si. *:>. V Trstu, v sredo 10. novembra 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. < V alinoutl j* moj j, „EDINOST" izhaja vsako sredo; cena zu vs» leto jt- 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 «ld. 30 kr., za Satrt leta I gld. 20 kr. — Za oznanila, kakor tudi zu poslanice sj plačuje za navadno četirmtopno vrsto: 12 kr. če so tiska 1 krat, 10, če se tiska 2 krat, 8 če se tiska krat. Za v.ičj.; črko po prostoru. 1'rl večkratem tiskanji je cena v primeri manjša. Velik udarec ustavakom. Nič ni zadnje dni centralistov tako hudo zadelo, kakor Krona\vettrov govor, katerega smo uže zadnjič mimogrede omenili. Na Dunaji je zbudil toliko pozornosti, da vse ljudstvo o njem govori. Časniki, kutere najbolj bero Du-najčanje, pritrjujejo Kronawetrovim besedam i za njim pripovedujejo, kako so ustavaki ljudstvo varali. TI ljudje so s tem na Dunaji izgubili svojo »glorijo« in tedaj ne bodo mogli poudarjati, da so res oni pravi zastopniki avstrijskega nemškega ljudstva, ker so bili v središči Fem-štva, v prestolnem mestu tako grdo tepeni. Da bodo čestiti naši bralci znali, kako ostro je dunajski poslanec tepel ustavoverske grehe, podajemo tu nekoliko črtic iz njegovega važnega i zanimivega govora. Kronavvetter je sklical svoje volllce na 25. oktobra; govorili je začel ob sedmih zvečer ter je končal svoj govor ob desetih zvečer; ljudstvo mu je gromovito ploskalo tor mu srečo voščilo. Najprej je govoril o brambenej postavi ter rekel, da so centralisti svojo besedo prelomili, ker so obečali, da po ogerskej nagodbi ne bodo dopuščali nobenih večjih obtežeb, a vendar so glasovali zanje, ter jili v klubih sklepali, »Da bi vedeli vi, kaj počenjajo v teh klubih 1 dva bing-Ijata se zvonci, drugi se pa za njima pode« (Velika veselost). Govornik je daljo rekel: »Žal mi je, a pritrditi moram, da so vseh bremen, katera so so ljudstvu naložila, krivi tako imenovani ustavoverci«. Totem je govoril o vojaškej taksi in davkovskih postavah in rekel: »Mnogo slavljeni Brestel (ustavoverni finančni minister) nam je naložil največja bremena, znižal jo obresti državnih dolžnih pisem. Ali je pa nam on in njegova stranka za to izgubo katero politično pravico dala? Nobene, gospoda moja, nobene nam ni dala, davke je nam dala, davke je nam dajala, pravice pa prav nobene ne. Kedo je nam dajal pravice ? Mnogo objeda ni Ilohtmart, On je dal volilno pravico tistim, kj deset goldinarjev davka plačujejo, in to je sramota tako imenovanej ustavovernej stranki, ki ima svobodo vedno na jeziku, storila pa zanjo še nič ni (Gromovito ploskanje)«. Govornik pre-tresuje potein Chertekove davkovske predlogo in postavo o posojilnicah, omenja čeških državnih poslancev glede teh postav in pravi: Zagotovljeni bodite, gospodje moji, češki državni poslanci so vrli, pošteni ljudje, deset/trat ljubši so mi od gospodov »vericaltungsrathUrjev« (Gromovita pohvala)«. Dalje je dokazoval govornik, da ustavoverci nemajo nič srca za prestoino mesto: »oni nas le tedaj poznajo, kadar jih imamo iz blata nleči«, on pravi, da so propale goljufne banke uživale največjo prizanašbo pri davkih, druga podjetja pa ne. Dunajčanji morajo vedno višjo vžitnino plačevati; poslanec Steudel vsako leto zahteva, naj so vžitnina zniža, a vselej vstane ustavoverec Wolfrum in pravi: Še več naj plačujejo Dunajčanji, na Dunaju je živenje prijetno (Velika veselost). Res je, na Dunaju je živenje prijetno, pa le onemu, ki ima denarja, kolikor nogovičar Wolfrum. (Velika veselost). Dalje omenja govornik postavo o uredbi zemljiškega davka, o govejej kugi in dokazuje, da je ta Dunaju jako škodljiva, on trdi, da se jo le zato sklenola, da pemski in moravski ustavoverni cukrarji, posebno Proskovec in Siegl, morajo pitane volo dražje prodajati. Sploh pravi on, ti ljudje so največji sebičniki, in zdaj hodijo k nam beračit, naj jim pomoremo zoper Cehe. Kako pa so z nami, dunajskimi demokrati, ti ljudje poprej ravnali? So pogledali nas niso, le zaničevali so nas, v noben odbor niso nas volili (Gibanje). Potem preide dr. Kronawetter na ustavna prašanja in vidi se mu, da ga noka nevolja, pa tudi jeza grabi. On mej drugim pravi: Taaffe-jevo ministerstvo se zelo napada, ker — tako se trdi — Cehom dajo preveč pravic, potein se raznašajo gesla: vznemirjenje, svoboda, neinštvo je v nevarnosti itd. Zakaj? — Ker Ploner i njegovi tovariši Še niso ministri. In vendar si je pridobilo Taailejo ministerstvo zasluge uže zato, ker bolj pošteno vlada, nego sta Lasser in Auersperg; sedanje ministerstvo neče več z denarno pomočjo ozdravljati zmolzenih železnic, na katerih trava raste; no dovoljuje več družb na delnice, kakoršna je bila liipotekna Naročnina in vse drugo nuj so poSUJa unravnlitvil (Via thUt pottt, C„u ftiertrhel V tO A F «„»>,„) - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. lt<»kopls[ W. posebno vrednosti so no vračajo - Po.»m.i«. Številko so dobivajo po 10 kr. v raznih tralikah po mestu vračajo. - j osamtzn« banka, katere gospodarji hočejo zdaj zopet svobode prapor pred nami nositi (Močno gibanje). Sedanje ministerstvo ne sega več državljanom v žepe i zarad tega si je uŽe zasluge pridobilo (Občna pohvala). Tudi je sedanja vlada vredna pohvale, ker je ustanovila deželno banko, ker s tem se je odkrižala samooblastnemu Itoth-schiidu, ki je imel pravico na državni dolg. Finančni krogi sedanje vlade nemajo radi. To je naravno, ker se v bankah no delajo več ministri, in chabrus je tudi pokopan. Govornik pravi dalje: ».laz sem demokrat in kozmopolit, zato nemam za glavno stvar narodnosti, vendar pa sem protivnik vsacemu narodnostnemu prepiranju. Ali je mogočo prepiru o narodnostih konec storiti? Jaz mislim, da je to mogoče. Ćelii so mi rekli, da so siti kavsanja o narodnosti, ali oni morajo streljati na tiste, kateri streljajo nanje«. Govornik potem ostro graja sklepe »partoitaga« v Miidlingu, tam so se, tako pravi, širokoustili so samimi frazami i le na to delali, da bi prišli zopet na krmilo. Kakovi ustavoverci pa so to? Ti finančni baroni! Oni pravijo: Nemci morajo biti voditelji. Pa kakovi Nemci? Morda stranka Waltors-kircheu-Tschock-Hoilsberg ? Ne, gospoda moja, nemško-pemska svojat nas bi vodila, Schnieykal z nemško kazino v Pragi, ljudje, ki so chabrus napravili 1 (Gromovita pohvala). Kronavvetter meni dalje, da bi vsak državljan moral v državi imeti onako pravico, i to se more doseči lo s tem, da se uvede občna volilna pravica. Ali pa to hočejo vitezi, ki so napravili chabrus? Oni tega nečejo. Jaz pa se ne plazim za vitezi bipotekue banke in tacimi ljudmi, o katerih jo rekel grof Lamezan, da so prodali svobodo; rajši se poslanstvu odpovem. (Gromovita pohvala in ploskanje z rokami, gibanje). Potem izreka svoje menjenje o ustavnih prašanjlh. Nasproten jo centralizmu; postavo-dajstvo mora biti sicer enotno, a ne uprava. Samouprava pospešuje svobodo, a ne centralizem, kakor smo to videli na Francoskem; člen 19 državnih osnovnih zakonov se mora izvršiti; zarad tega se Nemcem nič slabše ne bo godilo, i to bi moralo tudi žalostno biti, saj so Nemci vendar nle kulturen narod. Tudi je on za pravično narodnostno postavo, da so vendar uže mir k nam vrne. Dan danes se govori veliko o zvezah, a najboljša zveza jo podpora na lastno moč, na zadovoljna ljudstva (Gromovita pohvala). Čehom so storili veliko krivico; sramovati se moramo, da so Nemci mogli kaj tacega storiti. Chabrus nam dela sramoto v našej zgodovini; prodajali so se glasovi za državni zbor, da se kaj tacega še v no-benej drŽavi na s\etu ni zgodilo. Govornik navaja izglede in biča mej druzimi tudi češkega deželnega namestnika Kollcrja, ki je veliko posestni ko obdelavah Ali grof Taaflo tako dela? Ne I To je, bivfil minister Unger jo rekel: »Mi Imamo moč, stre-lj ijmo tedaj I« To je rekel tisti Unger, ki se jo v letu 1848 kakor student navduševal za občno volilno pravico (Gibanje). Mi Dunajčani pa smo ostali taki, kakor smo takrat bili 1 no moremo biti odgovorni za take reči (Gromovita pohvala in ploskanje). Cehi nam take reči očitajo, žal, da imajo prav. — Ako bi prišel Plencr na vrh, veliko žalostuiše bi bilo, nego je pod Taaffejem; zdaj so vsaj z davkoskim denarjem pošteno gospodari. Govornik nazadnje poudarja, naj so zahte-vanja posameznih narodnoslij v vsakem posebnem primerljaji natanko preudarijo, in kolikor so pravična, dovolijo. Za splošne fraze, programe in domišljije se ne more navduševati; on prosi tudi poslušalce, naj mu brez ovinkov povedo, če niso ž njim onih misli. (Gromovita dolgo trajajoča pohvala iu ploskanje, govornika pozdravljajo od vseh strani, ko stopi z govorišča. Iz tega kratkega posnotka se čest. naši bralci lahko prepričajo, da se prav nič ni čuditi splošnej pozornosti, katero je zbudil Kronavvetter se svojim govorom, i da je ta govor ustavake na Dunaju smrtno zadel. Ker se nain zdi zgodovinsko imeniten v razvijanji ustavnih zadov naše države, zato smo glavne njegove črto zapisali. -- »odlig'fcelK« Popotne crtice. Spisal TOre 1'oldetoV. (Dalje). Spominjam so še prav dobro, kako se jo takozvana inteligencija Miroslavu posinebavala, češ da je fantast, utopist i. t. d. in ko sem ga jaz enkrat zagovarjal, odgovoril mi je nek moj sorodnik, rodom Italijan: »No Bilkar ga bo slovonski kralj, ti pa ga boš njegov adjutant, potem bo še le dobro na Kranjskem I Tudi dobro vem, da so ga nazivali njegovi sorodniki večkrat večnega studenta; a vse to nij plašilo našega Miroslavu, on jo vedno neustrašljivo delal za krasno idejo, kajti bil jo idealist iu so je za realnost le malo brigal; kakor se ne briga senožeški večni »kandidat« za vse lekcije, katere je uže dobil. Pri tej priliki moram reči, da so moji ožji sorojaki še premalo hvaležni rajnkemu Miroslavu; a Notranjec in sploh kranjski Slovenec nij tako ognjevit, nego so ognjeviti Primorci, katere bi skoro nazival slovenske Francoze. Vendar pa se Kranjci bolj trdno drže svojega prepričanja in ne popuščajo tako hitro, česar so enkrat lotijo; tudi so Kranjci, posebno pa Notranjci zelo gorki in najhuje rogovllijo, ako vidijo, da jo upor velik in nasprotnik ljut. To opazujemo vzlasti na Primorskem, kder Jahoni z vso silo delajo propagando za Irre-dento. In kedo ne ve, da so tukaj, bodisi v Trstu, bodisi v Gorici, kranjski naseljenci najhujši rogoviloži: rajnki dr. LavriČ, blažega spomina, bil jo Kranjec, učenjaški goriški shod je bil sestavljen skoro iz samih Kranjcev, mej njimi so bili nekateri Senožeci; in učeni gospod goriški dopisnik Novic imenovali so enkrat celo goriško čitalnico, polu v šali, polu v resnici, »Kranjsko čitalnico«, ker je bil odbor te čitalnice sestavljen iz samih kranjskih rogoviležev*). Tudi v Trstu je bila stara garda pod vodstvom poštenega Matije, bil je Hajdrihov kvartet, bila so uredništva raznih tukaj osnovanih listov sestavljena iz zgoll kranjskih elementov. Pa naš Nestor Vesel in naš Franci — tudi ta dva sta Kranjca. Nij se torej čuditi, ako Lahoni te grde Kranjce tako grdo gledajo in čestokrat pišejo : »Sono gli elementi che scalano dal Cragno, da Adelsberg, Prestraneke Lubiana, che disturbano la nostra quiete«. A ti elementi rasto vedno *) Kakor so sliši, ju letos v Goriški čitalnici •opet tako. (1'ls.) in imajo tukaj naravno svojo nalogo, tu sem na Primorsko drži prva cesta iz Kranjskega, in kakor som uže rekel, tega kvasa jo tukaj potreba in ga bode vedno bolj, naj pa se jeze Lahoni ali celo oskorsrčni domačini') in naj se repen čijo še tako. Da zopet pridem na Senožeče, naj še povem, da je tam velika mehaničDa ') Čudna prikazen na narodnem polju — to doina-činstvo! Kakor v Gorici gosp. dopisnik »Novic«; prav tuko tudi nek tukajšnji dopisnik. Naroda povdaija domaćinstvo iu maha v svoji slepoti po zunanjih tukaj delujočih elementih, češ, du kričači zvonec nosijo iu da bi morali sami domačini delati. A gosp. dopisnik, učena buča, dokazal je s tem, da jo, uko-pram več drži na studije, nego na bistri um, katerega malo kaze, žrtvu nizkega intrigunta in torej jako omejen. PrvaŽtvo, ki je sorodno domaSinstvu, ima tudi v Ljubljuni svojo zalego, u tam je uŽe močno pojenjalo iu se k malu zgubi popolnoma, kolikor bolj politično zrela postane naša inteligenciju, ki tu ln tam še laborira v predsodkih ter meni, da nijso vsi poklicani; a poklicani smejo sedeti lepo doma in da se bo reč vršila v njihovo slavo brez vsakega delovanja, s kratka, da jim bodo letele v golLanec pečene ptice. O gospoda, farizejstvo še nij omika in prava srčna omika se ne dobiva na klopeh v Gradcu, ne na Dunaji, ampak kje drugod jo nahajamo. (Vidi polemiko v .Edinosti« zoper burouu šveglja). (Urtdn.) pivovarna, ki jo dajala pod rajnkim Dejakomj kateri jo je sezidal, Senožečem mnogo zaslužka iu da so bili v dobi od 1848 do 1858 zlati časi v teli krajih, o katerih hočem tudi nekoliko povedati. Ko je po teh krajih še držala glavna cesta z Dunaja v Trst in ko je Trst bil v svojom najvećem cvetju, služili so stanovniki vasij in trgov ob cesti mnogo denarja; nekateri so obogateli in ti kraji so so vidno lepšali; vendar pa nij bilo to prava sreča za one ljudi; s prometom in živahnostjo so je širila tudi razbr-danost in kmetija, najsolidnejŠi vir blagostanja, je propadala; ljudje so bili navajeni samo leh-kega živenja, gostilna je bila njih dom, kvartna igra njih kratkočasje. A nastopila jo strašna kriza; prižvižgal jo »lukamatija« v Trst in proč je bilo s »furarijo«; ljudje, ki so poprej lehko-mišljeno zapravljali, streznoli so se in poprijell resneje kmetijstva; toda skoro prekesno jo bilo i u bode treba še 50 let dobrega dela, da se zopet vrne blagostanje v one notranjske kraje, kder jo poprej bila preobilnost, a zdaj tam tare ljudstvo naj veča revščina in boben poje dan na dan. Najboljše stare domače hiše so propale v Senožečah, v Razdrtem ln drugod in zdaj domačinu skoro srce boli, ako se zopet vrne v k nekdaj tuko srečno vasi ln trge,—(D.pJ Narodno gospodarstvo In i^ecii upliv na ilrlnvc m posebnim oz I rimi na delavne »lanove. Predavanje dnć 31. oktobra 18S(>. T. p. (Dalje) Kmetijstvo, obrtnlja in trgovstvo so tedaj narodnemu blagostanju najmočnejši stebri, eno je z drugim ozko zvezano in ti trije stanovi se podpirajo vzajemno. — Razumljivo to resnico priznavali so narodi vseli časov, spoštovali in na vso moč podpirali so te delajoče stanove vse dobre države. — Toda temu nij bilo vselej tako, v starem veku je bilo dobro za seljake, umetnike, rokodelce, a prišli so slabši časi tudi za te stanove: v srednjem veku so seljake zatirali, obrtnike zaničevali in trgovce malo spoštovali. — Zato pa je srednji vek bil tudi ubog; uživali so le vitezi in baroni in drugi priviliglranl stanovi med, katerega so pridno čebelice skupaj nosilo. Le poredkoma in počasi so so v tej dobi povzdigovala mesta in v njih obrtnijstvo in trgovstvo. Tako v Italiji in na Nemškem in pri nas. Se le kesneje, po križanskih vojnah, v katerih so se razni narodi mešali in se skupno bojevali, da otmo barbarlčnim lnohamedanom ona mesta in kraje, kdor je naš Zveličar trpel in umrl in kder je bila zibeljka krščanske vere, čo lc potem, pravim, so slovela nekatera mesta, kakor Genova, Benetke, HanžaŠka zveza na Nemškem. Tudi na Spanjskom, Francoskem, v Portugalu je bilo tisti čas nekoliko takih bogatih mest; naš Trst pa je bil tistikrat še majhen kraj, kder so prebivalci večinoma sc pečali z ribštvom in živeli ob pičlih pridelkih teli krajev. Toda tudi po teli krajih nijso uživali delajoči stanovi vseh državljanskih pravic, zlasti pa kmečki stan ne; le v malokateri državi je bilo to drugače, posebno na Švicarskem. Ali sčasoma se je začelo daniti v Evropi In širili sc spoznanje, da so delavni stanovi temelj vsakej državi. Prvi se je zdramil angleški narod iu prvi otresel jarem svojih baronov, ki so bili jako ošabni in trdi. Prišlo je tam do hudih bojev in kraljev krije tekla; mej tem pa se jo ustanovila Ijudovlada pod glasovitim diktatorjem Cromvvellom, ki je tudi nesrečno končal svojo živenje. Ilomatije so bile velike, a naposled so jo začela zlata doba za Angleže, ustvarili so si monarhijo z omejenimi oblastmi (konstitucijonalno monarhijo) in začetek je bil tam pravega parlamentarnega ži-venja, katero so posnemalo v novejšem času skoro vse evropske države. Francoski narod se jo drugi lela 1879 do Čistega znebil vseli ovir, katere so nasprotovalo materijalnomu razvoju in politični veljavi loh treh delavnih stanov. K temu je mnogo pripomogel Abbc Sreyos s knjižico: »Kaj je tretji stan ?« dokazoval je, da on jo vse, dasi tudi nij poprej nič veljal. Nadalje so pripravljali novo dobo na Francoskem razni učenjaki in filozofi, tako imenovani Enciklopedisti, mej katerimi so bili posebno znameniti Didcrot, Uritn, Rousseaui, Voltaire in drugI; mej vsemi pa je upljival Rousseaux na ljudstvo najbolj si svojim delom »Le contract social«, po naše »družbena pogodba«. V tej knjigi Ronsscaux dokazuje, da je človeško društvo nastalo naravnim potem in da torej ne sme noben državljan biti preziran prijavnih opravilih ter da souverain nij ena osoba, ampak da je to moralna osoha (skupna volja vseli državljanov), katera se pokaže v postavah, katere sklepati ima pravico ljudstvo, no kralj ali državni načelnik, ki je lc izvrševalnl organ. Ta načela zdrave pameti zmagujejo po vsej Evropi in ginejo neumni predsodki in škodljive predpravice, ali kakor jim pravijo, privilegije. Vsled tega pa se povzdignejo delajoči stanovi, Francozi iu Angleži obogate in sploh zavlada nov duh po vsej Evropi. Na Francoskem so to stvar celo pretirali, kajti v velikih tovarnah nij imel biti več en sam gospodar, ampak vsi delalci so postali h krati tudi gospodarji in vso soje le zvalo »citoyen« (državljan). Spominjalo jo to vse nekoliko na komunistična načela, katera pa so Sčasoma napravila prostor bolj zdravim načelom, da si namreč delalec mora sam pomagati se svojim trudom do veče samostalnosti in boljšega gmotnega stanja. A o tem bom pozneje govoril. V Avstriji se je le počasi širilo to spoznanje in kesno se jo razširilo. Saj vemo, kako je bilo, ko smo mi bili šo dečki. Roditelji tako imeno- vanih boljših stanov so Imeli v sramoto, da bi bili svoje sinove namenili obrtniji ali trgovstvu, in bogata, zlasti plemenita gospod i nij zalagala svojega denarja v take zavode, že manj pa, da bi bila nastopila vodstvo kake industrijalne napravo, ali kake tvornice, a nastopkl so bili tudi primerni takemu mišljenju. Akopram je Avstrija bila od nekdaj bogata po svojih mnogih pridelkih in srečnih legah, vendar se še zdaj ne moremo popravili po velikih nezgodah in nesrečnih zgubah, preveč smo ubožali, naš denar je Šel na ptuje za nečimernosti, a malo ga je dohajalo za naše izvrstne pridelke, pa zakaj to? ker pri nas smo poznali vse slabosti Francozov, pa njih dobrih lastnosti ne. Francoz dosti potrebuje, pa tudi dosti služI sč svojo obrtnijo in o tem so ga od nekedaj vse francoske vlade na vso moč podpirale. Dokaz nam je samo to, da so Francozje v par letih 5 miljnrd plačali Nemcem, a denes so vendar tOkrat bogateji Francozje od Nemcev in imajo kredita za vse druge narode, razen Angležev. A v Avstriji so še zdaj nekateri, ki nočejo umeti pravih vodil narodnega gospodarstva in šo zilaj hrepeni dosti ljudi le po tem, da bi imela naša Avstrija le dosti denarja, noj ga dobi na kateri koli način. Mej takimi jc bilo tudi mnogo naših ministrov, ki so le denarja iskali, pa ne gledali, kaj nastane, ako la denar ne pride iz naravnih virov. Ites nij dvomiti, da hi se dalo naši državi z denarjem hipoma pomagati; toda ne za dolgo časa, kajti novci so in morajo hiti le znamenje vrednosti, le sredstvo kupčiji in občenju, toraj nijso, akopram neobhodno potrebni, prava narodna blagovitost. Će nijso novci znamenje istega premoženja, katerega v istini poseduje narod, potem sloni vos ta kredit (ki jc večinoma papirni) tudi na slabi papirnati podlogi. Evo Vam v dokaz in izgled ta le dogodek iz zgodovine. Za kralja Filipa Il.a v drugi polovici 1G. stoletja jc bila španjska dežela prva država v Evropi; imela je mnogo novcev« zlata in srebra, katero jo prihajalo iz zmagane Ameriko in ljudstvo na Spanjskom jo bilo tudi delavno in bogato. Ali temni, slabo odgojeni in krvolok! kralj se je vedno, večidel pa nesrečno, bojeval z angleško kraljico Elizabeto, s protestanti, s Turki in drugimi, a naposled je spodil iz dežele svoje najbolj delavno iu obrtne podanike Mavre ali Moriske, protestante, žhle, ki so bili večinoma trgovci — Iu to vso zarad vere, ker je bil netoleranten. Zgodilo se jo pa, da jo nehalo prihajati srebro in zlato iz Ameriko in da so Angleži vzeli Spanjolom vse brodovjo (mnogo ladij) zlata in srebra, tako zvano zlato iloto v špa-njski Ameriki in na Španjskem postaja vladanje vedno slabše, ljudstvo zdivja iu dela ne več vajeno, obubožava vedno bolj, tako sicer, da Spanjska zgublja deželo za deželo in da nastane v Španiji taka reva, da ta poprej najbogatejša drŽava tako globoko pade, da jo postala država drugo vrste brez upljiva v Evropi. Ta država šo dandenes nij zacelila skelečih ran in so menda nikoli več ne povzdigne do kake posebne veljave. Takega propada španjske, nekdaj najmogočnejše države, bil je torej kriv temni ljudomrzec, kralj Filip R iu krivi so bili njegovi nastopniki na prestolu, ki so v enakem duhu kraljevali. Tem vladarjem nasproti pa sta vladala in gospodarila na Francozkcm kralj Henrik IV in njegov slavni minister Suli, katera sta v kratkem od leta 1589 do leta 1610, tedaj v 21 lotili Francijo iz uboStva in propada po-vzdignola s tem, da sta na vso moč podpirala poprej močno zanemarjeno kmetijstvo iu da sta skrbela tudi za obrtnijo In trgovstvo. Tega kralja živa želja jo bila, da bi imel vsak praznik vsak francoski kmet kuro v loncu, zatorej pa je Francozom ncpozabljiv ta preblagi kralj, katerega šo dandenes imenujejo Henrika dobrega, in kako je francosko blagostanje od tistega Časa napredovalo, kako neizmerno obogatela Francoska k ljubu strašnim nevihtam, katere jo prebila v teku dveh stoletij I Novel sami tedaj, akopram so kolo, ki sicer suče svet — norvus rerum gerendarum, — nijso ob sebi pravo narodno bogastvo, ampak pravo bogastvo je le domače delo in Izvrstni pa obilni pridelki in Izdelki. Po tem takem se more Avstrija iz svojih nadlog izkopati večidel s tem, da pridelava in izdelava izvrstnega blaga več, nego ga sama potrebuje In torej mnogo blaga izvažava v tufe dežele. Treba pa jc Še vrh tega, da varčno gospodari no le vlada, ampak tudi posameznemu državljanu je varčnemu biti. (Dalje j)rili.) «e Poročilo oliravnavi* lili, »ličnega /bora polili^neta drugim »l?«llno%l«* v ttežanl novembra IftftO. Predseduje g. prvosednik, državni poslanec Nabergoj, zapisuje J. Dolinar, vlado zastopa g. vladni komisar Fabiani. Udeležilo se je zbora okoli 70 udov zgoli inteligenca vseh stanov, posebno mnogobrojno je bila zastopana Č.Č. duhovščina, kar daje lepo zaupanje političnemu društvu. Prvosednik pozdravi došle ude iskrenim govorom, navede izgubo vrlega odbornika za Istro g. Fr. Sabca, omenja njegovih zaslug ter povabi vse pričujoče, naj v hvaležen spomin umrlemu vstanejo, kar se je tudi zgodilo. Nadalje poudarja g. Nabergoj, da slovenski narod, če tudi je v vsakej priliki udanost do dinastije kazal, vendar mu vlada ni nič kaj prijazna in se le malo briga za razvoj čilega naroda. Omenja, kako je nedavno vladni Časnik prinesel smešno in žaljivo poročilo ter imenoval primorske pokrajine »le provincle Italiane«. To je jasen dokaz, da nas vlada prezira, da ni nam prijazna, da podpira drug element, i. t. d. Po tem postavi na dnevni rod I. točko: memorandum do ministerstva, obsegajoč potrebe in zahtevo slovenskega naroda na Primorskem. Te potrebe jo Nabergoj v tri točke razdelil in sicer: I. Naj se si. ministerstvo naprosi, z ozirom na resolucijo slovenskih državnih poslancev v zadnjem zborovanji, da sc v Primorski uvede v srednjo šole slovenski jezik, kot učni jezik. II. Naj slavno ministerstvo na to gleda, da se po vsej Primorski po c. k. uradih le taki uradniki nameščajo, kateri so slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni in III. Naj si, ministerstvo nujno na to dela, da se začne graditi iz Trsta druga železnica, neodvisna od južne, ki notranje dežele po najkrajšem potu zveže. Pri I. točki sc oglasi za besedo g. Dolinar ter govori: Narodna šola je podlaga blagostanju vsacega naroda, iz njo izvira vse, kar narodi premorejo. Vsak narod uživa naravne pravice, da so v šolah v materinskom jeziku poučova, lo Slovani v Avstriji smo o tem oziru, in posebno Slovenci zatirani, da se nam vsiluje ptujščina. Koliko naših talentov se zgubi vsled ptujščine, ker se ti ptujega jezika po sili navadijo, da jim potem materinščina no gre, ker sc jo niso učili in jo sovražijo ter se poronegatijo. Naš narod je uže mnogokrat za habsburško dinastijo na bojiščih pečatii zvestobo z lastno krvjo ; davke plačujemo kakor drugI, svoje sinove dajemo v vojake, kakor drugi državljani, vse državne postave spoštujemo, zakaj bi se nam toraj kratila narodna pravica, katero drugi sodržavljani uživajo? Sole so podloga narodnoj zavesti, ako je uže mladenič iz ljudskih šol, ko še nema zrelo pameti, nekoliko potujčen prišel, odpre se mu lahko čut domoljubja v srednjih šolali, kar nas skušnja uči. Tukaj se očividno kaže potreba slovenskega učnega jezika na srednjih šolali primorske dežele. Zatoraj predlagam, naj sc odbor političnega društva »Edinost« obrne do slavnega misterstva upirajoč se na stavljeno resolucijo slovenskih poslancev v državnem zboru, da se uvede v vse srednjo Šolo na Primorskem slovenski jezik kot učni jezik. Pri glasovanji je bil pretilog soglasno sprejet. II. točka: Potreba pri cesarskih uradih v Primorski uradnikov slovensčine zmožnih v govoru in pisavi, poprime zopet g. Dolinar prvi besedo ter nariše v živih barvah, kako se pri sodnijah z našo narodnostjo ravna. On sam, pravi, ima o tej stvari obilo skušnje, v 24 pravdah kot bivši urednik »Edinosti« je britko čutil, kako sodijo zatoženca sodniki, ki ne umejfi njegovega jezika, kako pomanjkljive so besede tolmača, kateri prevaja iz slovenščine v laški jezik, da potem mnogokrat zagovori zgube zdatno veljavo. Nadalje popisuje tudi vradovanje v ptujem jeziku pri c. k. uradih iu prido do toga, da po danih zakonih moramo neutrudljivo tlrjati ravnopravnosti povsod. On stavi predlog, naj bi odbor političnega društva slavnemu ministerstvu opisal vse potrebe, ki zahtevajo po c. k. uradih vso Primorske takih uradnikov, kateri so zmožni slovenščino v govoru In pisavi. Pri glasovanji je bil predlog soglasno sprejet. (Dalje prihod.) —--—0---- Ljubljanska živinozdravniška in podkovska šola. Ta šola ni le na Kranjskem, temuč po vsem Slovenskem rodila uže neprecenjene dobrote, ker je podučila mnogo naših bistroumnih mla-deničev, kako je ravnati se živino, ko je zdrava — i to jc glavna reč — i kako je ravnati ž njo, ako jo bolna, kako sc ima bolna živina v raznih boleznih zdraviti, kako se imajo konji kovati, da se ne okvarijo. — Mladeniči, ki so se v tej Šoli učili poleg vsega tega tudi lepega vedenja, storili so uže mnogo dobrega na slovenskem svetu, uinaknoti so se jim morali najprej rokovnjaški zdravniki, ki so ljudstvo z goljufijo drli, pomagali pa nič niso, in kar je najboljše bilo, *o je, da so ljudstvo odvrnoli od prazne vere, tako imenovanih »copcrnij« i. t. d Zdaj ima ljudstvo do učencev te šole uže sploh zaupanje, ker se je dejansko prepričalo, kde je znanstvo in poštenje, in kde je sleparija. Te izvrstne šole, v katerej je poduk edino v slovenskem jeziku, in katero je ustanovil naš dr.Bleiteeis, in se je nedavno v Pragi umrli dr Strupi na njej pridobil velike zasluge, kakor tudi rajnki Skale v podkovstvu in druzih podukih, ni se mogla dotaknoti celo ustavoverna stranka, ki sovraži vse, kar je narodno slovansko. — Te slovenske šole se ona ni mogla tako dotaknoti, da bi jo bila zatrla, če tudi je to zelo žalela, ker jej je polena pod nogo metala. Te dni pa je preiskavah mešana komisija to šolo i spoznala, da je ta šola potrebna, naj tedaj ostane, kakoršna je, pomnoži pa naj se še za enega podučnega asistenta in vodiji naj se daje remuneracija. Vodija tej šoli je uže 30 let dr. Illehvcis brez vsacega plačila i tudi vprihod-uje ne bode sprejemal remuneracij. Dalje je sklenola ta mešana komisija vladi priporočiti, naj ustanovi v Ljubljani popolno šolo za živinozdravnike se slovenskim učnim jezikom-ker s tem bi se streglo vsem južnim slovanskim deželam. Mi to šolo posebno priporočamo tržaškim okoličanom i najbolj tistim, ki so so vsaj nekoliko kovaštva učili, kajti konjskim zdravnikom se v Trstu ne godi slabo. Dopisi. N Krasa* 5. novembra. (Še par besed o veselici pri »Monte Ve rde* in t Rojanu, — uljudna prošnja slavni c. kr. poštni direkciji t Trstu, — učiteljske poskuhije). Tu sena zopet, gospod urednik, na skalnatem našem Krasu, po enomesečnem živenjl v lepi avstrijski Niči simo došedši. Zopet sedim za svojo mizo, pero je pred mano, črnilo in papir, ki me vabi, naj zopet kaj napišem za »Edinost«. Ali veste, da prav v zadregi sem, ne vedoč, kaj bi vas posebno zanimalo. O lepi avstrijski Nici Vam ne bodem pisal, saj sem Vam uže pisal o njej in še ono malo, kar som Vam takrat pisal, bilo je marsikomu malo odveč. Vsem ljudem nij ustreči. Ko bi bil pri Vas tam v Trstu, v tem lepem živem trgovskem mestu, kjer se toliko novic izve — nu potem bi so uže dalo. Ali pomislite moje stanje 1 Tu živim v vasi trepetajoč mrazu v borni sobici, ker ne mislite, da imam tu poči na razpolaganje. Kaj šel Bog, da so mi je uže dobro zaviti v svoj ponošeni paletot ter zreti skoz malo okence, čegar šipe zašklepečojo pri vsakem dihu burje 1 A gledečega na prosto ne mislite, da ml vabi oko morda kaka »nožna gospodičina«, kakor se to godi srečnim Tržačanom šetajočim se po korsu ali sedečim v kavani, poželjivo merečlm mimo idočo deklice; ne, ne, saj veste, da v luži Cepetajoč Brkin ali v opankah leno so pomikajoč Cič, peljajoč oglje skozi našo vas, no moro vabiti mladeniča, za vso lopo tako unetega, nego li sem jaz. In vendar Vam hočem danes pisati, in če Vam prebiva v »Edinosti« prostora, izvolite radovoljno sprejeti mojo vrsto, čeprav Vam »blago« no bode morda povsem prljalo; potrpite gospod urednik, advent nij daloč in ker me tudi letošnji sv. Martin najde še samca, upam, da so boste kesnejo Vi in Vaši bralci veselili mojih »adventnih premišljevanj j«, katere mislim pisati, ako mo tu burja ne vzame, ali me no bo še konec od mrazu. Nu o veselicah pri »Monte Verde« in v Rojanu, morate mi pa uže dovoliti, da danes Spregovorim. Da, da, tudi jaz sem se pomikal miuolo nedeljo po krasni dvorani pri »Monte Verde« v Trstu, kamor mo jo bil spravil prijatelj. In moram reči, da nij mi bilo Žal in da bi druzega ne bil slišal, nego prelepi Fiirsterjev mešani zbor »Ave Marija«! Će tudi bi morda muzikallčen Rhadamant našel bil pri petji kako malo pomanjkljivost in je tudi mene nesrečna distonacija pri Hajdrihovl »Cerkvici« neprijetno »božala«, vendar moram jako pohvalno omeniti vrlega pevovodjo Bartlja, ki so ros mnogo trudi v prospeh narodnega petja v Trstu. Temu go- spodn sem podaril nekaj mešanih zborov in | torej upam, tla je vpelje, kajti zares s čarovito milino objame človeka h*p dobro pet mešani zbor. Zivlo torej g. Bartelj, ustanovnik in voditelj mešanemu zboru Tržaškemu I Da so mi bile tudi druge točke po volji, nij mi treba posebno povdarjati, le zdi se mi, da ima »Triest. Zeitung« prav rekši, da je zaslužila veselica pri onej vzornej vojaški godbi većega obiskovanja. Zdi se mi pa tudi, da bi se bilo boljo storilo, ako bi se mlade deklamovalke g.čne M. ne bilo pustilo na oder, ker prvič ona nema pravega slovenskega izgovora in drugič njej pri tej rani mladosti iz pedagogičnega stališča ne bi še svetovali sukati se s tako smelostjo na odrih',1. Nil, nič ne de, če tudi kdo zameri mojej odkritosrčnosti, saj se ostrejšo kritiko mi je izreči o rojanski veselici. Kedo izinej vseli Adamovih sinov, kolikor nas pokriva nebesni oblok, mislil bi, pri^edsi k besedi v rojansko čitalnico, da jo pri slovensltj veselici. Ne, ne, to jo sama gola goličkena italijanščina, ki ti na uho doni prišedšemu tja k besedi. In ko bi se uže ti lahoni, ki obiskujejo rojansko čitalnico, znali spodobno vesti! Ali tu se norca delajo iz slovenskih naših besed, tu se smejejo, kakor divjaki ter svoj »žabji golt« neizmerno široko odpirajo v hripavo kreketanje, kakor da morejo oni vse smeti I Ćisto opravičujem zatorej jaz jezo, katero je izlil neki tik mene v rojanski čitalnici stoječi gospod na to lahonsko svojat, in ko bi bilo v mojej moči, jaz bi vso le predrzne lahonc spodil — kakor Kristus farizeje iz templja — z bičem iz čitalnice, pa isto tako bi se morali ukloniti mojej sili tudi tiste ^rodoljubne Slovenke«, in »Slovenci«, ki v laški jezik do blaženstva zaljubljeni, ne morejo še v slovenskem svetišči, — ali ka-li ? — odmanja-kati, da ne bi te laščine drobili. Ne živimo v nadeji, da nam zasveti bolja bodočest po takem ravnanji, če se namreč bodemo sramovali svojega materinega jezika, in zaprimo vse čitalnice raji, nego da se nam imajo ti sveti nam narodni prostori skrunlti z nedostojnim brbljanjem v — tujščini! PreŠedŠemu k opisovanju vrši t ve te rojanske veselice, omeniti mi je, da se mi je zdel »govor« malo preveč na hrvaščino cikajoč in menim, da ga manj izobražen navzočnik nij razumel. Jako dobro pa so vršili diletantjo igro »Mlinar in njegova hči«, a osobito gč. H., ki iina res velik talent za takovo vloge ter nje simpatična prikazen kakor tudi milozvuko izgovarjanje besedi dosti pripomore, da sijajno reŠujo prevzeto naloge. Škoda, da nam v Ro-janu nijso priskrbeli petja, ker veselica brez petja, ne — to Vam nij prava veselica. Izostal bi bil pa prav lehko oni ples, ker plesati na glasovirovo brenkanje nij kaka posebnost; pa tudi bi svetoval, da se prihodnjič veča vstopnina postavi, drugače se nam nagnjeto noter toliko ljudij, da bomo stali (kakli je to zadnjič bilo) kakor slaniki in so nam bo »o loiiči stopili t lastnem potu* I Kar mi je prijalo v Rojanu, bilo je, da imajo tam prav dobro kapljico božjo in to pri g. Pertotu, katera razveseli vsaj za nekaj ur človeku otožno srce. Pot od Lokve do Trsta je tako kratka, da bi se marsikomu jako čudno zdelo, ali je mogoče, da se na tej kratki poti mogo pisma iz-gublvati. In vendar se to godi; to lehko dokažem. Odkar me je namreč doletela Čast, da korespondujem z omikano slovensko deklico v neposrednji bližini Trsta, izgubi se mi več nego eno pismo. Tako som n. pr. dal 12. avgusta pismo na pošto v Lokov na omenjeno deklico, pismo jo resnično odroinalo iz Lokve in Divače, pa deklica v Trstu ga vendar nij dobila. 20. minolega meseca scin osobno nesel na divaško pošto neko drugo pismo za omenjeno gospo-dlčino, a tudi ga nij udobila, da-si je dokazano, da je šlo iz Divače. Kar je pa čudno, to je, da se njena pisma no izgubivajo, ker jih ne oddaja z mirom na glavni pošti, nego po večem na tržaškem kolodvoru. V soboto, 80. minolega meseca sem oddal v porazumu s6 svojo dopisovalko pismo na pošto s začetnima črkama njenega imena in s prideto številko, se ve poste restante. Ali tudi tega pisma nij prejela I In vendar imam neovržljive dokaze, da je pismo iz Lokvo, kakor tudi iz Divače oddano bilo • torej imam opravičen sum — da si nobenega naravnost no dolžim — da je morda na tržaški , ,, j* Najbrže nijste bili nazorni, kadar je govorila ?rS K' M' "'J deklamovala, uim.uk prosila je bt™h «M°ve, da se napravi delalskeinu draštvu zastava Tud se je to vršilo po besedi in nij bil ta govorček niti na programu. (Ured-.) pošti roka, ki mi kontiskuje pisma, morda radi te^a. ker dotičnomu moja korespondenca z ono gospico nij po volji in mojo pis.ivo tudi dobro pozna;*) le rekoinandovana pisma imajo od tu gotovo pot v Trst. I šojam se pa prositi slavno c. kr. direkcije v Trstu, naj ostro preiskuje to stvar; urednika »Kdinost« pa pooblaščujein, da moje ime iehko direkciji pove, kateri še natanč-niših podrobnosti j naznanim, /alostuo res, da sedaj ne bodemo več smeli niti pisati več brez strahu, da se nam pisma ne izgubodo I Učiteljske skušnje za oktober v Kopru so končane. Opravilo jo izpit tudi pet slovenskih učiteljev, trije samo za slovenske šole, a dva za slovenske in nemške ljudske šole, namreč gospoda Kamuščič Bogoslav, učitelj v Razovici in Leopold /orz, učitelj v Idriji. Njim. ki imajo učiteljske skušnje za lehko, služi naj ta liisto-rijca v uverilo, da se motijo: oglasil seje bil letos k učiteljski skušnji za meščanske šole v Kopru neki gospod, ki je dovršil na Dunaji vse semestre prof.; a vendar pal je za meščanske šole in priznano mu je bilo le spričevalo III. reda (tretjega reda) za ljudske šoie. __Gradimir, *) Tega bi mi ne trdili, nam se godi enako pri pismih in časnikih, tako n. pr. tržaško delniško društvo treh listov zaporedoma ni prejelo, zgubilo se je nam tudi pismo na Notranjsko z dokumentom. (Uredu.) tz Brezovico, 2. novembra. V nedeljo dne 31. oktobra smo izročili črnej zemlji truplo nepozabljivega gospoda barona Josipa de Marenzi, posestnika grajščine Odolina. prvega občinskega svetovalca, starašine (ključarja) župno cerkve v Brezovici, viteza Franc-Jože-fovega reda. Pokojni jo bil junaško postave, krepkega zdravja, bistrega uma; učakal je pa tudi visoko starost 79 let. Neumorno delalen je bil do zadnjih dni svojega dolzega živenja. On ni le kakor pravi oče skrbel za svojo obilno obitelj, in kakor pravi gospodar za svojo mnogobrojno služinčad, nego svojo dušno in telesne moči je posvetil tudi drugim stvarem. Pravi prvi svetovalec jo bil več let občini; za kmetovo korist so jo starček trudil pri zadnjoj cenilni komisiji, za kateri trud mu je presvitli cesar podelil zlati križec Franc-Jožefovoga reda; okrajni sodniji jo bil do zadnjega trenotka vesten poročevalec, o zapuščini umrlih. Ali vso to zaslugo presozajo one, katere si jo pridobil za cerkve, osobito za župno cerkev v Brezovici, katere najnosebičnejl starešina je bil polnili 30 let. Njegova zasluga je, da jo v lepem redu cerkveno premoženje; njemu po večem so imajo zahvaliti farani za lepe zvonove in orgije; njemu gre čast, da iina cerkev dostojno opravo za službo božjo in da je lepo ozalšana, ker pokojni se ni sramoval vsako jesen od hiše do hiše v obširnej fari za cerkvene potrebe prositi. Kdor jo poznal rajneega, nehote se je moral čuditi njegovej žlvej, delalnej veri. Njemu ni bil nikdar v najslabšem vremenu pretežaven pot k službi božji v farno cerkev. V adventu, do zadnjih dveh let ga najhuji metež ni zadrževal od juternih zornic. V resnici jo bil on pravi kristljan I Pa tudi doma na njegovej grajsčlni se ni nikdar juterna in večerna molitev opustila; on sam je naprej molil. Poštenjak je bil v pravem pomenu besede. Do pičiee so je ravnal po krščanskem pravilu. Človek bi rekel, da je bil Časi prepedantičen. Tako so pripoveduje, da jo v Trstu pozabil on soltl plačati. Domu prišedšemu pride na misel neznatni dolg, hitro pošlje hlapca nazaj v Trst, naj poravna dolg. Daje ljudstvo visoko cenilo rajneega barona, pokazalo je na njegovega pogreba dan. Zbralo se ga je v nebrojnem Številu v Odolini. Pri odo-ienskom mostu je čakala z vrlim svojim učiteljem šolska mladina, žendarmarija in drugo odlične osobe. Dolgi sprevod so je vil skoz Bač, Materijo, Rožico v farno cerkev. V farni cerkvi jo pre-častiti g. .Ivan Narobe, župnik rodiški, v krepkih, kratkih besedah naslikal zasluge in kreposti rajneega, in izvrstno vmes vplel, kaj nas uči rakov, v kateri loži nepozabljlvi baron Marenzi. Pri tej priliki nisi videl suhega očesa od hrabrega žendarma do staro ženice. Potem smo ga spremili do novega bivališča, kjer bo čakal vstajenja od mrtvih. Mi mu kličemo žalostnim sercom: Lahka bodi ti zemljica I*) *) Trosimo. — [Uredn). V čkofjej Loki* dno 5. novembra. Draga »Edinost«, le redki so dopisi iz na-šega gorenjskega mesta, turaj vzemi danes v svojo predale te male vrstice: Pri nas so se valovi nemčurstva polegli in mislim, da, ako Bog da, no bomo imeli več strank in da zašije milejše narodno solile. Mnogim ni znano, da je Škofjaloka bila nekdaj vlast frisinskih škofov, kateri so časi tudi v Loki stanovali in sicer ua dičnom gradu nad mestom. Se dan danes je krasno zidana kapelica, v lepej sU\bi in dičnej opravi. Večkrat se tam bero sv. maše, zlasti pa prihaja tja obilo ljudstva na žegnanje v nedeljo po sv. Ani. Od kar ljudje pameti, ni se še slišalo, da bi se bilo žegnanje tako veličastno vršilo, kakor letos. Ta zasluga gre posebno vrlemu adjunklu gosp. Krnu in oskrbniku g. Kantu, ki sta prvikrat s tem razveselila Ločane. Tudi sem zapazil lepo navado na starološkem pokopališču na vseh Svetnikov dan popoludne, ko obiskujejo grobove, da so začeli prižigati lučice. Tudi grob nune Dolenčeve iz Trsta je bil primerno oza-IjŠan, nek rodoljub je prižgal lučice na gomili, česar se žalostni oče v dalnjem Trstu gotovo ni nadejal. Se mnogo imam na srcu, toda o naših socijalnih razmerah kaj več drugI pni, da bo občinstvo izvedelo, da nas ncinčurji lo preradi obreknjejo in po svetu črnijo prijazno pisano Loko. Kamenitnik. Kritični politični pregled. Domače dežele. Slovenski rodoljubni uradniki so so žaceli zopet proganjati; tako je n. pr. ljubljanska deželna sodnija zaukazala disciplinarno preiskavo zoper sodniškega pristava Gregorina, ker jo pri necej veselici protestiral zoper petje »\Vacht am Rhein«; na Štajerskem se tudi več narodnih mož nadleguje; pri nečem notarji je bila tridnevna preiskava, i ker nobene napake niso našli, očitalo se mu jo: Vi kalite mir, vdeležujete so volitev, posebno ono za okrajni zastop in državni zbor in ste politično društvo osnovali. — Taki dogodki ljudstvo zelo vzburjajo, to je terorizem; če vlada nema moči ali volje, takim nopostavnostim enkrat za vselej konec storiti, tedaj so tudi ne smo zanašati na ljudsko pod" poro. Mi sino preverjeni, da naši državni poslanci to in take reči povedo grofu Taaffeju, kakor je to spodobno. Državnozborska desnica namerjava predložiti prihodnjemu državnemu zboru dva načrta glede domačinskoga zakona in o žonitbenem dovoljevanju. Prav potrebno je, da se domačin-ske pravice urede, da so dolgotrajni prepiri mej posameznimi občinami in deželami odpravijo. Tudi žonitbo potrebujejo uredbe, da so zmanjša siromaštvo i neznosna bremena občinam. Na Nemškem konservativnem shodu v Linču bodo glavni govorniki: knez Alojzij Liech-tonstein, državni poslanec Lienbacher, baron Dipaull s Tirolskega (o finančnem stanju), poslanec Oborndorfer in Gosser z Dunaja o malo obrtniji. V delegacijah jo zahteval vojni minister 137.000 g. da se stotnikom kupijo ježni konji, to se je odbilo, dovolilo pa se je 1.091.103 gld. za zboljšanje živeža vojakom V delegacijah so se ustavoverci sprli, ko so so dogovarjali o proračunu vojnega ministerstva za leto 1881. Udje gosposke zbornice so večje troške, katero je zahteval vojni minister dovolili, poslanske zbornice pa odbili i s tem mislili ministerstvo vreči, a hudo so se prevarili; ministerstvo ostane, sami pa so na cedilu ostali. »Pokrok« hvali novo deželno banko ter pravi mej drugim. Moč ustavoverne finančno svojati je ta banka z onim mahom uničila. Nova banka Ima tedaj največjo pomembo no le za zdanjo vlado, temuč za državo sploh in ona si pridobi merodajon upliv na vse državno finančne razmere. Imela bo sicer trdo bojo z ustavo-verno koterijo, ali njo zmaga je nedvomljiva, ker no bo sloparila i države i državljanov mol-zla. kakor je delala ustavovorna svojat. V Crnovicah so pri volitvah v mestni zastop poprejšnji ustavoverni svetovalci popolnoma propali ter propadajo tudi pri volitvah v državni zbor. Iz vseli krajev se Čnjo lop iu lop na usta-voverce, polom jo občen; propali so v delegacijah, propali celo na prihodnjem dunajskem par-tlieitagu, ker so jim štajerski naprednjaki voslo iz rok izvili, obsodili jih k molčanju na parthei-tagu i njihov program zavrgli. Tako so je utr-nola zvezda te nesrečno vladajoče stranke; mrtva je; ali iz nje telesa porojeni črvi šo glodajo po deželah na zdravih koreninaii, treba tedaj tudi te zatrdi. Tuje dežele. Papež je ostro obsodil proganjanje duhovnikih bratovščin na Francoskem, on je v pismu pariškemu škofu izjavil, da državljani niso dolžni pokor rine nepravičnoj vladi, i daje njegova dolžnost varovati cerkvene pravice. Mej papežem i francosko vlado nastajao tedaj razmere, katere morajo postati zadnjoj iu vzlasti vsemogočnemu judu (i.unheti pogubonosne, in ako seta razpor k malu ne poravna, utegno lačni Nemci priti zopet po nekoliko milijard na Francosko, kaj pa potem nastopi, kedo to ve? Le to je gotovo, da hi strasti in jezo divji ogenj razsajal široko po Evropi. Kolikor bolj napete pa so razmero mej francosko vlado i papežem, toliko prijaznišo postajajo mej Vatikanom in Itiisijo. Poroča se namreč, da so papež dogovarja z Rusijo o verskih zadevah, i da se dogovori vrše jako ugodno. I to jo prav verjetno, kedor jo bral zadnjo papeževo okrožnico, ne bode dvomil o tem; kolikor bolj se zahodnjo vlade protivijo naredbnm katoliške cerkve, toliko bolj se jim bližajo vs-hodni kristijani. Rusija se pripravlja na vojno s Kitajskim Poslala jo na kitajsko bregove 13 vojnih ladij, 148 kanonov in 3IHH) mornarjev; tudi v Kuldži množi vojaštvo i kaže se, da namerjava sama Kitajce napasti. V Peterburgu bo izhajal po novem letu poljski časnik, katerega naloga bo porazumenjo moj Poljaki in Rusi. Podpirala ga bosta VVielo-polski in Kraszevvski. Novo imenovi uio srbsko ministerstvo je razpustilo skupščino, ker jo iztekla doba njo zborovanja; novo volitve so razpisano na 30. novembra. Vos svet so čudi, zakaj stoji toliko evropskih vojnih ladij na obrežji južne Dalmacijo lo zarad tega, da Turčija izroči Črnogorcem UlČinj. — Saj vsak dobro ve, da izrodi Turčija] UlČinj Crnogorcem takrat, kadar ga ti sami ttemi i da bojne ladije k temu prav nit ne pripomogti. Sultan sam je vzel zdaj to praianje v svoje proroške roke, poslal je Derviš palo o Albanijo, rekoč, naj on izroči Crnogorcem Ulčiitj. In kaj je storil Derviš paša? Sklical je skupaj vse albanske velikaše, velel jim, da morajo Črnogorce pokončati, ter ukazal, naj se Vlčinj brez odloga utrdi. Grško prašanjo za zdaj šo noma volike pomembo, ali pozimi so to promonl, ker jo novo ministerstvo i državni zbor za vojno zoper Turčijo. Priprave za vojno so vedno delajo, vojni minister jo rekel, da vojsko pomnoži na 80.000 vojakov, Tudi jo skoraj gotovo, da angleška vlada Grke tajno podpira; ona pošilja vedno več oklopnih ladij v sredozemsko morjo, kar so brez vzroka gotovo no godi. Grška vlada je moralično primorana, ker jej Turčija nečo izročiti v berollnskem dogovoru prisojenega ozemlja, to ozcmljo so silo si osvojiti, ker sicer bi priznala, da jo Turčiji podlolnica i nevredna samostojnosti. Če tudi utegno Grkom znano biti, da sami zoper Turčijo nič ne opravijo, vendar pa so smejo zanašati, da v bojili ne ostano sami, ampak da bodo njihove puške budilo plazove na Turke, ne le z Olimpa, temuč tudi z macedon-skih in bolgarskih gor. Rismark so zelo trudi, da bi v eolno zvozo potegnol Avstrijo i ž njo vse balkansko kneževino, ker s tcin bi Nemčija potegnola trgovino z vshoda nase i molzla i drla zvezne dežele. Ni so tedaj čuditi, da so trgovinska i čolna pogodba mej Avstrijo in Srbijo ni mogla sklenotl. Perzijska vojska jo ropajoče Kurde popolnoma zmagala ter tako vstajo naglo zadušila. V amerikanskih severnih državah so pri volitvi volilnih mož zmagali republikanci po hudem boju z demokrati. Po toj zmagi bo brez dvombe J. Garfield izvoljen za prvosednika ze-dinjonih držav. -- DOMAČE STVARI. l*olr«»K je bil včeraj zjutraj ob 7. uri 25. min. v Trstu ter je trajal 3 sekundo; prišel je od južnega vshoda ter spel proti severnemu zahodu. V Zadru so ga čutili ob 7 uri .'J. min. v P ulji ob 7. url 20. min. v Ljubljani ob 7. uri 28. min. Na Gcriškem in a* sirijsko-Furlanskem so ga tudi čutili, enako tudi v Benetkah. V Zagrebu pa je bil tako hud, da je več hiš, glavno cerkev in cerkev sv. Marka, višjega škofa palačo zelo porušil; nobena hiša ni brez škode, ulice so posuto z razvalinami; trajal je deset sekund prvi stres in zavil vse mesto v prašen oblak; več ljudi je ranjenih, nekoliko, kakor se trdi, tud mrtvih; Skoda je nepreračunljiva. vrohlli je hilo, kakor vsako leto, tudi letos, jako veliko ljudstva. V Trstu traje obiskovanje grobov tri dni, in vse tri dni je vedno polna cesta ljudstva in vozov. Prelepo je naše pokopališče, polno prekrasnih spominkov, da človeku duša kipi na višave, ko to ganljivo krasoto ogleduje. Lc malo pokopališč je tako dičnih i kedor obišče Trst, da tukaj kaj vidi, naj pokopališča nikar ne pozabi. Proračun metla Tr«ia /a leto lehko vsak pregleda do 120. t m. v malcj dvorani mestne hiše; dvorana je odprta od 9 dopoludne do 2 popoludne. M ».vdov parnlk Mlramnr se je 5. t. m. potopil, zadel jc na škrbine Bacili pri Punte bianchc. Popotniki in mornarji so vsi oteti. Nlovanftka čitalnica % Tr*iu je priredila zadnjo soboto tombolo in domačo zabavo; v soboto 27. novembra pa bo koncert, katerega spored sc naznani pozneje; in v soboto 11. decembra šaljiva loterija in domaČa zabava K vsem tem zabavam se č. g. Člani najuljudneje vabijo. Kedor želi vpeljati kacega gosta, naj blagovoli to odboru naznaniti. ftvarilo* Znani V. L. Sandri, kateri je hotel uže enkrat okoličane v nekem društvu zlorabiti, obečajoč jim dela in kruha, česar sam najbolj potrebuje, snuje zopet neko društvo pod imenom »Societu patriotica operaja con /umio pensioni*. Opozorujemo vse domačine, naj se ne dado Sandriju zapeljati. Delahko podporno drul-ho jc za nas, v to so vpisujte in ne dajte, da bi vas plujri na limanicc lovili. Morje jo minoli četrtek izstopilo ter poplavilo veliki trg do borse. V bliŽjnjih prodajalnicah in kuvanah so ljudjo po stolih in mizah hodili, ker so bile vse poplavljene. Cllrarfcko društvo se je zadnji teden v Trstu ustanovilo. Pripomogel jc k temu v ci-trarskih krogih slavno znani A. C. Vavpotič, ki je hil uže leta 1866 vodja slovenskim tržaškim pevcem. Leta 1875 je bil načelnik cltrarskemu društvu na Dunaju, leta 1876 jo ustanovil enako društvo v Gradcu, kder je z gromovito pohvalo igral; po odhodu iz Gradca ga jc to društvo iz" volilo za častnega uda. Za neko kompozicijo, darovano višjej vojvodičinji Mariji Valeriji, dobil jo od cesarja krasen prstan z brilanti. Zdaj jo g. Vavpotič zopet v Trstu, i ne dvomimo, da nas v čitalnici časi sc svojo umetnostjo razveseli. Cesar je daroval za mrtvašnico v Komnu 200 gld. in za notranjo cerkveno opravo v Kr-zanu 100 gld, pogorelcem v Matcnjl vasi na Notranjskem pa 200 gld. Dr. Valenlln Janežlc, pokojnega slovenskega pisatelja brat, imenovan je za štabnega zdravnika in vojaškega zdravstvenega načelnika v Gorici. Čestitamo vrlemu narodnjaku. U poroki preMlolnega nastopni« ka pripravljajo v Pragi velikansko slavnost, katere sc vdeležl čoško plemstvo v narodnej opravi, potem mesto Praga in češka okrožja. Ponarejeni srebrni goldinarji so vedno bolj širijo. Naj tedaj vsak pazi, da ne bo prevarjen; po cvenku so ponarejeni denar lahko spozna. Ljubljanski Zvon* nov leposloven i znanstven list bode od novega leta naprej v Ljubljani izhajal. Kakor poroča »Slov. Narodi, bode se tiskal v narodnej tiskarni in zagotovilo mu jo pomoč uže 28 pisateljev, moj temi najznanojša slovenska imena; obeča se mu tudi mnogo materijalne podpore. Bratovščina hrv. Iju<11 \ Kastvu v Istri, kakor vidimo iz izvestja letošnjega glavnega zbora, ima 3139 gld. skupnega premoženja, ubogim dijakom jo podelila leta 1875 gld. 150, 1. 187G gld. 150, 1. 1877 gld. 210,1.1878 gld, 260, 1. 1879 gld. 235, 1. 1880 gld. 285, tedaj skupaj 1290 gld. Iz omenjenega izvestja so dalje vidi, da odbor marljivo i dobro gospodari; glavna skupščina je bila z vsem zadovoljna ter je to priznala s tem, da je odbor soglasno še za prihodnjo dobo potrdila; v tem odboru so gg. Ve-koslav Vlah, načelnik, Matija Brusič, Vinko Zainlič, Josip Jane, Ernest Jelušič, Juraj Pre-muda in Anton Puž. Mi želimo temu dobrodelnemu društvu sijajen vspeh i živo priporočamo vsem le nekoliko premožnim Istranom, naj stopijo v to društvo; obilni pristop bo deželi do-naSal tudi obilo koristi. VIŠJI Častniki v dejanskej službi in v pokoji: feldzeugmeistrov je v dejanskej službi 11« v pokoju 15; feldmaršal-lajtenantov je v dejanskej službi 58, v pokoju 91; general-majorjev je v dejanskej službi lil v pokoju 176; polkovnikov je v dejanskej služhi 268 v pokoju 460; oberst-lajtenantov je v dejanskej službi 299, v pokoju 890; majorjev je v dejanskej službi 5«}, v pokoju 763 . stotnikov je v dejanskej službi 3248, v pokoju 4010. To kaže, da je tudi mej vojaštvom še marsikaj popraviti, ker nikakor ne moremo verovali, da bi toliko vpokojnikov bilo nesposobnih za službo. Tisti časi morajo popolnoma nehati, da sc častnik ali uradnik v pokoj dene, da druženju, večidel nesposobniSemu prostor naredi; to zahteva pravica in davkoplačevalci Z nepotrebnim vpokojevanjem so pa tudi dela krivica 1 ruši morala moj Častniki in uradniki. Ljubljanski mestni zbor še zadnje dni svojega ustavoverskega živenja ne more zatajevati sovraštva do narodnih mož. Ko se je namreč ljubljanski mestni zastop ponemčuril, vzel je narodnjaku g. Svetcu tajniško službo ter mu, ker je po postavi moral, določil 800 gld-letne pokojnine. Zdaj bi mu pa rad še lo vzel, i ker to po ravnem potu ne gre, poprijel se je zvijače; kliče namreč g. Svetca, naj zopet prevzame tajniško službo, Češ, tega on ne bo hotel storiti i potom se mu lehko reče: Ti nisi hotel službe vzeti, tedaj si se jc sam odpovedal, zato pa po postavi nemaš pravico do pokojnine, blagajnici se je tedaj ukazalo, naj ti jo ustavi, — Komu se tako počenjanjc ne studi? IMbor za slovenske nemški slovar, kakor poroča »Slov. Narod«, ima vsako soboto shod. Iz knjig in časnikov vzeto gradivo sega le do leta 1873. Te izpiske je dovršil neu-trudljivi rajnki Caf, za njim pa tega dela nobeden ni nadaljeval, zato treba Iz vseh knjig I časnikov zadnjih H let še tvarino dopolniti. Tu jo še obilo dela I dokler sc to ne dovrši, ne bo mogel začeti slovnik izhajati. »Nar.« meni, da so v enem letu to dožene. Bog daj I Hrepenenje po slovensko-nemškem slovniku je občno i to dosti priča, da jc zelo potreben. Dunajski nemški študentje so se začeli rovarsko vesti. Imajo namreč na Dunaji studentjo raznih narodnosti skupno društvo^ imenovano: »Wiener akadomiseho Leschalle«. V tem društvu so začeli Nemci slovanske svoje tovariše najprej s tem žaliti, da so branili slovanskim časopisom i knjigam v društvo, če tudi so se jim večidel brez plačila pošiljali. Slepo strankarstvo je začelo presegati vso dostojne meje. Sklenolo so je, naj se napravi veliko-nem-6ki vseučlliščnl komers, pri katerem naj znani prusoljub Schonorer govori slavnostni govor. Bektorat pa prav nič ni storil, da bi vznemirjene duhovo potolažil i nepostavnosti ubranil. I tako so gorkokrvni, nepremišljeni mladi Tevtoni res napravili demonstracijo, peli očitno »Wacht am Rliein« itd. Da slovanski študentje ne morejo več ostati v tacein društvu, to je nedvom. ljivo. Prav bi bilo, ako stopijo vsi v »akademi-cky spolek«, tam bodo prijazno sprejeti, lopo I bratovsko se bo Ž njimi ravnalo, ne pa surovo i zanlčevalno, kakor so jo to godilo v »akado-misehe Lesehalle«. — Če nemški vseučiliščniki tako postopajo, kde je potem toliko hvallzana nemška kultura? Tak sad poganja iz semona, katero so sejali ustavovercl. RAZNE STVARI. Napredek v Bolgariji. Nij še dve leti, kar sc je Bolgarija osvobodila turškega jarma i postala svobodna knježevina, a užo zdaj narod napreduje tako, da v kratkom času visoko dospe. Osobito mnogo se dela za omiko. Zastopniki so ministerstvn za ta namen dovolili več, nego je samo zahtevalo; profesorji so tam boljšo plačani od druzih uradnikov. V Sofiji so zida poslopje za gimnazijo i za žensko učiteljišče. Moško učiteljišče v Caribrodu se preustroja i novo napravlja v Silistriji. Za narodno knjižnico se je dovolilo 30.000 frankov; za podporo siromašnim narodnim šolam, kateje moraio občine same vzdržavati, pa se je dovolilo 390.000 frankov. Jajca in podgane. V nocoj kleti v Inomostu so zapazovalF, da jajc zmanjkuje. Sumili so, da jih dekla krade, a ona je trdila, da jo nedolžna in mnogo se je prizadevala, da bi tatu zasačila, ali dolgo zabadava. Ko je neko noč na preži bila, zapazila je podgano, ki je prišla iz kota, z sprednjima nogama prijela jajce, ter ga se zadnjima nekoliko odmaknola, kolikor so jej to moči dopuščale. Potern je prišla druga podgana, z sprednjima nogama se oklenola jajca, to se ve, da se ni mogla več gibati, ker v tem stanu ni mogla rabili sprednjih nog. Prvo podgana pa je svojo družico prijela za rep tor lako njo z jajcem vred — mirabile visu — ulekla v luknjo, iz katere ste pri
  • 09 3 300.000 17965 5 10.000 8240 5 1000 18750 o 1000 11 50.000 19264 18 5000 10177 13 1000 19546 6 5000 Vse druge Številko naved enih so rij dobo 600 gl. če se obligacija glasi na 500 gl." in 120 gl. Če se obligacija glasi na 100 gld. Dobitke bode izplačevala c. k. glavna blagajnica za državni dolg od 1. februarja 1881 počenši. Prvo prihodnje žrebanje serij bo 1. februarja 1881. Tržno poročilo. Trgovina je postala nekoliko živahnejša, ker dohajajo razni pridelki In tudi naročbo za ko-lonijske In drugo blago. — Kakor so vidi, začela je vlada zdaj resno misliti na to, kako pomagati tržaški trgovini, dotična prašanja pretresuje zdaj nalašč v ta namen sestavljena komisija, ki nokda prav pridno dela in so jo nadejati najboljšega uspeha, — Ako bode torej vlada dobro vršila to važno nalogo, smemo upati, da Trst no samo no propade, ampak da sc celo vzdigne do največe veljave in trgovske mogočnosti. Kava. — Trgovina v tem blagu postala jc zdaj prav živabna, iz Amerike tudi dohajajo ugodna poročila, vsled česar so cene sopet nekoliko poskočile in utegnejo še više postati. — Kava Bio velja denes od f. 60—81, zbrana celo do f. 87—88. Ćeylon plant f. 108—130. Portoricco f. 100-106. Java f. 93—98. Olje. — v dobrem menjenju nosobno fino namizno ker primanjkuje dobrega blaga. Jedilno ni drugo dalmatinsko jc postalo nekaj ceneje, prav tako bombažno. — Denes velja fino namizno olje f. 55—70, jedilno in mazilno f. 35—41, bombažno f. 32-37. Sadje — fige in opaša se prodajajo po trdnih in rastočih cenah, Elemć je postalo za malo ceneje, Sultanina pa vediio draža, ker lepega blaga pomanikuje. Sultanina f. 32—42, Elemć f. 28—33, Gisme'f. 28—30, Fige v vencih f. 19—20, v sodili f. 17—18, rožiči f. 12, mandljl f. 90-93. Ril. — Cene tega blaga so nekoliko poskočilo posebno pa italijanskega riža, ker je poskočil kurz italijanske valute; mogoče da postane to blago Še za par % draže. Denes velja ital. riž od f. 19-23 50. Mast in Ipeh, — Iz Angleškega dohajajo poročila o vedno viših cenah tega blaga; tukaj pa je pomanjkanje v masti in špehu veliko, vsled česar so cene še vedno jako trdne in bi še poskočile, ako bi bile naročbe močneje. — Bancroft velja f. 02, \Vilcox f. 61, Špeh I. vrste f. 68-70, II. vrste f. 61-03. Petrolije— užo več časa spreminja ceno v onem tednu po dvakrat; cena se vedar pomika od f. 14.50—15, kakor je več ali manj blaga na trgu. — Ml smo prav imeli, ko smo rekli, da pod f. 14, potrolij letos no pade. Domati pridelki. — V fižolu slaba kupčija, ker je malo prašanja iz inostranskega. Budeč gre po f. 11.50, bohinoc po f. 13, koks po f. 13.50—14. Maslo sopet za f. 2, ceneji, ker ga je došlo zadnji čas dosti na naš trg. Čcaplje Iskano in se plačujejo domače po f. 15—16. Seiio in slama v boljšem menjenju. Korun po tf. 3. Žito — Cene pšenice so sopet poskočile: Lepo ogrsko in domačo blago stane f. 12.50—12.75. Koruza nekoliko ceneja, lepa podanovska stane f. 7. Oves f. 7.50—8, po kakovosti. Ječineu f. 7.50-8.75. Dunajska Bore a dni 9. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 72 gld. 45 k. Enotni državni dolg v srebru 73 ■ 35 » Zlata renta....... 87 ■ 40 » 1M0, državni zajem.... 131 a 10 » Delnice narodne banke . . 821 t — ■ Kreditne delnice..... 282 • 25 D London 10 lir sterlin . . . 117 » 45 ■ Srobro ......... — i — > Napoleoni........ 9 » 37' C. kr. cekini....... 5 k 62 ■ 100 državnih mark .... 58 » — » CHIOCOCA LIKEK ^ liijimr Chiococae fortijlcin*', (12-1) znanstveno jirelakuti, potrjen in ml strokovnjakov priporočen kakor Izvrstno neškodljivo dietetično sredstvo posebno zn naglo in prijetno oživljanja zbujanj« in okrepljenje oslabljene moči in okre-plj-nje Žive.-v ; njegova moč čudovito in dobro-dejno oživlja iu spodbuja. Tudi j-- prav dobro zdravilo pri slabem prebavljanju, Želodčnem kataru, krču, koliki, nluvanju, zgagi, driski, glavoboli, bledici in zlatenici, trganju, in zlatej /ili. V»c te bolezni naglo in gotovo ozdravlja Chiococa liker, in s tem dosežejo tudi tisti, ki ga rabijo, visoko in krepko starost, zato bi ga morala vsaka lilla imeti. On je okusnimi od najboljših likerov. lirez števila pohval in priznanj ud visoclh osob imamo o izvrstnosti Chiococa likera ter jih radi vsacentu pokažemo. Cena butelje s podukom v šestih jezikih, kako se ima rabiti, II gld., za zavitek in poštnino 20 kr. Glavna naprava in zaloga: l>. C. Chiodi, lekarnar »zum Hcliutzengel«, in zaprlŽenl c. k. sodniški kemikar na Dunaju, Wahring, llerren-gasse št. kamor naj se vse pismene naročbe pošiljajo. Podružna zaloga : v Trsta : Koraboschl, lekarna »al Camello«. Dobiva so tudi v vseh Slovencem, ki hodijo v Trst in tržaškim narodnjakom. GOSTILNICA ali „Trattoria Adelsberg,, nasproti kavano Dott, via Ghega, vlast-nina vrlega Slovenca, ima izvrstna vina, bola in črna, ter pivo ceneje od drugod. Kuhinja j« na dobrem glasu; kosilo: juha, meso in prikuha se dobi za 20 kr. Postrežba je točna. Svoji k svojim, zlasti v Trstu. Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Bolj kratkočasilili in mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoč in ena noč; dokaz tem« da so jih uze skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli. Vsak mesec izhajata dva snopiča v Učnem zavitku po 04 strani in eno podobo. Vso knjige bodo obsegale kakili 40 snopičev. Cena snopiču kr., po posti kr. Abonira se pri založniku J. Krajec u v Novomestu, pa tudi po vseh bukcarnah. Dobivajo se tudi 10-3 Spisi Krištof Šmida. Dozdaj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. Naznanja se p. č. občinstvu, da jo G. A. AMORTH svojo prodalnico strelnega px*alru, dinamita itd. prestavil v Itojan nasproti »Dodlcl Moreri« campagna Žlgon N. 100. Svojo zalogo ima tudi v Trstu zravan vage g. (i. liirti, via Cimale N, 1. 2—2 Lastnik, društvo „Edinost", — Izdate^ iu odgovorni urednik; Anton Šlunder. Tisk. Fran Huala v Trstu.