Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Prijave za Zvonček sprejemamo Se nadalje. Hitite z naročili!
Novi stanovski zidarji v Ljubljani.
Le vkup, le vkup zidarji,
ime si proslavite.
dom skupni nam gradite.
V	nedeijo 27. septembra nas je prijetno iznenadilo pomlajenje delavnih naših vrst.
V	Učiteljski tiskarni so se zbrali de-lavoljni tovariši, tovariši z dežele, ki jih dosedaj povečini nismo srečavali na občnih zborih naših gospodarskih podjetij, kjer so se razmotrivala naša gospodar-sko-stanovska vprašanja in so se dajala gospodarska pojasnila vnanjim tovarišem; prišli so novi tovariši z novim ognjem, da pomlade vrste naših stanovskih aktivnih delavcev in £rineso novega življenja in novih sil — kot zidarji našega Učiteljskega konvikta.
Došli so, da izrazijo resno voljo pripomoči k realizaciji Učiteljskega konvikta, ki so mu naši požrtvovalni tovariši, žal že pokojni predniki, pred 30 leti vdahnili idejo in postavili temelj, in ki se za idejo Učiteljskega konvikta niso bali nobenih žrtev, ne dela in ne denarja; došli so torej novi delavci, da poneso to voljo ustvaritve Učiteljskega konvikta širom naše ožje domovine, do slehernega tovariša in tovarišice ter ga — in jo — vzdramijo iz letargije in neaktivnosti k aktivni stanovski zavesti, k pozitivnemu delu za našo stanovsko gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost.
Lep ie bil pogled na te pisane vrste vseh okrajev ljubljanske oblasti, kajti ravno to je nekako jamstvo, da bo ideja znova zaplapolala v vse kraje, kjer biva le po en član našega stanu in nam je to porok, da lahko ustvarimo nekai velikega, na kar bomo ponosni, če te delavne moči usmerimo v pozitivno smer.
Tembolj moramo pozdraviti ta pojav, ker se je izpolnila želja tudi ljubljanskim tovarišem, da so prišli novi tovariši, ki so sneli del peze z njihovih ramen in so io naložili na svoja. V dobrobit celokupnosti se je delo razdelilo in bil je že skrajni čas, ker je zadnje čase padalo delo ravno od zunaj vedno ha ene in iste rame v centrali, tako da se pod pezo bremena ni mogla stvar razvijati tako. kakor bi se morala; zunaj so pa cesto neplodno zamirale zdrave, čile in za delo sposobne moči, ker ni bilo prave porazdelitve in opredelitve dela.
Princip diferencijacijte — delitve dela, ki je naši organizaciji bolj potreben nego katerikoli drugi, in ki je našemu stanu bolj nujen nego drugemu, je v nedeljo našel širših, zdravih tal in želimo,
da bi čimpreje slavil svoj popoln pozitiven triurni.
Želimo le, da bi ta diferenciacija dela šla dalje; da bi naši podeželski zidarji prije.i tudi za orodje pri naši stanovski, posebno kulturno prosvetni organizaciji in bi jo posvežili s svojim sodelovanjem ter io s primerno delitvijo dela in pozitivno smerjo dvignili upravno — organi-začno in poglobili kulturno.
Kakor nam je za realizacijo Učiteljskega konvikta in Učiteljskega doma potreba podrobnega gospodarskega dela, tako je naši stanovski organizaciji potreba točno opredeljenih podrobnih prosvetnih in kulturnih delavcev, ki bodo dali organizaciji širokega kulturnega in prosvetno podrobnega pravca; strokovnih kulturnih delavcev, ki bodo dali organizaciji kulturno globino, ker le na podlagi te bo brez škode lahko korakala nemoteno preko pretresljajev, ki jih zadaja našemu stanu in naši organizaciji dnevna politika.
Ideja decentralizacije dela potrebuje novih, svežih delavcev; naši odseki potrebujejo z idealizmom prepojenih, požrtvovalnih sodelavcev, če hočemo da bodo uspevali; breme dela naj se deli na vse in sigurni bomo, da ga zmoremo.
Naše delo ie bilo dosedai v mnogem oziru diletantsko, ne radi nesposobnosti, temveč radi preobloženosti posameznih delavcev, od katerih se je zahtevalo da so univerzalisti, da se poglobijo v vse; nalagalo se jim je pa toliko administrativnega posla, da niso mogli iti za idejo specializacije in poglobitve v eno polje. Upravna decentralizacija po odsekih in razbremenitev centrale, da bo lahko sledila idejnim in načelnim vprašanjem in širokopoteznemu organiziranju in po-razde.itvi dela na sposobne posameznike in v odsekih organizirane celote, je potrebna tudi naši stanovski organizaciji.
Tudi tu bo treba pritegniti novih, svežih moči; tudi tu bo treba porazdeliti da bodo sodelovali in dvigali celoto vsi, ne pa, da bodo delali in mislili le nekater-niki — za vse!
Zdrave decentralizacije in zdrave diferencijacije dela ie treba!
Dasi naša organizacija ni slaba, je dobra, najboljša lahko rečemo brez samohvale — med vsemi uradniškimi organizacijami, ji je vendar treba vedno* nove izpopolnitve, da ne okosteni in tudi za njo velja razvojno načelo: da je vsaka stvar toliko časa dobra, da se ne preživi, potem je novo dobro, toliko časa, da v razvoju ne propade itd.
To je bilo tudi pri Učiteljskem kon-viktu; treba ie bilo novih svežih moči, ki so prevzele pezo bremena na svoje rame, da se delo porazdeli, ki imajo svežih idej in sveže volje do pozitivnega dela — in tudi oni se bodo morali prostovoljno umakniti, če jim še ne bo uspelo, da bodo dosegli cilj.
In zaradi ideje delitve dela, zaradi ideje delovne decentralizacije in diferen-
ciacije dela pozdravljamo nedeljski po-kret, želeč mu, da bo zanesel v naš stan zopet starega idealizma, stare stanovske požrtvovalnosti, pozitivne kritike, pozitivnega dela in žrtev za ideale našega stanu, ki je bila najlepši cvet naše stanovske preteklosti.
Sveže moči naj prinesejo svežega, pozitivnega duha in pozitivnega dela!
Ivan Dimnik.
Šolski zakon — ponavljalna šola in kmetijski stan.
S člankom pod tem naslovom v 35. številki »Učit. Tov.« od 17. pr. m. vabi tovariš z dežele povedati mnenje o po-navlja.ni šoli, da bi naša organizacija imela podlago staviti tozadeven predlog k projektu novega šolskega zakona.
Ponavljalna šola na bivšem Kranjskem ie odprta vsem učencem, ki dovršijo 12. leto starosti, ne glede na njih znanje ali razred, ki so ga dovršili.
Na Goriškem je bila dostopna samo tistim, ki so z dobrim uspehom dovršili šesto šolsko leto.
Na bivšem Štajerskem pa ni ponav-ljalnih šol, temveč je o.ajšano pohajanje v šolo učencem, ki so 12 let stari, pa da so tudi dovršili šesto šolsko leto. Olajšanje obstoja v tem. da so oproščeni obiska od 1. aprila do konec šolskega leta.
Najslabše je s ponavljalno šolo na bivšem Kranjskem, kjer so vrata odprta vsem 12-letnim otrokom. Dokler hodi otrok v vsakdanjo šolo. ga ne skrbi napredek. mnoge starše tudi ne. ker jim je tolažba, da z 12. letom prestopi itak v ponavljalno šolo in s 14. konča, kakor vsi drugi in — en delavec več je zagotovljen.
Ako se v tej šoli pečaš z onimi učenci iz višjih razredov, ti oni iz nižjih zijajo; ako poučuješ slabiče, ubijaš um in voljo pridnih. Taka ponavljalna šola ie nestvor brez primere
Kakor je bilo na Goriškem, je nekaj bolje. Starši so se zanimali, da ie njih deca napredovala v vsakdanji šoli in so se bali zamud. Tudi otroci so imeli večjo skrb in so se kosali.
Najboljše ie na bivšem Štajerskem, kjer je otrokom dana prilika utrditi se v naučeni snovi s temeljitim ponavljanjem.
Tovariš z dežele opaža, da bi bilo, težko prilagoditi naše ljudi na zakon bivše Štajerske, da bi obiskovali vsak dan šolo otroci od 12.—14. leta starosti, do 31. marca, in meni. naj bi namesto sedanjega konglomerata, ponavljalne šo-
le, obiskovali šolo vsak dan, pa Le v mesecih decembru in januarju.
Ali naj hodijo z vsakdanjci, ali naj se jih posebe uči, ni povedal. Posebe jih učiti, po vsakdanji šoli, je učitelju vsak dan nemogoče, učencem pa bi bila težka ovira vračati se zvečer v temi in ob slabem vremenu domov v oddaljene vasi. Bodi pa kakor hoče. je dvomesečen pouk prekratek.
Moje mnenje je, da Di obiskovali otroci vsakdanjo šolo do 14. leta starosti, da se učijo, ponavljajo in v naučenem utrjujejo.
Izgovori, da rabijo starši otroke od 12.-14. leta starosti pri delu, niso splošni, ampak prihajajo samo od neukih a.i za otroke manj skrbnih staršev. V skrajni sili pa ni noben učitelj tako pedanten. da bi ne dovolil posamezen dan v nujnem slučaju.
Smatram, da naj si starši ne lastijo pravic le izrabljati otroka, temveč več dolžnosti, da bo lepo vzgojen.
Poleti je dolg dan drugod samo poi-dnevni pouk v šoli. zato ie dovoli časa, da otroci delajo na polju, da pa se tudi zadosti utrudijo. Popolna odtegnitev od šole bi bila na kvar bodočemu gospodarstvu. To ne bi obvarovalo kmetij pred nazadovanjem ali razpadom, ker to bi bila le hipna injekcija škodljivega strupa, ki navidezno lajša obstoj, nasprotno pa toliko bolj odpira rano propadanja.
Kmetije bodo trdnejše, kadar bodo imele boljše, t. i. strokovno in moralno vzgojene gospodarje.
V privatnem občevanju in pri družinskih večerih ima učitelj priliko, da to mnenje pri starših uveljavi v njih in potomstva korist.
Z utrjenim znanjem osemletne šole naj prestopi mladina v kmetijske (ali gospodinjske) nadaljevalne šolle, da se še bo.jše izobrazi za težak poklic, pa tudi, da so v tej dobi negotovosti in razposajenosti pod prijateljskim vodstvom svojega učitelja.	.1. Š.
LISTEK.
Tri obletnice.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
priredi dne 5. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona« slavnostni koncert v proslavo društvene dvajsetletnice. — Pred 20 leti se je iz skromnega »Delavskega pevskega društva Zvon«, ki so ga tvorili preprosti delavci in obrtniki, ustanovilo — pomnoženo z novimi, za petje gorečimi člani — sedanje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki je danes naj odličnejše samostojno pevsko društvo v Sloveniji. Prvi pevovodji sta mu bila brata Rudolf in Ludovik Bajde, a že naslednje leto je prevzel pevovodstvo pokojni skladatelj in učitelj Alojz Sachs, kjj je spretno vodil društvo po takrat še nejasnih smereh slovenskega petja: Po Saehsovi smrti je priskočil društvu na pomoč med svetovno vojno umrli učitelj Avgust Waschte, ki je pomlajen zbor z energično roko vodil leta 1910. v Beograd. Društvo je bilo gost kralja Petra in re-
genta Aleksandra. Njegov izlet ie pomenil .važno srčno zbližanje dveh plemen, hrepenečih vzporediti svojo duševnost v skupni državi. Slovenska pesem je bila posredovalka.
Že jeseni tistega leta je bil učitelj Waschte službeno premeščn v Trst, od takrat pa vodi pevski zbor mlad. agilen organizator in sedanja duša »Ljubljanskega Zvona«, Zorko Prelovec, ki tedaj obenem z društveno dvajsetletnico obhaja svojo petnajstletnico požrtvovalnega, nesebičnega in plodonosnega delovanja. Prožet in poln idealov je z neumorno vztrajnostjo, vnemo in njemu lastno spretnostjo privedel svoj pevski zbor na sedanjo višino. Z dalekovidnim pogledom ie razbral čas in glasbenokulturne zahteve nove dobe in z isto ljubeznijo gojil narodno kot umetno jugoslovensko pesem, ki ji je bilo društvo od svojega početka zvesti in neomadeževani glasnik. Razširjene meje ožje domovine pa so zahtevale širšega udejstvovanja. Pomanjkanje dobrih muzikalij, dostopnih širšim zahtevam javnosti, je društvo spoznalo že ob svojih početkih ter izdalo Sachsov II. venček narodnih pesmi.
Prelovec je razširil izdajanje društvenih muzikalij, ki jih je društvo izdalo v šestih zbirkah. Letos pa je društvo začelo izdajati mesečno revijo »Zbori«, ki jo ureja Prelovec. »Zbori« prinašajo moške in mešane zbore, dostopne vsem ljubiteljem petja; revija je razširjena po vseh delih domovine in izven nje.
V juniju minulega leta je »Ljubljanski Zvon« zopet pohitel v Beograd seznanit srbsko javnost z umetniškimi uspehi svojega dela. Sprejem, koncert in ■zadržanje zbora je zapustil obojestransko okrepljene in utrjene najboljše sledi. O priliki tega koncertnega izleta sta bila odlikovana z redom sv. Save pevovodja Zorko Prelovec in društveni prapor.
Od svoje ustanovitve pa do danes je priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« 41 koncertov. Spočetka je gojilo le petje v moškem zboru, leta 1912. si je ustanovilo tudi mešani zbor.
Društvu in njegovemu neumornemu pevovodji Zorku Prelovcu kličemo ob letošnjem jubileju: Z ljubeznijo do lepe pevske umetnosti in s požrtvovalno vztrajnostjo vedno naprej in navzgor do popolnosti!
Zaeno z dvajsetletnico »Ljubljanskega Zvona« in s petnajstletnico društvenega dirigenta Zorka Prelovca praznuje letos naš najdelavnejši skladatelj Emil Adamič, profesor glasbe in petja na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani, petindvajsetletnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja. Ni zavednega pevca in ljubitelja glasbe v Jugoslaviji, ki bi ne poznal imena Emil Adamič; posebno ga pozna prav vsak slovenski pevec, saj so njegove priljubljene pesmi vedno na vzporedih pri vseh pevskih prireditvah v Sloveniji.
Emil Adamič je bil rojen 25. decembra 1877 na Dobrovi pri Ljubljani, kjer ie bil njegov oče Avguštin za nadučitelja. Prve nauke v klavirju in glasbeni teoriji je dobival pri svojem očetu, ki je bil sam glasbeno jako naobražen in izvrsten pianist. Ko je bil prišel oče v Ljubljano za nadučitelja k sv. Petru in obenem prevzel službo organista v šentpeterski šoli, je mali Emil krepko sodeloval v njegovem cerkvenem pevskem zboru in pogumno pel sopran. Z 10. letom ga je oče vpisal v »Glasbeno Matico«, kjer ga je učil gosli dobrodušni Stiaral, teorije in
Naročajte vse potrebščine potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani
Jugoslovensko pomorsko šolstvo.
Preskrba otrok in izbira Dok.ica za njih je vedno težavnejša. Zlasti k učitelju prihajajo starši po nasvet glede bodočnosti svojih otrok. Zato podajem tukaj kratek pregled pomorskega šolstva, ki pripravlja za pomorske pok.ice.
Trgovska mornarica.
Za izobrazbo kapitanov in oficirjev na trgovskih ladjah imamo v naši državi tri pomorske akademije: v Bakru. Dubrovniku in Kotoru.
Pogoj za sprejem je nižji tečajni izpit (mala matura) srednjih šol. Šolanje na pomorskih akademijah traja 4 leta in je vobče brezplačno kakor na vseh državnih šolah, starši pa morajo skrbeti za stanovanje, hrano, obleko in knjige, kar stane gotovo 1000 Din mesečno.
Absolventi dobijo službe pri raznih parobrodskih društvih na Sušaku, Splitu. Dubrovniku in Kotoru ter Dri rečni plovidbi v Beogradu. V tej stroki ie danes nadprodukcija. Službe dobijo le oni, ki imajo zveze in znanstva v ravnateljstvih omenjenih družb.
Strojno službo na trgovskih ladjah opravljajo absolventi obrtnih šol. tehniških srednjih šol in bivši strojniki bojnih ladij.
Ratna mornarica.
Za pripravo na službo na bojnih ladjah so tri vrste šol:
1.	Pomorska vojna akademija v Gružu pri Dubrovniku za bodoče pomorske oficirje.
2.	Mašinska podoficirska škola ratne mornarice v Gjenoviču (Boka Kotorska) za strojno službo na bojnih ladjah.
3.	Brodarska podoficirska škola ratne mornarice v Šibeniku.
Pogoji za sprejem v šole ratne mornarice so precej komplicirani in je treba vsakokratni razpis natančno preštudirati ter prošnjo za sprejem sestaviti točno po navodilih razpisa. Število gojencev, ki se vsakokrat sprejmejo, ie omejeno in se ravna po potrebah mornarice. Pro-
siiCi se podvržejo strogemu zdravniškemu pregledu in sprejemnemu izpitu. Program sprejemnega izpita je v vsakokratnem razpisu naveden. Šolanje v vseh šolah je brezplačno, gojenci imajo prosto stanovanje, obleko (uniformo), hrano, knjige in učila, morajo Da se pred vstopom obvezati na do.očeno dobo službe pri mornarici Vsi. ki z dovoljnim uspehom dovršijo šolo. so s tem že sprejeti v dotično službo ratne mornarice. Kdor je sprejet v eno teh šol. se lahko smatra, da ie preskrbljen.
Posebna določila za posamezne šole so sledeča:
Za sprejem v pomorsko vojno akademijo se zahteva zrelostni izpit gimnazije ali reaike ali zaključni izpit (civilne) pomorske akademije, najnižja starost 17, najvišja 20 let. Kdor v akademiji pade, se izključi; kdor pa jo dovrši (traja 3 leta), postane pomorski oficir (poročnik korvete = podporočnik) in napreduje po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice (najvišji dosegljiv čin v miru: vice-admiral == armijski general). Termin za prošnje je navadno 31. julij.
Za sprejem v mašinsko podoficir-sko šolo je najnižja starost 16. najvišja 19 let. Poleg dovršene osnovne šole (4 razredi) se zahteva, da je prosilec bil najmanj dve leti v kakšni železarski obrti (kovač, klepar, ključavničar, to-kar. šofer, električar. monter i. sU Prednost imajo oni, ki so razen tega obiskovali meščansko ali obrtno šolo. Absolventi služijo kot podoficirji, a lahko napredujejo za tehniške oficirje (najvišji dosegljivi čin: polkovnik).
Za brodarsko podoficirsko šolo se zahteva samo 4-razredna osnovna šo.a, starost 16—19 let. Absolventi služijo kot podoficirji na bojnih brodovih in v zavodih ratne mornarice, a morejo tudi postati stručni oficirji (najvišji dosegljivi čin: kapetan I. ki.). Opozarja se. da se šola ne sme smatrati kot oskrbovališče ali poboljševalnica za razne malopridne lenuhe, ki so se ponesrečili v srednji šoli. Dobro došli so brihtni in dovzetni dečki.
ki niso imeli prilike obiskovati kako	se dobi pri vsaki vojaški komandi, Le-
srednjo šolo.	tos ie termin za prošnje v mašinsko pod-
Razpisi za sprejem v te šole se ob-	oficirsko šolo 15. oktober, za brodarsko
jav.jajo v »Službenem Vojnem Listu«, ki	pa 30. september.	F, V.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
Iz
LJ. GORUP:
MEDNARODNA ANKETA O MATERI-JALNEM POLOŽAJU UClTELJSTVA.
Pred par meseci je izšla v Parizu brošura »La situation materie..le et mo-raile de 1' instituteur dans le monde«. ki jo je izdal in spisal Marce, Boubon, predsednik »Svetovnega udruženja espe-rantskih učiteljev«. V tei knjigi se nahaja poleg poročil o materijalnem in moralnem stanju učiteljstva v različnih državah tudi statistika o ekonomski vrednosti plač učiteljstva v 24 državah. Datirana je sicer s 1. majem 1. 1924, vendar se celotni položaj učiteljstva od tedaj ni toliko spremenil, da bi to statistiko ovrgel. (Relativno se ie materijal-ni položaj še najbolj izpremenil v Jugoslaviji. kar je razvidno iz same statistike). Tehnično je statistika seveda precej nepopolna in nam sama kot taka ne more dati jasnega utiša o položaju učiteljstva, vendar bo kot prva te vrste gotovo zanimala tovariše in zato jo tu neokrnjeno podajam:
Glej tabelo.
Opomba: Kazalo v zadnji rubriki, ki nam podaja približno razvrstitev držav po ekonomski vrednosti plač. smo dobili s tem, da smo delili plačo pri 30 letih s skupno ceno 6 živil. Torej nam kazalo predstav.ja število kg vsakega teh 6 živil, ki jih lahko kupi učitelj v svoji državi s svojimi prejemki. Po mesecu maju 1. 1924. se je ekonomičen položaj v nekaterih (zeio redkih) državah izboljšal, na pr. v Jugoslaviji, kjer so cene padle za nekoliko od maja do novembra. Nasprotno pa se je v mnogih drugih državah (med njimi v Franciji in Belgiji) poslabšal vsled finančnih
Materijalni položaj učiteljstva v raznih državah.
(Glej „Iz Francije«.)
Država	Čista mes. plača		Doklade (draginjske, lokalne itd.)	Svota obeh kolon v dolarjih	Družinske doklade		Cene živilom						Svota cen 6 živil v dolarjih	Poštnina pisma v inozenstvo	Kurs dolarjev	Razvrstitev držav po ekonom, vrednosti plač pri 30 letih	Kazalo a M — £ t | g 0 C « •<-> u ee « ca.
	pri 30 let.	pri 50 let.			za ženo	za otroka	lkg moke	1 kg riža	I 1 kg sir. masla	1 kg mesa	1 kg : 1 kg sladkorja, krompir. 1						
						13 m 15 m 17 m										1. Švica	
Nemčija	142 50 m	202'5 ra	25 m 33 m	40 56	8 mark	6 let 14 let 21[let	0-36 m	0-60 m	4-20 m	2 m	0 84 m	012m	812 m = 1-93 d	0-30 m	1 d = 4-20 m		54
Anglija	17 fšt	28	ni	98 155	ni	ni	5-5 p	7p	3 s 8 p	4 s	lip	5p	10-5 s — 216 ,	2-5 p	1 „ = 4 s 75 p	2. Anglija	45
Belgija	575 fr.	700 fr	83-33 fr	35-2 42	41-66 fr	30 fr	1-55 fr	2-80 fr	17 fr	17 fr	3-50 fr	0-80 fr	42-65 fr = 2 02 ,	0-75 fr	1 „ = 18-67 fr	3. Ujed. drž.	42-5
Bolgarija	1515 lev	1920 lev	226 levov	10-8 13-7	50 levov	50 levov	51	28 lev	601	251	351	41	157 I = 101 ,	6 lev	1 „ = 140 lev	4. Holandija	38
Estonija	6800 m	11700 m	550 m 1000 m	18-4 31-7	ni	800 mark	50 m	50 m	250 m	125 m	62 m	7 m	537 m = 1-34 ,	15 m	1 „ = 400 m	5. Švedija	33
Španija	291 pes	583 p	ni	38-88 77-7	ni	ni	0-75 p	0-85 p	7 p	4-25 p	1-80 p	0-45 p	15-1 p = 2-01 .	0-40 p	1„= 7-50 p	6 Kitajska	32-5
						prvi otrok										7. Finska	28
Finska	1700 m	2400 m	220 m 600 m	48 75	ni	233 m 100 m	5-75 m	5-50 m	30 m	13 m	11-50 m	1-50 m	67-25 m = 1-67 ,	2 m	1 „ = 39-85 m		
Francija	550 fr	750 fr	60 fr 60 fr	33 44	ni	27-50 fr	180 fr	3 30 fr	13 fr	14 fr	4-20 fr	0-70 fr	37 fr = 2 d	0-75 fr	1 , = 18-50 fr	8. Nemčija	20
Holandija	225 fl.	290 fl	ni	84'3 108-6	ni	2.5 °/o od plače	0-28 fl	0-50 fl	2-50 fl	1-80 fl	0-68 fl	0-16 fl	5-92 fl = 2 02 .	0-20 fl	1 , = 2-67 fl	9. Španija	19
Italija	430 lir	610 Ur	119-35 lu-	23-9 31-7	54.45 lir	23'15 lir	2 liri	3 lire	22 lir	12 lir	6 lir	0-701	45-701 = 1-99 „	1 lira	1 , = 22-95 1	10. Mandžurija	17-4
Letonija	80 fr	250 fr	ni	15-3 48	ni	209/o od plače	—	—	—	— '	—	—	8 fr = 1-50 ,	0-20 fr	1 . = 5-21 fr	11. Francija	16-5
Litavska	216 lid	306 lid	ni	21-6 30-6	ni	lOlid	1-601	2-751	5-501	21	2-301	0-401	14-55 1 = 1-45 ,	0-601	1 . = 10 Ud	12. Luksenburg	164
Luksenburg	212 fr	371 fr	360 fr 640 fr	30-6 54	ni	ni	170 fr	2 50 fr	15 fr	11 fr	3-50 fr	0-80 fr	34-50 fr = 1-85 ,	0-75 fr	1 , = 18 87 fr	13. Rumunija	16-1
Portngalska	560 é	600 é		17-2 18-5	ni	ni	3 e	2-40 e	20 e	8 e	6 e	2 e	41-40 1 = 1-28 ,	1 e	1 „ = 32-05 e	14. Čehoslov.	15-7
Rumunija	31001	42001	600 1 9001	18-1 25	ni	ni	11 1	321	1201	401	321	61	243 1 = 1-18 ,	61	1 . = 204 1	15. Jugoslavija	156
Rusija	32 rub	32 rub	ni.	16-4	ni	ni	24 kop	45 kop	135 k	100 k	83 k	20 k	4 07 r = 2 01 „	20 kop	1 , = 1-95 r	16. Belgija	15-5
Švedija	300 kr	250 kr	66-30 kr 84 30kr	707 88-8	ni	5 kron	0-42 k	0-65 kr	3-20 kr	2-50 kr	105 kr	017 kr	7-99 kr = 2-12 ,	0-30 kr	1 „ = 37-65 kr	17. Litavska	14-9
Švica	$33 fr	600 fr	ni	83-02 93.45	ni	ni	0-70 fr	1 fr	3 fr	4 fr	1 fr	0-24 fr	9-94 fr = 1-54 .	0-40 fr	1 » = 6-42 fr	18. Estonska	13-7
					30 let 50 let	30 let 50 let											
Čehoslo vaška	584 kr	1167 kr	388 kr 649 kr	28-3 52-8	152 K 415 K	91 K 109 K	2-85 k	4-50 k	30 k	18 k	5-20 k	1-30 k.	61-85 k = 1-80 „	2-50 k	1 . — 34-35 kr	19. Japonska	13-6
Jugoslavija	855 Din	1570 Din	900 D 1100 D	20-8 31-7	150 Din	150 Din	7 Din	12 Din	40 Din	25 Din	24 Din	4 Din	112 Din = 1-33 ,	3 Din	1 . = 84 Din	20. Portugalska	13'4
Ujeti. dr. Am.	100 d	200 d	ni	100 200	ni	ni	14 cent	15 cent	1 dolar	55 cent	28 cent	13 cent	2-35 dol	5 cent	1 dolar	21. Italija	12
Kitajska	100 jen	100 jen	25 jen	51	ni	ni	—	—	—	—	—	—	3-45 j = 1-57 „	010 j	1 . — 2-2 jen	22. Letonija	10
Japonska	65 jen	85 jen	10 jen	31 40	ni	ni	22 sen	27 sen	2 jen	1-50 j	53 sen	8 sen	5 05 j = 2-30 ,	20 sen	1 . =2 04 jen	23. Bolgarija	9-8
Mandžurija	80 jen	80 jen	nI	34-8	ni	ni	0-25 j	0-30 j 1	2 jen	1-50 j	0-50 j	0 02 J	4-57 j = 2 d	010 j	1 , = 2-02 jen	24. Rusija	8
kriz. V juniju 1924 se je neznatno izboljšal položaj novincev v Španiji. V novembru 1924 se je nameravalo zvišanje prejemkov v Franciji in Belgiji. Rusko učiteljstvo. čigar moralno in materijalno stanje je brezdvomno najslabše, je trpelo vsled ekonomske kri«e. ki je tlačila Rusijo pri vseh poedinostih. V januarju 1923 je kazalo bilo 3; v januarju 1924 že 6. Zgorai podane številke za Rusijo so od oktobra 1924.
Iz
DRAGO HUDE:
ŠOLSKI ZAKON V RUSIJI.
(Dalje.)
Od sovjetskih komisarjev, ki so vedno polni ust samega napredka, bi pričakovali boljšega, naprednejšega in kulturnejšega zakona, ne glede na to, da jim ie že v naprej usojeno, dat bodo skrbeli predvsem za lastno politično kasto.
Za boljše razumevanje zakona podajem še nekoliko opazk:
Po odobren.iu šolskega sveta se dovoljuje sprejem in učenje otrok v vsar kem odde.ku 1. in 2. stopnje čeprav nimajo predpisane starosti, in sicer 1 leto pod in 3 leta nad določenim številom let. ki so navedena v točki 2.
Šola prve stopnje naj bi v evropskem smislu odgovarjala osnovni, druga stopinja pa srednji šoli.
Šola 2. stopnje ima dve zaokrožbi, prva objema prva tri učna leta. druga Pa ostali dve.
Šola prve stopnje se lahko podaljša tudi do 5,. 6. in 7. šolskega letat. V tem slučaju odgovarjajo zadnja tri šolska leta (5.. 6. in 7. leto) 1.. 2. in 3. šolskemu letu druge stopnje.
JPravila za sprejem v vse oddelke 2. stopnje in med oddelke 1. stopnje bodo izdana s posebnimi odredbami od NKP.
V	šolah, kjer število odde.kov ni manjše od 7, se ustanovi tudi . mesto upraviteljevega namestnika; v vseh šolah 1. in 2. stopnje, ki nimajo mani od 5 oddelkov, se postavlja tudi mesto tajnika pri šolskem svetu. Upravitelj sme po dovo.jenju ONO oddati vodstvo ekonomskega dela drugemu učitelju, za katero delo pa je sam popolno odgovoren.
Kandidate za mesto upraviteljevega namestnika in tajnika šolskega sveta predlaga upravitelj izmed onih šolskih oseb. ki predstavljajo pedagoško osobje, potrjuje iih pa ONO.
Šolski zdravnik se postavlja od strani Narkomzdrava (Narodni komisar zdravja) v dogovoru z organi Narkom-prosa. Tehniško šolsko osobje sestavljajo mojstri: kovači, mizarji čevljarji itd., ki uče otroke raznega rokodelstva.
V	šolskem svetu, v katerega šoli se uče otroci iz otroškega doma (dečji dom. zabavišče, internat. asyl) sodeluje tudi Zastopnik vzgojiteljev imenovanega doma.
Prepisi zapisnikov šolskega sveta in od njega določenih komisij se predlože vsak mesec ONO; poročila o metodič-
petja pa izkušeni Gerbič. Komaj je spoznal prve nauke glasbene harmonije, je že začel pisati drobne klavirske kompozicije in nekaj zborov, ki pa jih je — žal — uničil menda iz sramežljivosti. V gimnaziji je pridno obiskoval petje pri Forsterju; ko je obiskoval ljubljansko učiteljišče, se je vestno udeleževal zborovskega petja pod Hubadom in dr. Če-rinom v »Glasbeni Matici«. Na učiteljišču mu ie bil v zadnjem letniku učitelj za harmonijo, orgle in petje dr. Cerin, za gosli pa koncertni mojster Gerstner.
Prvo učiteljsko službo je dobil E. Adamič v Toplicah pri Zagorju ob Savi, odkoder je prišel za učite.ja v Kamnik in nato v Trst, kjer je služboval do izbruha svetovne vojne. V Trstu se je vpisal na tržaški konservatorij, kjer sta ga učila profesor Zampieri in ravnatelj Gialdini v harmoniji, kontrapunktu in kompoziciji.
Na vseh službenih krajih se je krepko in uspešno udejstvoval v raznih pev-
skih in glasbenih društvih, ki jih je pridno zalagal vedno z novimi kompozicijami.
Vojna vihra ga je iz Trsta zagnala v Galicijo, kjer ie bila v Premislu vsa posadka zajeta in odgnana v rusko ujetništvo. Adamič je prišel v Taškent. Tam ga je glasba rešila pogina. Boljševiki so ga imenovali za učitelja glasbe na ruskem, tatarskem in kirgiškem učiteljišču, nato pa je prevzel pouk teorije in harmonije na konservatoriju, kjer je po-stai proti koncu ujetništva sam ravnatelj. Bil je obenem pevovodja tamošnje ga državnega pevskega zbora, sointen-dant opere, vodja komisije za nabiranje orientalskega glasbenega narodnega blaga itd. Po nalogu tatarskega prosvetnega oddelka je napisal tatarsko suito za orkester, ki io ie prinesel domov z nekaterimi ruskimi skladbami vred, koii-lor iih ie pač utegnil napisati.
Po vrnitvi v domovino je napravil pred državno komisijo na ljubljanske.n konservatoriju g.asbeni državni izpit z odličnim uspehom, sedaj pa je stalni
glasbeni učitelj na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani, kjer uspešno poučuje glasbo in petje. Lani in letos je priredil s svojim pevskim zborom uči-teljiščnikov in učiteljiščnic pevske turneje po severovzhodni Sloveniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in hrvatskem Primorju, ki so vse kar najlepše uspele.
Emil Adamič je najizrazitejši, naj-plodovitejši in najbo.j vsestranski slovenski skladatelj novejše dobe. V »Novih Akordih« je izšlo okrog 100 njegovih skladb: moških, mešanih in ženskih zborov, samospevov in klavirskih skladb. »Glasbena Matica« je izda.a njegove »Tri klavirske skladbe«, »Šest dvoglas-nih zborov s klavirjem«, več mešanih in moških zborov; Jugoslovanska knjigarna je založi.a »Nočne pesmi« (samospevi za bas in klavir); v Zadružni tiskarni« je izšlo »10 moških in mešanih zborov na narodna besedila«, 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (2 zvezka); Učiteljska tiskarna je založila in izdala »Mladinske pesmi s klavirjem«, »Ljubljanski Zvon«
je izdal »Pet veselih pesmi« (za moški zbor) in »Pet ženskih dvospevov s klavirjem«. Večje število zborov prinašata glasbena lista »Zbori« in »Pevec«, mnogo novih krajših in daljših moških in mešanih zborov, ki so še v rokopisu, izdata »Glasbena Matica« in »Ljubljanski Zvon«. Nebroj njegovih mičnih enoglasnih, dvog.asnih in troglasnih pesmi je natisnjenih po raznih šolskih pesma-. ricah. Izmed Adamičevih orkestralnih del poznamo »Tatarsko suito«, »Iz moje mladosti« (suita). in »Scherzo«; še ne-izvajane so »Otroška suita«. »Dramatična ouvertura« in »Tema z varijacijami«. V konceptu ima »Sejem v Zagrebu« za soli, zbor in orkester, v načrtu pa par večjih orkestralnih del in eno opero.
Za vsa dosedanja tako mnogostran-ska g.asbena dela smo mu Slovenci iskreno hvaležni. Z njimi si ie naš mojster Adamič pridobil najodličnejše mesto med slovenskimi skladatelji- Njegov sloves gre daleč preko mej naše mlade države.
PT* Naročajte Dr. Rusovo knjigo ,Prva pomoč'.
nem delu šolskega sveta pa najmanj trikrat na leto
Cas zimskih in pomladnih počitnic (Božič in Velika noč v našem smislu) določa NKP.
(Dalje prihodnjič.)
Iz {ehoslovaške.
—čh Češko učiteljstvo se bori za ustanavljanje sociamih dobrin za deco in
zahteva da se naj ustanavljajo za deco kopališča, igrališča in vzgajahsca, kjer bi imel naraščaj priliko, da se okrepi telesno in nravno Propagirati je v prvi vrsti boj proti alkoholizmu, kajenju, prostituciji. Vrše naj se diskusije med učiteljskimi in častniškimi organizacijami — s samimi birokratskimi naredbami pa nai se preneha!
—čh »Česky Učitel« dokazuje v zadnji števLki ogromno škodo, katero povzroča razcepljenost čhsl. učiteljstva. Vabi ga v enotno — vseučiteljsko — organizacijo »Zemsky listredni spolek jed-not učitelskych«.
—• čh Med čehoslovaškim učitelj-stvom se propagira z*ahteva, da se zamenjajo učiteljske moči s polnimi službenimi leti z mladimi brez službe, katerih je v republiki približno 3500. Izvršiti je to s socialnega.in pedagoškega stališča gjede mladih — prostovoljno ali na podlagi zakona
—čh Iz katoliške cerkve ie izstopilo v Čehoslovaški republiki že 50% češkega učite.jstva javno radi, nastopa pa-peškega nuncija Marmaggija, ki je demonstrativno odšel iz republike vslted udeležbe orezidentove in vlade na proslavah Husovih.
—čh Češko učiteHstvo se bori z vsemi silami za krepko organizacijo in po tei za podržavljenje. — Živo se tudi zanima za Masaryka. Že imenovani »Učitel« prinaša o njem članek »Masarykov vpliv na češkega učitelja i-n češko šoio« in priporoča znamenito njegovo delo »Svetova revoluce za valky a ve valce 1914—1918« ter prinaša iz te knjige tudi za nas aktua en odstavek »Demokracija zahteva novega človeka«, v katerem dobimo tudi Masarykovo misel o potrebi visokošolske izobrazbe osnovnošolskega učiteljstva in o kardinalnih napakah osnovne šole: neenotnost, polovičarstvo. duhovna anarhija moderne dobe. Filozof se dotika tudi problema mladinskih samomorov in pravi koneč-no. da se bije boj med državo in cerkvijo. med filozofijo in teologijo na naši deci.
Iz Nemcile.
—n Moderna učila v Nemčtii. K o s -
mos — gradbene škatlje. Vsi smo edini v tem da ie pouk brez nazori.¡a mrtev. Škoda za čas, ki ga porabljamo n. pr. za fiziko in kemijo, ali mehaniko in optiko, če nimamo priprav, da dokazujemo razne zakone potom poizkusov. Jaz poučujem navadno vedno v 6. razredu, poleg tega oa tudi fiziko in kemijo v tov. nad. šoli. Ker brez nazoril ne morem poučevati, je jasno, da sem bil vedno v največji zadregi za razne pripomočke. Prosjačil in kupoval sem učila, sestavljal jih in s časom sem nabral lepo število pripomočkov, tako. da sem na svojo tozadevno lastnino lahko ponosen. Vendar sem še vedno pogrešal učil. Nenadoma sem odkril v družbi »Kosmos« novo delovanje. Pričela je izdelovati učila za fiziko optiko, mehaniko in astronomijo. Naročil sem škatli o s predmeti za električne poizkuse. 365 poizkusov. Preje! sem škatljo. 36 reči je bilo v nji. Vse je bilo primitivno Pričel sem z poizkusi: Vzbujanje elektrike, električni tok. učinki toka. elektromagnet. uporaba elektromagnetov. brzojav. moč toka, upor. napetost, električna razsvetljava, poizkusi s svetlobnim tokom, termotok, magnetna elektrika, telefon, elektromotor. elektroliza, akumulatorji, brezžična telegrafija itd. Kdor izdela po navodilih knjige te poizkuse ta ima- potem pojem o elektriki. Vse je tako priprosto in enostavno. da vidi človek vse učinke v najbolj osnovnih principih. Ne morem pre-hvaliti teh učil in želim le, nai jih vsak učitelj, vsak izobraženec naroči. Takih mojsterskih del kot so ta učila, nimamo. Cena 28 Mk. za člane 24 Mk.
'Naročil sem tudi učila za optiko. Cena ista. 280 poizkusov. Kakšni? Razširjanje svetlobe lom svetlobe, lom v lečah, optični instrumenti, projekcijski aparat. mikroskop daljnogled svetloba in barve, stereoskop, razširjenje luči. ka-
leidoskop fot. aparat, polarizacija, inter-ferenca itd. Predelaj primitivne poizkuse in tedaj boš lahko rekel, da imaš pojem o optiki.
Naročil sem tudi mehaniko in astronomijo. Cena 40 Mk, 42 Mk. kar pa prej-rnem šele oktobra oziroma novembra, ker učila sedaj še niso izde.ana.
Mehanika: 675 poizkusov. To priporočam vsaki šoli. Poizkusi; Pojem o sili. miru in premikanju, merjenje premikanja, model ure z nihalom. sredobežnost. krogi, ležišča, kaipilarnost. vzvod, škripec. klin. decim. tehtnica, turbine, vodovod, konjska sila:, spec. teža. pritisk zraka, barometer, sesalka. sirena, glas. vilice. kalorija, destilacija, parni stroj, bencinski motor, izhlapevanje, zračna vlažnost itd., itd.
Noben učitelj ne bo mogel pogrešati teh učil, ki jih bo z lahkoto sestav.jal in prednašal v razredu, če kdo želi še več pojsnil, sem drage volje na razpolago. Nobena šola naj ne preide mojega opozorila, če hoče oživiti pouk, za katerega dosedaj nismo imeli primernih učil in zato tudi ne pravega veseija do raznih predmetov Mučili smo deco z »bifla-njem«, utrujevali smo uboge malčke z mrtvo učno snovjo, od katere niso imeli drugega, kot neprave pojme o raznih pojavih narave. — 1 Mk = 13.35 Din.
Leo P.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Iz vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ta sedaj 53 let stari zavod se je nedavno pretvoril v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo; poleg .e-te je še tudi enoletna vinarska in sadjarska šola z internatom. Za obe šoli se ie prijavilo dovo.jno število zanimancev za vstop. Rok za vlaganje prošenj pri srednji šoli je že potekel, pri enoletni šoli pa poteče 1. oktobra t. 1. Začetek šolskega leta za drugoletnike bivše dvoletne vinarske in sadjarske šo.e ie biil 15. septembra; v srednji vinarski in sadjarski šoli prične novo šo.sko leto 1. oktobra, v enoletni pa 15. oktobra namesto začetkom novembra, kakor ie bilo prvotno razglašeno. Vsak zanimanec (prosifec) bo o tem še posebej obveščen. Gospod minister kmetijstva je določil mesečno oskrbnino na 400 Din (do sedaj 75 Din) za vse privatne gojence v internatu. to so namreč tisti učenci novinci enoletne šole, ki morajo plačevati vso oskrbnino, odnosno je ne morejo biti oproščeni in še niso bili v kmetijski šoli» Novinci siromašnih staršev, kateri dobe prosta mesta v zavodu kot državni gojenci (štipendisti), bodo tudi posebei obveščeni o tem. Vodstvo reorganiziranih kmetijskih šol se ie zopet poverilo direktorju Andreju Žmavcu. dosedanjemu ravnatelju dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Profesor Josip Priol odpotuje te dni na Holandsko v svrho študija ameriškega načina sortiranja in vkladanja sadja i. dr.
Neodrešeno ozemlje in obmejno šolstvo.
—r 10. oktober — »Koroški dan«.
Ko smo po nesrečnem plebiscitu zapustili Koroško, smo sveto obljubili svojim bratom onstran Karavank, da ne smatramo koroško vprašanje končnoveljav-no rešeno, ampak da hočemo z vsemi $i-.ami delovati za edino naravno rešitev, ki je končna združitev vseh Slovencev z Jugoslavijo. Ob petletnici plebiscita kliče Jugoslovenska Matica vsem Slovencem to obljubo v spomin in jih poživlja, da pokažejo dejansko koroškim bratom, da niso pozabili na nje in z dostojnimi prireditvami manifestirajo za osvoboditev slovenske Koroške. Učiteljstvo naj opozori tudi šolsko mladino na ta dan in naj ii pojasni pomen in važnost naših obrambnih društev! Priredite na šolskih odrih igre. ki. spominjajo na naše neod-rešene brate.
Učiteljski pravnik.
—§ Vštetje službenih let in izplačilo plače učiteljem beguncem za čas odpusta do nove namestitve. V tem pog.edu hoče Pov. UJU Ljubljana podvzeti nove korake na odbor za molbe in žalbe narodne skupščine. Napraviti je treba skupno vlogo, ki jo bo izdelalo poverjeništvo, a podpisati jo bodo morali prizadeti sami. Bližnji tov. bi prišli podpisati osebno, drugim bi se vloga poslala v podpis
na njihove stroške. Prizadeti naj takoj sporoče poverjeništvu sledeče podatke: 1. Ime, 2. priimek, 3. kraj sedanjega službovanja, 4. kraj, datum odpusta in prevod dekreta s katerim so bili odpuščeni, 5. datum in prepis dekreta s katerim so bili tu nameščeni, 6. od kedaj do kedaj jim službena doba ni bila všteta, 7. od kedaj do kedaj niso prejeli p.ače. Za resničnost podatkov je vsakdo sam osebno odgovoren, ker bo poverjeništvo dalo resničnost podatkov potrditi tudi pri prosvetni upravi.
—§ Kako se izpolni uverenje o službeni dobi je natančno povedano v Roč. katalogu na strani 31, in svetujemo vsem, da se pri sestavi tega uvere-nja strogo ravnajo po navodilu, ker se sicer zavleče nakazilo povišice. Uverenje vpišite n. pr.: od 16/IX. — 30/XI, da-iUe od i/XII. in ne od 30X1. itd., |ker pride potem datum 30 XI. dvakrat v do-štev in ovira naglo in točno izračunanje službene dobe.
Splošne vesti.
VSEM OKRAJNIM UČITELJSKIM DRUŠTVOM!
Opozarjamo na predlog gospodarskega odseka na letošnji pokrajinski skupščini v Šoštanju in dotični sklep, ki se glasi:
»Vsa društva naj do novega leta sklepajo o sledečem predlogu Učiteljskega konvikta: Članstvo Učit. konvikta in Učit. doma je do izvedbe doma obvezno za vse v UJU pov. Ljubljana organizirano učiteljstvo. Letna članarina se določi na 100 Din, ki se plačujejo potom društvenih blagajn.«
Naša okrajna društva nai na prvem društvenem zborovanju v zmis.u sklepa delegacije o tem razpravljajo in sporočijo svoj sklep poverjeništvu.
Nadalje sporočamo našim okrajnim društvom, da je UJU na podlagi odloka ministra financ br. 27625/25 oproščeno plačevanja takse in točke 1 taks. tariie in sicer za vse vloge in prošnje, ki jih pred.aga državnim oblastim. Naša društva opozarjamo, da navedeno številko odloka izrecno na svojih vlogah državnim Oblastim citirajo.
UJU poverj. Ljubljana.
—	Ogorčenje učiteljstva zaradi odstavitve obl. šol. nadz. Henrika Schella.
Učiteljsko društvo za konjiški okraj se s sklepom na zborovanju 19. 9. t. 1. popolnoma priključuje izvajanjem Uč. Tov., št. 34 z dne 10. sept. 1925 v zadevi odstavitve obl. šol. nadzornika H. Schella. UJU — pov. Ljubljana pa poziva, da zastavi — tudi preko predsedstva UJU v Beogradu — na merodajnem mestu ves svoj vpliv, a) da se tov. H. Schellu da popolno zadoščenje na nezasluženo degradacijo in b) da se v bodoče onemogoči vsako slično vmešavanje političnih strank in drugih nepoklicnih faktorjev v naše principielne stanovsko-šolske zadeve.
—	Kako ubijajo veselje do dela uči-teljstvu. Iz pisma neumorne učiteljice, narodne delavke posnemamo: »Imela sem take lepe cilje za zadnje šolsko ieto v mojem delovanju. Hotela sem učence pripraviti za lepo igro itd., pa sem vrgia vse v koš. Jemljejo nam naše najboljše šolske prijatelje in nas v dušo žaloste do skrajnosti...« Drugo pismo: »In potem pa to penzijoniranje učiteljev, ki so razmeroma še mladi, delavni in idealni! Ne vem. če se s tem postopanjem ne oškoduje šole bolj, kakor se ji koristi. Od kod naj dobijo nadomestek za te moči? V obče je mnenje, da naš najmlajši naraščaj ni tako idealen in vztrajen pri delu, kakor stare korenine ...«
—	Glavni Prosvetni Savet. Glavni prosvetni svet je te dni imel v prosvetnem ministrstvu svojo prvo letošnjo sejo, na kateri je razpravljal o novih učbenikih za vse srednje šole v celi državi. Nato je razpravljal tudi o drugih vprašanjih, ki se sedaj proučujejo v prosvetnem ministrstvu.
—	Uredništvo Učiteljskega Tovariša je pripravljeno dati Narodno Prosveto onemu ljubljanskemu tovarišu ali tovari-šici, ki bi za Učit. Tov. delal izčrpke v obliki kratkih notic o zanimivostih gibanja med srbskim in hrvatskim učitelj-stvom ter izčrpke iz sej izvršilnega odbora UJU po navodilih uredništva. Prijave je poslati na uredništvo.
—	Stare šolske klopi za višje razrede, dobro ohranjene, proda po nizki ceni Upravni odbor meščanske šole v Ribnici.
Naprodaj so tudi šolske omare in table na stojalih. Krajni šol. sveti si lahko v tem slučaju poceni nabavijo potrebno šolsko opravo.
—	Usposobljenostni izpiti na osnovne šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 3. novembra t. 1. zjutraj ob osmih. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k usposobljenost-nemu izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravo-1 časno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Predsednik.
ZVONČKARJEM. Prva številka Zvončka je natisnjena in jo bomo koncem tedna razposlali. Pričakujemo pa še nadaljnih naročil, ker pogrešamo med naročniki še marsikoga, ki nam ie lansko leto pridobil lepo število naročnikov. Ljubljansko učiteljstvo se doslej še sploh ni odzvalo našemu pozivu. Prosimo torej hitite zlasti sedaj prve dni oktobra. Pustili smo stavek stati, da lahko še ponatisnemo prvo številko.
BLAGAJNIKE UČITELJSKIH DRUŠTEV prosimo, naj spomnilo članstvo zastankov na članarini. Na zborovanjih, ki se vrše te dni, imajo mnogo prilike za to. Pričakujemo pa tudi nakazil iz društvenih blagajn naši centrali. Čas je že, da se nas spomnite!
—	Odlikovanje zaslužnega tovariša. Občinski odbor trga Sv. Jurja ob Juž. žel. je v zadnji seji soglasno izvolil našega odličnega tovariša in agilnega ter dolgoletnega predsednika Ceiijskga učiteljskega društva tov. Sivko za častnega občana zavoljo neštetih zaslug, ki si jih je pridobil kot šolnik in občan.
—	»Zvona« in »Planinskega Vestni-ka« je še nekaj starih letnikov in posameznih številk naprodaj. Več pri upravi tega lista.
—	Slavnostni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« povodom 20-let-nice obstoja. 15-letnice odkar je društveni pevovodia Zorko Prelovec in 25-letnice umetniškega delovanja skladatelja Emi.a Adamiča se vrši v ponedeljek. dne 5. oktobra t. 1. ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Na vzporedu nove, še neizvajane skladbe za ženski, moški in mešani zbor skladateljev: Emila Adamiča, Stanka Premrla in Emila Komela. Vstopnice in besedila skladb so že naprodai v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. P. n. občinstvu svetujemo, da si jih preskrbi pravočasno!
—	Divjega petelina je podaril »Tvor-mci učil in šolskih potrebščin v Ljubljani« v svrho gačenja in uporabo za učilo g. Ivan Krapš, vojaški upok. v Ljubljani Hvala!
—	Domoznanstvo za osnovne šole, sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din.
Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov, ki jb predpisuje novi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (glej prilogo k »Osnovni Nastavi« br. 1.).
Prvi del knjige obravnava Slovenijo in nato vso našo kraljevino po zaokroženih kulturno - zemljepisnih slikah. Drugi del »Domoznanstva« pa podaje v 44 vzorno sestavljenih slikah vse važne dogodke iz zgodovine troimenega našega naroda. V zgodovinskih slikah je posebno naglašena etična stran ter izzve-nevajo zgodovinski orisi v akorde do-moljubljla, bratske sloge in sličnih vzorov.
»Domoznanstvo« se odlikuje po jedrnatem slogu in preglednosti ter kaže v vsem, da je praktično delo izkušenega šolnika.
V istem založništvu (Goričar & Leskošek v Celju) je dobiti učno knjigo »J. Brinar, »Slovenska vadnica« za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole«. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja. Cena vez. izvodu 24 Din.
Brinarjeva »Slovenska vadnica« ni morebiti suhoparen slovniški učbenik, marveč je bogata zakladnica narodnih pregovorov, skrbno izbranih pesniških citatov in odlomkov iz naših pisateljev-klasikov. Iz mnogobrojnih zgledov in vaj se slovniški nauki tako izlahka izvajajo, kakor se izlušči kleno zrnje iz dozorelega klasja.
Obe knjigi »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«, je šolska oblast uradno odobrila, a praktična uporaba v šoli bo dala knjigama najboljše priporočilo.
V tisku je nov cenik z znižanimi cenami knjig „Učiteljske tiskarne'"
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Učiteljska imenovanja v ljubljanski oblasti. Minister prosvete je imenoval za učitelje nastopne učiteljske abi-turijente:
Pri sv. Katarini (srez Laško) Doro Slapšakovo; v Črnomlju Izidora Kocha in Julijo Vostnerjevo; v Adlešičih Olgo Spazierjevo; v Dragatušu Miroslava Vidmarja; v Sinjem vrhu pri Vinici Ano Vardjanovo; na Vinici Berto Lovšinovo; v Kamniku Petra Suhadoica; v Krašnji Cilko Jelenčevo; v Vrhpolju (srez Kamnik) Rozalijo Igličevo; v Skaručni Ferdinanda Završnika; v Jaršah (srez Kamnik) Milico Škuljevo; v Kočevski Reki Anico Dolenčevo; v Spodnjem Logu (srez Kočevje) Josipa Tavžlja; v Loškem potoku Ljudmilo Slovo; v Osil-nici Makso Chrobathovo; v Sodražici Frana Ostanka in Vinka Rupnika; v Verdrengu Edvina Klementeja; v Draž- . gošah Ivana Resmana; v Križah pri Tržiču Edvarda Deržaja; v Sorici Martina Zeleznika; v Šmartnem pri Kranju Danico Rožinovo; v Tržiču Dragotina Chri-stofa; na Čatežu pri Brežicah Stanislava Pogačnika; v Leskovcu pri Krškem Frana Jarnoviča in Emilijo Svetčevo; v Mokronogu Ernesta Staniča; v Radečah pri Zidanem mostu Otona Finka in Rožo Petelinovo; v Tržiču Slavka Schotta; v Veliki Dolini Antona Straha; pri sv. Miklavžu pri Laškem Danico Štrekijevo; v Trbovljah-Vodah Viljema Baltesarja; v Toplicah pri Zagorju Jano Levstikovo; v Lokah-Toplicah pri Zagorju Angelo Svetčevo; v Korinju (srez Litija) Marijo Cibejevo; v Znojilah Terezijo Glaesnerjevo; v Št. Jurju pri Grosupljem Frana Grudna; v Šmartnem pod Šmarno goro Vilibalda Zehrerja; na Blokah pri Rakeku Albino Raznožnikovo; v Gornjem Jezeru (srez Logatec) Ivana Hribarja; v Št. Petru pri Novem mestu Marijo Urbančičevo; v Trebnjem Nado Vozljevo; v Mirni peči Josipa Prusnika; v Dobrničah Vilibalda Koutnega; v Gorjah Henrika Zdešarja; v Sevpici ob Savi Frana Zomra in Mirka Ljubica; v Mokronogu za učiteljico ženskih ročnih del Mihaele» Drolčevo.
Nadalje je namestil g. minister prosvete: v Dobovi (srez Brežice) Adalber-ta Božiča, učitelja v Tržiču; na Bizelj-skem Marijo Sevnikovo, učiteljico v Pi-šecah; v Globokem Vero Perkovo, učiteljico v Valti vasi; v Zdolah Amalijo Labičevo, učiteljico v Stopičah; v Adlešičih Ivana Sumpererja, učitelja v Studencu; v Črešnjevcu Marijo Sevnikovo, učiteljico v Semiču; v Semiču Ivana Bajca, učitelja v Rožnem dolu, Slavo in Marto Lipovškovo, učiteljici v Št Jurju pri Grosupljem; v Črnomlju Julija Tro-tovška, učitelja v Starem trgu pri Črnomlju; v Rožnem dolu Ferdinanda Po-držaja, učitelja v Henini; v Talčjem vrhu Gabrijelo Vardjan, učiteljico v Mirni; v Krašnji za učitelja in šolskega upravitelja Vladislava Rapeta, učitelja v Mostah pri Ljubljani1; v Pečah Ano Lipovškovo, učiteljico pri sv. Duhu pri Novi vasi; v Moravčah Srečka Berlota, učitelja v Prevorju; na Brdu pri Kamniku Vilmo Petričevo, učiteljico v Mengšu; v Dobu Ivana Bitenca, učitelja v Vinici; v Tunjcah Valerijo Hrovatovo, učiteljico v Ihanu, na Vrhpolju pri Kamniku Marijo Igličevo, učiteljico v Lipoglavu; v Kočevju Cirila Kopitarja, učitelja v Ribnici; v Dragi Marijo Pristov-ČUk. učiteljico na Viču; v Strugah Stanislavo Iskrovo, Stanko Trtnikovo, učiteljici v Ljubljani; v Mozlju Jelo Divjakovo, učiteljico pri sv. Marku pri Ptuju; v Stari cerkvi Antonijo Čokovo, učiteljico v Loškem potoku; v Starem Logu Rozo Krische-Pro-garjevo, učiteljico v Hinjah; v Kužlju Justino Pipanovo, učteljico v Kočevju; v Dražgošah Marijo Bulovčevo, učitelji-
co v Poljanah pri Škofji Loki; v Dupljah Franjo Kaianovo, učiteljico v. St. Vidu; na Primskovem pri Kranju Heleno Čolnarjevo, učiteljico na Krki pri Stični; v Smledniku Ano Gradišarjevo, učiteljico v Logu-Zaplani; v Poljanah pri Škofji Loki Leopolda Bohinca, učitelja v Pred dvoru; v Skoiji Loki Vido Stolfovo, učiteljico v Artičah; v Sovodnju Marijo Ru-parjevo, učiteljico v Poljanah; v St. Jerneju Vaclava Požarja, učitelja v Sodražici; v St. Jurju pod Kumom Julijo Fa-turjevo, učiteljico v Ratečah; v Mokronogu Andreja Zupančiča, učitelja v Gra-dacu; v Radečah pri Zidanem mostu Frana Čuka, učitelja v Veliki Dolini; v Studencu pri Krškem za šolskega upravitelja Cezarja Sancina in za učiteljico Maro Sancin-Bunčevo, sedaj v Boš tanj u; v Radečah pri Zidanem mostu Alojzijo Debeljakovo, učiteljico v Ljubljani in Slavka Cotmanna, učitelja v Kočevski Reki; na Raki pri Krškem za šolskega upravitelja Staneta Sveteta, učitelja na Vrhpolju; v Šmarjeti Julijano Karlovško-vo, učiteljico v Št. Petru pri Novem mestu; v Št. Rupertu Anico Bercetovo, učiteljico v Tržiču; v Sv. Katarini pri Laškem Anico Slapškovo, učiteljico v Repnjah, v Jurkloštru Adolfa Arzenška, učitelja v sV. Jederti; v Trbovljah Mercedes Glo-bočnikovo, učiteljico v Trbovljah- Vodah; v Šmartnem pri Litiji Milo čeri-novo, učiteljico v Dolnji Lendavi; v Litiji Marijo Koritzko, učiteljico v Zagorju ob Savi; v Št. Vidu pri Stični Antonijo Demšarjevo, učiteljico v Adlešičih in Vido Frelihovo, učiteljico v Brežicah; v Št. Petru pri Ljubljani Natašo Suhadolc-Sartorijevo, učiteljico v Notranjih goricah; v Kopanju Doro Skubičevo, učiteljico v Št. Vidu pri Cerknici; v Lipoglavu Avgusto Lobe-Bernikovo, učiteljico v Šmarjeti; v Studencu-Igu Hildo Ahči-novo, učiteljico v Osilnici; v Tomišlju Judito Splihalovo, učiteljico v Sinjem vrhu; v Logu-Zaplani Ivano Klemenčevo, učiteljico v Polhovem gradcu; v Rakitni Marijo Trtnikovo, učiteljico v Vrhpolju; v Igavasi Ladislava Furlanija, učitelja na Blokah; v Grahovem Danico Mercinovo, učiteljico v Igavasi in Almo Rösmanovo, učiteljico na Blokah; v Hotedršici za šolskega upravitelja Cirila Jelinčiča, učitelja v Starem trgu; v Igavasi Marijo Kunčevo, učiteljico v Rovtah; v Rovtali Franjo Udovčevo, učiteljico v Gornjem jezeru; v Planini pri Rakeku Miro Stro-jevo, učiteljico v Rakitni; v Žireh Cirila Justina, učitelja v Igavasi; v Št. Vidu pri Cerknici Ivano Lipovčevo, učiteljico na Uncu; v Brusnicah Ruperta Smolika, učitelja v Št. Lenartu pri Škofji Loki; v Dolžu pri Novem mestu Valerijo Šeško-vo, učiteljico v Gornjih Sušicah, v Mirni peči Amalijo Jenkovo, učiteljico v Stopičah in Miroslavo Vogrinčevo, učiteljico v Trebnjem; v Toplicah pri Novem mestu Srečka Gostinčarja, učitelja v Kužlju; v Hinjlah Elizabeto Šumanovo, učiteljico v Gornjih Sušicah; v Mirni Slavico Benedičičevo, učiteljico v Šmarjeti; v Koroški Beli Andreja Zvana, učitelja v Adlešičih; v Kranjski gori Franjo Zupančevo, učiteljico v Gorjah; na Bledu Gabrijelo Debeljakovo, učiteljico v Radovljici; v Dovjem Franjo Hlebčevo, učiteljico v Bohinjski Srednji vasi; na Jesenicah na deški osnovni šoli Nado Šegovo, učiteljico istotam na dekliški osnovni šoli; istotam Ano Vagaja-Sor-kovo, učiteljico na Koroški Beli; na Koroški Beli Marijo Kramaršičevo, učiteljico v Čemšeniku; na Dobravi pri Jesenicah Ivana Lahainerja, učitelja v Lešah; v Lešah Viljema Grundnerja, učitelja na Breznici; v Senovem Milana Strausa, učitelja v Sevnici; pri prosvetnem oddelku v Ljubljani Vero Divjakovo, učiteljico pri sv. Marku pri Ptuju; na Haj-dini pri Ptuju Irmo Komavlijevo, učiteljico v Radvanju.
—i Premeščenja profesorjev. Premeščeni so sledeči profesorji: Schweiger
Josip iz II. realne gimnazije v. Ljubljani na realko istotam; dr. Pavel Brežnik iz realke v Ljubljani na 11. drž. gimn. v Ljubljani, Ivan Maselj iz 11. realne gimnazije v Ljub.jani na humanistično gimnazijo v Ljubljani; Cimperman Ludovik iz 11. realne gimnazije v Ljubljani v Arandjelovac; Frankovič Vladimir iz 111. realne gimnazije v Ljubljani v Niš, in dr. J os. Zontar iz Niša na gimnazijo v Kranj.
—i Za profesorja in začasnega ravnatelja na državnem učiteljišču v Ka-stvu je imenovan Grgo Brigljevič, sedaj referent v ministrstvu prosvete. Istotam sta vpokojena profesorja Jakob Ja-kac in Mate Sepič.
Naša gospodarska organizacija.
OBRAMBNI SKLADI
Blagajniško stanje sept. 1925 498.31 Din Andrej Zupančič iz Podzemlja 25.— Din
Skupaj 523.31 Din
Darujte za »Obrambni sklad«, ker s tem krepite in daste organizaciji sredstev, da bo lahko organizirala uspešno obrambo posameznikov in celote. Dobro-doš.i so tudi mali zneski, ki jih darujejo posamezniki, ki so prejeli reštev s posredovanjem • »pravno obrambnega odseka«.
—g Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj je daroval tov. Andrej Zupančič iz Podzemlja 50 Din. Hvala in živeli posnemaici!
—g Društvo za zgradbo Učit. kon-vikta v Ljubljani. Članarino po 10 Din so plačali tovariši(ice): Ana Gantarjeva, Ivan in Albina Kocjančič, vsi iz Ljubljane, šol. upravitelji tov.: Fran Ločni-škar na Turjaku, Josip Ribičič na Rakeku, Anton Arigler v Skaručni, Josip Ma-carol v 'Šmartnem pod Šmarno goro, Bogomil Medvešček v Rovtah, Zdravko Mikuž na Brezovici in Julij Mayer v Dobu. Tovarišici Mara in Regina Jud-nič, učiteljici na Vrčicah, sta poslali 100 Din kot Ganglov kamen. Živeli! Hvala vsem! Z današnjim izkazom znašajo vsa letošnja darila 6842 Din.
Bodi na tem mestu izrečena posebna zahvala prof. g. Antonu Meliku iz Ljubljane, ki je brezplačno ocenil Sla-voj Dimnikov 1. ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja v. svrho predložitve prosvetni oblasti.
Jos. Kobal, blagajnik.
—g. Na izrednem občnem zboru Učit. konvikta v Ljubljani, ki se je vršil 27. septembra t. 1., je bil izvoljen po novih pravilih sledeči odbor: Upravni odbor: predsednik Josip Lapajne iz Cerkelj, podpredsednik Fran Ločniškar s Turjaka, tajnik Ivan Štefe iz Cerkelj, blagajnik Josip Kobal iz Ljubljane; odborniki: Anton Arigler iz Skaručne, Drago Bla-žič iz Ovsiš, Josip Macarol iz Šmartna, Julij Mayer iz Doba in Josip Ribičič z Rakeka. Nadzorstvo: predsednik Tomo Petrovec iz Jarš, podpredsednik Zdravko Mikuž iz Brezovice, zapisnikar Tit Grčar z Barja; odborniki: Bogomil Med-. vešček iz Rovt, Jakob Slapar iz Olšev-ka in Vita Zupančičeva iz Ljubljane. Podrobno poročilo o občnem zboru sledi.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= Učiteljsko društvo ža kočevski okraj zboruje že po objavljenem dnevnem redu, v soboto, dne 3. okt. ob 10. uri dop. v Kočevju v osnovni šoli. Na novo imenovani tovariši našega okraja, četudi še nimate dekretov in neorganizi-
rani, udeležite se zborovanja, da se spoznamo. Pevci in pevke prinesite s seboj razposlane note. Udeležba članov je stanovska dolžnost. Zdravo!
= Savinjsko učit. društvo za vran-ski okraj zboruje v četrtek, 8. oktobra t. 1. ob 10. uri v Orlivasi. Poleg običajnih točk sporeda je tudi predavanje strokovnega učite.ja tov. Ivana Črneja iz Celja »Sodobna meteorologija«. Polno-številne udeležbe pričakuje odbor.
= Učiteljsko društvo za marenberški okraj zboruje v soboto, dne 10. oktobra t. J- ob 9. uri dopoldne v Vuhredu v šoli. Dnevni red sledeči: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. a) Poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju. (Tov. O. Bracičeva.) b) Poročilo o glavni skupščini v Subotici. (Tov. Vlasta Tomažičeva.)
4.	Predavanje tov. Vidmarjeve: Kako vzbudimo v otroški duši ljubezen do šole.
5.	Razkazovanje skioptičnih slik Rima. (Tov. Widmoser.) Razlaga istih. (Tov. M. Brandstetterjeva.) 6. Slučajnosti. Polno-številna udeležba obvezna. Odbor.
= GORNJEGRAJSKO UČITELI-SKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dñe 3. oktobra t. 1. ob pol 11. uri v Bočni. Poleg drugih točk je na dnevnem redu' tudi poročilo o pokrajinski in glavni skupščini UJU ter zanimivo predavanje. Polnoštevilna udeležba je stanovska dolžnost! — Predsednik.
= Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico zboruje v torek dne 6. oktobra 1925 ob 9. uri v III. deški osnovni šoli po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Dopisi. 4. »O etičnem kongresu v Sarajevu«, predava g. prof. G. Šilih. 5. »Naloge šole z ozirom na 10. oktober 1920, predava tov. Hren. 6. Poročila delegatov o pokrajinski in državni skupščini. 7. Slučajnosti. — Da se snidemo po daljšem odmoru polnoštevilno in da zamudniki poravnajo zaostalo članarino, se trdno nadeja odbor.
= Učiteljsko društvo za dolnjeren-davski srez zboruje dne 3. oktobra t. 1. ob 11. uri v risalnici mešč. šole v Beltincih. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. srez. šol. nadzornika g. Leo Ce-pudra. 4. Vtisi iz Julijske krajine, predava g. tov. Berce. Predavanjlma bosta sledili poročili o pokrajinski in drž. skupščini ter poročilo g. tov. blagajnika. Razpravljalo in sklepalo se bo končno še o važnih društvenih (gmotnih) zadevah, o prispevku za »Učit. konvikt« itd. Za člane je udeležba obvezna. Na društveno zborovanje so vabljeni — že radi zanimivih predavanj — vsi tovari-ši(ice), ki še niso člani našega društva, ter vsi v naš okraj na novo došli kolegi in koleginje. Odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Zaradi obširnega spiska imenovanj je moralo mnogo člankov in dopisov iz današnje številke izostati, kar naj dopisniki blagovolijo upoštevati.
PRISPEVAJTE OD ČISTEGA DOBIČKA ŠOLSKEGA ODRA TUDI ZA NARODNO PROSVETNI SKLAD POVERJENIŠTVA UJU — LJUBLJANA.
Učiteljica Primorka
bi rada zamenjala mesto v mariborski oblasti z mestom v ljubljanski oblasti, najraje blizu meje. Katera UČite-Ijica(teij) bi zamenjala z mestom? Ponudbe pod „PRIMORKA" na upravo „Tovariša".
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI — TISKOVINE NA ZAHTEVO.
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za Jesen In zimo
KARO" ievije
ff
Lastne delavnice.
Cene solidne.
(L
MARIBOR
Koroška cesta 19
J
Le najbolje je najceneje
P*"
»»
ki imaiojivnik in so naj