PORABJE ŠTEM... STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. oktobra 2007 • Leto XVII, št. 40 MISLI OB EVROPSKOM DNEVI GEZIKOV Gnesnaden se na svejti guči sedem gezero gezikov, dapa če poglednemo, kak so tej geziki raztalani po svejti, brž gorapridemo, ka največ gezikov guči samo par gezero, par stau ali celau par lidi. Osemdeset procentov lüstva, steri živejo na Zemli, guči osemdesettri velkij ali vekšij gezikov. Petdeset procentov vsej gezikov guči samo dvej promili lüstva na Zemlji. Trigezero petstau takšni gezikov je na svejti, stere samo gučijo, steri nejmajo svojega pisala, nemajo zapisane svoj besedni zaklad (szókincs), nemajo dolaspisano svojo gramatiko. Gda mrgé zadnji človek, steri je tašo rejč gučo, stera nejma pisnij spominov, z njim vred mrgé tisto znanje tö, stero se je vküpnabralo več stau lejt. Mrgé znanje o naturi, o vrejmeni, o stvaraj… Mrgéjo legende, pripovejsti… Mrgé kultura. Raziskovalci (kutató) pravijo, ka 383 gezikov leko gdakoli premine. Na Zemli je pet takšni območij (térség), gde so mali geziki v najvekšoj nevarnosti. Največ v severnoj Avstraliji. Avtohtono lüstvo, staroselci tam pomalek vömirajo, z njimi vred se leko zgibi 153 gezikov. V Južni Ameriki -od Ekvadorja do Bolivije -mira 113 rejči. Lüstvo v deževni gauškaj pomalek pozabla svoj materni gezik pa vse bole guči po španjolski ali portugalski, odvisno od tauga, steri je uradni gezik tistoga rosaga. V Söverni Ameriki (USA, Kanada) je 54 takšni gezikov, stere gučijo več samo lidgé, steri so starejši kak 60 lejt. V Teksasi, Oklahomi pa Novom Meksikoni je 40 reči, stere več nedo dugo gučali. Eden med njimi je gezik indijancov Yucki, steroga več samo štirge lidgé gučijo kak materno rejč. Peto območje, gde so mali geziki v nevarnosti, je vzhodna Siberija, Japonska pa Kitajska, tü se leko v kratkom časi zgibi 23 gezikov, vej pa v tej rosagaj si prizadevajo za homogenizacijo, zatok lüstvo zapisti svoj gezik pa začne vsebole gučati uradni (hivatalos) gezik rosaga. Svet Evrope je 2001. leta 26. september razglaso za europski den gezikov. S tejm je sto volo davati lidam, ka se začnejo včiti gezike. Tau je najbaukše začniti kak najbole rano. Če leko, te že od rojstva mau v držini, če nej, te že v otroškom vrtci ali v šauli. Malo dejte se najbole naleki navči dva, tri gezika, tak ka ranč vpamet ne vzeme. Samo mora biti nekak, steri z njim v tau rejči guči. Zatok se pa težko razmej, zakoj po naši vasnicaj matere (eške bole pa stare matere), stere dobro znajo slovenski, ne gučijo s svojimi mlajši, vnuki slovenski. Vejmo, ka je v petdeseti-šestdeseti lejtaj nej naleki bilau. Lüstvo se je bodjalo javno (nyilvánosan) slovenski gučati, sram ji je bilau, vej so njim pa dostafart v oči vrgli, ka prej steroga rosaga krü djejo, naj tisti gezik gučijo. Samo tau so pozabili, ka je za te krü porabsko slovensko lüstvo trdo delalo. Dapa v porabskij ižaj je te ešče slovenski gezik »topel daum« emo. Rejdkost je bila po vasaj takšna družina, gde so se vogrski pogučavali. Pri tisti kuči so zagvüšno meli za snejo ali zeta kakšnoga Vogrina ali Vogrinko. Tej so se zatok tö trüdili, ka bi se bar malo slovenski navčili. V sedemdeseti, osemdeseti lejtaj, sploj pa pri tisti Slovencaj, steri so se v Varaš znosili, se je večkrat zgodilo, ka so je v šaulo pozvali pa jim gordali, ka naj s svojimi mlajši vogrski gučijo, ka se zatok mlajši ne morejo dobro včiti, ka ne znajo dobro vogrski. Takšni stariške so največkrat s svojim drugim ali tretjim detetom začnili vogrski gučati. Vej prej, če de dobro znau vogrski, te mo ga včili slovenski. Dapa »te mo ga« se je največkrat nej zgodilo. Tak zdaj poznamo dosta takšni držin, gde najstarejšo dejte ešče dobro zna slovenko, menkšo pa skurok nika nej. V devetdeseti lejtaj se je Porabje odprlo. V vasnice je prišlo dosta tihincov, Nemcov, Austrijcov pa Madžarov tö iz drugi krajin v rosagi. V mejšanij zakonaj je grato gezik za pogučavanje vogrski. Če je v šestdeseti lejtaj bilau malo družin, gde so se pogučavali vogrski, je zdaj ranč naoupek. Tisto, ka se v držini zamidi, skurok ne more notprinesti nej vrtec, nej šaula (sploj pa če v šaulaj mamo takšne baje, kak ste tau leko šteli v zadnji novinaj), nej nikšo slovensko drüštvo. Če tau dugo tak ostane, leko ka naš porabski slovenski gezik tö pride med tiste gezike, steri so v nevarnosti. Ob evropskom dnevi gezikov je slovenska evropska poslanka Ljudmila Novak vödala izjavo, v steroj piše, ka si kak Slovenka želi, ka naj bi tisti Slovenci tö leko ohranili svoj gezik, svojo kulturo, steri živejo zvün granic Slovenije kak slovenske manjšine v Italiji pa v Avstriji. Pripadnica Mati(čnoga naroda) je pa pozabila na svoje najmenkšo (porabsko) dejte?! Marijana Sukič 2 Komentiramo sejo mešane komisije Književnost brez meja KAKŠEN BO REZULTAT, KO SO Med 20. in 22. septembrom se je v Sombotelu in Kőszegu odvijal tridnevni mednarodni literarni simpozij z naslovom – SKORAJ – VSI ZADOVOLJNI Sodobna književnost obmejnih narodov v panonskem ODHAJALI IZ LJUBLJANE? prostoru. Organizatorja sta bila Knjižnica Dániel Berzsenyi Za tiste, sicer zelo redke, ki smo doslej spremljali v Ljubljani 6. novembra 1992 podpis Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, in nato vseh devet zasedanj mešanih komisij, na katerih so ocenjevali uresničevanje posebnih pravic in se sporazumevali za naloge, je zadnje zasedanje v Ljubljani – rahlo in prijetno – presenečenje. Preprosto zato, ker so sogovorniki proti koncu seje na hodniku Gregorčičeve 20 dajali optimistične izjave, s katerimi so sklenili tudi pozno novinarsko konferenco, ter odšli na podpis zapisnika, ki opredeljuje dogovorjene naloge med Slovenci na Madžarskem in Madžari v Sloveniji. Povedana je bila celo ocena, da je prišel čas, ko kaže verjeti vladnim predstavnikom tudi na izrečeno besedo in zagotovilo, čeprav ni zapisano med obveznosti in naloge v zapisniku. Nemara je tak optimizem tudi zavoljo bližnje skupne seje slovenske in madžarske vlade, ki bo 17. ta mesec v Lendavi in Monoštru. Torej, lepo bi bilo, oziroma je, če je in bo res tako. Vendar preteklost kaže, da je »hudič v podrobnostih«. In prav na te podrobnosti je v razpravi in po njej odločno opozarjal slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar, ki si je pri svojih stališčih želel več jasne podpore od predstavnikov manjšine, torej Porabskih Slovencev. Generalni konzul se je ravnal kot praktik, ki želi jasne in nedvoumne formulacije v zapisniku; obveznosti zapisane tako, da bodo znani nosilci in roki, kdaj morajo biti naloge uresničene. Tako tiste, ki zahtevajo denar, in one, ki so prej politična volja kot materialna obveznost. Zlasti kar se tiče Porabja, ne gre za visoke vsote denarja, denimo pri obnovi števanovske šole, in za politično voljo, ko bi se lotili sprememb volilne zakonodaje in njen sprejem v parlamentu, da bi imele manjšine zagotovljene sedeže v 386-članskem parlamentu. Vprašanje, ki je tema številnih pogovorov tako med Slovenijo in Madžarsko kot tudi med Madžarsko in Hrvaško na drugi skupni seji vlad maja letos v Zagrebu. Za spremembo ustave in volilne zakonodaje je potrebna dvetretjinska večina, ki ne bi smela biti vprašljiva tudi zdaj, v levosredinski koaliciji, kajti razprave segajo nazaj v leta, ko je imela oblast desnosredinska vlada. Če sta mislili in mislita sedanja vladajoča koalicija in opozicija, ki je že imela vlado, kolikor toliko resno, potlej potrebni glasovi opozicije ne bi smeli biti vprašljivi, na kar je madžarsko stran opozoril hrvaški premier Ivo Sanader. Povedal je, da je bila njegova stranka tedaj v opoziciji, ko so na Hrvaškem sprejeli zakon o manjšinskih pravicah, a je vseeno glasovala za zakon. Vrnimo se k »porabskim temam«. Čeprav so krovne narodnostne organizacije, stroka in diplomatski predstavniki zahtevali, da ostane v gimnaziji prizadevna in uspešna profesorica slovenskega jezika in književnosti, je morala zapustiti Monošter. Pomeni, da ni bilo dobre volje in pripravljenosti ustreči želji manjšine in prek diplomatov tudi Slovenije. V Ljubljani so se sicer dogovorili, da mora gimnazija zagotoviti enako raven slovenskega pouka, kot je bila doslej – toda kdo bo »meril« rezultate in kdaj? Porabska »nesreča« so tudi zelo strogi kriteriji v nacionalnem parku; tako zahtevni, da zavračajo redke investitorje v manjše proizvodne obrate, kajti za večje tovarne se niti nihče ne zavzema. Kdaj bodo nadaljevali z uresničevanjem načrtov, o katerih so se pogovarjali lani, tudi s pomočjo Slovencev v Italiji, je za zdaj neznanka, kakor je težko oceniti, kolikšen bo vpliv termalnega zdravilišča na razvoj, katerega uradna otvoritev bo jutri (5. oktobra). Vsekakor je turizem tista dejavnost, ki zasluži vso pozornost v obmejnem in čezmejnem sodelovanju z Goričkim. Žal, tudi tu naprej od besed še niso prišli. Zagotovo pa bi imel ugoden ekonomski vpliv in tudi moralno podporo narodnosti, če in Uredništvo revije Életünk iz Sombotela. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi sodobnih književnosti na Madžar skem (predavateljica pesnica Anna Szabó T. in urednik revi je Károly Alexa), v Avstriji (predavatelja Dietmar Ulrich in Alfons Jestl), na Slovaškem (Jitka Rožnová), na Hrvaškem (Ivana Perković) in v Sloveniji (Andrea Haberl-Zemljič). Poleg teh so bila predavanja tudi o pomenu branja pri na rodnostni identiteti in o spreminjanju bralnih navad. Udeležencem so ob koncu prvega dneva priredili literarni večer in branje. Glasbeni program je izvajala godalna skupi na Classic Quartett, z literarnim sestavkom pa so se predsta vili igralci Gledališke skupine Ferrum. V programu so brali odlomke iz besedil srednjeevropskih književnikov, zastopa na sta bila tudi Slovenca Edvard Kocbek in Drago Jančar. Izbrani teksti so se nanašali na problematiko meje in ob mejnih narodov. Sledilo je branje avtorjev iz prej omenjenih držav. Žal, sta bila dva slovenska avtorja, Feri Lainšček in Tone Partljič, odsotna zaradi drugih obveznosti. Avtorji so brali v lastnem jeziku, da bi lahko občinstvo dobilo občutek za zven sosednjih jezikov. Zadnji dan, ki je bil prirejen v Kőszegu, je bil posvečen naj večjemu Madžaru, Istvánu Széchenyiju in njegovi dobi. Na simpoziju je bila predstavljena predvsem regija v okolici Sombotela v reformnem obdobju. Zaključni del posveta je dobil ime Regionalizem in modernizem, kjer so se ukvarjali z identiteto »obmejnih« ljudi in z literarnimi regijami. Po za ključku so se udeleženci odpravili na ekskurzijo na avstrij sko Gradiščansko in obiskali kulturne spomenike dežele, ki so povezani z madžarsko zgodovino. Tridnevni posvet je zagotovo pripomogel k medsebojnemu povezovanju kultur nikov v panonski regiji. Dušan Mukič bi se v Sloveniji, konkretno v tem, a teh toliko temeljiteje Savi Kranj odločili za gradnjo in z jasnejšimi zaključki ozihotela ob termalnem parku. roma obveznostmi. V duhu Verjetno bo znanega kaj več razmišljanj in razprave gene- o tem po uradni otvoritvi ralnega konzula mag. Draga monoštrskega termalnega Šiftarja že med sejo in tudi po kopališča. njej. Ako bo res tako, potlej je Vso pozornost zasluži dogo-upravičen optimizem po dolvor v Ljubljani, da bodo poslej gem IX. zasedanju v Ljubljani. seje mešane komisije dvakrat Koliko misli Budimpešta resletno, kot je tudi zapisano v no, se bo vsaj deloma poka 15. členu sporazuma, vendar zalo na skupni seji slovenske se podpisnici tega nista dr-in madžarske vlade v Lendavi žali. Nevtralen opazovalec je in Monoštru. Pričakovati je imel pogosto občutek, da je mogoče dovolj konkretno raz-Budimpešta zelo vešča, kar se pravo tudi o narodnostnih tetiče zavlačevanja tako sklica mah, kar nakazujejo poročila sej kot prelaganja obveznos-po drugi skupni seji madžarti iz zapisnika v zapisnik, s ske in hrvaške vlade maja v seje na sejo. S pogostješimi Zagrebu, in kar so napovedali zasedanji bi skrajšali njihovo tudi madžarski predstavniki dolžino, kar ni niti tako važ-na novinarski konferenci v no, pomembno bo, če se bodo Ljubljani. res lotevali majhnega števila Ernest Ružič Porabje, 4. oktobra 2007 3 NAJMENŠA VES PA NAJVEKŠI VARAŠ Kak majo šagau, so se Sloven-ci z Andovec in Sombotela letos pá srečali. Padaštvo male vesi s petdesetimi lidami pa veukoga varaša je že staro več lejt. Edno leto pridejo skor cejli Andovci v Somboteu, drügo leto pa nazaj slovenski avtobus z glavnoga varaša Železne županije. 22. septembra je trnok lejpo vrejmen bilau, šteromi so vsi radi bili, vej je pa tisti keden dosta deži spadnilo. Tau smo Porabci tö žalostno čüli, ka se je prigaudilo v dolinaj v Sloveniji, gde je povauden odnesla več kak tri gezero ramov, pa nistarni lidge so svoj žitek tö zgibili. Tau soboto pa je tak sunce sijalo, ka smo mogli sunčne aukule gordjati. Gda je naš bus sparkero na poštiji med Števanovci pa Farkašovci, je nas že čakalo domanje lüstvo. Pozvali so nas v Andovce zatok, ka bi si poglednili Mali Triglav, šteri kaže tau, ka na Vogrskom tö živejo Slovenci, šteri bi radi svoj sveti brejg meli. Pejški smo mogli oditi po andovski poštiji, vejpa bi avtobus nej zavole mesta emo. Skor smo tak trüdni gratali, kak lik bi na Triglav splezdili. Gda smo prišli do staroga rama, šteri ma gospodarico v Merki, so nas Andovčani čakali z žmanov domanjov palinkov. Čako nas je eden konj s kaulami tö, na šteraj so bile tikvi pa kukarca. (V Andovci prej samo toga ednoga konja majo.) Stari poznanci so se z veseldjom srečali. Potom toga smo si poglednili veuko čüdo v Andovci, skor dva mejtera visiki kamen z najvekšoga brga Slovenije. Karči Holec, predsednik domanje Slovenske samouprave, je nam lepau raztomačo, kak so kamen dobili. Pozvali so Triglavski narodni park, gde so jim pravli, ka so takše eške nej čüli, ka bi stoj kamen rad emo. Depa ka so Andovci v Porabji, zvün Slovenije, so nej mogli praviti, ka nej. Kamen je fejst žmeten, malo ne-vole tö bilau s tejm, gda so ga domau pripelali. Depa zdaj je kamen na najvišišom mesti v vesi, štero je od zdaj dva mejtera višiše, sveta gora Triglav je pa dva metra menjša. Pri veukom kamli má vsikša porabska ves eden mali kamen, zatok so Sombotelčani čütili, ka morejo uni tö ednoga prinesti. Té kamen je iz potoka Perint, šteri prejk varaša tečé. (Samo z malimi literami napišem: gda je predsednica Slovenske samouprave Marija Kozar iskala kamen v vodej, se je počujsnila pa sploj v vodau spadnila. Malo se je vdarila, malo kauža dojprišla, malo mokra gratala – depa kamen je prišo na svojo mesto v Andovci.) Zdaj eške fali samo kamen s Pešta pa z Mosonmagyaróvára. Dugo so nas nej njali, ka bi lačni gledali kamen, v rami nas je čako bogati zajtrik. Gda smo z gestijom zgotovili, so nam pravli, ka je zajtrik biu, obed tö baude, depa večerdjo moremo mi sami sküjati. Pita-li smo: gde mate krumpline pa mesau, ka večerdjo sküjamo? Jaja, so pravli, tau nej tak na léki. Zdaj mo vküper šli v lejs, pa mo grbanje iskali. Če najdete, te te geli, če nej, te nej. Raztalali smo se v štiri skupine, vsakši je daubo domanjoga vodiča z vesi. Bili smo pripravleni na dugo paut, pa smo meli vüpanje, ka mo nika najšli. Vejpa po deži telko grbanjov geste kak gob. (Če stoj misli ka je tau gnako, nema istine. Ge sem tö dugo brodo, ka so vse gobe grbanji, zdaj so pa mi raztomačili, ka tau nej tak gé.) Prvi grbanj v skupini sem ge najšo, pa sem biu trn veseli. Te sem eške nej znau, ka več ne najdem. Ojdli smo po lesej, flajsno iskali gobe pa smo vsigder bole glopko odišli. Čez vöro pa pau sem gorprišo, ka sem ge zatok rejsan varaška deca. Telko titi venske pa vogrske naute. Cajt po lesej, pravo pa lejvo, v blato je brž taodleto, komaj smo na pa prejk, nejsem trn lado. Po pamet vzeli, ka je že sunce doj malek smo prišli do slovenske odišlo. Nistarni so se fejst ko grajnce, te sem že vüpanje ražno počütili, strina Irenka emo, ka de na kraci konec. Pa Karba je na priliko z vilami tak tö bilau. Tri vöre smo ojdli, strašila pa pikala moške. Ka pa sem ge samo eden grbanj smo zvečer že vsi trüdni bili, najšo. Na, ka nemo vsigder o nam nej trbölo grbanje küjati, sebi gučo: drügi so pune žačke prinesli so nam žiroškrü. Gda gob meli, tak ka se nej trbölo smo steli oditi domau, so nas bodjati za večerdjo. domanji stavili, pa dali na grade tistim skupinam, štere so najbaukše bile. Dar so dali tistim, šteri so največ pobrali, tistim, šteri so najvekši grbanj najšli, pa tistim, šteri so naj lepšo gobo v žački meli. Za spomin pa so Sombotelčani dali edno leseno vöro, štero leko v rami na steno dajo. Tau zatok, ka so jim januara An dovčani prinesli mali zvonik iz lesa. Uni pa jim zdaj vöro na tören. Kamen iz Perinta Gor smo se spakivali na bus, pa se lepau odpelali prauti Gda smo po trej vöraj nazaj daumi. Toga dneva gvüšno prišli, so nas čakali s fajnim niške nede pozabo, mi, Som golažom pa muziko. Fude je botelčani pa čakamo andov vlejko pa spejvo Laci Korpič, ske Slovence, ka nas drügo med poslüšanjem nam gesti leto pá gorziškejo. Grbanjov tö bole prijalo. Po obödi smo nemo vküper iskali, depa do se vsizamaj zbrali pri rami, pa bro volau leko garanteramo. vküper z Lacinom vužigali slo- Dušan Mukič Nakvašena repa za zimo Dosta žensk me je prosilo, naj bi njim dala recept, kak se repa kvasi za zimo. Ranč tak go tadejemo kak kapüsto. Kraoglo repo (tarló répa) dobro zaperemo, olüpamo. Zribamo go na ribaši, gde djabka ribamo. Vöozmičemo dobro z nje tisto krepko vodou. Začimbe (fűszerek): cejli fejfer, kumina, lombrov list, sou, zelena paprika na drouvno zrezana. Posoda je leko iz lesa ali plastična posouda. Zribano repo, ka smo go vöozmičali, dejemo en red, pet, šest centimetrov na visko, potejm začimbe, štere že mamo pripravlene, potrosimo. Vzememo tukač pa dobro vküp stučemo. Potistim pá repa pride. Tou delamo tačas, ka mamo repo. Tak ranč, kak gda kapüsto ta dejvamo. Naslednje s kamnom doj potejžimo. Prle kak kamen gor dejemo, s čisto bejlo salvetov pokrijemo. Z za tou pripravleno deskov pokrijemo in s kamnom potejžimo. Če je že mraz, denimo posaudo na bolj toplo mesto, ka se prle skvasi in po tistim go leko denemo na bolj ladno mesto. Vüpam, ka se vam posreči in te v zimi leko küjali. Če vam ostane, go leko denete v zmrzovalnik in v leta go tö leko küjate. Repa je zdrava za želodec in žuč. Dober tek vam želi: Vera Gašpar Porabje, 4. oktobra 2007 4 »Gda Porabje štem, te tak čütim, kak če bi doma biu« Že pet lejt tauma, ka se na leto gnauk Andovčani pa sombotelski Slovenci srečamo. Če mi demo v Somboteu ali oni pridejo k nam, že tak čütimo, kak če bi domau šli. Na tej prilikaj smo leko spoznali tašo lüstvo tö, šteri že več deset lejt živi v Somboteli ali v drugi krajaj, pa naša mlajša generacija njij več ne pozna. Med te se držijo Rudi Pershy tö z ženauv. Njija samna našomsrečanjispozno, pa če leko tak povejm, dobriva padaša sva gratala z Rudinom, če glij sva nej ista generacija. Z njimi sam te malo pripovejdo v Andovcaj, gda so drugi gobe brat šli. • Rudi, kak dja vejm, vi v Bakonyszentlászlóni živeta, kak ste prišli te med Sombotelčane? »Tak, ka mi smo tö člani društva, šteroga Sombotelčani majo. Tauma je zdaj že osem lejt. Na državnom srečanji smo se spoznali z njimi, pa sva se te z ženauv tak odlaučila, ka müva tö notrastaupiva. Od tistoga mau, kama koli dejo, ali če kaj majo, nama vabilo pošlejo, miva pa, če mava čas, deva z njimi. Sploj dobro se počütimo, pa nej nam je žau, ka smo v tau društvo notra staupili.« • Kak ste vi v Bakonyszentlászló prišli? »Gnauk je edna firma iz Budimpešte na Dolejnjom Seniki ojdla pa so lüstvo iskali v Bakonyszentlászló drva žagat. Ge sam se glaso, pa tak sam te taprišo.« • Vaša žena je z Gorejnjoga Senika, kak ste se spoznali z njau? »Ženej stariške so na Dolejnjom Seniki küpili en ram, tak so te oni v našo ves prišli. Ge sam sodak biu, pa na fašenski torek so me domau pistili. Te je bila v kulturnom daumi veselica, pa te tak sva se spoznala. Petdesetšestoga leta je pa že gostüvanje bilau.« • Nej vam je bilau špajsno, gda ste v Bakonyszentlászló prišli med Vaugre? »Nej, vejn zato, ka tam več Slo-šli. Tašoga reda je cejla žlata vencov bilau, nej samo mi. Bili vküperprišla, pa je sploj veselo so iz Sakalovec, z Dolejnjoga bilau. Tau nam zato fali.« pa z Gorejnjoga Senika tö. Tej • Etak, ka ste člani sombotelso vsi tam delali, gde ge, pa po-skoga slovenskoga drüštva, tistim so vsi ostali tam.« zdaj večkrat leko pridete »do • Če se srečate, te se z njimi mau«? slovenski pogučavate? »Sploj dobro, ka geste tau »Gda se mi s Slovenci sreča-društvo. Na leto večkrat demo mo, te se mi vsigdar slovenski v Porabje, pa vidim svoje spo znance, leko se pogučavam z njimi. Če bi tau nej bilau, te bi eške bola rejdko prišli domau.« • Na Dolejnjom Seniki ste se naraudili, te vi znate nemški tö? »Znam nemški, zato ka je na Dolejnjnom Seniki vekši tau Nemcov. Tam v vesi si samo nemško rejč čüjo. Dapa tau moram prajti, ka mi doma smo se samo slovenski pogu pogučavamo. Doma večer z čavali. Telko aska zato s tauga ženov tö, te pa sploj, če tau mam, ka obadva jezika gučim. škemo, naj nas mlajši, ali sa-Kak pravijo, telko si vrejden, usedge ne razmejo. Dekle mi kelko jezikov gučiš, dapa moj večkrat pravijo, zaka smo je materni jezik je slovenski.« nej včili slovenski. Tau je vel-• Kak se vam vidi tü pri nas ka baja bila, zdaj že ge tö tak v Andovci? mislim.« »Meni se tü sploj vidi, pa rejsan • Porabje kaj tö štete? sam že tak, kak če bi doma »Pa vejš, ka je štem. Naprej je bijo. Sploj dobro lüstvo žive tü. mam plačano na cejlo leto. Ge Tvojo mater ge že od davnik se prvi, sto je taprešte, žena poznam, zato, ka je ona na samo za menov pride. Vse ta-Dolejnjom Seniki slüžila. Gda preštem, ka je tam dolanapi-sam ge v šaulo üšo, ona me je sano. Ka bola težko razmejm, sprvajala ta pa domau tü. Zato tisto pomalek štem pa zato pa ge njau sploj rad mam.« razmejm vse. Novine Porabje • Te je ona vas skrb mejla? name sploj veselijo, že komaj »Ona nas je skrb mejla, če je čakam, naj je v roke leko vze-ladala z menov. Zato, ka sam mem. Gda Porabje štem, te tak ge sploj lagvi bijo. Tau istina. V šaula, gda smo se brsali, okna smo vse vküppotrli. Gnauk sam nika lagvo napravo pa me je leranca notra v špajz zaprla. Ka sam te delo? Ka je v glaži tadjano mejla črešnje, od tistoga sam ge tisti sladki sirup vse dolaspijo. Tak sam lagvi bijo kak odjen.« • Ka delate zdaj, gda ste v penziji, pa cejli den ste doma? »Vejm ka delati, zato ka dosta grauzdja mam. Zazranka vödem delat, popudne domau pridem, gejm, pa je pomalek že tak večer. Te notrazakapčnem televizijo pa tisto gledamo. Dvej dekle mam, edna je v sausedi, druga tö nej daleč kraj od nas. Nje tö vsigdar poglednam, tak ka čas taodide.« • Kakšno grauzdje mate? »Zöldveltelini pa Ezerfűrtű. Sedemstau litrov vina mam zdaj tau leto, telko je vödalo.« • Ka delate z vinom, odavate? »Ge zdaj ne pijem, zato ka mi je doktorca dolazapovedla. Mam dva zeta pa padaše, gda v Sombotel demo, te ta malo tö nesemo, tak ka nej se trbej bojati, ka bi vino ostalo. Človek cejlo leto dela z grauzdjom, pa se mantra, dapa etašoga reda, gda je trgatev, tau vse pozabiš. Zato ka pridejo padaši, šteri pomagajo, malo pijemo, küjemo, tak ka sploj veseli smo tašoga reda.« Dja sam tö veseli, ka ste prišli pa ste nas Andovčane malo poglednili. Že se vam večkrat obečo, dapa zdaj vas gnauk rejsan poglednam v Bakonyszentlászlóni. Sploj pa zato, ka kauštam vašo vino. Karel Holec čütim, kak če bi doma biu.« • Te gda novine štete, srce vas zato domau vleče? »Pa vejš. Samo tau je velka baja, ka tašoga doma že nejmamo, kama bi leko šli. Prvin, dočas so eške stariške živeli, na leto smo trikrat, štirikrat domau Porabje, 4. oktobra 2007 5 NEPOZABEN SVETEK Slovensko društvo v Budimpešti na leto večkrat de v Porabje, v našo rojstno krajino, če so kakšne velke prireditve, ali kaj velkoga svetijo. Letos smo bili v Sakalovci na Porabski dnevaj majuša pa avgustuša smo bili na Verici-Ritkarovci na Državnem srečanji Porabskih Slovencev. 15.-16. septembra so pa na Gorenjom Seniki takši velki svetek držali, ka smo mogli titi tá tö. Za toga volo tö, ka v našom društvu dosta članov mamo z Gorenjoga Senika. Na Seniki so svetili dvajseto letnico toga, ka je mrau župnik Janoš Kühar. Dosta so zgibili, ka je mrau, ka nej samo vero gori držo, liki slovenski materni djezik tö. Zatau je sploj falilo dugo cajta, ka je ves nej mejla domanjoga slovenskoga dühovnika. Od našoga društva se je trideset lüdi pelalo na Senik s posebnim avtobusom v soboto. V Varaši smo se v Slovenskom domi dola spatjivali pa zadvečerek v štrtoj vöri smo šli na Senik. Najprvin je bila razstava v bivšom farofi o živlenji in deli gospoda Küharja. Telko dosta lüdi je vtjüp prišlo, ka smo razstavo na drügi den v nedelo šče gnauk mogli pogledniti, ka je prvi den težko bilau vcuj pridti. Sploj lepau je bilau pripravleno. V šestoj vöri se je začnila sveta meša, darüvo go je prvi prek murski škof Marjan Turnšek. Cirkev se je napunila, ka je s cejloga Porabja bilau lüstvo. Več dühovnikov je prišlo s škofom, lejpa meša je bila. Tau je pa fejst dobro bilau vözmišleno, ka smo po meši s fauklini pa velki svejči šli na cintor. Tam smo molili pri grobi Kühara in smo vence položili. Na drügi den, v nedelo, je v pau desetoj bila sveta meša. Tau je pa darüvo pomožni škof iz Maribora, gospaud Jožef Smej. Radi smo bili, ka smo se pá srečali, vej smo pa l. 2001 v Maribori bili na prauški v stolnici in gospaud škof so nam držali sveto mešo. Tau nikdar ne pozabimo. Pa zdaj smo pá na takšnom svetki bili, ka ga tö nemo pozabili. Pa mislim, ka porabsko pa gorenjoseniško lüstvo tö nej. Dva dni pa dva škofa sta prišla iz Slovenije. Gda se takšna velka stvar zgodi v enoj vesi? Nikdar nej ali sploj na rejdki. Porabski Slovenci, steri živemo v Budimpešti, smo zato tö mogli titi na tau prireditev. Enkrat zatau, ka je obletnica gospauda Kühara bila, vej smo ga pa vsi poznali pa spoštüvali. Ob drügin zatau, ka je prišo na Senik prvi prekmurski škof. Če je geografsko in jezikovno Prekmurje in Porabje gnako, te je prvi prekmurski škof porabski škof tö in naš tö, steri živemo v Budimpešti. Ob tretjin smo pa zatau mogli titi, naj se srečamo s škofom gospaudom Smejem, ka se že dugo poznamo, si pišemo. Gospaud škof so prajli, gda smo v Maribori bili na prauški, ka so nej mislili, ka Porabski Slovenci, steri živemo v Budimpešti pa smo odišli že trideset ali štirideset lejt iz rojstnoga kraja, šče vejmo slovenski gunčati. Tau nam je sploj dobro spadnilo. Na tom svetki je doma bijo generalni vikar gospaud Jožef Zavec iz Vaca tö, ki je rojen na Gorenjom Seniki. Pa nas je pozvau na prauško v Vác. Na prireditvi smo dobili spominsko knjigo o gospaudi Kühari, stere so zdaj vödale. Tau prireditev sta organizirali Državna slovenska samouprava pa fara Gorenji Senik. Čestitamo. Irena Pavlič POZDRAV GESENI V ČERNELAVCAJ Kulturno-turistično društvo Černelavci je od 21. do 23. septembra organiziralo tridnevno srečanje. Prvi den, petek, je biu namenjeni naravi, sobota glasbi, nedela pa tehnični dediščini. V petek so po cejli Sloveniji meli den žalüvanja za volo naravne katastrofe po Sloveniji, stera se je zgodila 18. septembra, v steroj je mrlau šest lidi, voda, blata pa je odnesla iže, mostove. V soboto so se srečali ljudski pevci in folklore. Etak so pozvali ljudske pevce od Brežic do Gornjega Senika, folklorne skupine, ljudske godce, domačo otroško skupino Sonček pa tamburaški orkester Odpisani s Cankove. V šestoj vöri večer se je napunila vaško-gasilska na. Pa je nej tak bilou, dosta dvorana. Napunila se je, če publike je prišlo. Nej se je vidrejsan so bile trgatve in orga-lo, ka bi bili trüdni, ka takšo- nizatori so nam povedali, da ga ploskanja sam že dugo nej se bojijo, ka de prazna dvora-čüla. Folklorna skupina ZS Gornji Senik je dvakrat mejla nastop. Zvün dvorane je že večer fejs mrzlo bilou, dapa na odri so vse skupine švicale. Tamburaši s Cankove so igrali, ka je vse trpetalo. Nej je ovak bilou, gda so domanji ljudski godci in pevci igrali s kopitov, z ribašom, s kosov, trpetov, špilali so na grable, matünco, eber. Voditel cankovski tamburašov je povedo, da oni njine pejneze za nastop dajo za tiste, ki so v katastrofi velko škodo meli. Gda sam tou čüla, mi je na misli prišla lejpa misel pozdravnoga nagovora: »Glasba je kot človek, ki zna čutiti.« Vera Gašpar Foto: A. Sukič Porabje, 4. oktobra 2007 6 »Prišle smo doj k Aranki, Pismo iz Sobote VEČERDJA njej grozdje doj pobrat...« Drüštvo porabski slovenski penzionistov zvöjn velki prog ramov za cejlo drüštvo tü ma v svojom letnom plani, ka samé vasi naj tü vö najdejo kašne menše aktualne programe, kak je tau bilau v prejšnji lejtaj. Letos se je oprvin vzela zatau v Varaši Aranka Schwarcz, stera prejk má varaške slovenske penzioniste. Ona se je spaumnila, ka če ma svoj velki lugaš in je letos tašni lejpi pauv, zakoj bi nej leko par žensk pa ške svoje sausade tü vküper pozvala na trgatev, ka je eno najbola karažno djesensko delo. Etak so leko ženske iz Varaša pa Slovenske vesi, stere z enim spejvajo pri varaški ljudski pevkaj tü, vösprobale, kak dobro je visati na visikoj garici med tejm, ka se bere sladko grauzdje pa spejvajo lejpe slovenske naute, gučijo kašni malo bole masni vici. Ka so se ženske zvöjn dela tü pripravile, svedoči njina nauta, stero si je vözmislila predsednica Drüštva penzionistov Micka Svetec na melodijo seničke naute V etom malom püngradi. Djalo je pa lepau, kak bi bilau tak napisano, »Prišli smo doj k Aranki, njej grauzdje doj pobrat, tam …«. Med dobro volauv so nisterne ženske mogle nositi grauzdje s kangli tü, moški pa dola mleti. Pauv je pa bijo trno lejpi pa zdravi. Ja, letošnjo vrejmen je prej bilau za grauzdje. Zatok so tak flajsno brale ženske, ka so rano popodneva že vse zgotovile. Mošt je pa bijo tak sladek, ka so se človeki lampe vküp zgrabile. Najraj bi vsakši reden tau dola poslo po gon- ta, samo ka valá, če tau niške nej vüpo! Na, nej zatok, ka bi ga vertinja Aranka šanalivala, nej, nej. Tau bi pa trbelo videti, ka „naš” snemalec pri Sloven-ski utrinkaj Geza Doma kak batrivno pa žmano je požiro té mošt. Zaman so ga postrašüvale ženske, najbola njegva kolegica Ibolya Dončec, ka de se med potjauv prauti Gorejnjomi Seniki večkrat mogo stavlati pa v goščaj skrivati, ali ške üša, gda de za kamerov med delom, de vse mogo pisti ti pa hajt, na „drügo delo”! Če bi vejndar kača sejdla na mošti, bi ga tü spiu, tak me je dobro spadno. Naj ma bau na zdravdje! Zakoj smejm prajti, ka „naš” snemalec? Zatok, ka Geza zvekšoma vse razmej slovensko rejč, pauleg njaga se nikdar nikomi nej trbej pogučavati vogrski. Telko, ka ne vüpa nazaj goučati. Geza Doma je dober dokaz, ka se slovenski gezik drügomi narodi tü dá navčiti pa tau med delom. Zatok pa dostakrat ne razmej človek, zakoj leko dela te problem svojomi narodi. No, nazaj k trgatvi. Vertinja Aranka je vanej na dvauri málo gostüvanje pri pravila. Tašen dober bograč je sküjala pa cverkove pogače spekla, ka so go ženske fejst povalile. Vej je na črno vino tü nej pozabila. Na nauvo vino de pa prej ške trbelo čakati. Kak vsakšo leto, gda de že za piti, do naprva tak njene pevke pri koštavanji nauvoga pauva. Aranka svoje pevke trno poštöjva pa ji ma fejsfejs rada, zatok se pa tröjdi tü dosta zanjé. Drügo leto, če ji Baug pomore, de ške prej na vekšo mejla trgatev z varaškimi penzionisti pa s svojimi pevkami. Klara Fodor Dragi moji, lüblene moje, epidemija grbanjov eške nej preminoula. Takšo je eške nej nigdar bilou! Kamakoli se človek obrne, vseposedi se guči od grbanjov, vseposedi leko z nousom gorapridete, na sterom mesti se sišijo grbanji. Zaprav, ranč nej trbej prdišati, vseposedi, iz vsikšoga kauta denejo grbanji. Tak kak na velki post, gda cejli varaš Sobota dene po ribaj. Tak se mi vidi, ka eške špricer ma sago po grbanjaj. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je tö eške tadale betežna, grbanjova epidemija go ne pisti vö iz rouk. Depa nema več mesta, kama bi grbanje dejvala. Cejli ram je že pun süšeni grbanjov. Nut ji je zmrznola telko, ka več nega mesta za nika drugo. Na, zatoga volo zdaj več ne djouče, ka nej sloboudno grbanje gesti, ka je moramo šparati za zimo. Zdaj mujs moramo grbanje gesti! Že nam na vüje vö dejo! -Tou vse mujs pogesti! Vse, ka je na stoli, trbej zesti, ka nemo na kvari! Tou bi velka škoda bila, če mo gesti ta metali, - nam tumači iz dneva v den. Nam pa so grbanji rejsan že više prišli! Vejte, kak naš obed vövidi? Najprva je grbanjova prtepena župa. Po tistom so grbanji na safti s krumpičami pa kcuj grbanji na ecini po tistom pa eške grbanji z djajcom. Depa tou je nej vse! Za večerdjo so tö grbanji. Najprva pečeni grbanji na olaji s krüjovimi knedlinami, po tistom pa eške mrzla šalata iz sirouvi grbanjov. Gvüšno, ka vejte, ka leko grbanji naredijo v črvej, če se je napoukaš za večerdjo? Tak vejo šrajfati po črvaj, kak bi grmlanca nut bila. Pa ranč tak se je zgoudilo nam domanjim tö. Depa nejso bili samo grbanji. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je prinesla eške lisičice. Pa smo je mogli zesti vküper z grbanji. Tou bi vi mogli videti pa čüti! Nin je najšla nikšen recept, ka se té lisičice pa grbanji vküper küjajo v krepkom sladkom vini, na konci pa se eške flambejrajo; poligejo s konjakom pa gor vužgejo. Pa je tou una naprajla za večerjo. Nemam kaj prajti, žmano je bilou, čeglij so mi gobe pa grbanji že rejsan više prišli. Kuman smo eške dejvali v lampe, ka je znouva zapovedavala, ka vse mujs zesti. Pogeli smo kak za edno malo gostüvanje. Kuman smo se prvlejkli vsikši do svoje postele. Tam nin za dvej vöri se je začnilo! Najprva je začnilo nika šaroutati v trbüji, po tistom je škelo iti vö tam zar, depa brž se je obrnoulo nikam gor, pa brž pa nazaj doj. V ednom ipi sam nej vedo, ali mo vömeto ali pa tam zar. Eške prva, kak sam se zagno do vecena, je pred meuv že bila moja žena. Depa tam pred dverami sta prestapala že naja mlajša. Nut se je napinjala pa stunjala moja tašča Regina, trno čedna ženska. Boug moj, brodo sam si, ka mi črvau, trbuj pa eške kaj raznok pouči! Vejm, sam biu tak zeleni kak mlajši pa žena. Una pa, kak bi nej pa nej škela vö iz vecena. Nin za pou vöre je dun vö prišla. Bila je blejda ka düj. Mlajšiva sta brž bila nut, meni pa je od Regine eške bole lagvo gratalo. Vedo sam, ka se ne včakam vecena. Odleto sam tavö, pa se dugo, dugo, dugo vöprazno pod našo djablano. Rejsan, ka je nouč bila, depa sousedge so lepou čüli, ka se godi z meuv. Vejn so si brodili, ka sam tak naklajeni domou prišo! Po toj prvoj velkoj nevoli smo cejlo nouč pomalek ojdli na šankrejt. Ka vragom smo eške sploj vöskladali, če pa smo že bili vcejlak prazni. Depa ta nouč je tö minoula. Mlajši so sploj nej šli v šoulo, žena je mogla k padari, mene pa so v slüžbi domou poslali, ka sam tak lagvo vövido. Doma sam zaodo mojo taščo Regino, kak ojdi po rami kak kakša naraji megla. Mene pa je migo tisti nouvi recept, po sterom je küjala. Pa sam gor prišo, ka trbej recepte cejle taprešteti. Vcejlak spodkar pod njim je pisalo, ka se té gobe v vcejlak mali porcijaj gej kcuj k mesej, nikak, ja, pisalo je, NIKAK pa nej za večerdjo, ka je tou trno žmetno gesti pa zatok, ka je gé kcuj k gobam djani alkohol, pa je zatoga volo leko komi lagvo. Vejn, si brodite, ka se je začnilo z meuv goditi. Najraj bi njoj kaj napravo! Depa njau sam go na meri. Naj trpi zavolo svoje modrije. Te pa, dragi moji, lüblene moje, boug žegnaj! Miki Porabje, 4. oktobra 2007 žlata tö. Depa vseeno je žlata. Pa lepou je poznati svojo žlato. Viktor pa Viktorija tö mata rada svojo žlato. Tisto, ka njima je vcejlak blüzi pa dalešnjo tö. Depa kak ma pri njima šegou meti, si od žlate brodita cejlak po svoje. Že pa! Tou pa so lidge kouli njiva vpemet vzeli, gda je inouk prišo k njim od ate Vikija brat. Od njiva stric. Ata Viki ma samo toga ednoga brata. Tak ka mata po atinoj strani samo toga strica. Pa té stric Marko jiva ma trno rad. Pa dvojčka mata njega tö trno radiva. Nej samo zato, ka njima vsigdar kaj prinese. Zato, ka vej lepou pripovejdati, ka njiva vsigdar kama pela, ka se vej šaliti, ka njiva vči ribe loviti, ka si vzeme čas za njiva, ka ... Nej čüdo, ka sta znouva skakala od sreče, ka v soboto pride stric Marko. Skakala sta v petek večer. V soboto sta stanila menje veseliva. Zajtrik sta pomalek zejla. Kak bi nej nikšne vole mela. Ovak gejta, kak bi kombanj po poulaj žeu pšenico. Zdaj pa, kak bi čemer biu v gestini. Mama pa ata sta nej mogla razmeti, ka je za baje. Pa je nej nika razmo stric Marko tö nej, gda je s smejom stoupo prejk praga. Viktor pa Viktorija sta kuman prajla, ka se je skur nej nika čülo: -Dober den! Bole se je stric Marko šalo pa se škeu z njima zgučavati, menje vole sta ga mela poslüšati. Zato njiva je dun pito, ka je za nevoule. Sta leko betežniva? Sta čemerniva na njega? -Nika takšoga je nej, -sta se zglasila oba nagnouk. -Samo tou je gé, ka si ti eden človek. Trge pari oči so jiva poglednili, kak bi s čistoga neba vdaro Perün. Ka gučita? Ka si brodita v tej mladi glavaj? -Müva bi škela meti dva strica Markoja. Vsikši bi biu za ednoga. Tak bi dosta lepše bilou, -sta v eden glas stariše pa strica eške bole lüčila v nevoule. - Tak bi eške bole biu z nama v žlati. Zdaj pa boj čeden, če si leko! Že so zeli obed pa si je eške niške nej nika zbrodo, kak naj dvojčka v boukšo volo spravijo. Marko je nika sprobavo, depa nika je nej pomoglo. Vejn bi se žalost zavolo samo ednoga straica Markoja eške tadale vlejkla po rami, če bi nej cingo telefon. Nin za pou vöre pride k njim od mame stric Pali. Na, kak boža pomuč se je tou čülo. In je rejsan tak bilou. Maliva sta vüška skoučila. -Stric Pali, boš ti eške eden stric Marko. Tak va mela vsikši svojoga strica Markoja, - sta po svojoj staroj šegi kričala obadva nagnouk. Pali je samo gledo z blejdim. Stric Marko njemi je načmigno, Pali je pravo, ka de, če trbej. Nagnouk je iz strica Palija grato stric Marko. Tak so se odpelali malo kouli po varaši. Samo ta nevoula je bila, ka se Pali ne vej tak lepou šaliti. Pa pripovejdati tö nej. Depa un je samo gučo gnako kak stric Marko, tak je bilou vse vredi. Doma pa sta se stariša sekirala zavolo nikoga drugoga. Ka pa če ta maliva škela, naj ta doma dvej mami Viki pa dvoje ato Vikijov? Rej 7 ŽLATA Tako bi na kratko lahko povze-micami lotili peke piškotov. Jožefa Košiča Gornji Senik z ampak so sproti slovensko po- VIKTOR+VIKTORIJA li prvo srečanje učencev DOŠ Tega seveda niso počeli tiho, vilne besede in graškim srečanjem smo lahko zadovoljni prav vsi: gostje, ki so preživeli bogat in prisrčen dopoldan, in gostitelji, ki so se zelo potrudili, da bi srečanje bilo tako, kot so si ga zamislili. Vem, da jim je uspelo, saj so zadovoljni seniški obrazi povedali prav vse. Kot sem zapisala, je to bilo prvo srečanje v tem šolskem imenovali vse, kar so delali in letu. Sledili bosta še dve, pos čim so delali. Pridno so me-sebej zanimivo bo tretje, ki sili, valjali in iz razvaljanega ga napovedujejo tik pred koncem šolskega leta. Graški ustvarjalni ekipi želimo še veliko dobrih idej in pozitivne energije v partnerstvu s seniško šolo! Valerija Perger Poletno doživetje En del letošnjih poletnih počitnic sem preživela v Združenih državah Amerike. Šest tednov sem bila tam, kjer sem si lahko ogledala lepe kraje in spoznala zanimive ljudi. Živela sem pri sorodnikih, ki še vedno lepo govorijo slovensko oziroma narečje. Šli smo v New York, Philadelphijo in Washington. Spoznala sem zanimive narode, kot so tudi »amiši«, ki še vedno živijo brez elektrike in moderne tehnike. Tam, v Ameriki, živi veliko različnih narodov. Na ulici sem slišala, da se ljudje med sabo pogovarjajo v različnih jezikih. Jaz sem morala govoriti angleško. Madžarsko sem se pogovarjala s starši in prijatelji po telefonu. Ena najlepših stvari, ki sem jo videla, so bili Niagarski slapovi. Bilo je nepozabno doživetje, ko sem videla, kako voda teče čez skale. Ves čas smo potovali, samo nekaj dni smo ostali doma. Videla sem veliko lepih stvari in sem se veliko naučila. učenci OŠ Grad in malčkov ter vzgojiteljic (tudi nekaj mamic) iz seniškega in graškega vrtca, 26. septembra na OŠ Grad. To je bilo seveda prvo srečanje v tekočem šolskem letu, saj šoli sodelujeta že nekaj let. Graški ravnatelj Viktor Navotnik je poudaril, da želijo seniškim gostom ponuditi nekaj več, kot je to v raznih partnerskih šolskih stikih v navadi – želijo, da druženje predvsem med učenci postane pristno, da imajo gostje iz Porabja možnost čim več komunicirati v slovenskem jeziku z vrstniki in da se ti stiki nadaljujejo tudi pozneje, na primer z dopisovanjem med učenci. Srečanja so se udeležili osmošolci z gornjeseniške šole. Kar za 3 šolske ure so sedli v graške šolske klopi skupaj z učenci 7. razreda in imeli pouk slovenskega jezika. Obravnavali so pisanje zasebnega in uradnega pisma. 3. uro, ko so poznali že vse zakonitosti pisanja pisem, so se lotili zaključne naloge: graški učenci so napisali pismo slovenskemu šolskemu ministru Milanu Zveru, gornjeseniški pa madžarskemu ministru Istvánu Hillerju. To pisanje seveda ni bila le vaja, ampak bosta simpatični pisemci res poslani na naslova obeh mi nistrov in učenci seveda ča-Predvsem jezika. To je bila moja prva pot z letalom. Na začetku leta me je bilo strah, ampak vse je potekalo kajo odgovor. Upajmo, da ga bodo dočakali. v redu. Na koncu sem že uživala. Malčki obeh vrtcev pa so se Annamarija Bedič Miki Roš skupaj z vzgojiteljicami in ma-Gimnazija Monošter, 11. r., Porabje, 4. oktobra 2007 Porabsko gledališče v Lenarti Območna izpostava (kirendeltség) Lenart Javnoga sklada za kulturno delo v Ljubljani (Kulturális Közalapítvány) je letos pripravila že 10. mednarodni lutkovni festival. Letošnji festival je držo osem dni, med 8. pa 28. septembrom, gda so se vsevküper zašpilale trinajst lutkovne igre pa dvej gledališki igri. Gda smo na Slovenskoj zvezi dobili pozvanje od vodje OI JSKD Lenart Brede Rakuša Slavinec, smo obadvej gledališke skupine PETEK, 05.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 MED HRIBI KAČJIH GLAV, DOK. ODD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: NESLANA MORSKA KAČA, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POTEGAVŠČINA, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 05.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.10 OPUS, 11.35 EVROPSKI MAGAZIN, 12.05 ČRNO BELI ČASI, 12.20 DIAGONALE, 12.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 13.15 MOJE DEKLE, TAJSKI FILM, 15.10 ŠPORT ŠPAS, 15.35 MOZAIK, 16.30 UBOJ RESNICE V RUSIJI, ANG. DOK. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 21.25 DAR, AM. FILM, 23.10 TERORISTKA, INDIJSKI FILM, 0.50 NEČEDNI POSLI, ANG. NAD., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.00 DEČEK, KI NI VEČ GOVORIL, NIZ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, NOCOJ, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.10 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.35 LEIF ERICSON, AM. FILM, 1.55 DNEVNIK, 2.15 INFOKANAL SOBOTA, 06.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.45 SKOZI ČAS, 9.55 PRIMORSKI MOZAIK, 10.25 ŠTUDENTSKA, 10.45 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 11.35 FILM, 13.40 NOGOMET, ANGLEŠKA LIGA, MANCHASTER UNITED - WIGAM, 17.00 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA - HELIOS, 20.00 MLADI, LEPI IN ZADETI, FRANC. FILM, 21.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.20 CITY FOLK, DOK. SER., 22.50 FILM, 0.20 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.10 SOBOTNO POPOLDNE, 3.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.10.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, U – RBANO, GLASNE, SVEŽE, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, NOCOJ, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 NESKONČNE POČITNICE, AM. FILM, 0.30 DNEVNIK, 0.55 INFOKANAL NEDELJA, 07.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 PRVI IN DRUGI, 9.25 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 10.35 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 11.00 LYNX MAGAZIN, 11.30 GLOBUS, 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 MAŠA OB 100LETNICI SMRTI J.E.KREKA, PRENOS IZ ŠENTJANŽA NA DOLENJSKEM, 17.55 HOKEJ NA LEDU, LIGA EBEL, OLIMPIJA -ACRONI JESENICE, 20.15 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 21.10 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 22.05 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.50 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 23.40 ISKANJE DON GIOVANNIJA, DOK. ODDAJA O POSTAVITVI OPERE, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 08.10.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.55 PODZEMLJE PECE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK: GRIPA, RAZISKOVANJE, RIBARJENJE Z OČKOM, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 BISERGORA: JAZ SEM JAZ IN TI SI TI, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI SVETLOBE: ČAROBNO JABOLKO, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLILNA ODDAJA, 21.00 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.00 PLANET ZEMLJA, PON., 1.50 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.00 SOBOTNO POPOLDNE, 15.30 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.15 OSMI DAN, 16.45 ARS 360, 17.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.25 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 KRALJ PLEŠE, FRANC. FILM, 20.00 GOERINGOVA POSLEDNJA BITKA -NÜRNBERŠKA SODNA DRAMA, NEMŠ. DOK. SER., 21.05 STUDIO CITY, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.35 LOV NA HEKERJA, AM. FILM, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL * * * TOREK, 09.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 12.00 VOLILNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 INTERVJU, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, RAZV. ODD., 16.15 KOŽA, DLAKA, PERJE: OBRAMBA, DOK. NAN., 16.20 HOTEL OBMORČEK: SONČNI MRK, RIS., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 LEPOTA V OGLEDALU ZDRAVJA, DOK. SER., 18.00 MODRO, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLILNA ODDAJA, 21.00 PIRAMIDA, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 V SPOMIN ALEKSANDRU LITVINENKU, NIZ. DOK. ODD., 0.00 LEPOTA V OGLEDALU ZDRAVJA, DOK. SER., 0.25 MODRO, 0.50 DNEVNIK, 1.30 INFOKANAL TOREK, 09.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 SLOVENCI PO SVETU: ZDOMCI V NEMČIJI, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.00 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.00 STUDIO CITY, 16.25 IZVIR(N)I, 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 PORTRET TROBENTAČA STANKA ARNOLDA, 20.00 MUZIKAJETO: BLUES, IGR.-IZOBR MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 WALLIS IN EDWARD, ANG.-AM. FILM, 22.40 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 0.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL * * * SREDA, 10.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 LEPOTA V OGLEDALU ZDRAVJA, DOK. SER., 11.25 MODRO, 11.55 VOLILNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 UMETNOST IGRE, 13.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VOLILNA ODDAJA, 20.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.25 Z VAMI, 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL SREDA, 10.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 12.50 HRI-BAR, 13.50 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 15.30 PLEME, ANG. DOK. SER., 16.20 MOZAIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ROKOMET, LIGA MIK, CELJE - GORENJE, 19.00 VEČERNI GOST: GEORGE PEHLIVANIAN, 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 TARČA, 21.30 FRANCOZI V POSOČJU, DOK. FELJTON, 21.55 PISAVE -PORTRET DANETA ZAJCA, 22.25 DANE ZAJC: MEDEJA, TV PRIREDBA PREDSTAVE AGRFT, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.10 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 Z VAMI, 11.55 VOLILNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.10 VZTRAJNA LARA, DOK. FILM IZ HRVAŠKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.50 KANADSKI DUČE, KAN. TV FILM, 1.25 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 11.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 12.00 KALEJDOSKOP, 12.25 OMIZJE: SVETO IN SVET, 14.05 AKTUALNO, 14.30 CITY FOLK: SPLIT, DOK. SER., 14.55 GLOBUS, 15.25 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 16.15 DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 19.35 PESEM KAMNA: PRIDOBIVANJE IN LOM KAMNA, DOK. ODD., 20.00 ITALIJANSKA MISIJA, ANG. FILM, 21.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.20 MATRUHBOOMI - NAROD BREZ ŽENSK, INDIJSKI FILM, 23.50 PERSONA, ŠVEDSKI FILM, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL dali v program. Veseli pajdaši v Števanovci so oprvin leko špilali v tau krajini, nota so pokazali igro Najvekša vrejdnost, Nindrikindrik pa že tretjo leto biu tam, zdaj s kratko igrov Dvej ženski v gledali. Gledališke igre v porabskom geziki je lüstvo lepau vzelo, kakoli ka ji nej bilau tak dosta. Nej čüda, vej pa paudrügi keden Dom kulture tü ne more biti furt puni. Tau, ka Slovenska zveza s svojimi skupinami že tretjo leto leko nota pokaže porabsko kulturo v Lenarti, Benedikti pa Sveti Trojici, se leko zavalimo predstavnici Bredi Rakuša Slavinec, stera se nikak sama spaumnila na Slovensko Porabje pred lejti pa nam ponidila tau dobro priliko. Varaš Lenart de vsebola poznani v Po rabji, ka sta sa letos povezala Drüštvo porabski slovenski penzionistov z Drüštvom upokojencev Lenart. S števanovskimi ženskami smo pa lajnsko leto bilé na trgatvi v Sveti Trojici pa vüpamo, ka mo kleti pa leko na tašnom veselom dnevi vküper delali pa koštavali baugše od baugši vin. En tau kulture toga kraja mo leko vidli od folklorne skupine Sveta Trojica na prvom srečanji slovenski folkloristov v Monoštri, steroga pripravla Slovenska zveza. Klara Fodor ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.