj z dežjem in snegom in je preprečilo promet. Jugoslovenska tvornica za izdelovanje lokomoiiv Ljubosumen soprog. 23Ietni Rugero Riccatti stanuje s svojo ženo Katarino v ulici Sotterranie št. 3. Zadnje čase se je prepiral Riccatti e, svojo ženo, ker je bil sličal od raznih oseb, da se peča žena z drugimi moškimi Pretekli večer je prižei mož gati z njo in jo primerno okrajŠaU, pijan domov ter tako pretepel svojo ženo, da je tam malo razblinjena, da ne omenimo nazadnje dobila več ran na glavi. Po stanovanju je vse raz nekaterih prenaivnih in preveč »norejenih« mest in bil. kar mu je prišlo ped roke ter nato odšel od slabih run. Knjigo sta opremila s precej ličnimi, doma. Drugo jutro se je zopet povrnil v stanova- pr<*drobno izpalimi risbami, ki naj pojasnjujejo panje. V roki jc držal samokres, e katerim je grozil zerišče (scenerijo), pisatelj sam in g. Erbežnik. ~ ženi c smrtjo. Žena ie začela vsa prestrašena kli : »Veliki sprsevnik« prinaša zbirko pisem, listin in J . . , . , caU na pomeč. Na njeno klicanje sta prihitela vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. SestavU strojev m gosprdarskih strooev ae ustanovi v Sme dva stražnika ter aretirala RiccatUja. Samokres so ga jc Henrik Podkrajšek. Odkar je izdala Mohor- derevu. Pcd,ct,e ustanavlja Smedorevsko rudar-tnu zaplenili. | jeva družba pedoben spiso^-nik, ki ga pa že zdav- akcijsko društvo. Občina je dala podjet.u xem- Tatovi v kcčijL Včeraj ponoči je patruliralo po naj ni več najti smo potrebovali take knjige zelo brezp.afeo na razpolago ulici S. Maurizio več policijskih agentov. Kakih živo in radi ^poznamo, da je ta izdaja do dan« Jugoslovanska tvormca za kozmetične preparate, eto korakov pred njimi je stala kočija, v katero najebšimejša, lepo urejena in v vsakem oziru pri- v Bjelovaru se zgradi tvornica >Mirts«. ki se bo so nakladali trije neznanci neko blago. Agentjc so ročna- V Predgovoru prinaša tudi nekoliko slovnico bavJa z zidelovanjem kozmetičnih preparatov in pospešili korake, da bi vjeli neznance. Ko so za I pravopisa, nato sledijo pisma, vloge, razne ta- izdela vrh tega dnevno 1000 kg mila. Tvornico pazili neznanci, da se jim približavajo agentje, &o sPloh vsc- kaj" rabimo v zasebnem in trgov- ( graai tvrdka Lavoslav Hiršl za drug. skočili v kočijo ter se odpeljali. Na mestu so pu^^kcm dopisovanju. Radi tega moremo knjigo pripo-stili tri peče blaga v vrednosti 10.000 lir. Kzjrfr ročati vsem. se je moglo pozneje izvedeti, so vdrli omenjeni Ma*ka je gledališka revija, ki se peča z vsem: neznanci v manufakturno skladišče, ki se nahaja gledališkimi vprašanfi, kot nima »podobnega. Jugo-v isti ulici it. 4 b je last tvrdke Maneschi. slavija in celo med drugimi narodi To in ono Vesti iz (Soriške Aneksijska slavnost v Gorici je bila Nova angleška moda ao kitajski psički, ki jih boete težko vuz:jo dame na dolgih vrvicah 8 6ebof. Se nikoli ni naleteli na kaj tako dobrega. Izdaja ga par agilnih videti toliko pasjega sveta na londonskih uli m'adih igralcev. Zadnja številka je prinesla te-le cah kot ravno sedaj; če hoče biti dama količkaj e članke: Tehnika ekspresijonistične drarre. Lepa legantna, ga mora imeti. Seveda &o ti psi silno napove- ma.s]cai Ekspresijcnizem na odru, Nova doba za- dragi, tako da 6tane tak psiček več kot tehta in dana z \-elikanskim sijajem, končala pa je. vsaj htcva nf>vo orijentacijo, Vprašanje ravnatelja kra- gotovo tudi več kot je vreden. Dame nosijo te ra javnost, s krasnim »fiaško«. Največji uspeh je jjeve epcrc v Ljubljani, Sinfonični koncert orke- psičke tudi na rokah, ali pa puste, da plezajo po-doscglo na;brže uradno kosilo, ktr se pa izmed stralnrga društva ^Glasbene Matice«, Mirko Ka- le gnjih skeraj po trebuhu, kajti kratke noge jim nas tega slavnostnega obeda ni nihče udeležil, o roiija. Zidanje Skadra, Angelo Ccrkvcnik: Pogovo- ne dovoljujejo, da bi tekali, kot se psom spodobi, tem ne mermo poročati. Zjutraj smo videli na rit Ve&tnik. — Ker sc je list dotaknil tudi vprašan*! Neki londonski list je proti navadi, jemati pse v Piazza della vrttoria«, to je na Travniku, pri- raVnatelja kraljeve dvorne opere, g. Rukavino, sr javne prostore, ki ee je bila zelo razpasla, vprizoril bližno 2C00 oseb, ki so jih zbobnali z vseh vetrov -e nakopa! preganjanje na glavo. Grozil mu je po- celo kampanjo. Gospe so vzele psičke seboj v re-in 3 godb c. Neudeleženega občinstva ni bilo po- ^ nasprotniki, ki ne poznajo pome-! stavracijo skrite pod plaščem, končno so jih posebno veliko, in kar ga jc bilo, ni kazalo poseb- na iega 1;staj ampak zastopaio bolj svojo oseftno sedle poleg sebe in zahtevale od natakarja krožnega navdušenja. Gcričan mi jc pripomnil, da je korist, niso dosogli. pač pa mora uredništvo in u- nik ter jim pripravila obed. Neprijetno je bilo vi-bi'o pri običajni »tomboli« o Sv. Petru gotovo prava \7 gledališča in njegov urednik ne sme biti deti, kako so rabili jedilno crodie zdaj za žival. ga kočljivega vpraSanja, na ašajočega sc na osobje vodstva Narodnega gledališča v beli Ljubljana. Lovski tat, ljudska igra v petih dejanjih, Erazem Prcdjim.ki. igra v pet:Ji dejanjih. Ljudski oder - in v silno neprijeten dež in burjo. Najbrže tudi za-raditega ni imela bakljada nepotrebnih udeležencev. čeravno jc bila sijajno nripravljena. Razsvetljava je bila baje krasna — pa nc iz navdušenja zbirkaljudskih iger. Ljubljana 1920. — Izdal — iz strahu. Priznati moramo pripravljalnemu ^^ S. K. S. Z. v Ljubljani. Prvo igro je po odboru, da zna z denarjem in vsem uradnim apa- Gerstackcrju priredil France Seljak; igra je zelo ratom izvrstno organizirati slične prireditve. Sli- j p]Hmcrna za večje odre, ki ima že izvežbane igral- igro, Erazem že v roko-raao oklepa žal sem sarkastične pripombe, kaker: , Date panc' ce in d&seže \ep U5peh. — Drugo šem mestu, tu pa zametu jejo blago brez vsake petreb'".« — O sveta buržo-azija, kdaj prideš k pameti? Sedaj pa pazljivo čitajte poročila itali- Gogolj: Revizor. Gledališka knjižnica L zvezek. V Ljubljani 1921. Izdaja uprava Narodnega gledališča. ureja Friderik Juvančič. Tiskala Učiteljska b-d-^cbU^vs- j"!l!kUnbT;aVdU5eaiU 0dreŽ€nCCVi tiskaVna. — To Gcgcjjevo igro je prevedel dr. Ivan c i v c . - ,uiPrijatelj. Hvalevredna, misel, izdajati najboljše pre-K dogodka na Grahovem smo dobili sledečo vcde svetovnih dram. Da je ta. preved dober, kaže podrobno poročilo. Omenjeni grahovski župan je £C prcvajateljevo ime. — Uprava gledališča je iz-scdc-1 v gostilni poleg par drugih mož in fantov dala knjigo v krasni, naravnost razkošni opremi » iUe vazi; bili ro precej dobre volje in so glasno pisateljevo sliko in niegovim življenjepisom, pose-govorili mrd se'ocj. Seveda niso svoje dobre vo- bej pa z razpravo o Gogolju kot ustvaritelju »Re-ije tudi izgubili tudi tedaj, ko jc vstopil vojak, in vizorja«, te najboljše komedije. Na koncu ima knji-sc govorili med sebe i dalje. Vojak, ki razume slo- ga par ri5b cd Gcgclja samega k končnemu prizoru venščino to ike, kolikor mi kitajščino, jc mislil, da svcjc ijjc. meri živ pcmcnck nanj in je zahteval pojasnila i---- ter nekakega zadrščpnja. Seveda navzočim ni bilo ^ ^ i po volji, da se kdo brez vzroka vUka v njih po- L^OSDOU 3 TStVO govore in zadeve. Vnel se jc nekak prepir, pri j • xatevi ra jc vojak pni zgrabil župana za vrat. Tu ' Reorganizacija carinskega ustroja v Jugoslaviji. jo plauili cstali kvišku, zgrabili vujaka, mu vzeli Jugcslovcnsko finančno ministrstvo jc sklenilo spo-baj: n-t in ga postavili na cesto. Škoda, da 6tvar razumno z ministrstvom za trgovino, da preuredi ni bila s tem končana. Stopili so namreč Še za carinsko službo in ves carinski ustroj. Čujemo, da nj1 ;a in ga natopli. Koliko, ve vsak, če pomisli, da se zniža zlasti carina na les. Za potrebščine, ki sc je Stil vojak sam naznaniti cclo zadevo in da je nc izdelujejo, se bodo dovolile baje carinakc drugi dan hodil okrog ket navadno, samo malo ob-, olajšave. vezan je bLL Poročanje italijajvskih listov, da fe j Rudarska zveza d. d. v Zagrebu se je ustanovila bil vojak prvi napaden, ali da je bil smešen, po-1 & kapitalom 100.000 kron. ki ima namen se baviti •■^biio pa, da so mu tišeali bajonet na grlo, naj z vsemi podi eksploatacije rud. ;:UrČC;.;:ŽrCn Ja^S,la;iia!VC n^očn0: to >rdi SH Priprave za trgovinsko pogodbo z Italijo. V Bel-c,r ^cjiilt, [ki je kot vedno edma yerodosto)na gfadu je sestavljena komisija, ki pripravlja materi-pnea) a vse druge pnče tega nc vedo povedati. jal ^ trgovinsko pogodbo z Italifo VkI2C;;° župana in ^e šbri druge trdo Padanje cen stekla v Uelgiji. Na steklarski bor- iVn h S M.Vn,l-S° vse, kar zi v Charleroi so padle sindikalne cene otekla za so naš j v hi št, tudi deldo, ki so jo pa pozneje iz- 5 in 10 odstotkov. Cepitev proti pasji steklini. Listi poročali mnogo o cepitvi proti jetiki, katere u«peh pa le ni popolnoma zagotovljen. Zdaj poročajo listi o cepitvi proti pasji stekliri. Profesor Wa!le poroča, da so -se poizkusi cepljenja psov proti pasji steklini do zdaj zelo dobro obnesli in je upanje, da bo dosežen s tem popolen uspeh, tako, da bo sčasoma ta bclezea pc-poJiicma odpravijena. Alkohol v ženskih nogovicah, V Čikagi so v SiJ-vestravi r.cči protialkoholni bojevniki razvili bojni klic: > Pazite na ženske nc£aviccJj Izvedeli so biii namreč, da namerava ženski cvet prenaSati drago in redko tekočino: žganje — torbicah, ali v nogavicah. Nevarno početje vsekakor: Če. bi zaletili lepotice pri tem transportu, bi bile kaznovane; no, če sc to ni zgodilo, fe bilo žganje tem dragocenejše. Prebivalstvo zemlje. Prebivalstvo zemlje hitro raste ali pada, njeno itevilo sc izprecninja neprestano. Računajo, da je bilo kroj leta 1800. na svetu ena milijarda ljudi, v srsdl 19. stoletja je r.a-ras.tlo število že na 1200 miiijcnov, v zadnjem čc-trtstoletju so fe povečalo število na 1500 milijonov, ob koncu 20. stoletja so računali na približno dve milijardi prebivalcev. Toda vojna, zadnjih šestih let in revolucije so vničile es.mo v Rusiji 30 milijonov prebivalcev. Kaj iele, če računamo srednjo Evrope, ki je opusiošt-na do mosga in kjer je število emrli daleč preseglo število rojstev. Slaba letina in težko dovažanje živeža blaga so samo na Kitajskem vaičili na miiijcnc prebivalcev, ki uiiii-ra?o od bede ia lakota. Boji belih plemen proti tujerodnim plemenom ao vmčile mnogo teh tn zadržali njih naravni razve;. Po vseh teh podatkih je jasno, kako silno se izpreminja število zemeljskega prebivalstva, čudna poroka. Angleški listi prinašajo čudno, skoraj neverjetno zgodbo o neki poroki na Kitajskem. Neki mladenič je b?l zc rečen z deklico, toda j c zlbclel in nenadoma umr!. Čez nekaj dni s* spomni deklica, da sc mera poročiti £ njim. V noči eo jo peljali k krsti njesega zaročenca in porcv!carski franki .... .ingležki funti papirnati . angleški funti, zlati . . ubli ......... . 5-- 650 . 4.50 - 5 - . 34.50 35.— . 75 50 76.- . 37-- 35. . 44.25 — 14 50 . 27.40 27 50 . 194. 194 25 . 438.---- 440 — . 10*50— 07.- . 1 6.--- 1.7. . 15-- 16 - 93.- Švicarski tefcji ŽENEVA, 7. Lira 22 45, nuifcc 9*875, avstr. kro na 15025, angl. funt 23'89, fr. {rank 43'65, dolar 6'2125. ŽENEVA, 8. Lira 22'40. 925, krona 1'525, angL funt 23'93, franc. frc-S 43*725, dolar 6*1975. i žfES VAJENCA, že nekoliko iz\rcžbanega v trgovini jMt\Tn, ee sprejme takoj. Sv. M. Magd. Zg. 6. 230 ŠIVALNI STROJ, 2 Štedilnika in dve veliki peči prodam danes. Kupujem čiste bele in barvane cunje po 1-4 L, ter volno vsake vrste. Soli-tario 1, skladišče. ~ 231 FOTOGRAF ANTON JERKIČ, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica} Jt. 36 priporoča se avejim sorojakom. (35 ČEVLJARSKI STROJ, nov, prodam. Via Ruggevo Mana 3, priti. 178 DETELJNA, travna tn vsa zelenjadna semena prodaja tvrdka Sever & Komp., ul. Machiavelli 13 183 GOSPODIČNA izučena trgovine in pisarniških del Uče službe. Ponudbe pod »Takoj« na upravni-žtvo. 215 XUPUJEM cunje po 50, staro železo in kovine po najvišjih cenah. Skladiiče via Toro 6. 227 POROČNO SOBO, vzmeti in nove žimnice, prodam po nizki ceni. Via Boccaccio 7, polunad-strop|e, desno. 228 POROČNA SOBA, nova, se proda za 2000 L. Campo Belvedere 4, Semolich. 229 INVALID, star 36 let, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, išče službe v Trstu v kaki trgovini, skladišču ali pa ket sluga v kaki banki. Naslov pove u-pravništvo. 225 PODLISTEK TUJINEC (57) In seda, je začel govoriti staremu Mati. kaj vse misli storili iz preostalega blaga, ko kupi Sadijevo pesestvo v Reki, a precstajalo mu je še jako mnogo. — Takih lovorovih šumic, takega jezcrca in razgled. & podstrešja na reko nima nieden dubrovaških dvorcev — je reke! Stanko radestno. Popravljal pa ne bom nič, kar ne bo nujno potrebno... Pa tudi spomlad nI tako daleč in kako da bo fiele tedaj tu... i . Stari Mato je odgovoril težko ustajajoč, vendar pa z nasmehom: - Razpravljajte o tem ti in Mada — jaz ne vem nič, ne vem nič--In ona bi mogla priti že jutri — pak atorita kakor ve»ta! Sedaj je vrsta na meni, ali ostani: tu gori ti je. Pavla, «omo Vlaha no omenjaj... ne omenjaj — — in manje hodi ž njim--ker drugače mi omrzif tudi tif Z Bogom f-- No, Še istega večera je bil Stanko z Vlahom v Gružu ter se je vračal žnjim peS v mesto Nebo je ostalo vedno vedro in morje tiho, a mirni vzduh ume toliko hladen, da fe csvežil in vzbudil zdrava fn mlada Človeka. Šla sta po prazni obali ki gledaia tihi fn od cipres mračni LapaJ, a nad njim jasno, zvezdnato nebc. Gori je Tetka mirno Strlila v vis s svojimi temnimi bori, a nižje so iz tmine med neni»nic vilami pokojnih gospodarjev zrle redke svetiljke, brezuspešno razsipajoč okcJo sebe rumenkasto luč. Tudi so spale po mirni Inki in so se ti zdele višje in tako zabito v tmini, kakor da niso iz sedanjega naraščaja, ki mirno prevaža navadne stvari, marveč kakor da čakajo na skrivnem, da zaplovcjo c nočno bilko radi ljubezni in slave svoje domovine. Pa. četudi je bilo morjo tiho. so se tu in tam zlati m rdeči žarki luči z obali igrali na gladki površini: rekel bi, da hoče tudi ta mali zaliv pokazati, kako da tudi v tiiini večni nemir velike vode občuti. kar za jemlje zemljo. Sla sla in molčala oba, poslulajoč aamo zvoke svojih korakov po trdih komenitih ploščah: Stanko, poglabljajoč «c v mračne zakotke in prisluž-kujoč dihom minulih časov, Vlaho pa razmišljajoč o radostih, ki so ga čakale tega večera ta naslednjega dn-e. Bil fe le nekoliko viftp od Stanka, ali mnogo krepkejSi, pa akladen In lep, bi v*aka njegova kretnja je bila harmonična in čila. A odločnost, združena z mirnostjo na njegovem, itak krasnem obrazu, ga fe kasala go bolj simpatičnega. In ko je govoril, je pestajal v etcu drag tudi tistim, ki sc govorili, da ga mrzijet tako zvonek in mil njegov gla^. Lc da ni vsikdar tsgajal njegov nasmeh, ker je testo izhajalo iz njega nekaj porogljivega, a tu pa tam celo zloslutnoga, da »e ga je začel bati tudi tisti, Id mu ni bil nasproten. Ko so jima koraki v tišini odmevali 5e močnejše pod »vodom Sorgove €erace, je stopil Stanko inaJo hitrejše in co vzrl na Lapad in Mihajlovo gorsko sedle, pak, ko so jo zagledal v tisto mirno tmino in Se črnejšs skupine cipres, jo vzdahnil globoko. In Vlaho mu začel govoriti o srvojem novem kenju, kako se plagi, ko gre Žnjim pod tem starim svodom, ki zaječi ob vsaitem topotu. &Ia sta dalje tudi po starem potu ter se zaustavila nekoliko na Boninovem, da bi videla temno morsko površine. Tudi Stanko se jc namestil, da vidi, hoče-li Vlaho pogledati doli v prepad in ali i poreče kaj". Ali, Vlaho je že začel gledati na tiato j »tran, kjer je bila Pavlin i iliSa, a pokojne Pavle j sc menda ni spoininjaL Ali, Stanko »o ci premagal, marveč (c pogledal v globino ia rekel: — Mar! se v teb« nič ae ko grci tod mimo? — Da, poprej nekoliko, četudi nisem kriv, ali sedaj... Pa, ka£ misliš, da je to Bog ve kako junaštvo. skočiti od lu ... KRONE plača vdno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi 51. 3. te»ef. 3-29 (prej trg Barierr) ito In srebrne Krone plačam več kot tlrugl kupci. iiM Pouli, urar, Hazzini 48 (70) {v bližini drvenega trga) fi. De Kos i & G. Sferzn Mavriclja WackviLz» r-^Iednlki Trst, uL Terre bia., 29-81 VVlika izbira raajoličnih in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega žeieza razne velikosti, ražnjev in cevi za peći. Cene zmerne. (2» Ba. HRftCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorio Emanuele III. 24,!. iprtjema od 9-12 Vn od 13-1C. Brezbolcstno izdiranje zob, zlate krone, zlati mo- po moderni tehniki, stovi brez neba — Vse po moderni ameriški In Švicarski sistem JOSIP STRUČKE L Trs«, vojal Via Nuova-S. Calarln«. Vei ka izbt-ra vsakovrstnega bia^a z« inoike in teoske. B ago z&saftnjet tJiinet, b& h»nt, 3 i!e. etim.in ter raznih predmetov za okras oh]- k. Vse po saižao h koakarea&nb ceoah. Dobrozm Ha — Trst — uL TorrelJlonca 2Zf t2l. 18-03 uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet začela trgovati z raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsakovrstnimi opojnimi p jačami na debelo. Priporoča se najtopleje udani (124 /5. FERFOUJL M Rižev škrob - Ultr.imarin - Soda v kristalih - Sod; ay - Octova-va kiselina Pralna mila -Rafija-Glauberjeva sol - J.im za mJ^arjf COkONIHLE OLAKĐESE Družba za uvoz « i/voz 8?3I.cb1 iide!ki. Surovine u iadastrijsle ivrie. kslspij. klsgo Trst - Pier Lnigi da Palestrina št 2 Na zahCcvo ceitlkl Milo .LUBRA" Je zajamčeno čisto in naJkriljuje reopoiečno vsako drugo milo kateregasibodi Izvira, bodisi radi naravne kakovosti, bodisi radi posebne izdelave — Milo LUBRA* sc dobiva v vsehboljSili pr«"»dajalnah In mirodilnicah. M5 tt p H Stre] za šivanja ia vszanis uniri nenJki izifci g^f £ Seidel & Neurnann in sasssanea »Slnger1 Gast & C-asser Bogata zaloga vseh potrebičir,. tfiSSi^SJ ^'"'pcp^SV* FRftBCESCO UcMM ' 1 Trst. ul Camp u-.le L • Imam na prodaj še nekaj ttsoč t epE enih trt črna i« bela vrste na raznih amc-j rikanskih podlagah. — Cene po dogovoru. Pipan Josip, Preserje 16 pri Komni', z večletno prakso išče Tosnrns testenin v Ilirski Bistrici. Stanovanje in hrana v ii ši. i 145 tr^ouec z ulnom, likerji in opsjnlrnl plln^nml (125) se toplo priporoča slav. občinstvu. Zaloga na Katinari pri Trstu (Stara Šrunga)