Številka 22.
Trst. v torek 22. januvarja 1907.
Tečai XXXI
Izhaja tb&kI d&a
lil ob ltaeii -B11 uruiiiiB oa ul ob poieaenitt ob ?. 111 atuii-_
^-ncmične Itpvllke ae proasjaio po 3 nvfi (6 nintink) t nogib lobalrRmnb v Tr»tu id oiolici. Ljubljani. Gorici, ..iti ^t. Petni, Sežuni. Nabretini. Ladji, Tolmina;
Ajdovščini. Postoini. Dcmnerea. S-lVanu iti. ■ -' r a*07 t-e raćuriaio do vrji*^ (liroke 73 mm. vrsoeo rami; za trcovinazp m obrtre r>eia>»e pt> stot. ; > jitartcice. zahvale potlacicf. oglase denarnih zavooo*-O (tot Zs oe!aw v tekstu lista do f> K 20. vaaka na-* -a vrata fv 2. Maji oglasi po S he*eda. najmanj pa
Bi :* -tet. — (.'elane 8pre:en»u iuf^iatii oddelek oprave ino4*" — Plfi^ui«1	'zHiufr.n	nprmv ..E^tnn**-?"
Slaaiio političnega društva „Edinost4' iz Primorsko
Aiaroćaina laai
sa T?** ii K.. uol leta 12 K. 3 aesece 6 — >
aaro^r>e r>rez ooD'-elane naročnine ne uprava ue V*i 1ihh»? nai ae ouAiliaio Da uredniStvo lista. Nefrankc-' ■jiHniR se ne »prejemajo Id rokoplnl se ae vraćsjo. Naročnino. oelase in reklacasciie je pošiljati ria upravo
UREDNIŠTVO: al. Glorgto Oalattl IH. (Narodni • Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN 30 3INA. L*a: i tnnaoraj lista „Edinoat". — Natinnila tinkarnu kouao-<-«t» ,Edino«t' v Tratu. ulica Hiorgio Galaiti 5t 18. ^assssss Poltno*brantln!£nl račun It. Ml .IBS.
V fdlnruttt |> ranr '
TELE roi tU*. 11S7
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 21. Zbornica je nadaljevala posvetovanje o nujnih predlogih, da se takoj prične razprava o uradniških predlogah. Zbornica je vsprejela nujnost, nakar je prešla v specijalno debato. Več govornikov je stavilo -prtniinjevalne predloge. Finančni minister, dr. Koritowsky je z ozirom na 6voje v proračunskem odseku podane izjave še enkrat !:ftglašal, da ustraja vlada pri tem, da vsprejme zbornica predloge nespremenjene, ker jih sicer vlada ne mere predložiti v najviše potrdilo. Grof Sternberg je hudo napadal pravosodnega ministra, vsled česar nju je podpredsednik vxel besedo. Ob 8. uri tri četrt je predsednik zaključil sejo, ker je bila zbornica nesklepčna. Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpoltidne. Go podska zbornica.
DUNAJ 21. Predsednik knez \Vidisch-r&tz je otvoril sejo ob 1. uri 30 min. Predsednik je naprej priobčil zahvalo nadvojvode Rainerja za čestitko gospodske zbornice povodom njegove 80-letnice ter se je potem v toplih besedah spominjal umrlega člena gospodske zbornice dr. Viljema Hartela.
Na p-edlog grofa Merveldta sta bili od poslanske zbornice rešeni predlogi glede nepoštene konkurence in glede spremembe obrtnega reda izročeni združeni juridični in obrtni komisiji.
Zbornica je nato pričela specijalno debato o spremembi državnega temeljnega zakona •lede državnega zastopstva. Baron Czedik je priporočal vsprejem zakona z ozirom na to, da je poslanska zbornica odobrila numerus r-Iausus in ker se mora po dogovorih polož ti zadnji kamen k volilni reformi. Knez Karol Schwarzeiiberg je v daljšam govoru pojasnil svoje načelno nasprotno stališče glede volilne reiorme. Rekel je, da se ne uresničijo nade, ki ]ih vlada stavi v to deio ; nasprotno se boji, Ha dovede preosnova ustavnih podlag države do onega stanja, v katerem se je avstrijska državna polovica nahajala pred 60 leti na državnem zboru v Kromerižu.
Mmisterski predsednik baron Beck je iz-tazil nado, da bo na novi podlagi sestavljena poslanska zbornica tvorila s trdno gospodsko zbornico krepko zakonodajno telo. Prepričan ;,e, da se ne uresničijo temne slutnje pred-govornika. Pukazal ie na to. da je volilna reforma sijajno rešila av-trijski problem, ki obstoja v kornpi ornisu. Staro stanje gotovo ai bilo tako, da bi bilo želeti nadaljevanja in to je bil glavni vzrok, da je bilo treba misliti »a zboljšanje teh ra/.mer. Ministerski predsednik je omenil velikih vprašanj, ki jih bo morala rešiti nova zbornica, tako ureditev našega razmerja do Ogrske. Pojasnil je stanje te stvari ter i/razil nado, da bo novi parlament umel svojo nalogo, ako pride tudi do popolne ločitve od Ogrske. Zato je miniaterski pred-ednik rekel, da more zbornica povsem m rno položiti zadnji kamen k velikemu deiu. it ivahna pohvala).
Grof Fran Thun je izjavil, da bo gla^o-tal za nesprt roenjtni načrt zakona, ker je radi poslan>ka zbornica vsprejela numerus clausus. Govornik je kritiko*ai nekatere določbe zakona.
Govorila sta ministra za vnanje stvari Bienerth in poročevalec baron Czedik, nakar je bil zakon vsprejet v drugem in tretjem tttmiju. — Nato je zbornica v vseh treh či-
tanjih vsprejela zakonski načrt glede prodaje	Švedski kralj,
državnih posestev. Ob 3 uri 40 min je bila^ ŠT0KH0LM 51. Stanje kraljevo se je v seja zaključena. Prihodnja seja v Četrtek, zadnjem času zboljšalo. Dnevni red : Zakon o volilni svobodi.	j p0žar v poslopja nemškega, posla
Romanski gostje na Dunaja	niStva
DUNAJ 21. Romunski gostje so danes! BELIGRAD 21. V poslopju nemškega obiskali cesarsko grobnico v kapucinski cerkvi, poslaništva je predpoludne izbruhnil požar, kjer so položili na krsti cesarice Elizabete in ki je uničil del strehe. Gasilcem se je kmalo prestolonaslednika Rudolfa krasna venca, posrečilo ogenj pogasiti. Druge škode ni bilo. Traka v narodnih romunskih barvah imata Ločitev cerkve in država v kantona romunski napis.	i	Neu8Ji*>arg.
Vrems na Kranjskem in Primorskem. NEUENBURG (Švica) 21. Od volilcev DUNAJ 21. Spremenljivo, živahni ve- 1 večinoma luteranskega kantona Neuenburg se tro*.i. zelo hladno.	je na glasovanju o predloženi ločitvi cerkve
..đ:	maHxi od države 15.090 izreklo za ločitev, 8411
Demonstracije ^adi »tvontve vsenči- glasoy je bflo proti ločitvi>
SOFIJA 21. Danes so imeli dijaki shod. j ^pBJiske	odplujejo
ina taterem so pmtestindi proti zatvoritvi: MADRID 21. Španska vlada je sklenil, : vseučilišča. Po shodu so dijaki korakali pred od ti vojne ladijef ^ se „^jo sedaj vseucilisce, da bi tamkaj demonstrirali. Po- ^ T ^em< keJf ni več nikakega povoda, toma so dijaki z žvižganjem in kričanjem de- ^	Jtarakaj> španski krogi so s tem
monstrirah pred kneževo palačo. Knez biva sk, ^voljni, ker so se bali, da ne bi na nekem gradu blizo Sofije. Dijakom. 30 se^	nih s^orov med španskimi in
pridi-uzili tudi socijalisti m veliko število ni- * „ , - • _ „
: \ .. j . . . J , . Vi .. .	. francoskimi mornarji prišlo do resnih sporov,
zega ljudstva, tako da je število demonstran-	_ J r.m
tov naraslo na nekoliko tisoč. Demonstrantje | _ t ■ff8'?00" • B®nat- , . , ;so metali na vojake, ki so biU poklicani na1 PARIZ 21- Senat je danes predpoludne
Poplave v Ameriki
NE\V-YORK 21. Brzojavka iz Louisville v Kentucky poroča, da je moralo vsled poplave reke Ohio na tisoče ljudi začasno zapustiti svoja stanovanja, da so poplavljene tudi tovarne v Louisvillu, Jeffersonu in Ne-walbany-ju in da je vsled tega na tisoče ljudi brez zaslužka. Trgovski del mesta je močno poškodovan. Škodo cenijo na četrt milijona dolarjev. Enaka poročila prihajajo iz Cin-cinati-ja in drugih ob Ohiju ležečih krajev. Skupna škoda, ki jo je poplava provzročilu presega mibjon dolarjev.
Potres v Kingstonu WASHINGTON 21. (Associated Pre*3.) Namestnik državnega tajnika Bac> n je izjavil, da ni prišlo v Kingstonu do najmanjih nesporazumi, enj. Ameriške vojne ladije niso od-plule od tamkaj, Bacon obdolžuje novine, da skušajo motiti mir. Vojna ladij a „Missouri* ostane za slučaj nepredvidjenih dogodkov še
v Kingstonu.
so rabili orožje
pričel generalno debato o proračunu vojne
pomoč, kose ledu. Vojaki________ _____	.....
ter razkropili demonstrante. Ranjenih je bilo	mornarice. Poročevalec Cuvinot je izjavil, da
več oseb	Je P^g1"*111 določen od najvišega vojnega
SOFIJA 21. Danes je policija aretovala	sveta ™ 6rad"j° novib ladiJ Preobširen, in da
več sto dijakov. Dijaki, ki so podvrženi vo-	^ ne bo parlament na tem potu sledil. Raz-
jaški dolžnosti, bodo takoj poklicani pod	Prava se bo popoludne nadaljevala,
orožje, druge pa odpravijo v njihovo do-i	Knlturni boj na Francoskem,
movino.	GRENOBLE 21. Marquis de Baral je
Demonstracije v Pariza.	prepustil škofu iz Grenobla svoj grad, da
-r»»T-»Tr7 rv. A1, ' .. , ,	namesti v njem bogoslovno semenišče, ki seje
PARIZ 21. Ob astnija bo so lno prega-	moraJo vsled zakona 0 ločitvi izseliti iz svojih
njala le deset oseb, ki so bile pri včerajšnji	dosedan)ih prostorov.
demonstraciji aretovane, ker so dejansko raz-	„ . „ „ , , . . ^
žalile stražo '	PARIZ 21. Kakor poročajo iz Romana.
Krali Peter	Je niorala tamošnja oblastnija odposlati 30
^^ p	orožnikov, da so pregnali profesorje deškega
BELIGRAD 21. Kralj
se je pri
blagoslovu vode močno prehladil, vsled česar mora po nasvetu svojega telesnega zdravnika ostati v postelji. Stanje kraljevo je povoljno. Predsednik Ialoyda Becher.
DUNAJ 21. Predsedsednik Lloyda Becher je danes dospel semkaj iz Trsta.
Predloga glede odprave vojnih sodišč na Francoskem.
semenišča iz njihovega stanovanja.
Krvavi spopadi v Barceloni.
PARIZ 21. „Agence HavasM poroča iz Madrida : Glasom neke oficijelne verzije se je včeraj v Barceloni udeležilo 20.000 do 25.000 katolikov shoda, ki je bil sklican, da prote-stuje proti zakonskemu načrtu o bogočastnih udružitvah. Pred poslopjem, kjer se je shod D,m7 d tt - • . . .	, . vršil, se je nabralo 1000 do 1500 nasprot-
j,	i1' /°Jni nillU,ster. ^quart je nikov ka{0iik0v. Po shodu so katoliki priredili
predloži na danasnjej seji zbornice predlogo demonstracijo. Nasprotniki so streljali, vsled glede odprave vojnih sodišč. Zbornica je iz- -esar ]e devet katolikov ranjenih, ročila predlogo sodmiski komisiji.	1	. .
Tr,	. J.	Kotel dvigala eksplodiral
RTTT71TAT n^T. Vvfmerlkl . w . . j ROCHEFORT 21. Danes predpoludne je BUFFALO 21. Včeraj je razsajal tukaj eksplodiral v tukajšnji trgovski luki kotel ne-silen vihar ki je napravil nad milijon do- k ^	^ dvigala. Deset oseb je deloma
Iarjev ^kode Pet parnikov je obsedelo na ^^ delo°a]a bif0 ranjemh.
peščini. Kolikor je doslej znano, sta dva člo-	. .	-	,
veka izgubila življenje.	Demonstracije proti rnskema kon-
0	n *	zalatu.
68	ALEKSANDRIJA 21. Včeraj je množica
PALERMO 21. Danes ob 5. un 45 min. ljudstva razbila grb ruskega konzulata, ker so zjutraj je bilo čuti tukaj valovit potres, ki je bili aretovani trije Rusi, ki so skušali razstreliti neki ruski poštni parnik. Več oseb se je podalo na poštni parnik, da bi poiskali
trajal nekoliko sekund.
Ciklon razdejal mesto.
SIDNEV (Avstralija) 21. V soboto je ujetnike, katerih pa niso našli. Ruski konzulat silen ciklon razdejal veči del mesta €ooktown stražijo policijske čete. Vjemiki priznavajo, v Queens!andu.	da so Rusi.
Eksplozija smodnika na železnici.
SANDFORD (Indiana) 21. Na Pigford^ki železnici je v noči od 19. t. m. na tovornem vozu eksplodiral smodnik, vsled česar je
f Senator Ascoli.
MILAN 21. Danes dopoludne senator Graz:adio Ascoli.
je
umrl
Ascoli, rodom iz Gorice, židovskega po-
bilo 19 oseb ubitih, 30 pa ranjenih, med temi koljenja, je bil rojen 16. julija 1829. Bilje nekoliko težko.	izvrsten poznavalec orijentalnih jezikov.
Rusija. Volitve za damo v Petrograda.
PETROGRAD 21. Volitve za dumo za me3to Petrograd so carskim ukazom določene na 1. marca t. 1.
Profesor Sffartens.
PETROGRAD 21. Profesor Martens je odpotoval v inozemstvo, da vodi kakor pooblaščenec carja Nikolaja predpogajanja v Berolinu, na Dunaju, v Londonu in Parizu. Atentat na deželnega svetnika
VARŠAVA 21, Deželni svetnik okrožju Lentzyza, Paskowski, je s štirimi streli iz revolverja smrtno ranjen. Prepeljali so ga * Lodz.	_
Škof dr. Scbuster.
(Dopis slov. duhovniku v „Slov. Naroda"). Otožnega srca so stopili Slovenci graške škofije v novo leto.
Trdnjava za trdnjavo.
Pred nekaj leti ic bil prestavljen nemški kapelan g. G. iz Feldbacha na baje manj unosno župnijo Ilz. Na njegovo mesto je prišel starejši kapelan. V., Slovenec. Tedaj so se nemški listi hudo zaletavali v škofa Schu-sterja, zakaj da jemlje boljši domači kruh nemškim rojakom in ga daje hujskačem, slovenskim kapelanom. — Ne tako ! Naši ne potrebujejo nemškega kruha. Naše ljudstvo bi jim drobilo obilnega kruha, ako bi jih le : imelo. Rečena premestitev je bila zato nepra-: vična, ker g. V. ni prišel na kako slovensko župnijo, ko vendar toliko obmejnih Slovencev nima duhovnikov, ki bi umeli naše ljudstvo, i Torej kruto razjarjeni Nemci so dobili za ! omenjeno reč od škofa Schusterja že preobilno zadoščenje. Pred kra:kirn jim je osla<lil j na ta račun še božično veselje, čemer je bilo tudi njegovo srce visoko razigrano. Že dolgo je prežal na to žrtev. Nemci so mu bili ponudili ugodno prdožnost, da zavzame predzadnjo slovensko trdnjavo — in storil je tudi to. Apače so padle!
Ze pred dvanajstimi leti, precej ko je dr. Schuster zasedel škofovsko stolico, je pisal njegov kancler, A. WM ranjkemu apačkemu župniku Kukovcu, naj opusti slovenske propovedi. Župnik tega ni storil. Lani je škof Schuster posi.il to župnijo Čehu. g. K., v nadi, da je renegat. Na to mu je precej hotel vzeti slovenskega kapelana iu mu dati nemškega. Čuvši to, se je g. župnik
PODLISTEK.
Na j
Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Krasovec.
VI.
Zastonj so se trudili ti agentje, da bi zopet vladali, kakor so za časa Obrenovicev, ajih ljudje — namreč naprednjaci — v Srbiji, brezvspešno so delovali na porušen)u irgovinskega dogovora, zastonj so se trudili, 4* bi strmoglavili Pašiča — Srbi so bili aezlomni — a Goluchow skije padel! Današnja srbska vlada se trudi vsestransko, da bi se, kar se tiče trgovskega dogovora z Avstrijo — osvobodda, kajti samo tako zamore Srbija napredovati in si priboriti ugieda. Do sedaj so bili vsi srbski izdelki prodavani na peštan-kem tržišču in ♦■ikspedovani v tuiino pod imenom avstrijskim in kolikokrat prihajajo ti izdelki zopet v Srbijo kakor avstrijski, a so v resnici domači — srbski ! Zato so Srbi na inicijativo Angle-
Francozov in Belgijcev že parkrat poskušali postaviti lastne tovarne in zavode; vapeh pokaže bodočnoat. Zmaga ▼ carinski vojni
;	11
srbsk«»-avstrijski prinese Srbom brezdvomno napredek in vspeh ; vse je odvisno seveda od modrega vodstva kralja Petra. Edina hiba je danes v Srbiji, da radikalci sami med seboj niso složni in da so se razdelili na „stare fuzijonaše" in „mlade samostalce"*. Danes vlada Nikola Pašić se starimi radikalci ; njih vlada ni slaba, zato ona razdelitev radikalcev ni mnogo škodovala in ne škoduje. Glavni | neprijatelj Srbov, — Goluchovski — je že j padel, s čemer se je odprla Srbom nova era j v njih carinskem sporu. Kakor nekakšno i prokletstvo leži v zgodovini Slovanov, ako i pomislimo, da ie Guiochowski Srbom največ škodoval, on, ki je po krvi in jeziku Slovan
- Poljak !---
Med Srbi se je notri v današnje dni ohranil marsikak lep običaj, ki je nam ostalim Slovanom že skoro popolnoma nepoznan. Naj omenim s t a r e s i n s t v o. „Kućm starješina" vlada in upravlja domačijo in vse i imetje ; on razdeljuje delo ; prodaja v dogo-|voru sč zadrugo, kar je za prodajo; on upravlja blagajno z denarjem in skrbi za davke. Kadar se moli začenja on in zvršuje. |Ko so gosti v hiši, se starešina sam izgovarja z njimi, obeduje in večerja pri eni ! mizi. a pri drugi mizi jedo žena, deca* in delavci. Starešina ni vedno najstareji v hiši. ; Kedar se je oče postaral, izroča starešinstvo j najrazboritijemu sinu ali bratu ali sinovcu,
bodisi tudi najmlajšemu ; ako pa se vidi, da starešina ne upravlja dobro gospodarstva, se dogaja, da si „kučani4* izbirajo druzega.
Vsak Srbin ima po eden dan v letu, ki ga slavi, in to se naziva „krstno i m e"4. Domačin skrbi in pnpravlja vse leto, kako in čim bo proslavil krstno ime. Na predvečer krstnega imena hodi eden iz dotične hiše po selu iu vabi na krstno ime vse seljake, ki ne slavijo tega krstnega imena. Pred vsako hišo snemite vabitelj klobuk in začenja: „Božja kuća i vaša ! pozdravio je otac, da dodjete do veče na čašu rakije, da se razgovorimo i da malo noći pokratimo, što bude sveti Nikola (najobičajneje krstno ime) donio, nećemo sakriti ; dodjite, nemojte, da nedodjete*. Na večer odhaja gospodar, temu pošija sina, drugemu hlapca ali koga druzega. Ko po-zvanci prihajajo v hišo, govore navadno tako-le : „Dobar večer i čestito ti sveto ! j Slavio ga mnogo Ijetah i godinah u zdravlju
i veselju**. Nekateri prinašajo tudi jabolka iu jih dajajo kućedomačinu, ko mu želijo dober
večer. Tudi prijatelji iz drugih vasi in tudi nepovabljenci prihajajo in vsi večerjajo, pijć, j se razgovarjajo in pevajo v pozno noč. Ob odhodu pravi domačin vsakemu : „Dodjite i j sutra na čašu rakije !" Drugi dan prihajajo na „ručak". Pred „ručkom*4 ali na „ručak" 1 tre^a, da prihaja pop, da blagoslovi hišo in jo prek&ja blagoslovljenim kadilom. Ob začetku!
obeda se prižiga sveča, prinaša se kadila in vina. nakar vsi vstajajo : molijo, jedo kol|ivo, ter napivajo : „za slavu nebesku, koja može, da nam pomože". Kučedomačin a popom prelamlja krstni kolač, ki mora biti iz pše-ničke moke in nakičen „poskurnjakom" ; eno četrtino tega kolača daiajo popu. eno domačinu in osta'i dve četrtim se razdeljata med goste. Ko lomijo kolač, pojejo po dva in dva : „Tko pije vino za slave božje, pomozi mi Bože i slavo božja, a što je ljepše od stave božje i od večere pravdom stečene**'. Na to pričenja „ručak44, ki traja navadno do mraka, Ali koćedomačin ne seda za mizo, ampak stoti gologlav in streže gostom z vi«ora in rakijo. Tako slavijo po premožnejših hišah po cele tri dni.| drugi dan krstnega imena se naziva „pojutraje"4 in tretji „ustavci" in prijatelji odhajajo šele četrti dan. Tudi največji siromak proslavlja krstno ime, pa bilo, da mora v to svrho prodati poslednje živinče iz hleva. Ponajveč slavijo Nikolov — Ivanov —, Gjurgjev — in Arkandjelovdan. Pripominjam, da „krstno ime" ni vedno pravo krstno ime dotičnega gospodarja. Nekomu je na pr. ime Jovan, ali vzlic temu slavi Nikol-dan. Slava se prenaša od kolena na koleno ; zato se smatrajo kakor rojaki vsi. ki slavijo „kr-stno ime*4. Žene slavijo moževo
isto
krstno ime umrl.
pa tudi ako jim je mož že (Pride še.)
Stran II.
»EDINOSTc štev. 22
V Trstu, dne 22. januvarja 1907
K., koj podal k škofu in mu razložil, da ne more biti brez slovenskega kapelana, ker ie v apački župniji vendar I5Q0 Slovencev. Ti I^iajo enkrat na mesec slovensko propoved in njihovi otroci se učijo katekizem slovensko. On sam pa da še ne zna toliko slovenščine, da bi mogel vse to opravljati. Ker ima zlomljeno nogo, tudi ne more hoditi previdjat Slovencev, ki stanujejo večinoma v hribih i t. d. In škof mu je pustil slovenskega kapelana. To je biio m jnika. Septembra je škofov dvorni kapelan spet naznanil svetu, da pride v Apače nemški kapelan. In spet se ga je g. K. branil.
Za tem so se vršile v Apačah različne volitve, na katerih je vseoblastnim Nemcem vzkipela spet stara jeza proti Slovencem. Kakor je v tukajšnjih okolnostih boljše sodilo, se apački g. kapelan. T. ni vmešaval čisto nič v to zadevo. In vendar so se Nemci maščevali naa njim in s tem nad vsemi 1500 Slovenci. Skovali so in poklali graškemu kunzistoriju anonimen pamflet proti g. ka- i pelatiu. Tega pisma kanoniki niso uničili, ka- j kor n. pr. onega ki se je cikalo radgonskega nemškega kapelana Sch. in ki ni bilo anonimno, in kakor so skrili pred škofom tolika druga ; izmišljeni grehi slovenskega kapelana so bili predloženi škofu. To je bila za njega dobrodošla božična pečenka, — masten lov! Tukaj se ni vprašalo je-li resnica je-li laž : g. kapelan je moral oditi na sv. večer. In epet je g. župnik prosil za slovenskega pomočnika. Škot pa je v Apače poslal za kapelana trdega Nemca, res mutca, ki se ne bo učil slovenščine, ki ne zna in noče pre-čitati v nedeljo niti slovenskega evangelija, kar do zdaj ni nikdar izostalo. Žalostnih obrazov so naši ljudje o božičnih praznikih šli drug za drugim od spovednice, ker jih novi gospod „niso zastopili". Da, v Apačah prvi nemški kapelan ! Navidezno malenkost, toda Apače so padle. Z laj je škofu odleglo.
— — Sosednjim gg. kapelanom mariborske vladikovine priporočamo mlado apačko slovensko bralno društvo.
Pred Apačami je padla Gomilica. Za to župnijo so se potegovali nemški duhovniki sramotne}še nego dva zagrebška kanonika za djakovsko biskupsko stolico. Škofov zaupnik, znani Upniški dekan Reinisch, je po smrti župnika Tomažiča tekal po gomilski župniji in zapisoval Slovence. Šk< >fu je šel o tej ek-pediciji osebno poročat. Mudil se je tudi pri
kanonikih.---Čez nekaj dni je prost
Fruhwirt težko in težko prepričal nekega Nemca, da zna slovensko. Rdečkarji so ga vlekli pred škofa. Tako je dobila Gomilica zdajnega nemškega župnika. Starejši sloven-ki in češki kompetenti so bili odslovljeni. Valovi sramu so nam pluli po licih, gnev nam je paral srce; ali pomoči ni. Ako smo hoteli ostati katoličani, smo morali pogoltniti tudi to. Prišlo je še hujše Gomilica je dobila tudi nemškega kapelana. Slovenski duhovniki se kakor škofove mašine ukvarjajo po Gornjem Štajerskem, a nam pošilia škof Kristove namestnike, ki nas ne umejo! V Gomiiici, kje/ je še pred nekaj leti bila vsak mesec slovenska propoved, stoluje zdaj čisto nemška du hovščina, ki ne umeje naših otrok, posebno no v rački šoli, ki za nas ima le obrabljeno frazo: „Versteht eh deutsch** in \Vindische lernts deutsch !*' V Gomilici, kakor tudi v Lučanah, tudi usmiljene sestre neusmiljeno odnarodujejo slovenske deklice, spreobračajo jih v tako fanatične jatiičarke, da te nesreč-nice na svojem domu zahtevajo, da se mora * mizi nemško moliti. Tako se Gomilica
i — radi velike stvari — poražati ! Prav tako kakor v meščanskem taboru, kjer pripadniki svobode in jednakosti trpe od strani Nemcev postopanje, ki naspr< tuje toliko jednakosti kolikor svobodi. Glej volilno reformo In prav tako kakor meščanski Nemci izvaiajo tudi nemški sodrugi svoje nazore o tem, kar u me vaj o pod narodnostjo in narodno zavednostjo, do skrajnih konsekvenc. Če pa hočejo nenemški sodrugi uveljavljati iste nazore narodnosti in narodni zavednosti, potem nemški sodrugi ne trpe tega, marveč zahtevajo da se slovanski sodrugi jednostavno pokore nemškemu diktatu ter da svojo narodnost in narodno zavednost uveljavljajo le v tistih mejah, ki so jih predčrtali Nemci. Imajo pač vsi zavest, da pripadajo gospodovalnemu narodu: tako pa'riciji, kolikor p roleta rci l
Naglašamo, da je „Pravo Lidu*1, glavno glasilo češke socijalne demokracije, ki je pri-bilo gori navedeni izgled narodne nestrpnosti nemških socijalnih demokratov, katera nestrp nost sega tako daleč, da jemlje češkemu sodrngu, ki se noče slepo pokoriti nemškemu diktatu, kruh iz-pred ust, ga peha na cesto in ga hoče neusmiljeno izročati bedi ! Naj-li pišemo komentar k tej po Češkem sociialuo-demokratičnem glasilu navedenem dokazu narodne nestrpnosti nemških socijalnih demo kratov ? Zelo vabljivo bi bilo tudi, da bi črtali paralelo med postopanjem nemških in itiliianskih socijalnih demokratov nasproti naši narodnosti ! No, pustimo to. ker morah bi le ponavljati, kar smo že tolikokrat nagla-šali. Z največo radovednostjo pa moramo vspričo dejstva, da so se češki socijalni de mokratje začeli upirati nemški nestrpnosti, pričakovati, kakovo stališče zavzame vodstvo slovenske socijalne demokracije v boju za takozvani slovenski mandat na Koroškem v slučaju, da se socijalni demokratje na Koroškem postavijo na stran nemške nestrpnosti ? !!
Ćrnagora in Arnavti.
pn
ponemčuje.
Nemški
(Zvršetek pride.)
češkim
soe^ali^ti proti sodrugom.
_Pr«m	piše :
„Členi državne zveze v dunajski tovarni obuvala tvrdke Brummel & Lederer so se obrnili do fabrikanta s prošnjo, naj one delavce, ki pripadajo Češko-slovanski demokraciji — odpusti. Fabrikant je bil pripravljen v to. Če mu preskrbe delavcev državne zveze v nadomestilo. Tega pa nemški „sodrugi" niso mogli in so izstopili z dela. Fabrikant se je obrnil do čeških delavcev, ki so mu preskrbeli nadomestilo za izstopivše nemške delavce Delavci državne zveze so ostali brez dela. Sedaj se je začelo ščuvati proti Češkim socijalnim demokratom ter pošiljati proti njim indiferentne in narodne delavce. Češko delavstvo, ki ni moglo več vstra-jati v centralni organizaciji, se ie hotelo prestrašiti, češ, da ne bo dobivalo j več dela v nemških krajih. Tu ne gre za nikak spor radi mezde, radi če>ar ne more i biti govora o kakem kršeni u štiajka, pač pa o nestrpnosti nemških sodru-gov proti onim krogom, ki so združeni po čutstvu solidarnosti in po mednarodni vstrplji vosti." „Politik*4 pripominja: K takim krogom pač ni možno šteti nemških sodrugov radi njihove narodne nestrpnosti! Jeli torej socijalno-dsmokratični tabor razdeljen ? Po zakonih logike bi moralo biti temu tako, kajti vstrpljirost in nestrpnost sta pojma, ki se ne dasta združevati. Ali ta logična konsekvenca se ne izvaja. Teoretično veljata mednarodna solidarnost in vstrpljivost tudi nadalje kakor podlaga socijalni demokraciji, ali faktično ostajajo nemški socijalisti s svojimi narod nimi predsodki in svojo nestrpnostjo še dalje načelu avstrijske socijalne demokracije. Teoretično se upirajo temu. praktično pa se dajajo
Crnogorsko novinstvo ima pogostoma žalostno politiko, da se bavi z Arnavti. svojimi najkrvoločnejimi turškimi sosedi. Na Črne-gorsko-turški meji se dogajajo namreč — in to v polnem XX. stoletju — taka zverstva. ki so bila morda v srednjem veku slavljena kakor „junaštva", a danes se trpi samo v slovanskih deželah, ko ta „junaštva" pome-njajo prelivanje slovanske krvi.
Turki duše Slovane po Balkanu, kjer le morejo in o teh zverstvih pripoveduje evropsko novinstvo, a ne morda v namen, da bi svojim vplivom ublažio strati in da bi prineslo mirna to krvavo razbojišče, ampak da čiui bolj spravlja v sovraštvo Srbe, Bolgare in Grke, da se koljejo med seboj. Ali o spopadih na črnogorsko arnavtski meji, k«»maj da čitate kako suho brzojavko, a o kakih komentih ni niti sledi. In — zakaj to ? ! Pojasnilo na to vprašanje mora užalostiti in ogorčiti osobito nas Jugoslovane v monarhiji, kajti zatrja se, da so ti do zob oboroženi Arnavti. vedno pripravljeni, da netijo plamen mržnje — borilci Avstrije na Balkanu. St-li res hoče Avstrija s takimi pomočniki odpreti pot v Novi Pazar, Staro Srbijo in Solun ? !
Koliko da Avstrija troši za svečenike, redovnike in učitelje v Arbaniji, to ve samo naslednik grofa Goluchowskega, ki je v svojem večnem spanju večno sanjal o zmagah na Balkanu. — Vidite, zato se evropsko novinstvo ne razgreva radi črnogorskih po-žganih sel in črnogorskih razbitih glav!
Oziraje se na zadnja.turška grozodejstva, pravi nikšička „Narodna Misao" : „Kaj po-menja vse to ? Znači našo končno pogubo ! Arnavt je oborožen do zob, a raja da se prekrižanih rok klanja pred njim do zemlje ?"
Ne tako, kličemo vam črnogrBkim sokolom in knezu-pesniku! Treba biti samo nekoliko svobodneji nasproti Dunaju ; odločneji nasproti Carigradu ; treba zaustaviti reko črnogorske emigracije in postaviti jakih čet na mejo ; treba gospodarski povzdigniti deželo, a s tujimi kapitali ne uvajati vanjo ptuje politike; treba malce bolj izticati jugoslovansko politično in gospodarsko ujed njenje; treba, da pride do sestanka med knezom Nikolo in kraljem Petrom, kar se ni še zgodilo, da se bodo tudi dalje od Balkana čule zahteve i južnih Slovanov... treba odločnosti, srčnosti, i ko se hoče uvajati velika dela, in potem se . ni Črnogora, ni Balkan ne bosta bala ne i pred Arnavti, ne pred njihovimi — zavezniki i m zaščitniki.
Vlada in dvorni krogi so zelo razburjeni radi teh zadnjih demonstracij proti knezu. Poveljnik v knežji palači je odpuščen.
date
Japonski proračun.
„Agencija Ha vas" javlja iz Tokija neke iz državnega proračuna Japonske za 1907—1908. Izdatki za to leto določeni so na 613,900.000 jenov; od tega zneska spadajo na pokritje rednih izdatkov 412.150.000 jenov, a na izredne zneske 190.230.000 jenov. V vojaške svrhe določeno je 110 milijonov; 80 milijonov pa za mornarico. Kopnena vojska se pomnoži za 4 nove divizije. Potrebščina resorta ministra za prometna sredstva se pokrijeio z novim notranjim posojilom od 30 milijonov jenov. Vnanja trgovina Japonske v letu 1906 se je povzdignila do takih dimenzij, kakor še nikdar : trgovinski promet se je pomnožil za 841 milijonov; eksport pa je presegel import za 4 milijone.
vesti.
D j a k o v u
Drobne politične
Imenovanje škofa v je baje že popolnoma določena stvar. Sv. Stolica, hrvatski škofje in hrvatska vlada so se v tem popolnoma sporazumeli. Sed*j pričakujejo še cesarjevega potrdila.
Iz Maroka. Iz Tangerja poročajo : Glas, da so pristaši Raisulija pripravljali v Arzili zaroto proti Magzenu, je bila resnična. Mehala. ki je utaborjena pred Zinatom, odide ] potreben čim prej proti plemenu Vedras, ki se nahaja gorovju južno od Zinata.
in vzgojiteljica slovenskim zadrugam na tržaškem ozemlju.
Nevarnost v sv. Križu. Prejeli smu Pot me je te dni zanesla v zgornjo okolico, to je v sv. Križ. Šel sem namreč po oni poti. ki vodi iz Nahrežine v sv. Križ in prišel ravno do „Legine" šole. ko je deca zapuščala ono poslopje. Toda mogel se niseuv načuditi, ko sem videl, da je kar cela mno žica otrok obinila proti našemu slovenskem« sv. Križu. In kaj še sem videl? Med njimi jr bilo okoli 25 prav malih 3 do 5 letnih otro čičev. Radovednost, so-li ti otroci Italijani, ' gnala me je, da sem iim stopil bliže ter poslušal, v katerem jeziku se pogovarjajo. Ti>d* na svojo žalost sem se uveril, da so bili sami Slovenci! To meje tako razburilo, da sen. sopotnika, Križana, ki sem ga na poti srečal takoj vprašal, kako je to možno, da složen ski stariši pošiljaio otroke v „Legino" šolo. | ko vedo dobro, da se jim tam otroci potuj-j čujejo. „Žalibog", je menil moj Križan, „dh 'je med Križani še mnogo takih nezavednih Slovencev, ki so celo agitirali, da se je napravil „Legina otroški vrtec, in to le zato. ker dobivajo otroci krožnik „mineštre" in pau kosov obleke.*4
Ker se tam v sv. Križu nikdo noč« vzdramiti, da bi nastopil proti tej nevarnosti, ki preti naši mladini, bilo bi pogrebno, da b morda naša družba sv. Cirila in Metodija k*i žrtvovala, da bi ustanovili v sv. Križu pre-otroški vrtec.
Dnevne vesti.
TEŽAŠKA MALA
Kdo ga je okradel ?
Pontoni je
Smrt vrle slovenske žene. Iz Skednja nam pišejo : V nedeljo dne 20. t. m. sta društvi „Velesila" in „Slava** pevanjem pre-tresujočih žalostink spremili k večnemu po čitku gospo Marijo Sanci n pod. Oraš.
okojnica je bila uzorna mati in slovenska narodna žena. Po pogrebu sta se zbrali obe rečeni društvi v prostorih gospodarskega društva v Skednju. V počeščenje spomina ugledne pokojnice so pevci nabrali za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija 10 60 stot. (kateri znesek hrani uprava „Edinosti").
Za „Veliki narodni ples' je zanimanje vedno večje. Vsakdo povprašuje že v naprej, kaj se bo predstavljalo v „Velikemu Variete" kaj bo dobiti na srečolovu itd. Oni pa. ki so b«»lj informirani, odgovarjajo z lokavim nasmehom češ: le pridi na ples in videl boš vse. Tudi „srečolov" te gotovo iznenadi, kupiš le dovolj srečk.
Plave in črne glavice naših milih gospic i pa se že skupaj stikajo in radovedno ugibajo.	stanuioči
kako obleko ali kostim naj bi si pripravile	vL-ii
za ta ples : Bog moj ! Nekdo vidi v tem le žensko ni«'e nurnost, jaz pa ne ! Gledam na to skozi popolnoma druge naočnike, od one- ! ga časa, ko me je neka dama poučila, kako je prav za prav stališče ženskih nasproti ; plesu. Če bi se reklo, da se vsaki ples pri- . reja ie zaradi nežnega spola, da se tamkaj zabava, stem ni še nič rečeno. In ravno tako je „bosa"* tista trditev nekavalirskih gospodov ki menijo, da gospice, čicaj : neporočene dame hodijo na ples zaradi tega, da bi našle možička, poročene pa, hm — no, ret iuio, da bi sa pokazale in ugajale.
Za površnega opazovalca so to zahteve, ki jih stavljajo dame na vsak ples, ah recimo jasneje : nadeja, s katerimi gredo na ples. Jaz pa odločno protestiram proti taki trditvi in upam, da naše dame dokažejo, da to ni res.
Da ostanemo pri našem „ Velikem narodnem plesu" !
Na čegavo korist se prireja
—	Družb
—	Toraj če imajo tudi ples naš ples !
Dogodki na Bolgarskem.
Iz Sofije brzovljajo dne 21. t. m.: Vlada je prepovedala shode na planem. Zato so dijaki včeraj priredili privaten shod v protest proti zapretju vseučilišča. Po shodu so dijaki, katerim so se pridružili tudi socijalni demokratje, skušali priti do vseučilišča, kjer 60 hoteli prirediti demonstracijo. Blizo knežje
sv. Cirila in Metodija! — Dobro! dame vedo to. In vedo tudi, da one svoje zahteve na plesu, ima svoje zahteve do njih. Posebno pa Tukaj lahko pokažejo, da so gornje trditve o namenih, s katerim hodijo na ples, prenizke da bi jih one mogle imeti. Tukaj lahko dokažejo, da je ravno narobe, da tukaj ni ples zaradi njih, ampak one zaradi plesa. To je tisto stališče o katerem mi je govorila omemena dama.
Ustanovni občni zbor „Zadružne zveze V Trstu" se je vršil dne 20. t. m. zjutraj v telovadnici „Tržaškega Sokola" ob primerno obilni udeležbi. Zastopanih je bilo namreč po odposlancih okolo 20 zadrug, a pristopu so se priglasile skoraj vse zadruge mesta in okolice. Ob 10. uri in pol je otvo-ril g. dr. Kyb&i- občni zbor v imenu pripravljalnega odbora s primernim govorom, v katerem je razložil prečital in razložil glasno vsprejeta. Na to se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: dr. Otokar Ry bar predsednikom, prof. Mate M a n d i 6 pod predsednikom in gg. prof. dr. M r h a r, Josip
KS ON KA.
Nekemu Anton« bila v noči od sobote na nedeljo v kavarni Alle Nazioni (v starem mestu) ukradena zlata žepna ura in ž njo zlata verižica, v skupni vrednosti 70 kron. On je to takoj prijavil nekemu red rju, a lahkoživim Marija Rauhušen, ki stanuje v ulici sv. Filip« in je bila tudi v kavarni, je povedala, da je videla, kako je 31-letni Ivan Castellani, znan pod priimkom „Caiomama", ki stanuje v ulici del Crocifisso št. 6, segel z roko v žep Pon-tonijevega telovnika. Rekla je dalje, da pa n? videla, če je tudi kaj vzel iz žepa. Kedaj je šel takoj aretovat Castellanija, a ta je n* policiji trdil, da je popolnoma nedolžen. Po vedal je, da je bil ž njim v rečeni kavarni neki človek, katerega pozna le pod priimkom „Baške**. Na policiji je pa ta človek dobro znan, in sicer je to Romej Carletti, stanujoči v ulici Battaglia št. 7. Poslan je bil takoj redar, da je aretoval in privedel na policijo še tega, a tudi ta je tajil, da bi ce Pontonija. No, vzeli so oba na potem djali oba pod ključ.
Nezgode na delu. 25-ietni v ulici Bergauiasco 25-letni Marij Kračnek, ki stanuje v ulici Castaldi št. 11, delata oba v livarni Holdt v ulici della Ferriera. Včeraj ob 11. uri pred-poludne sta imela opravila pri plavžu, a plia, ki je prihajal iz plavža, bi ju bil skoro zadušil : padla sta oba hkratu vznak in obležala brez zavesti. Morali so pozvati zdrav-: nika se zdravniške postaje, da jima je podelili najnujnejo pomoč.
43 letnemu monteurju Štefanu Kaltaj. ki dela v plavžih pod Skednjem, je včeraj palo veliko bruno na levo nogo in mu zdro bilo pišča! iste noge. Prenesli so ga z nosil -nico takoj v mestno bolnišnico.
— 24-letni tesar Angel Negresin, ki stanuje v Miljah, dela v tukajšnji ladjedelnici Sv. Marka. Včeraj, ko je iuiel opravila z nekim rezalnim strojem, si je z istim hudo p»-rezal desno roko. Moral je v bolnišnico.
Hotel je okrasti vojaka. — Korporai
Fran (iolob je bil minulo noč ob 2. uri v ulici sv. Filipa. Tam se mu je približal neki človek, ki ga je prijel za roko rekši nm : dočiin mu je z drugo roko žepa novčarko, v kateri jo 6 kron denarja. Korporal ta manever, je vzel iz žepa
bil okradel zapisnik in
Viktor Bei~ št. 16, i*
„Pojdimo, no skušal ukrasti
palače pa se jim je postavilo nasproti redar- Ulčakar, Ajdišek, Mikota in Ivan
stvo, ki je hotelo razpršiti demonstrante. Množica, ki je narastla do nekoliko tisočev oseb, je priredila demonstracijo proti knezu z žvižganjem in raznimi žaljenji. Poslali so cel polk konjice proti demonstrantom, ki so metali kose ledu proti vojakom. Potem je moral priti še en polk in Še le po dolgem odporu je bila množica razpršena s sabljami. Število ranjenih je precejšnje. Sedaj so vse ulice v bližini knežje palače in vseučilišča zasedene od vojaštva. Knez Ferdinand se je podal na svoje imetje blizo Sofije.
(rodina Ban odbornki. V nadzorstvo 6ta bila izvoljena gg. M i c h e 1 u z z i in Ferdinand F e r 1 u g a. Koncem se je vršil razgovor o letnem donesku ter je bilo po kratki debati sklenjeno, da se prepusti določi visokost istega, na kar je občni zbor zaključt-n. Z ustanovitvijo „Zadružne zveze v Trstu" je zopet storjen en korak naprej na polju gospodarske organizacije. Izrekamo željo, da nova zveza čim prej zedini vse tržaške zadruge brez razlike pod svojim okriljem ter da postane trdna zaslomba
i
iz
korporal imel še pa, ki je zapazil
revolver, da bi predrzneža ostrašil. Oni ga jo pa prijel za prsi in ga močno stresel. Ko je na to korporal potegnil bajonet iz nožnic«, se je oni človek spustil v beg. Korporal je dirjal za njim, dokler je neki redar bežečega vjel. Na policiji so ga spoznali za 20-letuegk dninarja Lucijana B., ki stanuje v ulici del Belvedere. Vzeli so ga na zapisnik in potein djali pod ključ.
In zopet koš kruha« Senofrij Siega, ki i se uči za peka v pekarni Castelhtz v ulici j della Barriera vecchia, je prijavil včeraj prei-poludne na policiji, da mu je neznan tat I ukradel koš, v katerem je bilo za 3 krom kruha. Pustil je bil koš s kruhom v veži hiš ! št. 35 v ulici della Barriera vecchia, ko je
odjemalcu ▼ 11-nadstropje iste hiše, a ko se je vrnil, ni biK> I več koša v veži.
Neznani tatovi so predminolo noč saj 3. in 4. uro ukradli v kavarni „Adriatic* k 234 kron denarja.
— Rudolfu Plesco je neznan tat v aek; krčmi v ulici Rigutti ukral zimsko suknjo, vredno 50 kron.
Prav je storila. Včeraj predpoludne je odboru, da j neki Matej Markulin, stanuioči v ulici deli« bil ustanovni Casenna, prijavil na policiji sledeči dogodek: On dela v hiši št. 13 v ulici Ruggero Manna, Pred več časom je imel ljubavno razmerje % neko Marijo B., ki je tedaj služila pri □•ki družini v ulici Commerciale št. 3. Včeraj * jutro, malo pred 8. uro, je prišla Marija v delavnico, kjer on dela, in je — tebi nič,
pomen zveze. Končno je j ne"sel nek kruha nekemii pravila, ki so bila eno-
V Trstu, dne 22. januvarija 1907
»EDINOST« Štev. 22
Stran IIj
»eni nič — položila k vratom 15-mesečnega otroka in potem odšla.
Sme Sni c&. — Na plesn. — Plesalka: ,Ampak vi. gospod, plešete vedno le po prstih !" — Plesalec; . Kako pa naj plešem, će ne p » prstih ?' — Plesalka: .Da, da, le plešite po prstih, ampak prosim vas, da plešete po »vojih, a »ie po mojih."
Zamenjava začetnic«.
.... velika, pečena lepo
bila na krožniku je pred meno.
Pa so otroci prepirali se:
vsak njih je hotel imeti kar vse. •
Jaz sem jo v roko vzel, zmenjal jej črko
prvo in .... postala mi je;
dv gnil sem jo in otroke sem mrko,
trdo pogledal in skrili so se.
(Rešitev prejšnje: OSEM—MESO).
Koledar in vreme. Danes: V ncenc, muče-oec; Svi loj; Diko^ava. — Jutri: Zaroka bi. dev. Marije; Vratislav; Voljica — Temperatura včeraj: «b 2. uri popoludne -j- 3 5° Ctlzius. — Vreme včeraj : oblačno. _
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo ..Lipa" v Bazovici
bo imelo v nedeljo dne 3. februvarja v prostorih g. Ivana Krtžmančiča št. 32 svoj redni občni zbor po navadnem vsporedu. To dru-4tvo priredi dne 12. februvarja svoj plesni venček samo za člene in po njih uvedene go^te. Iz Bazovice smo prejeli daljši dopis, v katert-m dopisniki britko tožijo, da so ravno neke osebe, ki se prištevajo k inteligenci, povsem brezbrižne nasproti temu društvu, da-si bi bila ravno njim v prvi vrsti dolžnost, da bi prednjačile z dobrim izgledom, ker prav njim mora biti najbolje znano, koliko pomena imajo taka društva ne le za vzgojo ljudstva, •e le v narodm-m, ampak tudi v moralnem pogledu. Imen ne navajamo, ker se nadejamo, da bo zadoščal ta-le opomin.
Za ples mladine na korist družbe tv. Cirila in Metodija se prodajajo vstopnice po znižani ceni 1 krone za člene dru-fitev : „Delavsko podporno dri.stvo", „Tržaško podporno in bralno društvo"* in vseh pev-tikih društev mesta in okolico — in se bodo dobivale v dotičnih društvih.
Gledališčna družba iMilivoj M. Stoj-Icović je došla v Trst in misli prirediti več dramatičnih predstav v gledališčni dvorani j, Narod nega doma*.
„Narodna čitaln<ca~ v Rojanu vpri-aori na svečnico dne 2. svečana 1907 v novi dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu ^Lumpaci-Vagabund"1 ali „Zanikrna Trojica", čarov no burko v 3 dejanjih. Spisal J. Nestroy. Poslovenil J. Alešovec. Po končani igri bo ples do poluuoči.
Slovensko akad. društvo „Slovenija" jta Dunaiu priredi v prid Gregorčičevemu spomeniku dne 23. t. m. v dvorani „Zur gol-dener Birne", Mariahilferstrasse 30 II. umetniško-zabavni večer.
Družinski ples pevskega društva ,Ko!ou preteklo soboto je izpadel najpovoljnije v vsakem obziru. Plesalo in vrtelo se je do zadnje ure z nezmanjšano živahnostjo. Veliko smeha je provzročila dražba z nepričakovanimi — dobitki.
Darovi.
Zavodu SV. Nikolaja so darovali: županstvo Stari trg pri L-.žu 50 K, Okrajna posojilnica Kanal 50 K. Dr. Josip Starč Ljubljana 30 K, Hranilnica Crniče 20 K, Okrajna posojilnica Krško 20 K, Kreditno društvo Ljubljana 25 K, J. Knez Ljubljana 20 K, Centralna posojilnica Gorica 20 K, Županstvo Bloke, Neka oseba po č. g. Warto, kanonik Flis Ljubljana, Zakotnik Št. Vid nad Ljubljano, nadškof dr. Sedej Gorica in Peter Andrej sv. Križ pri Litiji po 10 K, pri po grebu pok. gdč. Marice Bekar v Skopem na-ir.ila je gospa Grom 36 K 10 st., dobitek eedeljskih iger 19 K 06 st., č. g, Rijslaj nabral 5 K 30 st.. dr. Janežič Ljubljana 5 K, Fiktorija Reich 5 K. Kosec župnik Kamnje 5 K. Rozman župnik Ljubljana 4 K, Virant kanonik Rudolf«»vo 2 K, dr. Pečjak Ljubljana 10 K, dr. Karlin kanonik Ljubljana 4 K, Zamejec kanonik Ljubljana 3 K, Kajdiž kanonik Ljubljana 5 K. Sveiger Leskovec 5 K, Barle Kranj 1 K, Stazinski Planina 3 K, Luka Svetec Litija 5 K. Kušar Mengeš 5 K, Podboj Toplice,(Dolenjsko) 2 K, Oblak Ribno 4 K, Nemanič St. Janž, Sifrer Borovnica in Pran Vidmar po 2 K.
O priliki volitve obč. predstojništva občine Ocizla—Klanec nabral je gosp. Ivan Hihahč K 8.36 za istrsko družbo sv. Cirila in Metodija.
Ker se ni udeležil plesa tržaških
gw>pa in plesa „Slovanskega pevskega društva*4 daroval je gospod Ćelan 4 K in za •iavod sv. Nikulaja 2 K. Denar hrani uprava
r?Cdiuo8tia.
Majdič ustanovil novo, lepo moderno mlekarno, kar bo v veliko korist ljudem ▼ naših krajih.
V	občini Rakek so se vršile minoli mesec občinske volitve — brez boja To se mora že zabeležiti, kakor znamenitost v naši od strankarskih strasti razburkani deželi Kranjski. Občinski odborniki so bili izvoljeni iz vseh strank. Kar dobro in milo je bilo človeku, ko je gledal, kako so si nekdaj smrtni nasprotniki na dan volitve podali roke ter prijateljski glasovali eden za druzega. Tako je prav ! Živeli! — Novi občinski za-stop se je konstituiral dne 16. t. m. Županom je bil izvoljen gospod Ivan F a t u r. In sicer — enoglasno. Kar je zop» t dokazom, da občinski odborniki resno mislijo na složno delo ! To pa je tudi naša najiskreneja želja, da bi novi občinski zastop v pravem redu vodil občinske posle in z združenimi močmi varoval interese občine, oziroma občanov.
V	Ljubljani je sedaj 107 društev, od teh nima 12 društev še potrjenih pravil.
Kandidature za državnozborske volitve. Kakor poročajo, bo v sodniškem okraju Radovljica, Krajnska gora. Tržič kandidiral dosedanji državni in deželni poslanec Pogačnik. V vrhniškem in logaškem okraju namerava kandidirati dr. Danilo Majaron odvetnik v Ljubljani.
Mraz na Dolenjskem. Minoli petek se je na Dolenjskem nenadoma pojavil občuten mraz. Top'omer je kazal 10 do 11 stopinja pod ničlo.
Tajnik „Matice Slovenske" je postal g. Podkrajšek-Harambaša.
Vesti iz Goriške.
Kraj brez solnca. Iz Grahovega nam pišejo : Ko ste v „Edinosti" od dne 19. t. m. navedli kraje, v katerih ne vidiio nekaj časa solnca, gotovo n<ste vedeli, da imamo tudi bližje od Hallstadta kraj brez solnca. Postaja Grahovo na novi železnici je v taki gorski kotlini, da ne sije solnce od 8. oktobra do 4. februarija, torej dobre 4 mesece. A mesec predno se skrije in mesec potem, ko se z«'pet prikaže, sije le par četrt ure na dan. Grahovo prekosi torej Hallstadt v tem ozirn več nego za en mesec. Nova železnica je pač znamenitost tudi v tem oziru.
Umrl je včeraj dopoludne v Kanalu tamošnji župnik Fran Vidic.
Vesti iz Štajerske.
Vstanovitev slovenske kmečke zveze za Spodnje Štajersko. V Mariboru se ie včeraj vršil ustanovni shod slovenske kmetske zveze za Spodnje Štajersko. Shoda se je udeležilo okolu 500 oseb. Vsprejet je bil program, ki je merodajen tudi za prihodnje državnozborske volitve. Predsednikom je bil izvoljen posestnik in poslanec Roškar. Dalje na 4. strani.
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče
Franjo Bonča
danes ob 5. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni previden se svetimi zakramenti za umirajoče, v 42. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika bo ▼ sredo ob 9. uri predpoludne v Dutovljah.
DUTOVLJE, 21. januvarja 1907. ASTONIJA, soproga.	Udi. hčerka.
Št. 66.
Razpis.
Dr. Fran Korsano %
£
specijalist za sifilitICne in kožne bolezni Itd. v Trstu
Ima	S
r._ ,oH svoj ambu/atorij ^ v
7 ulici S. Nicolo st. 9 (Had Jadrajo Mm
Sprejema od 12. do I. in 5.'/« do 6.'/, topol.

■ar,
zne-jam-
iz Kranjske.
Vesti z Unca in Rakeka. Z Unca
prejeli: V naši občini se lepo razvija abrt. Pred malo časa je gosp. Maks Domicelj na Rakeku priredil mlin na bencin, ki je bil v resnici potreben že radi njega samega kakor veletržca. Tudi Andrej Svet, posestnik oh R;ikeku, je dal napraviti žago na bencin, ki bo gotovo v veliko korist vsej okolici, da no bo treba več daleč voziti na žago. — G. Avgust Bele na Uncu je preuredil svojo ope-kitno povsem moderno in začne ista že v juliju delovati. V tej opekarni bo delalo do 80 oseb. To je vsekako lep napredek pri nas v gospodarskem pogledu. G. Belle priredi tel fini od svoje hiše do opekarne. Priprave so že začele. To bo tudi nekaj izrednega za naš-3 kiaje. — Dalje je g. živinozdravnik
Denarna posojila l^Z
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na OSI F A ZIDAK Iv* ulica della Caierma št. 14, I. nadat, od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne
Podpisano županstvo razpisuje s tem službo občinskega tajnika.
Poleg potrebnih sposobnosti — znanja slovenskega, nemškega in italijanskega jezika — želi se, da je prosilec zmožen opravljati tudi službo organista. Plača po dogovoru. Zglasiti se je do 3. svečana 1907.
Glavarstvo občine Ocizla-Klanec
dne 19. prosinca 1907.
P
■»r

ZDRAVNIK
Dr. D. KARAM AN
•paeljallst za notranje bolezni In za boiezni na dihalih.
Ordinira na svojem stanovanju
ali o * Glulla, it. 7. 3
od 11»/, do 1'/, — Telefon 1268



ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente St. 34 (y nori hiš)
»»inta nuova citto di Crieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke
vsake vrste.
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst i z najpo polne še novosti-
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Fzdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
])r. J. Čermak » g. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
Tovarna pohištva
ulica della resa št. 46
ZALOGA: Piazza Rcsario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Truovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich
Ka-lednlkl Lulici Rletl-ja
Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst
Za zimsko letno dobo
vdobi se po najnižjih cenah :
Blago gladko za gospe ... od nv6. 60 napre
ribelin „ „....,,,, 00 „ Fuštanji žametasti novi vzorci „ „ 20 „ „ s križnim tkan em n. „ „ „ 28 M „ navadni novi vzorci . „ „ 20 „ „ mešani „ „ . . . „ „ 22 „ VELIKANSKA ZALOGA maj, nognvic, volnt uiti rut, đnnelnlh Šalov, icoccoc volnenih m svilenih prevez, c^sscc-
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit & Kaucich
>as<edniki Luigi Klcci-ja
Trst - ulica Maicanton št. 1 O - Trst


m	solidno in elegantno
|1 VB %	tffc ^ po zmeni.h cenah ^r
rPIIISlVP Rafaele Italia

trst — Via Malcanton 7
Prihranitev na plinu
do
Podjeije Gasspar p« zistemu Wouwerma
Halbmayr & Co., Dunaj
Izključni zastopnik z zalogo za Trst:
E. RUD AN. Via. Oelsi št. 3 — Tfilef. 1884

TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.


Zlato tolftjne : DUNAJ - TUBU PALEBKO
J L. M&grini & Figlio
Zlat« kolajne : SUVAJ - TURI* PALEBKO
TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
« GLASOTIRJEV
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvome tovarne glasovirjev Frlodrloh Ebrbar na Dnsaju.
Koncerna llanrji EUrDarsa aa mMm gg Mcenisto?. - HARMONIJI, ELEOT. AffroMATIČNI PIANINI, PflONOLA.
mr D*J* v &aj«m, v zameno, na obrok«. Popravlja, akordlra. Cono smorno.	_j
W	.-»I. * V t»t*.H I^IMnAKaN H.
Aajvspedueje sreastvo proti
IHJBIVA SE V VSEH LKKARNAH
revmatizmu in protinu
TPlirnriKin rriniKin prirejena V Trstu Rafaela	lekama Mynia Jtfadonna della Salate" pri
ie lLlAULlrln uUUlnn od lekarnarje V : sv. Jakobu in Josipa 6oiina, lekama JHY Igea4, fameto 4.
Steklenica atane E 140. Iz Tr,u k« ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pofit povzetju ali prot. anucipatni pošiljatvi zne^a 7 K franko^ poStnine in zavoja
Stran IV
»EPINOST« št v. 22.
V Trstu, dne 22. januvarija 1U0T
Vesti iz Istre.
živega metulja nam je doposlal včeraj g. Dragotin Gobec iz Podgrada, ta ga je ▼jel pri tamošnjem „Narodnem domu", v dokaz, da so tudi tamkaj imeli v zadnjih dneh teplo, solnčno vreme.
Vesti iz Koroške.
Zopet žrtev Vrbskega jezera. Minoli petek je v jezeru pri Loretu utonil neki deček, ki se je predaleč upal po ledeni plošči, ki se je pa udrla, ker ni bilo jezero dobro zamrznjeno.
Kandidature na Koroškem. V celovški okolici bo v državni zbor kandidiral Friderik Seifritz, v okraju St. Vid Breže na Koroškem Alojzij Pirker, v beljaškem volilnem okraju dr. Steinwender.
Književnost in umetnost.
Knjige „Slovenske Šolske Matice v Ljubljani" za letos so izšle in so sledeče :
1.	„Pedagoški Letopis". Uredila H. Schreiner in dr. J. Tom.nšek.
2.	„Nazorni n a u kM, zbirka učne snovi za nazorni nauk. Prvi del: Nazorni mauk za prvo šolsko leto. Uredila H. Scbei-ner in dr. Fr. Ilešič.
3.	.Zgodovinska učna snov za ljudske š o 1 e". 6. snopič (konec). Sestavil dr. Matevž Potočnik.
4.	„Didaktika". (Obče in posebno mkoslovje). 1. del: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Spisal dr. J. Bezjak.
5.	„Didaktika". (Obče in posebno akoslovje). II. del: Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. Spisal H. Druzovič.
Vse temeljita strokovna dela, ki so ▼ tast naši „Šolski Matici".

MALI OGLASI.
Mali op-laei računajo se po 3 stot. heaedo; riinutnn tiskane besede se računajo enfcrat več. Saj manjSa pristojbina 40 stotin k, ' Plača se tafcoi. - - -•

prostorih je vse polno kanarčkov, ki s\0-bodno letajo okrog. V jedilnici je dragocena miza, izrezana iz hrastovega lesa, ki je pa j pokrita z zelo ogulienim usnjatim pregrinja- j lom. V spalni sobi je dvanajst velikanskih ogledal, a po oglih je v velikem neredu mno- j i r žina predmetov, ki jih je usilil milijonarju;
kak agent-potovalec. Alvarado je svojemu MenU0 za uradnike, obiskovalcu izjavil, da za vse to prav nič ne mcUlird.l1<i oullcl odda *e v mara, da niu pa ni preostalo druzega, nego nemški družini v Rojanu-£korklia St. 187.	81
da je zgradil to palačo, ker so mu njegovi p ... na pr0(|aj z d kretom, jako dobra prijatelji rekli, da mora imeti hišo, ki vsai uuSullld p0zicja. Naalov povo „Inaeratni od
kolikor toliko odgovarja pomenu njegovega j drlek Edinoati •._
niošnjička. 0 svo|em življenju je n,ihj„„ar! p,fl(Jaja|njCa JeStVin
s^r Ceno in pristno -tsks
istrsko vine
iz prve roke prodaja
Sebastijan Luk
trgovec v Krlngi, poJta Tlnjan (Antinjana) pri Pazinu v l$tri.
g9 Vino pošilja v sodčekih od 56 litrov naprq Z ve ikim ^kla proti 9ot?vemu 4enarju ali proti poštnemu
s brano, najem pri
povzetju franko. Železniška postaja sv. Peto v Šumi (S. Pietro in Šelva). JSTa zahtevo pošilja tudi vzorov,.
pripovedoval, da je delal že kakor deček v	* I uuajaiiiiuo jcšolviii rtičem in kuhi-
rudniku, ki ga j>i tako obogatel, rudnik ie pa	ni«, najemmna pld. 18«>. proda se^ radi bolezni v dru-
kupil njegov oče za malo svoto denarja. Uiica Ulu9ePPe CaP 1D št- -*
Dolgo let so kopali na vse strani, ne da bi	i rat Ar 81 4el* PreD,eDIti 8hi*b" za kMke6a Tto-
bili naleteli na dnvoljno množino zlata, ki bi	Z^^^T^l	«
bila pokrivala stroške. Mladi Pedro pa je bil	---
že v naprej prepri6an, da zadene enkrat na	DV6 drUŽilli %2S°J	i
bogato žilo. To se ie pa zgodilo dolgo časa	vaijj (5_7 8ob> (]ve ku-inji), vodo, ako možno plin sodč.ki od lOO ker kro- 30; 50 kg kro
po očetovi smrti, namreč leta 1901, in tako	in to v k*kem dvorcu (villa) Te p.eveć oddaljenond	31; ^ n o k-on 32 z j IOO t- g.
ie postal rudnik La Pahnilla eden najzname-	glavne poSie. Ponudbe pod „D. D. 8' na Inneratr.i .	Čiste teže, ambalaža zastonj. —-
nitejih zlatih in srebrnih rudnikov nasvetu.	nH,lp'ek KHmoati ._Urun z» Istro. G© iSko franko n« ladjo ali postajo naročnik
VELIKA ZALOGA
pneneg-a karbida
PAOLO PATRIZZI, Trsi
ulica Sun L zzmo štev. g.

Alvarada je sedaj star še le 36 let.	Pptl7linnici »rednje starosti z kavcijo, išče
I C litiju IHOl primerne siužbe v Trstu, ali v Grki v Bolgarski. Bolgarska vlada kateri ^iugi deželi. Govori slovensko, nemško, itali-je izdala knjigo pod naslovom : „Grki v Bol- jansko in hrvatsko. Poi u-5be pod „Zanesljiva oseba" gar^ki", da pobije mnenje javnosti, češ, da na „Wratni oddelek Edinosti"._67
se grški narod v Bolgarski preganja. V Bol- Uarmnnii smoričlio vre t g p°po1- Zahtevajte vsi Čokolado in Kakao
^.«7.000 «rk„, izmed 4 .......„v Harmonij ameriške vrste	Kufferje & ^ ^^
v Rokicah pri Materiji po- ker J*e najboljša od vseh drugih.
Dobite jo v vseh prodaialnicah jeatvin in sla
Je
Gospodarstvo.
Živnostenska banka. Predsednik Živ-nostenske banke, cesar&ki svetnik D i m m e r, je vsled svoje visoke starosti 82 let in svojega slabega zdravja odložil mesto predsednika in uda načelstva. Kljubu temu, da se je načelstvo potrudilo, da bi ga odvrnilo od tega sklepa, vstraja on pri svoji odločitvi. Načelstvo je vzelo to odločitev z obžalovanjem na znanje ter izreklo cesarskemu svetniku Dim-naerju svojo zahvalo za njegovo dolgoletno in vspešno delovanje. Cesarski svetnik Dimmer je bil 27 let predsednik te banke ter eden njenih ustanoviteljev. Načnlstvo Zivnostenske banke se bo v svoji prihodnji seji bavilo z volitvijo novega predsednika.
Razni vesti.
Romuni na Dunaju. Iz Bukarešta je prišla na Dunaj deputacija Romuno>, ki je bila navdušeno vsprejeta. Romuni so pri-ili pod vodstvom župana prestolnice romunske, da povrnejo lanski obisk dunajskega župana dr. Luegerja, povodom jubilejske razstave v Bukarešti. Madjarski listi vidijo v tem obisku zvezo med Avstrijo in Romunsko proti ekspanzivni madjarski politiki ter sumiti čijo ogrske Romune, da upro oni zopet svoje oči proti Dunaju, v nadi, da jim od tamkaj dojde ustavna relorma, ki donese svobodo •grškim narodnostim. Romunskim gostom na čast ;,? bila v soboto v ljudski opt-ri svečana predstava, ki je sijajno vspela. Prisostvovali j so župan dr. Lueger, oba podžupana, romun- ! ska depu aci)a in členi romunske kolonije na Dunaju.
Iz življenja meksikanskega milijonarja Neki dopisnik »Daily Expres-a" je obiskal najbogatejega milijonarja meksi-kanskega, Pedro Alvarada, v Parralu, ter pripoveduje od tega čudaka nastopno : „Pedro Alvarada je nedavno presenetil svet s svojo izjavo, da hoče razdati vsak vinar svojega ogromnega premoženja, preden umre. Prvotno je bil navaden rudar ter si je v raz-merno kratkem času pridobil lepo svotico : 600 milijonov kron. Pri tein se more pona-iati, da je najveći čudak izuied vseh milijonarjev sveta. Alvarada je ostal vzlic vsemu svojemu denarju nepokvarjen otrok narave in ie dan°s živi popolnoma priprosto, kakor iivi niže ljudstvo v Meksiki. Vkljub temu si je dal zgraditi krasno palačo v italijanskem slogu ; vendar ne biva v tej palači, marveč v nekem kleti podobnem stanovanju, ko je sam in so se njegovi gosti odstranili. V tej kleti je vsprejel gori omenjenega dopisnika, sedeči »a zaboju, v katerem so mu poslali najdražjega francoskega šampanjca, toda on ni pil šampanjca, marveč najceneje in slabeje pivo, kar ga je mogel dobiti Še nikdar ni bil v j kakem večern mestu, ker se boji prevelikih stroškov, ki bi jih utegnil radi tega imeti. Toda v Parralu in njega okolici pozna vsakega moškega, vsako žensko in vsakega etroka. Vsak dan se zbere veliko število beračev pred njegovim stanovanjem, in vsako toliko časa koraka mimo njih in izroči vsakemu miloščino. Vsi ljudje so njegovi prijatelji in nek stari duhovnik iz mesta prihaja vsak teden v palačo in Čita v privatni kapeli mili)onarjevi maSo. Na pohištvu, ki se nahaja T palači, je videti, da je stalo mnogo denarja, toda vse je razredjeno brez vsacega ikusa in najneprijetneje je, da se ni možno ■ikamor vsesti, kajti v palači, in sicer ▼ vseh
Na prodaj statvo: 4 s he, klet, - hleva in
vodnjak, vrt pri hifii, več senožet. obilo drv. Naslov pove „In^eratni oddelek Eiinosti"-	57
Orožniški
garski ie 67.000 Grkov izmed 4 milijonov	, -„ , . _
.-i xt t.	i* • _	L i -L nov ee proda. ISusiov pn „Inseratnem oddelku Eu-
prebivalcev. N|ihov vpliv je pa na vseh poljih no8tii.# r	F
političnega življenja mnogo veči kakor bi jim po številu pristojalo, ker se večinoma bavijo s trgovino, obrtom in svobodnimi poklici, in niso torej delavci ali kmetje. V sobranju imajo dva poslanca, leta 1903 so jih imeli pet. Tudi v okrožnih zastopstvih južnih in vztočnih krajev so dobro zastopani. Je tudi mnogo občinskih predstojnikov, občinskih in mestnih zastopnikov grške narodnosti; tako imajo večino v Anhialu in Mezembriji. Mnogoštevilni državni uradniki so Grki, tako jih je 40 v ministerstvu za notranje stvari, 27 v vojnem ministerstvu. Mnogoštevilne grške tc-varne vživajo iste ugodnosti kakor bolgar
posta evod ja v pokoj n išče primerno službo. Vešč je slovenskega, nemškfga in italijanskega jezika. Naslov pove „In-seratni oddelek Edinonti".	65
čarnab. — Zastopnik za Trat in zunaj
TTmberto Zbaizero Jrst
Jurist"
prvoletnik, iSče pisarske službe pri »»• kakem advokatu ali notaru Nastopi takoi. Pouudbe pod „J. S. 79'' na /nseratni oddelek Edinosti".	60
^nrpimom takoj k-ojaŠKega vajenca iz de-wJJI CjlllCšm žele, kateri ima veselje do kro-jaftfee obrti. — Josip Gregorčič, Trst-K;adin sv. ske. Izlasti so dobro preskrbljeni s cerkvami, i Aloiz štev. Sil.	66
bolje nego Bolgari. Grki
mnogo Dolje nego .Bolgari, utki imajo v Bolgarski 53 privatnih šol s 4846 otroci in 128 učiteliskimi silami. Dočim prihaja na 100 Grkov v Bolgarski 6"8 učencev, prihaja v Grški na 100 Grkov samo 3 7 učencev. O kakem preganjanju Grkov od strani državne oblasti ne more biti torej govora.
NemSka diplomacija. Razun diplomacije je vsaka državna služba pristopna in odprta vsakemu državljanu. Samo v diplomaciji vladaio pri nas in v Nemčiji ter tudi v dobrem delu ostale Evrope taki odnošaji, da državljan v obče ne more vstopiti v to službo. Ali vendar je plača poslanika prvega razreda v znesku letnih 120.000 do 150.000 kron tolika, da bi mogel žnjo tudi navaden državljan prilično dobro zastopati svojo državo pred inozemskim svetom. Od 108 nemških diplomatičnih zastopnikov sta 2 člena vladajočih hiš, 9 je knezov, 29 grofov, 24 baronov in 38 plemičev. Neplemičev je v di plomatski službi samo šest. Pri nas so povsem slični pojavi. A vendar je ta služba polna odgovornosti, ki zahteva toliko stopinjo spretnosti in znanja, da ni možno misliti, da zamore maloštevilno plemstvo ta svoja me^-ta dostojno izpolniti. Nemška misli radi tega poojstriti zahteve glede naobrazbe svojih diplomatičnih uradnikov ter storiti te službe pristopne vsakomur. To odredbo države so povspešili mnogoštevilni nevspehi Nemške na diplomatičnem polju, ki so jo zadele v zadnjem času. Tudi avstro-ogrska monarhija se ne more pohvaliti z vspehi svoje diplomacije, toda doslej ni palo njeni aristokraciji na pamet, da bi to svojo domeno pustila iz rok.
Marijaceljski jubilej Sloveča božja pot v Marija-Celju na Gornjem Štajerskem slavi letos svojo 750 letnico.
Indijanec — senator Odkar obstojajo Združene države v Severni Ameriki, je sedaj vprvič senatorjem izvoljen Indijanec in sicer v državi Kanzas.
Mesto Kingston na otoku Jamaiki, ki je je minoli teden razrušil potres, se glasom brzojavnih poročil polagoma, toda vidno pogreza v morje. Trgovski del mesta je že popolnoma preplavlien. Morsko dno v okolici Jamaike se je pa vsled potresa zvišalo, dokaz temu, so mnoge ladije, ki so blizo Kingstona obsedele na peščini.
Izgon kartalcev iz Francoske. Na
odredbo ministerskega predsednika Clemen-ceaua je bilo teh dni izgnanih iz Franciie okolu 50 belgijskih ravnateljev in lastnikov igralnic. Vlada hoče na najstrožji način preprečiti hazardno igro a kvartarni.
ain nppHo I Je P" "v- ITanu> kuhinja, soba, lici prUUOj 2,!0 klft. zemljišču, hlrv in vodnjak. Naflov F. BfH'-dnjHk. s . Ivan £t 300. ( 3
Angelo liizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir e Trst — ulica Paduina št. 9
(voiru! ulica Chfois-i).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umi niško delo, kakor sobe izveske in lakiranja.
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežan
ia/d1	i j ij i i a odjemalcem
da je o l ir svijo novi — ■ —
HT Čudež sveta !
Za*tnuj i d poštnine prostu na dom dobi rsateđo pristno ifirarsko ROStiOPF-p.it utovmio renionioar žtp- o uro, ki gre 36 ur a .t Iriniiu pfMrenim jamstvom tovarne poleg poz! £<-ne oklepno \eriž ce 1 p to toaletno garnit'iro, I prima- i->.Uao oro j-* iz nikla, 1 angležfei iepui nož « 5 deli, 1 kra en dragocen n-^nik za cigarete ali »modk" iz na tiurie^ jantarja, svileno kravatu za go*pt de, l vremenski liaromet r in 1 Akatliico z U4 pri»tu.mi j klenimi peresi, vrhu t«*ga 100 uajl p*ih po*tuih sveiovuih raz-ftlednic le za gld 2 50 — O p< j.ija proti p< štLieiuu povzetju mmsmm E. URBACH, Krakovo št. 725. mammm
"r4Sc ?ro02ja vsakovrstne ure in popravlja isr«
lamico u
i TrSTU: ulice Viacenzo Bsll ni stv. H
nasproti cerkve sv. Antona novega.
po zir.ernih cenah in z jamstvom.
Kdor želi pristna, jamčeria vina
naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA
DOMINIO • -	dO, 122
ulica Nicold Maccbiavelli štev. 32. — Telef. 1729 kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški t^rai
kakor tudi stara vina po nizkih cenah.
Pošilja tudi na dnm. — Zh krčmarje in gostilničarje ccne po dogovora.
PRVA ZALOGA
m/f^ i_ _____ _ ^
TRST — ulica Tiziano Vecellio 9
ima izključno izursfna namizna vina V\
vina
;ucco
Istrski refosk po 72 stat litar; Uai.Tiattnilco vino po 80 at. liter ; Opoio lz OaiiSija po 80 st liter; razun tega
Izber.i finih likerjev v buteljkah.
SPfcCLT»LIT TA Refo kiz Umi (iz iastnm ogrado?: žijamčsao mM 31 ftmeljia.
Pošilji tudi na dotn. — Jamči za pristnost lastiih pridelkov.
Za gostiiničarje
cene po dogovoru	'žJ
Dunajska prodajalnica sianine
GIOKOIO HUTTJBR
^^r^r^r^^^ TEST — uiica dolla Caserma št. 19
Palača Vianello poleg Kinematografa ED SON, Prodaja prekajenega in svežega mesa, vsake vrste salamo v iz Modene, Bolonje, Vero no
in Ogrskih. — Klobase Neustiidter in Kranjske.
Velika zaloga svežih konserv in 5
konserv v škatljah. omake in sir vsake vrsto.
Zastopnik in zalagate Ij odlikovane tovarne konserv „MONDO" Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natanćna.
Splošna aui nrilcii ii oiBon tomt glost in mitu miMov a uitu
Giuseppe Moretti VerS!
se nahaja v Crstu, Riva Grumula štev. 69
kjer je tudi permanentna zaloga okvirjev (gole). &WM Les prirejen za stavbe.
Podi iz tankih in debelih, desk.
PJošfte iz cementa itd.
AA/VA
cT-, -
Proračuni in tekoče cene zas^.,,.