Poltnln* plačana T gotovini.
Dožlo . 13.XI, WQQ
krat, prilog.
Cena Din !•—
Illiija vsak dan zjutraj rasven v ponedeljkih in dnevih po pras» nikih. — Poaamezna Itevilka Din 1'—, na 16 atraneh Din J —, mesečna naročnina Din 20—, aa tvjino Din 30"—. Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredniitva 30-70, 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopisov na vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksam drova cesta žt. 24, telefon 20-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana 15.621,
St. 141
Ljubljana, četrtek, dne 13. novembra 1930
Leto 1.
Svečana otvoritev velike indijske konference
■
angiesKi
■ ■=
Kraai
m - na
zadovGijsku
Konferenco je otvorii včeraj angleški kraaj - Ka konierenčl se bo uuiscsb O
Indijcev in o veličini brNskega imperija - Optimistične izjave zastopnikov Indije
KaiiiiSRGV
London, 12. novembra. AA. Angleški kralj in cesar, tekom čijega vladanja se je vršilo že toliko historičnih konferenc, je otvoril danes v kraljevi galeriji lordske zbornice indijsko konferenco »okrogle mize«, ki je ena najbolj zanimivih in važnih konferenc. Indijska konferenca se je sestala na osnovi reformnega zakona iz leta 1919. Ta zakon odreja, da je treba po gotovi dobi proučiti ustavni napredek Indije. Naloge teh konferenc so v tem, da omogočijo sporazum o vključitvi Indije v britski imperij.
Pred lordsko zbornico je pričakovala kralja in delegate konference ogromna množica, ki je občudovala sijajna oblačila in dragocene dragulje indijskih princev.
V galeriji je sedel ministrski predsednik desno od prestola. Stoli so bili razvrščeni pred prestolbm v obliki dveh konjskih podkev. Otvoritvi konference je prisostvovalo vseh 86 delegatov: 16 zastopnikov indijskih držav, 57 delegatov Brit-ske Indije in 13 zastopnikov angleškega parlamenta.
Med temi so ministrski predsednik Mae-donald, zunanji minister Henderson, tajnik za Indijo Wedgwood Benn, lord Peal imiord Reading. Bil je zelo slovesen trenutek, ko je stopil kralj opoldne v kraljevo galerijo in korakal proti prestolu.
Skupščina je takoj vstala, da ga pozdravi, in je poslušala kraljev govor stoje.
Otvoritveni govor angleškega kralja
Kralj je dejal:
»Z velikim zadovoljstvom pozdravljam v prestolnici mojega imperija zastopnike princev, poglavarjev in ljudstva Indije ter otvarjam njihovo konferenco skupno z mojimi ministri in zastopniki drugih strank parlamenta, v čijega prostorih smo se zbrali. Ze večkrat poprej so sklicali suvereni historične konference na indijskem ozemlju.
Toda nikoli se niso angleški in indijski ržavniki in vladarji Indije zbrali na enem raju in pri eni mizi, da razpravljajo o odoči vladavini v Indiji in skušajo skle-liti sporazum, ki naj vodi moj parlament pri razpravah o temeljih, na katerih naj bi slonel bodoči ustavni razvoj Indije.
Pred skoraj desetimi leti sem omenil to vprašanje v sporočilu indijski zbornici. Vztrajam na smernicah tega sporočila. Deset let je kratka doba v življenju enega naroda. V tem desetletju se niso samo v Indiji, temveč v vseh delih Britskega imperija ojačile narodne aspiracije in ideali tako, da so prehitele običajno časovno merilo.
Zato se sedanja generacija ne bo čudila, da je postal potreben pregled rezultatov onega, kar se je pričelo pred desetimi leti. Ta pregled je dovršila ustavna komisija, ki sem jo imenoval v ta namen. Dobili boste poročilo te komisije in vse druge pripomočke za rešitev tega velikega problema.
Ni potrebno, da vam naglašam veličino naloge, ki ste se je lotili. Vsi se boste zavedali z menoj, kolikega pomena za ves Britski imperij so vaša posvetovanja. Kot srečen predznak za uspeh vaših posvetovanj smatram prisotnost vseh zastopnikov mojih vlad v Britskem imperiju. Sledil bom poteku vaših posvetovanj z največjim in z najsimpatičnejšim zanimanjem, ne sicer brez skrbi, vendar pa s tem večjim zaupanjem.
Mislil sem tudi na pravične zahteve manjšin in večin mestnega prebivalstva, kmetov, močnih, slabih, bogatih in revnih vseh sekt. Te stvari so mi zelo pri srcu. Ne dvomim, da bo združitev tako nasprotujočih si stremljenj temelj samovlade. Upam, da bo bodoča indijska vlada, sloneča na^ tem temelju, zadovoljila indijske asoiracijo.^ Naj vaša posvetovanja uresničijo ta cilj in naj vaša imena preidejo v zgodovino kot imena mož, ki so koristili Indiji in katerih napori so zagotovili dobrobit in blagostanje celokupnega mojega Dobljenega ljudstva.«
Govor min. predsednika Macdonalda
V svojem govoru je Macdonald poudaril, da je Indija na pragu nove zgodovine. Ko je govornik naštel razne izjave angleških kraljev in državnikov o cilju in delu angleške države v Indiji, je naglasil, da bo indijska konferenca skušala sporazumno priznati, da je Indija dosegla odločilno razdobje v svojem ustavnem razvoju.
»Naloga«, je nadaljeval Macdonald, »ki jo imamo pred seboj, je tako ogromna, da moramo napeti vse naše sile in uporabiti vse naše državniške sposobnosti in zaupanje, da jo rešimo.
Veliko stvari je, ki nam dajejo upanje v končni uspeh konference, ki je že sama po sebi najboljše jamstvo, da se naše upanje tudi uresniči.«
Končno je Macdonald pozval člane konference, naj konferenco napravijo vredno najboljšega političnega genija obeh narodov in tako povečajo njun ogled v svetu.
Izjave indijskih delegatov
London, 12. novembra. AA. V imenu indijskih delegatov je govoril Gackvvar iz Barode, ki je naglasil, da dvomi, da je angleški parlament kdaj služil za tako važno konferenco, ki odloča o zadovoljstvu
milijonov Indijcev in o veličini angleškega imperija. Plemenite besede kraljice Viktorije v znameniti deklaraciji se uresničijo lahko samo z velikodušnimi koncesijami napram aspiracijam indijskih princev in narodov.
Zastopnik Britske Indije Sastri je naglasil, da je treba pri rešitvi indijskega vprašanja veliko zmernosti in potrpljenja.
London, 12. novembra. AA. Maharadža iz Jame in Kašmira je v svojem govoru naglasil, da ne smeta Anglija in Indija dopustiti, da indijska konferenca propade. Zato bo treba dobre volje in medsebojnega zaupanja.
Govornik je zaključil: »Nismo vojujoči se stranki, da diktiramo ali da sprejemamo mir, temveč enakopravni stranki, ki sta se sestali, da uredita svdje zadeve v medsebojnem sporazumu in interesu.«
Sir Mohamed Akbar Hydari, zastopnik Nizama iz Haidarabada je naglasil, da ne bo nobena roka prekinila vezi, ki vežejo indijske prince z angleško krono. Avtonomne indijske države lahko v polni meri simpatizirajo s cilji in ideali ljudstva britske Indije in so pripravljeni, da skupno delujejo za večjo in združeno Indijo, ki
»Vojna s Francijo bi bila končna proDast Nemčije
članek generala Ludendorffa,
Miinchen, 12. novembra, n. Tu je izzval veliko pozornost članek generala Ludendorffa, ki je bil naperjen proti nacijonalno-socijalističnim agitatorjem V tem članku izjavlja general Ludendorff, da je vojna med Francijo in Nemčijo absolutno nemogoča, ker bi pomenila popolno in končno propast Nemčije. Francoska vojska je izredno dobro pripravljena in oborožena, javno znano pa je, da je itaRiniHti vojak naj-
«
ki je izzval veliko pozornost
slabši vojak na svetu in da se to stanje niti pod fašistovskim režimom ni spremenilo. Razen tega ima Italija izredno slabe strateške razmere v svojem zaledju, pa ni mogoče, da bi ona v slučaju vojne znala urediti svojo etapno službo. Razen tega se ne sme pozabiti, da so francoski zavezniki izredno dobro pripravljeni, pa bi vojna Nemčiie na strani Italije proti Franciji bila največja neumnost.
Jugoslovanska razstava na Nizozemskem
Razstava se bo začela v Rott
Amste
Boograd, 12. novembra. Kakor znano bo cd 20. do 30. t. m v Rotterdamu vinska razstava, ki jo slavnostno olvori naš poslanik v Haagu Miiša Hrisuič. Razstava bo prirejena na imcijati vo jugoslovanske zbornice v Amsterdamu. Na pobudo iste zbornice je sklenjeno, da se nato razstava prenese v Amsterdam in priredi tam v omenjenem času, prav tako se bo ta razstava izpolnita s sadjarsko razstavo. Za to je poskrbel poseben odbor zastopnikov nizozemskih gospodarskih krogov.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo se po eni strani obrača na naše trgovce z vinom, ki niso poslati vzorcev v Rotterdam, naj jih pošljejo v Amsterdam, po drugi strani pa na naše pridelovalce sadja, naj se v čim večjem številu udeleže te razstave, zlasti s suhimi slivami,
ardamu in se potem prenese v rdam
hruškami, jabolki, grozdjem itd. Vino naj pošljejo v čim večjem številu steklenic. Izbrati je treba najboljše vrste, jih dobro sortirati in temeljito pakirati. Naslove daje zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
k o znava se, da je naša zbornica v Amsterdamu dobila od neznane osebe sto holandskih goldinarjev kot nad rado za najboljše vino po oceni juryje, razen tega pa tudi tri nagrade za najboljše vrste vina.
Naš konzul v Port Saidu
Beograd, 12. novembra. AA Ministrstvo zunanjih zadev je uvedlo v Portu Saidu konzularno agencijo. Za častnega konzula je imenovan Djordje Voj vodič.
naj bo sad posvetovanj indijske konference.
Burmeški delegat Ba Pe je izrazil mnenje, da bo prijateljska razprava odstranila vse ovire in rešila probleme, ki so se zdeli doslej nepremostljivi. »Prišli smo v Anglijo s prijateljstvom in z ljubeznijo in upamo, da bo Indija v kratkem postala enakopravna z drugimi dominijoni velikega britskega imperija.«
London, 12. novembra. AA. Kraljev govor in izvlečke drugih govorov so prenesli opoldne brezžično v Indijo, Avstralijo, Kanado, Združene države, Nemčijo, Madjar-sko, na Dansko in Nizozemsko.
Ko se je seja končala, je ministrski predsednik Macdonald predlagal izvolitev odb ra, ki naj svetuje konferenci v vprašanju vodstva posilov. Odbor obstoji iz 16 članov, zastopnikov raznih delegacij. Konferenca je bila nato odgodena do ponedeljka zjutraj. Sestala se bo v saint-jameski palači.
London, 12. novembra, n. Na banketu pri londonskem županu je imel ministrski predsednik MacDonald velik političen govor. v katerem je svečano izjavil, da bo Indija dobila dominijonsko samoupravo. Izognil pa se je, da bi povedal, kdaj se bo to zgodilo.
Leljski župan dr. Goričan pozdravlja došlo ministre (od leve na desno): dr. Švegla, dr. Švrljugo, dr. Srskiča, inž. Semeca.
Dva sporazuma na razorožitveni konferenci
Ženeva, 12. novembra. AA. Na razorožitveni konferenci so sprejeli francoski predlog o efektivni vojski in temeljno načelo o trajanju ka-drskega roka.
Med zastopniki petih pomorskih velesil je bilo doseženo soglasje o načrtu, po kakšni metodi naj se omeje vojne mornarice.
Rim, 12. novembra, n. Po poročilih iz Ženeve so se tu razširile vesti, da se je Francija sporazumela z Veliko Britanijo, Ameriko in Japonsko, da bo podpisala trojni londonski pakt. V tem slučaju, pravi »Popolo di Roma«, da Italiji ne bo preostalo nič drugega, nego da tudi ona podpiše ta pakt.
Pred zaključkom imperijalne konference
London, 12. novembra. AA. Danes so vodje delegacij na imperijatni konferenci nadaljevali razpravo o gospodarskih vprašanjih mediinpe-rijalnih odnošajev. Seja je bila nato odgodena do jutri. Upajo, da bodo posvetovanja o raznih gospodarskih vprašanjih že jutri zaključena. Jutri popoldne bodo vodje nadalje razpravljali o zunanjepolitičnih zadevah. To bo zadnja seja, kateri bo prisostvoval general Hertzog, ki odpotuje v petek v Južno Afriko. Na zaključni plenarni seji konference ga bodo zastopali drugi. Zaključna seja bo v petek zjutraj.
Hitlerjevo glasilo napada Heimwehr
Miinchen, 12. novembra, n. Hitlerjev organ »Der Volkische Beobachter« piše o avstrijskih volitvah in ugotavlja, da Heimvvehri nosi o kriv-jo na porazu v avstrijski volilni borbi proti rdečemu marksističnemu Dunaju. Niti enega mandata ni mogla vsa antimarksistična fronta utrgati socijalnim demokratom. Knez Starhem-berg je bil kot notranji minister veličina, danes je ta knez voditelj najmanjše parlamentarne stranke. Kakšne posledice bo imelo to prevrednotenje, se še ne da določiti. Gotovo pa je, da je bil vstop Heimwehroveev v Vnugoinov kabinet nepremišljen poskus.
Konec kronanja abesinskega cesarja
Adis Abebn, 12. novembra. AA. Abesinski cesar je priredil velik poslovilni banket, ki so se ga udeležili tuji diplomati in zastopniki evropskih vladarskih hiš. Na banketu se je ees.ii i-hvalil tujim zastopnikom za čestitke in počastitev o priliki kronanja.
Obisk grofa Bethlena v Berlinu
Budimpešta, 12. novembra, n. Kakor znano, bo ministrski predsednik grof Bethlen na povabilo nemškega zunanjega ministra Curtiusa obiskal Berlin To potovanje je v zvezi z vzpostavitvijo trgovinskih odnošajev med Madjarsko in Nemčijo. Po sklepu ministrskega sveta odide grof Bethlen 29 t. m. Na povratku se ustavi tudi na Dunaju. Pričakuje se, da odide grof Bethlen prihodnje leto na poset v Varšavo.
Progravnatičvia ii"ava predsednika vlade
Ogromen veleizdajniški proces v Sovjetski Rusiji
Široko razpredena zarota »industrijske stranke« proti sovjetom - Francoska vlada, francoski generalni štab, Briand, Poincare in več Angležev med obtoženci - »Obtožnica
je le izraz idijolstva«
Pariz, 12. novembra, n. Po poročilih iz Moskve so sovjetske oblasti odkrile široko zasnovano zaroto, kateri na čelu je stal poveljnik sovjetske akademijo profesor Kale-nikov in več izpostavljenih sovjetskih funk-cijonarjev, ki jih je policija vse izročila sodišču. »United Press« javlja dalje, da se je zarota zelo razširila in da je bila celo y zvezi s protirevolucionarnimi elementi v inozemstvu. Glavni zarotniški stan je bil baje v Parizu in sta celo Poincarš in Briand bila v zvezi z ruskimi emigranti ter izdelala skupno z njimi načrt za vojno intervencijo v sovjetski Rusiji, ki bi imela upropastiti sedanj! sovjetski režim.
Tukajšnji listi prinašajo danes izjavo Po-incar6-a, katera odločno demantira to vest
ki trdi, da so vse informacije o protisovjetski zaroti najbolj enostavne idijotske izmišljotine. Prav tako je general Miiller, ki vodi belogardijsko organizacijo, v cMati-nu« demantiral vest o protisovjetski zaroti. On trdi, da je organiziranih belogardistov 60.00, da se bodo borili proti Stalinovemu režimu, da pa za enkrat nimajo niti orožja, niti denarja m da morajo voditi to borbo le v slučaju, če katera izmed evropskih držav napove vojno sovjetski Rusiji.
Moskva, 12. novembra, n. Dopisnik agencije »United Press« je izvedel, da so v obtožnici profi organizaciji takozvane industrijske stranke, proti kateri se bo v Moskvi kmalu pričel proces, obtoženi poleg
francoske vlade in francoskega generalnega žtaba tudi Angleži. Obtožnica trdi, da je polkovnik Lawrence, ki je dobro znan še izza vojne, posredoval med protirevoluci-jonarno organizacijo in angleškim generalnim štabom.
Pariz, 12. novembra, n. Dopisnik agencije »United Press« je imel razgovor 8 Po-incarčjem o obtožbi sovjetske vlade proti francoski vladi in francoskemu generalnemu štabu. Poincarš je izjavil, da je vsa obtožba izraz idiotstva. General Miiller je dopisniku dejal, da vlada v Rusiji veliko nezadovoljstvo. Ni dvoma, da bo v kratkem času prišlo v Sovjetski Rusiji do državnega prevrata.
Odhod francoske delegacije iz Beograda
Včeraj so odposlanci obiskali grob kralja Petra Velikega
Osvoboditelja
Beograd, 12. novembra. 1. Davi ob 7. uri je francoska delegacija z minostrom De Ribes-om na čelu odšla na Oplenac, da se pokloni manom blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Delegacijo so spremili uradniki zunanjega ministrstva in predsednik beograjske občine Nešič. Naj-prvo je delegacija odšla na Avalo, kjer je položila venec na grob neznanega junaka. Položeni so bili trije venci, in sicer v imenu francoske vlade, v imenu mesta Pariza in v imenu med za v e zni šk ega krožka. Pred spomenikom so gostje stali 3 minute v molku, generali pa so salutirati v vojaški pozi. Z Avale je delegacija odšla v Topolo, kamor je dospela okoli 9. ure. Tam je položila venca na grob kralja Petra, in sicer enega v imenu mesta Pariza in enega v imenu francoske vlade. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali zadužbino na Oplencu in se divili njeni lepoti. Minister De Ribes je izjavil, da ga je zelo dimil sprejem v Beogradu. Zelo se divi arhitekturi cerkve na Oplencu in lepemu položaju kraja, kjer se je rodil nesmrtni Karadjordje. Delegaciji je bila prirejena mala zakuska. Gostje so si ogledali kraljevo posestvo, katerega ureditev jim je zelo ugajala. Z Oplenca so se morali kmalu vrniti, da so dospeli do ene ure v Beograd na kosilo na dvoru.
Med 12. in 13. uro so se v dvorani hotela »Union« svečano izročila odlikovanja vsem delegatom »Poilus d' Orient«, ki jih je podelil N j. Vel. kralj francoskim bojevnikom
solunske fronte. Odlikovanja je izročil pred* sednik rezervnih častnikov g. Radosavljevič, ki je pri tej priliki imel lep nagovor.
Nocoj ob 18-05 so francoski gostje z ministrom De Ribesom na čelu s simplon-skim orijentnim ekspresom odpotovali iz Beograda. Na kolodvoru so delegacijo pozdravili mnogi ugledni beograjski meščani, skupina generalov, vojni minister Hadžič, predsednik občine Nešič in drugi. Na peronu je bila častna vojaška četa z godbo. Pred odhodom vlaka sta ministra De Ribes in general Hadžič izvršila revijo častne čete. Predsednik občine Nešič je zastopnikom pariške občine izročil abirko ploščic z beograjskimi ulicami, ki nosijo imena Francije in Francozov. Tej zbirki je bilo priloženo pospremno pismo. Centralni Presbiro je izročil vsakemu članu francoske delegacije po en album s slikami o svečanostih odkritja francoskega spomenika. V albumu je po 60 izredno lepih fotografij. Treba je prav pohvaliti centralni Presbiro, ki se mu je posrečilo v kratkem času dveh dni napraviti preko 100 albumov. Člani francoske delegacije so izrazili svoje posebno zadovoljstvo nad tem darom. Ob 18-05 se je vlak odpeljal in godba je intonirala mar-seljezo. Navzočno občinstvo pa je odhajajočim francoskim gostom priredilo burne o-vacije. Odšel je šele en del francoskih gostov, drugi del pa odide na potovanje v južno Srbijo.
Ministri v Jagodini
Govori ministrov Uzunovica, Frangeša, Preke, Kumanudija in
Maksimoviča
Jagodina, 12. novembra. 1. Snoči po 12. uri so odpotovali ministri dr. Kumanudi, Maksimovič, dr. Frangeš in Preka v spremstvu šefov kabinetov v Jagodino, kamor so prispeli ob 3. Ze prej je prišel v Jagodino tudi minister Uzunovi6. Ob 8. zjutraj je pozdravilo na kolodvoru ministre mnogobroj-no občinstvo. V imenu občine je izrekel pozdrave predsednik Djurič. Odgovoril pa je minister Uzunovič. Nato so ministri v spremstvu ljudstva odšli pred sodišče, kjer se je v dvorani o’., 8.45 vršil sestanek z zastopniki naroda. Sestanek je otvoril s pozdravnim govorom na kralja in vlado predsednik občine, ki je nato obrazložil potrebe mesta Jagodine. Nato so govorili še drugi zastopniki ljudstva, nakar je povzel besedo
minister dr. Frangeš, ki je burno pozdravljen obširno razložil vzroke sedanje gospodarske krize in opisal prizadevanja vlade za ublažitev krize. Nato je govoril minister Preka, ki se je zahvalil za lep sprejem. Govoril je še minister Uzunovid, ki je svoj govor končal z besedami: »V težki gospodarski krizi, ki vlada danes po vsem svetu, vas prosim, povejte svojim, naj bodo potrpežljivi pri delu in naj varčujejo. Ker varčevanje je eno najvažnejših sredstev za prebroditev težke krize.« Zaključujoč zborovanje je predsednik občine vnovič izrekel pozdrave kralju, predsedniku vlade in kraljevski vladi, posebno še ministroma Hrvatoma Frangežu in Preki. Sestanek je bil ob 11.15 zaključen.
Bistvena lastnost velikih idej je v tem, da so enostavne, jasne in s tem tudi razumljive. Velike ideje ni zato treba nikomur dosti razlagati, ker tudi najpripro-stejši človek jo sam zlahka razume. In razume jo takoj v tej popolnosti, da kar instiktivno čuti, kaj je v skladu z idejo in kaj ne. Tudi ni treba velike ideje dosti priporočati, ker velika ideja ima to silo, da sama osvaja ljudi in celo proti njih volji.
Takšna velika ideja je tudi jugoslovanska misel. Ko še ni bilo niti ene razprave o jugoslovanski misli, ko še ni bilo niti ene teorije o njeni vsebini in njenem cilju, js z« ta ideja živela v srcu sa?oda. In pojavila se je povsodi, kjer so živeli Jugoslovani in tudi v vseh dobah. Včasih z večjo silo, včasih z manjšo, vedno pa z jasno zavestjo, da smo vsi Jugoslovani ena družina, ki more napredovati le, če dela složno in živi skupaj. Ta zavest je bila ona sila, ki je jugoslovanski narod dvigala in mu dajala pogum, da je zmagovito prenesel vse boje in vsa trpljenja, ker so vedeli tako Slovenci, ko Srbi in Hrvati, da niso osamljeni, temveč za njihovo stvar stoji ves jugoslovanski narod.
Različne boje so vodili Slovenci, Hrvati in Srbi, vendar pa so se zavedali, da vsak uspeh enih krepi pozicijo drugih. Kakšno velikansko navdušenje so izvale srbske zmage v balkanski vojni po vsej Sloveniji in Hrvatski! Niso bili Slovenci in Hrvati direktno prizadeti od teh zmag, ker so bili turške nadloge že davno rešeni, a vedeli so, da okrepljeni Srbi utrjujejo tudi njih pozicijo, ker je bil jugoslovanski narod tem močnejši, čim močnejši je bil vsak njegov del. A tudi na drugi strani! Niso imeli Srbi direktnega interesa na naših zapadnih in severnih' postojankah, a kljub temu so se živo zanimali za naš boj, svesti si, da okrepitev Slovencev in Hrvatov okrepi tudi njih stališče.
Vse to je bilo tako jasno in enostavno, da ni bilo treba nobenemu Slovencu dopovedati, da mora biti zaveden Jugoslovan, ker je bil že s tem, da je bil Slovenec, prepričan Jugoslovan. Ze mnogo pred balkansko vojno, obenem z narodnim prebujenjem Slovencev se je razvila med Slovenci jugoslovanska misel in zato so se vstaških bojev v Bosni in Hercegovini tudi že udeležili Slovenci skupno s Hrvati in Srbi.
Brez zakona in tudi proti in navzlic avstrijskih zakonov je tako jugoslovanska skupnost dejansko obstojala in če so se Slovenci, Srbi in Hrvati znašli v tujini, so se vedno pozdravili kot brati, ki imajo skupen cilj. V interesu jugoslovanstva samega pa je bilo, da pri vsej skupnosti niso pozabili na svoje posebne interese. Ce bi Slovenci zanemarili boj za severno mejo, bi ta propadla, če bi Hrvati pozabili, da se bije v Dalmaciji boj za hrvaška mesta, bi ta padla in če bi pozabili Srbi na južno Srbijo, bi ta bila danes izgubljena za Jugoslavijo. Slovenci, Srbi in Hrvati so morali paziti na svoje posebne interese, s tem pa tudi niso mogli omalovaževati svoje tradicije in posebnosti svojega razvoja. Vse to se je moralo upoštevati, ker je v tem tudi bila gonilna sila in dostikrat edina možnost za uspeh.
Vse to je jasno, kakor je jasna jugoslovanska misel sama, a kljub temu so se nekateri pregorečneži tako zagledali v cilj, da so izgubili tal pod nogami. Brez ozira na konkretna dejstva so hoteli ti kar v skoku preskočiti desetletja ter so čisto pozabili, da se življenje naroda ne more iztrgati z zemlje. Ti pregoreči ljudje so povzročili nejasnost, ki še danes ni čisto izginila in zato je bilo nad vse zdravo in dobro, da je sam predsednik vlade, general Zivkovič formuliral v svojem tako pomembnem govoru v Ljubljani jugoslovanski program, ko je dejal:
»Jugoslovanstvo kot nacijonalna in državna misel ne izkljužuje naših plemenskih i slovenskih i hrvatskih i srbskih občutkov. Ona obstoja ▼ spoštovanju plemenskega imena, pisave in jezikovnih odtenkov iz plemenskih tradicij, ki predstavljajo za nas vse skupno svetinjo, narodno slavo, resnično obeležje enega in nedeljivega naroda in naše mile kraljevine Jugoslavije.«
To je prava formulacija jugoslovanske misli, jasna in enostavna formulacija, kakor je lastna veliki ideji. In ta formulacija drži in samo ta in zato o tem tudi ni treba več debate.
Svečana proslava obletnice obnove Poljske
Proslava je bila združena s proslavo desetletnice poljske zmage nad Sovjeti
Varšava, 12. novembra. AA. Včeraj so proslavili na svečan način desetletnico zmage Poljske nad Sovjeti in 121etnieo obnove Poljske. V varšavski katedrali je bila slavnostna služba božja, nato pa v varšavskem hipodromu velika smotra čet, ki jo je izvedel maršal Pilsudski v prisotnosti predsednika republike, diplomatskega zbora in članov vlade. Pri tej priliki je velika množica ljudi navdušeno pozdravljala maršala.
Popoldne je bila velika manifestacijska skupščina, danes pa so bili sprejemi pri predsedniku republike.
Kakor v Varšavi, so slavnostno proslavili zmago tudi v drugih poljskih mestih.
Angleški prestolonaslednik na »Do X«
London, 12. novembra. AA. Waleški princ je za 10 minut prevzel popolno vodstvo nad motorji na veleletalu »Do X«. Šef-pilot letala »Do X« je nato izjavil, da je princ jako spreten pilot.
Komunistični izgredi v Dusseldorfu
Diisseldorf, 12. novembra. AA. Med redarstvom in komunisti so bili krvavi spopadi.
Nemčija bo ustavila plačevanje reparacij?
Newyork, 12. novembra. AA. Bivši ameriški poslanik v Berlinu James Gerard pravi v nekem članku, da bo po občem mnenju Nemčija v teiku prihodnjih 18 mesecev ustavila plačila po You-govem načrtu in da bodo tedaj zavezniki mornli ustaviti svoja plačila Združenim državam.
Volitve na Španskem v marcu
Madrid, 12. novembra, n. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da se bodo volitve v parlament vršile
1.	marca 1931, volitve v senat pa 18 dni kasneje.
Vladna kriza v Belgiji odvrnjena
Brusel j, 12. novembra. A A. Liberalni poslanci zbornice in senata so izrekli soglasno zaupnico liberalnim ministrom. Zato smatrajo poučeni krogi, da je kriza vlade odstranjena.
Med makedonstvujuščimi
Sofija, 12. novembra. AA. Stražnik, ki čuva Kuliševa, je opazil na dvorišču hiše sumljivo osebo, ki pa je takoj zbežala. Izginila je v sosednjem gozdu. Policija je obkolila gozd in ga preiskala, toda brez uspeha. Kulišev je bil urednik »Makedonskega lista«, pa je izstopil iz redakcije. On je pristaš in tovariš Pundeva in protivnik Ivana Mihajlova.
Zažig italijanske šole v Bovcu
Trst, 12. novembra, v. V ponedeljek zvečer so neznani atentatorji zažgali ljudsko šolo v Bovcu. Tržaški »11 Piccolo« poroča o tem atentatu to-le: V ponedeljek zvečer okrog 21. ure so neznanci na zagoneten način vdrli v šolo v Bovcu, polili eno sobo s petrolejem in jo nato zažgali.
Šola v Bovcu ni ravno v sredi kraja, marveč nekoliko stran blizu farne cerkve. Šola je dvonadstropna in v prvem nadstropju je bila v levem krilu poslopja posebna soba določena za krojne tečaje, za sestanke članov »Ba-lille« in »Piccole Itaiiane«. Tam je bila tudi velika omara, v kateri so branili kroje za fašistovsko mladino.- Z oken šole je krasen razgled na Veliki vrh ali Rombon, kot ga nekateri imenujejo.
V	ponedeljek zvečer so baš končali pouk v nadaljevalni večerni šoli. Učiteljici Cosmini in Nicolini sta se umaknili v svoje stanovanje v pritličju poslopja. Nenadoma pa sta čuli, kako je nekdo z veliko naglico stekel po stopnicah navzdol, in kmalu nato še ropot, kakor da bi prasketal goreč les. Cosminijeva je stopila na hodnik in začutila oster smrad po potroleju. Tedaj je prihitela še Nicolinijeva iz stanovanja in obe sta zbežali proti vasi, da obvestita o požaru voditelja Sole, ki je stanoval na vasi. Med potoma pa sta naleteti na miliSniSkee;« četnika Capussa, karabinerskega marešijala La Nero in karabinerja Griona, ki so se odpravljali proti domu. S strahom sta jima povedali o dogodku.
Vsi trije so odhiteli v šolo. V II. nadstropju se je po hodniku že valil dim, pod v zadnji sobi je bil v plamenih, ki so se že širili na pohištvo. Na tleh so našli črepinje steklenice, v kateri so neznani teroristi pimesli s seboj po trolej, drugega ničesar.
Med tem je bila že vsa vas pokoncu. Prihiteli so gasilci in naglo začeli svoje delo. Res so v kratkem pogasili ogenj. Škoda ni velika.
Varnostne oblasti pa so začele zasledovati storilce. Aretirale so še tisto noč mnogo sumljivih oseb, pa so jih morale drugo jutro izpustiti, ker se je izkazalo, da so nedolžne. Za napadalci samimi pa spočetka ni bilo nobenega sledu.
Telefonirali so v Gorico in po nekaj urah je že pridrvel v Bovec policijski avto z goričkim kvestorjem Modestijem, fašistovskim pokrajinskim tajnikom Avenantijem, specializiranimi detektivi in policijskimi psi. Odpravili so se takoj na delo. Dognali so, da sta napadla šolo dva neznanca, protifašistovska terorista, katerih eden je zbežal v zadnjem hipu, ko sta učiteljici že slutili nesrečo, skozi okno v noč. Policijski pes je vohal za sledovi in speljal agente do neke samotne bajte. A tudi tu niso ničesar našli. Dognali so le, da so neznanci v tisti koči pričakali, da se je stemnilo, da so lahko potem napadli šolo. Drugi sledovi so vodili psa do farne cerkve, pred cerkvijo pa je izginila tudi zadnja sled.
Naslednje jutro pa je policija, ki je vso noč iskala po bližnjih gozdovih in gorah atentatorje, aretirala še enega sumljivega Bovčana in ga zadržala v zaporih, češ da je bil v neposredni zvezi z atentatorji, ki kot tujci niso mogli brez vodnika zažgati šole.
Za zadevo se je začel zanimati tudi goriški prefekt Dompieri. Preiskava se še vedno nadaljuje, čeprav doslej policije še ni privedla do nikakega pozitivnega rezultata.
Vsi današnji listi se v svojih poročilih o atentatu strinjajo v tem, da so šolo zažgali člani teroristične organizacije, ki deluje v mejah Julijske Krajine proti fašistovskemu režimu in državi.
Celjski podžupan odstavljen
Današnji »Slovenec« poroča: Celjski podžupan g. dr. Ogrizek je prejel dne 11. novembra od celjskega mestnega magistrata sledeči dekret: Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani Vas je s svojim rešen jem od 10. t. m. Nr. 83.758 na podlagi odloka g. predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih poslov razrešila mesta podnačelnika in občinskega odbornika mestne občinske uprave v Celju
ntinistviv
Maribor za 6. januar - Potrebe in želje prebivalstva - Pomembni govori ministrov -Skrb vlade za Maribor in okolico - Lep sprejem ministrov v Ptuju - Odhod v Varaždin
Maribor, 12. novembra. Snoči so si gg. ministri po prihodu v hotel »Orel«, kjer so se preoblekli, ogledali še banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo, kamor so prispeli okrog 18.30. Sprejel jih je g. ravnatelj Priol z vsem učiteljskim zborom. Sprejemu je sledila majhna zakuska, pri kateri je ravnatelj opisal zgodovino zavoda in borbo za obstoj in razvoj šole. Gospodje ministri so se čudili vzornemu redu in so obljubili, da ne bodo samo skrbeli za razvoj šole v sedanjem stanju, temveč da bodo storili vse, da se razširi in modernizira. Po ogledu šole so gg. ministri v spremstvu okrožnega inšpektorja Schaubacha, župana dr. Juvana, podžupana dr. Lipolda, bivšega ministra Vesenjaka, finančnega inšpektorja dr. Sedlarja in načelnika okrajnega cestnega odbora Žebota odšli še v mestni park, 'ha grad ter v stolnico, kjer so si ogledali tamkajšnje zanimivosti. Ob 20. uri je bila nato intimna večerja pri Orlu.
Veliko zborovanje v kazinski dvorani
Danes ob 9. uri dopoldne so gg. ministri prišli v kazinsko poslopje, kjer jih je v veliki dvorani čakalo okrog 120 zastopnikov obla9ti, občin, okrajnih in kmetijskih odborov, društev, korporacij, gospodarskih ustanov itd. Tu je ministre prvi pozdravil župan dr. Juvan in predlagal, da se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču, kar so vsi prisotni sprejeli z velikim navdušenjem. Potem je g. župan pozval navzoče, naj obrazložijo stvarno, kratko in objektivno svoje težnje. K besedi se lahko oglasi vsakdo.
Kot drugi je povzel besedo podžupan dr. Li-pold, ki je v kratkem, pa jedrnatem govoru orisal historijat osvobojenja naše zemlje, razmere na slovenskem severu pred 6. januarjem. Naglasil je potrebo sloge, kajti naš narod ljubi zares iskreno svojo domovino in bo storil vse, da ji pripravi sijajno in lepo bodočnost. Treba pa je, da se tudi osrednja vlada krepko zanima za severno mejol Ravnatelj ruške tvornice za dušik Krejči je preČital obširno spomenico mariborskih in podeželskih gospodarskih krogov, trgovcev, obrtnikov in industrijcev. V njej je omenil izgubo Maribora in slovenskega severa z ukinitvijo velikega županstva, oblastne samouprave itd. Zato je potrebno, da se ta izguba nadoknadi z drugimi adekvantnimi pridobitvami, kajti gospodarska kriza pri nas ni le prazna beseda. Ker smo agrarno pasivna pokrjina, je potrebno, da z vsemi silami delamo na povzdigo trgovine in industrije in se tako najde možnost zaposlitve naših ljudi in prepreči beg v tujino. Dobili smo v Mariboru sicer baš letos gozdarsko šolo, a nujno potrebujemo še več strokovnih šol. Ustanovil naj bi se vajeniški dom, povzdignil tujski promet, preuredile in modernizirale ceste, predvsem cesti Maribor—Ljubljana in Maribor —Zagreb, ki sta sedaj v žalostnem stanju. Carinarnica naj bi dobila- kemičen laboratorij, okrožni inšpektorat, oddelke za trošarino in davke. V davčni likvidacijski odbor naj bi se imenovali člani ne glede na kraj njihovega bivališča, v banskem svetu naj bi se v polni meri upoštevali tudi zastopniki obrta, industrije in trgovine. Potrebna je nadalje sprememba davčnega sistema, lesni industriji je treba pomagati s tarifnimi ugodnostmi, končno pa naj bi se z vsemi silami podprla tudi elektrokemična industrija, ki je zares velike važnosti.
Za njim je govoril bivši minister g. Vesenjak, ki je obžaloval, da ni prišel v Maribor tudi g. ministrski predsednik general Živkovič, in dejal, da smo tudi mi bili vedno Jugoslovani in da hočemo še naprej ostati udani vladarju in domovini. Naša ljubezen ni bila stvar razuma, ampak predvsem stvar srca. V nadaljnjem govoru je očrtal potrebe vinogradništva, zadružništva, prometa, regulacije rek, razbremenitve občin itd. Slovenci smo bili, je dejal, vzgojeni v duhu vere, ki nam postavlja za največji vzor ljubezen ne le do posameznikov, ampak tudi do celote, do vladarja in domovine. To vzgojo bomo ohranili vedno. Naj živi Nj. Vel. kralj!
G. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev je imel obširen govor o potrebah vinogradnikov, o akciji za izvoz vina, prodajo grozdja, o padcu vinskih cen, obdačenju in prevozu trsja iz ene banovine v drugo. Svoja izvajanja je združil v željo, naj bi se vinski zakon z razumom izvajal, izvoz vina pospeševal, vinske zadruge podpirale, trošarina preuredila, brezalkoholne pijače obdarile, akcija za prohibicijo omejila in dovolil prevoz trgovine.
Zupan Ivan Šerbinek iz Svečine je v imenu kmetijske zveze, ki zastopa 250 lokalnih orga-nizacij, govoril o občinskih in šolskih zadevah, o prometu itd.
Bivši minister dr. Kukovec Je obrazložil potrebo, da se podpre delo narodne obrane, ki stremi za nacijonalno utrditvijo naše severne meje.
Načelnik mariborskega okrajnega cestnega odbora Fran Žebot je podal obširno izjavo o globokem pojmovanju našega ljudstva glede visokih intenci j Nj. Vel. kralja. Nadalje pa o potrebah, da se uredijo naše ceste, regulira Pesnica in da se dovoli uporabljanje mednarodnih vlakov na progi Maribor—Št. Ilj In obratno.
G. Peter Miovič, posestnik v Št. liju, je govoril o vinogradništvu, hmeljarstvu in sadjarstvu.
G. Bureš je v imenu zveze obrtnih zadrug govoril o stanovskih potrebah. G. Vilko Weixl e kot zastopnik trgovskega gremija obrazložil želje trgovcev. Župan Kolman iz Slivnice je na-glašal potrebe občin. G. Petelin je govoril za zvezo gostilničarskih zadrug, g. Franjo Novak za vojne oškodovance, župan Kaloh iz Studencev je podprl želje g. Žebota. G. Titan je govoril kot zastopnik okrajnega cestnega odbora v Murski Soboti in g. Miihleiseu v imenu nemške narodne manjšine. Zastopnikom javnosti je odgovoril najprej minister Dušan Sernec, ki je dejal:
Govor ministra Serneca
Veseli me, ko sem slišal danes izjave vseh zastopnikov bivših političnih strank. Mi nismo prišli sem zaradi krogljic in ne da bi vam obljubljali izpolnitev vaših nad. Prišli smo po naročilu N j. Vel. kralja, da poizvemo za vaše težnje in potrebe.
Neka poslanica pa je, ki vam jo danes lahko izpričam, to je ono vzvišeno geslo, ki ble9ti na novih polkovnih zastavah: Z vero v Boga za kralja in domovino! Jugoslovanstvo je pri nas v organskem razvoju. Ljubezen do rodne hiše in rodne grude raste r ljubezni do slovenstva in se preliva v zavest jugoslovanstva. Krasne so bile izjave bivših zastopnikov političnih strank, ki dokazujejo, kako globoko je ukoreninjena ljubezen do kralja in domovine pri nas.
Vsega priznanja vredno je nacijonalno delo slovenske duhovščine ob meji, ki je bila takšna, da je s svojim delom rešila narodni obstoj.
Ne smete videti v nas samo kraljevske ministre. Mi smo pred vsem najožji sodelavci Nj. Vel. kralja, ki izvršujemo inauguriranje velikega programa z dne 6. januarja. K sodelovanju pa so poklicani vsi in v tem zmislu upam, da boste vsi z vnemo sledili vzvišenemu vzoru Nj. Vel. kralja pri izpolnjevanju veličastnega gesla: Z vero v Boga za kralja in domovino!« Ko je ponehal izbruh navdušenja, s katerim so vsi prisotni sprejeli ministrov govor, je spregovoril
Finančni minister dr. Š vrl juga
ki je v glavnem dejal sledeče:
Slišali smo vaše želje, vemo da ne bo mogoče vsega izpolniti. Ne vzemite pa tega za izraz slabe volje, ampak samo kot nujno posledico upoštevanja višjih ozirov. Preogromna so namreč bremena, da bi mogli vsem željam ustreči, ker bi sicer morali misliti na uvedbo novih bremen, česar pa v sedanjem težkem gospodarskem položaju nikakor ne smemo storiti.
Pred vsem bi opozoril na željo glede ustanovitve kemičnega laboratorija pri tukajšnji carinarnici. Ne vem, zakaj je še nimate in se temu naravnost čudim. Odredil pa bom takoj, da se zadeva čimprej ugodno reši.
Glede 22,000.000 Din, ki jih dolguje država okrajnemu cestnemu odboru iz prejšnjih let, vam moram sporočiti, da sem že naročil iz-, plačilo omenjene svote. (Burno odobravanje.) Načrt za zgradbo nove carinarnice v Mariboru je tudi že gotov ter je mogoče upati, da se bo gradnja pričela že v najkrajšem času. Ne samo, da smo vaše želje z vso pozornostjo vzeli na znanje, marveč lahko vam tudi obljubim, da jih bomo z največjo vestnostjo vzeli v pretres v ministrskem svetu. Govoru je sledilo burno odobravanje. Zborovanje se je s tem ob 12T5 zaključilo.
Slavnostni banket v hotelu »Orel«
Okrog 13. ure so se v okrašeni dvorani hotela »Orel« zbrali gg. ministri in okrog 120 odličnih zastopnikov javnosti. Bili so tu med drugimi škof dr. Karlin, pomožni škof dr. Tomažič, inšpektor dr. Schaubach, sreska načelnika dr. Ipavic in dr. Hacin, upravnik policije Ker-ševan, starešina sodišča dr. Žiher, državni pravdnik dr. Jančič, zastopniki raznih državnih uradov, šol itd., bivša ministra dr. Kukovec in Vesenjak, več bivših narodnih poslancev, župani, predsedniki društev, korporacij itd.
Na banketu je prvi nazdravil župan dr. Juvan, ki je v vznešenih besedah manifestiral za Nj. Vel. kralja. Poudaril je, da ima naša država izredno srečo, da ji načeluje vladar, ki ima tako velik zmisel za blagor naroda in ljubezen do domovine.
Podžupan dr. Lipold je pozdravil ministre in naglasil, da so na današnjem zborovanju lahko videli, da ni šel 6. januar brez odziva mimo našega ljudstva. Dojmil ga je zares globoko in mu sledil z vso dušo. Posebno danes je bilo izrečenih mnogo želja in bile so vse stvarne in narekovane po iskreni ljubezni do razvoja naše domovine in prepričan sem, je dejal, da jih boste, gg. ministri, upoštevali, kolikor vam bo le mogoče. Ob tej priliki je pozdravil tudi 7Tšilca dolžnosti bana Dravske banovine di. Pirkmajerja, ki se je malo preje pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane in se udeležil banketa. Nazdravil mu Je kot onemu možu, ki je vse svoje sile žrtvoval za prospeh
in razvoj prejšnje mariborske oblasti in sedanje skupne Dravfke banovine.
Za dr. Lipoldom je povzel besedo navdušeno pozdravljen pravosodni minister dr. Milan Srškič, ki se je v vznešenih besedah zahvalil za prisrčni sprejem v Mariboru. Njegov govor so vsi prisotni z velikim navdušenjem odobravali.
Govoru ministra Srskiča je sledil govor ministra Šveglja, ki se je uvodom spomnil tistega, ki ga danes ni med nami, ker mu zdravstveno stanje ne dopušča, in kateremu se imamo zahvaliti, da je Maribor slovenski in ne nemški — generala Rudolfa Maistra. V nadaljnem govoru pa se je dotaknil raznih vprašanj svetovnega gospodarstva, kreditov itd.
Nadalje so se oglasili k besedi Jakob Zemljič iz Slatine Radencev, ki je govoril za ljutomerski srez, in pozdravil delo in smernice gg. ministrov, župan Florjančič iz Sv. Miklavža kot predsednik mariborskega okrajnega kmetijskega odbora, za sreski in krajevni odbor Narodne obrane profesor Rudolf Kenda, ki je tolmačil naše iskreno in brezkompromisno jugoslovansko čustvovanje.
Odhod ministrov v Varaždin
Gospodje ministri so se nato v spremstvu raznih zastopnikov javnosti okrog 15'45 odpeljali z avtomobili dalje proti Ptuju.
V	Ptuju so jih pozdravili zastopniki tamkajšnjih oblasti, korporcaij in društev ter velika množica ljudstva iz mesta in okolice. Po kratkem, a prisrčnem sprejemu so ministri krenili dalje proti Varaždinu, kjer jim pripravljajo nocoj svečan sprejem in slavnostno večerjo.
Celjski pozdravni brzojavki
S konference so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kfajju in g. predsedniku vlade. Brzojavka Nj. Vel. kralja se glasi:
»Na konferenci z gospodi ministri dr. Sr-škičem, dr. Švrguljo, ing. Sernecem in Šveglom v mestu Celju zbrani zastopniki mesta Celja in srezov celjskega, laškega, gornjegrajskega, slovenjgraškega, konjiškega in šmarskega prosijo Vaše Veličanstvo, da blogovolite sprejeti izraze neomejene zvetobe in udanosti Vašemu Veličanstvu in kraljevskemu domu. Naj Bog poživi rod Karadjordjevičev! Živela Jugoslavija! Dr. Goričan, predsetfliik celjske občine«.
Na predsednika vlade g. generala Petra Živko viča je biia poslana ta-le brzojavka:
»Na sestanku v Celju zbrani zastopniki mesta Celja in okrajev celjskega, gornjegrajskega, laškega, slovenjgraškega, konjiškega’ in šmarskega vam, gospod predsednik pošiljajo izraze globoke udanosti in iskrene želje, da bi predsednik vlade tudi naprej še tako uspešno in v doibro vsega jugoslovanskega naroda izvrševal idejo Nj. Vel. kralja. Dr. Goričan, predvsednik cel jske občine«. •
Podrobnosti o predsednikovem obisku Slovenije
Predsednik vlado med rudarji
Zagorje, 10. novembra.
O sprejemu v industrijskih centrih in navdušenih ovacijah, ki jih, je bil deležen ministrski predsednik na svojem potu po Dravski banovini, smo že poročali. Ako pa ne hi poročali, kako silen vtis je napravil ta poset med vsem prebivalstvom, prav posebno pa še med rudarji, bi naše poročilo ne bilo popolno.
G. predsednik vlade je imel priliko slišati obe strani, in sicer zastopnike Trboveljske pre-mogokopue družbe, kakor tudi tam zaposlenega delavstva. Posebno živahno se komentira, kako je rudniški ravnatelj g. ing. Julij Pauer na predsednikovo vprašanje, »koliko zaslužijo rudarji«, odgovoril, da znaša zaslužek do 150 Din. Seveda je g. ravnatelj navedel le slučajno, izjemno in z nadčloveško muko zasluženo akordno plačo, katere je deležno največ mogoče 10 rudarjev, dočim znašajo plače vozačev od 25 do 30 Din, plače učnih kopačev od 30 do največ
3	5Din, plače kopačev pa znašajo 40 dinarjev na osem ur. Tudi postoji možnost, da akordno delo prinese tudi plačo nad tu navedeni minimum, ali treba je tu pristaviti takoj, da je ta presežek mogoče zaslužiti le z nadčloveškim trpljenjem, ki ga zmore le dobro utrjen rudar. Poleg tega je potrebno pribiti tudi to, da je rudar tisti, ki ima tudi najštevilnejšo družino. Cisto nič novega ni, če vprašate tega ali onega po številu otrok, da vam bo povedal, da ima skrbeti za 4 do 6 otrok. Da se gospod predsednik vlade ni osebno razgovarjal z rudarskimi trpini in se zanimal za njihov eksistenčni položaj, bi bil slabo informiran. Ker pa je čul resnico iz rudarjevih ust, koliko zasluži in koliko preživlja otrok, je zmajeval z glavo ter se tem prijaznejše razgovarjal z rudarji in se zanimal za vse stvari, ki ga morejo dvigati: eksistenca, gospodarski in kulturni razvoj, telovadim šport itd.
Že v Hrastniku je čul, da je bilo tam redu ciranih 200 rudarjev, v Trbovljah pa okrog tisoč, in ko je čul te številke, Be mu je zresnil sicer vedno se smehljajoči obraz in takoj na licu mesta je vprašal za Hrastnik tamošnjega ravnatelja g. Drolca, v Trbovljah pa rudniškega ravnatelja g. ing, Julija Pauerja, ako bi se ne moglo najti potov in načina, da se vse delavstvo zaposli doma.
Rudarji, videč, kako se predsednik vlade živo zanima in zavzema zanje, so ga z radostjo in navdušenjem pozdravljali na vsakem koraku.
Ob tej priliki pa se je pokazalo zopet zel" važno vprašanje, ki nujno kliče po rešitvi -izseljevanje v tujino. Videti je bilo na obrazu predsednika vlade, da ga je to zelo dimilo.
Ce pomislimo samo na Vestfalce, kako se v daljni Nemčiji otroci slovanskih starišev, otroci slovanske krvi, utapljajo v tujini in asimilirajo, mora poštenega Jugoslovana boleti srce, in kon čno, bolje je izseljevanje preprečiti na način, da se delavoljen narod zaposli in ohrani domu ko pa doprinašati najtežje žrtve in čuvati na-: narod in našo kri pred asimilacijo tujine. Ge neral Živkovič je uvidel nujnost rešitve tega vprašanja in obljubil vso svojo pomoč, da se vprašanje zaposlitve domačega delavstva ugod no reši in na ta način ohrani narod svoji domo v'n'-
Rudarji so ponosni na to, da je baš mož, ki uživa zaupanje Njegovega Veličanstva kralja tei celega jugoslovanskega naroda, posvetil tako veliko pažnjo slovenskim rudarjem in se s tak( velikim zanimanjem poljudno razgovarjal z rudarji neposredno. Danes se vse to živahno ko mentira med rudarji v vseh treh revirjih, češ popolnoma priprost, uljuden, prvič je prišel med nas, pa se razgovarja sedaj 8 tem, sedaj z onim, kot bi se že davno poznali, kot brat, k najde prav za vsakogar tople in prijazne be sede. Ker je predsednik vlade informiran o krizi, ki jo trpi slovenski rudar iz prvega vira to je od rudarjev direktno, in pa ker je ob ljubil vsestransko pomoč, se rudarji, zanašajo nanj, da bo skušal bedo z vsemi razpoložljivim sredstvi in silami omiliti.
Prvi sprejem ministrskega predsednika v Sloveniji
Budnica na kolodvoru — Zanimanje pred sednika za Sokola in prost. gaa. društvo
Sevnica, 9. novembra.
V	nedeljo zjutraj še 2 minuti predčasno je pridrdral vlak s predsednikom Živkovidem na postajo v Sevnico. Na pobudo župana g. Kru leja se je v Sevnici zbralo mnogo navdušenega občinstva, ki je živahno vzklikalo gen. Živko vidu in ga navdušeno pozdravljalo. Ko je vlak privozil na postajo, je zaigrala gasilska godba budnico. Lepo okrašeno poslopje je dovolj jasno pričalo o jugoslovanskem mišljenju naših tržanov. Tudi v trgu so raz hiš plapolale za stave in pozdravljale voditelja jugoslovanske ideje v naši sredi.
Na kolodvoru se je pri oknu prikazal najprvo njegov tajnik, nato pa je kmalu izstopil tudi predsednik vlade iz vlaka, podal roko vsako mur in se prijazno razgovarjal. Posebno se je zanimal za Sokola in za Prost. gas. društvo vprašal koliko članov ima poslednje, od kedaj že obstoja (42 let), če je bil kdo odlikovan itd
Po 12 minutnem razgovoru se je prijazno poslovil zopet od vseh in se podal v voz. Prebivalci, zbrani na kolodvoru, so ga navdušeno pozdravljali z živio-klici, dokler ni vlak izgini’ za ovinkom.
Prijaznost g. predsednika je naredila na vse prisotne kar najboljši utis.
Pri g. Aleksandru Simončiču, posestniku r Sevnici, uslužbeni Vrisk Anton iz Ledine se ji smrtno ponesrečil. Sekal je drva v gozdu, r drevo je padlo na njega in ga na mnogih me stih kar zmečkalo. Nezavestnega so hitro pre peljali z avtom v Krško bolnico, kjer pa jr kljub takojšnji zdravniški pomoči podlegel svo jim težkim ranam.
Trbovlje
Beraška nadloga, Cimvečja je kriza, tem vei beračev prihaja v rudarske revirje, tako d: postajajo že prava nadloga prebivalstvu. Zlast ob plačilnih dnevih se vidi različne tipe, ki si priklatijo iz raznih krajev v Trbovlje, kjei skušajo izkoriščati dobrosrčnost našega prebi valstva. Med njimi se nahaja dosti delamržne žev, ki so še močni in zdravi ter bi lahke opravljali še kakršnakoli dela. Vsak hiti zatrje vati, da je bil svoječasno »knap« in da je delal v Trbovljah, kar je seveda največkrat izmišljeno. Večina teh beračev so pijanci, ki pribera Ceni denar zapijejo in potem v pijanem stanja z neokusnimi opazkami nadlegujejo ljudi. Cesto krat se ta beraška gospoda ne zadovolji s 5( para, češ, kar je pod dinarjem, mu je pod častjt sprejeti. — Dobro bi bilo, da se tukaj napravi red.
Nezgoda ali božjast? Sinoči okrog pol 6. uri se je pred gostilno »Figabirt« nenadoma zgrudil neki moški, ki že delj časa boleha. Škrtal ‘j« z zobmi ter težko sopeL V polzavesti je vpi. ter s tem privabil k sebi precej radovednežev Poklican je bil rešilni avto, ki je moža prepe ljal v bolnico.
Zagorje
Nesreča. Čevljarski vajenec France Brvar i> Suhega dola pri Kolovratu je šel v nedeljo zju traj kot običajno k prvi maši. Vstal je bolj pozno, pa je vsled tega pospešil korake, da pri de v cerkev še pravočasno. Bilo je še temno ir* se je fant med tekanjem spodtaknil na cesti ot kamen ter je padel tako nesrečno, da si je zlo mil levo ključnico.
Ožgal se je z apnom. Matevža Primana, sto nujočega v Toplicah, ki je zaradi svojega hu morja tudi izven Zagorja poznan, je tudi te dn’ doletela težja nesreča. Zaposlen je bil na po staji, kjer je prekladal živo apno iz vožičkov \ vagone. Ker je začelo deževati, je hotel deli pospešiti in je grabil apno kar^z golimi rokami vsled česar ga je apno tako ožgalo, da je dobi' težke opekline na obeh rokah.
Nedeljski nogomet. Tekmovala sta SK Rudai iz Hrastnika in SK Zagorje z rezultatom 0 :1 (0 :1) za domačine. Igra, ki so jo predvedl naši mladi športniki, je zadivfla vse prisotne kajti nihče ni pričakoval tako sijajne zmage '/ ozirom na igro, katero so isti gostje predvedl1 prejšnjo nedeljo pri nas.
Izlet Glasbenega društva. V nedeljo je na pravil mladinski odsek Glasbenega društva poo vodstvom učitelja g. Koprive pešfzlet v Trbov lje, kjer so naši mladi pevci sodelovali pri koncertu tamošnjega pevskega društva »Zvon«.
Dnevne vesii
— Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. novembra 1930. objavlja v svojem 36. kosu naslednjo vsebino: Pravilnik za opravljanje državnega s'rOkovnega izpita gozdarskih uradnikov druge kategorije; Pravilnik za vršenje službe čuvajskega osebja pri upravi državnih gozdov; Pravilnik o zaščitnih gozdih; Pravilnik o puščanju koz v gozde; Pravilnik za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov občega oddelka predsedništva ministrskega sveta; Pravilnik o prirejanju in programu tečajev za šolske zdravnike; Izpremeinba pravilnika za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole; Izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini; Izpremembe in dopolnitve v »Pravilniku o zdravilih in idravilnih specialitetah«; Pravilnik o kontroli svežega grozdja.
— Popravljamo. V našem poročilu o obisku g. predsednika vlade smo pomotoma napravili načelnika Sokola v Zgornji šiški g. Poharja za železniškega uradnika, kar on ni. G. Pohar je poštni uradnik.
— Zastopniki notarskih kandidatov pri predsedniku vlade. Dne 10. t. m. dopoldne je v banski palači g. predsednik vlade P. Živkovič sprejel tudi »Društvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani«, ki ga je zastopal t. č. predsednik dr. Pehani Beno, not. kand. v Kamniku; sprejeto je bilo takoj po notarski in odvetniški zbornici ter je gospodu predsedniku vlade izročilo tudi pismeno spomenico. Poklonil se je gospodu predsedniku vlade povsem spontano.
— Zakonska stabilizacija dinarja. O tem aktualnem vprašanju predava v soboto dne 15. novembra 1930. gospod dr. Milan Lilleg, urednik »Narodnega blagostanja« iz Beograda. Predavanje se vrši v okvirju cikla predavanj »Ljudska univerza« za trgovske in obrtniške kroge. Predavanje bo v soboto ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«, kjer bo hkrati drugi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo. Gospod dr. Milan Lilleg je strokovnjak na tem polju in bodo njegova izvajanja gotovo jako zanimiva in poučna. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli.
— Gostovanje Soče v Grosupljah. V nedeljo 16. t. m. ob 16. bo gostovala družina Soča v grosupeljskem Sokolskem domu. Uprizori se Strindbergova trodejanka »Oče«. Pred predstavo uvodno predavanje. Kot popoldanska predstava bo gotovo primerna za poset tudi okoličanskemu občinstvu.
— DruštVo lesni agrar Slovenije ima svoj redni občni zbor dne 22. t. m. ob 14. uri v hotelu Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
— Darila francoske vlade našim kraljevskim princem. Uradna delegacija republike Francije je predala danes darove Nj. Vis. kraljevičem in sicer Nj. Vel. prestolonasledniku Petru avtomobil znamke Citroen z električnim pogonom, Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu zbirko vseh vrst orožja francoske vojske, a Nj. Vis. kraljeviču Andreju avtomatično gibajočega se konja.
— Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev drž. uprave Dravske banovine v Ljubljani. Opozarjamo vse uradništvo, da poteče
19.	t. m. enomesečni rok, v katerem je mogoče doseči vsem novo pristopivšim članom v smislu pravil določene predpravice in olajšave. Po tem roku se ne priznajo nobene olajšave, zato ponovno opozarjamo vse dr. uslužbence, ki mislijo pristopiti, da se prijavijo do 19. t. m. — Odbor.
— Zloraba geografskih nazivov izvora la vinogradniške proizvode. Po zakonu o konvenciji za trgovino in plovitbo med kraljevino Jugoslavijo in Francijo, sklenjeno dne 30. januarja 1929. v Parizu (Ur. list št. 249 iz 1929.) je v 81. 13. vsaka zloraba geografskih nazivov Izvora za vinogradniške proizvode prepovedana. To velja v prvi vrsti za nazive vinogradskih proizvodov n. pr. šampanjec, konjak itd. (naštete v Ur. listu št. 242 iz leta 1930.), če niso res originalni. Omenjeni zakon je stopil v veljavo 15. maja 1929. in se je naša vlada obvezala, da bo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok poteče s 15. novembrom t. I., nato se opozarjajo producenti in prodajalci vinogradskih proizvodov, da se izognejo posledicam in kaznim, ki so določene za slučaj zlorabe originalnih
tvornica cikSMU
nazivov za francoske vinogradske proizvode. Originalne nazive smejo torej vporabljati le za originalne francoske vinogradske proizvode, ki pa morajo imeti listino o izvoru. Take listine morajo po carinskih predpisih spremljati vsa vina, ki se uvažajo iz Franftje.
— Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich.	6602
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	166
— Železniška nesreča. Tovorni vlak št. 545 je odšel s postaje Rimske Toplice ob 13'02. Ko je polovica vagonov prevozila kretnico, je nenadoma skočil petrolejski voz s tira. Lokomotiva ga je vlekla še kakih 100 m za seboj. Kretnik Ivan Pečnik je dajal strojevodji znamenje, naj ustavi, ta pa tega ni opazil in je ustavil šele na ovinku. Po večurnem napornem delu so spravili iztirjeni vagon s proge. Nesreče ni povzročilo osobje.
— Težka nesreča v Zagrebu. V torek se je pripetila v Zagrebu težka nesreča 451etnemu peku Josipu Škrinjarju iz Krapine. Električni voz ga je prijol in ga vlekel za seboj. Dobil je težke poškodbe in se bori s smrtjo.
— Vlom. V noči od ponedeljka na torek je neznan vlomilec vlomil v hotel Nova Pošta v Rimskih Toplicah. Odnesel je cigarete, likerja in gramofon ter napravil lastniku g. Bradaču nad 3000 Din škode. Vse kaže, da je razmere v hotelu prav dobro poznal.
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
J. MUCEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
Hivtblftma
Četrtek, 13. novembra 1930., Stanislav. Pravoslavni: 81. oktobra, Stanka.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Tretji sestanek prirodoslovcev. Jutri v petek 3. (izredni) sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva v predavalnici Mineraloškega instituta na Univerzi ob*18. uri. Na tem sestanku bo demonstriral g. prof. dr. Hadži zoo-geografsko karto Jugoslavije, g. dr. Škerlj pa nadaljuje svojo temo o praktičnem pomenu študija rodovnikov. Člani vabljeni, prijatelji sekcije dobrodošli.
■ Društvo slušateljev filozofske fakultete bo imelo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom danes v četrtek.
■ Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 22. novembra 1930. od 9. ure dopoldne dalje pri mestnem načelstvu v Ljubljani, Mestni trg št. l/p. — Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski.
■ Završanovo požrtvovalno delo. Kdo ga ne
pozna, in v polni meri zasluži ta naslov, 40 let že prepeva prelepe slovenske melodije,’ 40 let nastopa na najrazličnejših koncertih ljubljanske Glasbene Matice, poleg tega pa še kot član raznih kvartetov, v zadnjem času v kvartetu Glasbene Matice ljubljanske. Njegovo udejstvovanje v kvartetih je bilo tako močno, da je navadno vsak kvartet med prijatelji petja nosil prav za prav njegovo ime. Tudi danes imenujejo sedanji Matični kvartet po veliki večini prijatelji Završanov kvartet. In ta kvartet nastopi v ponedeljek 17. t. m. na samostojnem koncertu v Kazinski dvorani. Ta koncert se vrši ravno v proslavo Završanovega požrtvovalnega dela. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Tanrlnr IfllTlf* naznanJa> da je preselil A vUUUl II UH V svoj damski modni salon in prikrojevalno šolo na Sv. Petra cesti št. 4,
II.	nadstropje.	(774)
■ Amaterjem, ki imajo posnetke prihoda zastopnikov kr. vlade. Tajništvo kraljevske banske uprave v Ljubljani naproša fotografske amaterje, ki so napravili dobro uspele posnetke o priliki bivanja g. predsednika vlade in kraljevskih ministrov v Ljubljani, naj mu jih čim-prej odstopijo.
■ Otvoritveno predavanje v XI. sezoni društva Soča v Ljubljani. V društvu Soča se bo vršilo v soboto 15. t. m. v salonu pri Levu otvoritveno predavanje v tej sezoni. Ta večer predava ravnatelj g. Karel Mahkota, ki bo govoril o temi »Iz dežele jezer«, spremljani s krasnimi skioptičnimi slikami. Nato se vrši prosta zabava, pri kateri nastopi odlični matični kvartet in deklamacije. Začetek ob pol 21. uri. Vabljeni vsi. Vstop prost.
■ Gospa ministrica. Ta znamenita Nušideva komedija se je že pri prvih predstavah priljubila ljubljanskemu občinstvu. V nedeljo je bil na blagajno ogromen naval; mnogo obiskovalcev je moralo zapustit gledališče, ki je bilo do zadnjega kotička razprodano. Zato se ponovi komedija 13. t. m. izven abonmana. Cene znižane, od 26-— Din navzdol. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
■ Gostovanje Marija Šimenca. V nedeljo dne
16.	t. m. gostuje popoldne ob 15. uri v ljubljanski operi tenorist Marij Šimenc iz Zagreba.
Poje se večno lepa Smetanova opera 'Prodana nevesta«. Glavno vloge pojo: g. Marij Šimenc — Janka, ga. Ribičeva — Marinko in g. Zupan — Kecala. Za predstavo veljajo znižane cene. Na to gostovanje Šimenca opozarjamo predvsem ono naše občinstvo, ki se vozi izven Ljubljane ob nedeljah popoldne k predstavam v Ljubljano.
■ Cene zelenjavi v Ljubljani. Po podatkih tržnega nadzorstva so cene zelenjavi bile začetkom novembra naslednje: 1 kg glavnate solate 5—6 Din, 1 kg ajserice 5—6, 1 kg endivije 3—4, pozno zelje 0.50, kislo zelje 2.50—3, repa komad 0.50, kisla repa 2.50, ohrovt 0.50—0.75, karfijol 8—10, kolerabe 2—3, kolerabe podzem-ljice 0.50—0.75, špinača 1 kg 10, kumare 2—3, čebula 1—1.50, češenj 10—12, krompir na drobno 0.75—1, na debelo 0.50—0.75, korenje
2,	peteršilj 2, zelenjava za juho 2 in zelena paprika kg 6 Din.
■ Cene krmi v Ljubljani. Prav za prav v Ljubljani ni pravega trga za seno. Kmetje pri-peljajo vozove sena navadno tja pod lipo na Rimski cesti. Cene krmi so drugače sledeče: q sladkega sena 100, q polsladkega 85, q kislega sena 75, q slame 60—70 Din.
Maribor
m Cercle francais. V petek, dne 14. t. m. bo
prišel gospod Marc Vey, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, v Maribor predavat o pesnikih francoskega Parnassa. Predavanje bo v Vesni, ob osmih zvečer. Vsi prijatelji lepe francoske besede so dobrodošli. Vstopnine ni.
m Gostovanje Milke Michlove v našem gledališču. V soboto 15. t. m. zvečer bo v vlogi Marice v Leharjevi opereti »Škrjančkov gag« gostovala znana zagrebška operetna pevka gdč. Milka Michlova.
m Razsodba o komunističnem procesu. Te dni so stali pred sodiščem za zaščito države v Beogradu mariborski delavci Milan Zalokar, Štefan Letonja in Maks Jenisy, bili pa so vsi trije oproščeni. Obsojen, in sicer na 7 let robije, je bil samo v Nemčiji živeči Anton Goltez, ki je še pred aretacijo pobegnil preko državne meje.
m Zanimivo predavanje v francoskem krožku. Jutri v petek zvečer bo v tukajšnjem francoskem krožku v zavodu »Vesna« predaval prof. Marc Vey o pesnikih francoskega Parnasa. Pričetek predavanja bo ob 20. uri. Vstopnine ni.
m Čudna manija. Že pred dnevi je neznanec s črnilom pomazal stene hiše gostilničarke Julijane Vrezniikove v Taborski ulici, v ponedeljek zvečer pa se je zopet lotil istega posla. Pri&l je g steklenico črnila in jo zagnal z vso močjo v zid, da se je razletela. Pasanti so ga sicer opasali, je pa Mijub temu Se pravočasno odnesel pete.
m Borza dela. Borza dela v Mariboru potrebuje nujno: 1 steklarja, 2 mizarja, 4 čevljarje, 5 krojačev, 1 fotografa, 4 delavce za vinogradniška dela, 4 delavce za gramozna dela, 3 šivilje,
4 pletilje, 1 krajno pletiljo, 1 servirko, 1 sobarico, 2 vzgojiteljici in 1 vzgojiteljico, ki je vešča nemščine in hrvaščine ter zna igrati na klavirju.
m Mariborski trg. Na včerajšnji trg so okoličani pripeljali 5 vozov krompirja, zeljnatih glav in čebule, 2 voza sadja, 2 voza lesene in lončene robe ter 7 vozov sena in 3 slame. Pri perutnini in mesu se cene niso spremenile. Na trgu rib in divjačine so se prodajale sardele po 16 in 26 Din, fogaši po 40 Din, krapi po 22 Din, ščuke po 30 Din kg. Zajci pa po 30 Din eden. Cena solate se je dvignila, sadje se je pa prodajalo: jabolka po 5 do 10 Din Din, hruške po 8 do 12 Din, grozdje pa po 6 do 14 Din kilogram. Seno je stalo 100 kg 75 do 95 Din, slama 50 do 55 Din.
in Mariborsko mesne cene. V sredo se je v Mariboru prodajalo volovsko meso prve vrste po 18 do 20 Din kg., druge vrste po 16 do 18, meso bikov krav in telic po 14 do 16, teletina prve vrste 25 do 35, druge vrste po 16 do 24, svinjsko meso pa po 15 do 27 Din kilogram.
m Živinski sejem. Na mar ibarskem sejmu za živino je bilo v sredo 12. t. m. 18 konjev, 12 bikov, 102 vodov, 413 krav in telet, skupno 566 glav. Cene v kilogramih žive teže so bale: debeli voli 7'50 do 8-50 Din, potldebeli voli 6 do 6-50 Din, plemenski voli 5 do 5’50 Din, biki za klanje 7 do 8 Din, klavne krave, debele 6 do 7-50 Din, plemenske krave 4-25 do 6-50 Din, za klobase 8'50 do 4 Din, molzne krave 5-50 do
6-50 Din, breje krave 5-50 do 6-50 Din, mlada živina 6-75 do 9 Din. teleta 7 do 12 Din. Prodanih je bilo 300 glav, od teh 8 za izvoz v Avstrijo.
m Nezgoda na mostu. V torek popoldne se je vsled srčnega krča onesvestil na državnem mostu 2Gletni kovač Mak« Klethofer iz Vrazove ulice na Pobrežju. Pomagati je morala rešilna postaja, ki ga je z avtomobilom prepeljala na dom.
m Nesreča na ulici. V torek proti večeru si je pri padcu zlomila nogo 241etna trgovska pomočnica Marija Roškerjeva. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnico.	*
m Nesreča na glavnem trgu. Včeraj dopoldne okrog 11. ure' je privozil mesarski pomočnik, 211etni Emanuel Sopič z vozom po Tattenbachovi ulici na glavni trg v takem diru, da je ogrožal pasante in se pri reklamnem kiosku zaletel v 391etno Terezijo Klepšetovo s Pobrežja in jo podrl na tla. Klepšetova je pri tem dobila več ran na desni roki, levi nogi in po hrbtu in je morala iskati pomoči na rešilni postaji.
m Aretacije. V torek sta bili v Mariboru aretirani dve osebi, ena radi razgrajanja in kalit-ve nočnega miru in ena radi oviranja službenih poslov in nedostojnega vedenja. Prijav je policija prejela 10, poročil pa 7.
m Trpinčenje živali. Zaradi trpinčenja živali, 7 telet, je bil v torek naznanjen posestnik Štefan Kovačič iz Spodnjih Hoč.
m Tatvina zastave. Dimnikarskemu mojstru Franju Koražiju na Ruški cesti so v noči od torka na sredo neznanci ukradli veliko, še docela novo državno zastavo. Uvedena je preiskava, ker obstoja možnost, da je tatvina političnega značaja.
Vlom v trafiko
Na Mariborski cesti pred prelazom Savinjske železnice stoji lesena baraka, v kateri ima ga. Perbiletova trafiko. V noči od torka na sredo so neznani vlomilci s ponarejenimi ključi odprli vrata ter odnesli cigaret, tobaka, znaink in drugih predmetov v vrednosti skoraj 7000 Din. Vlomilci so bili precej predrzni, kajti trafika stoji na zelo prometni cesti, kjer hodijo ljudje ob vsaki nočni uri, pa tudi policijski stražnik tam stalno patruljira. Zato je verjetno, da je moral vlomilec imeti pomagače, ki so stali na straži, sam pa je porabil ugoden trenutek, ko ravno nihče ni pasiral ceste. Policija z vnemo zasleduje vlomilce.
Gelje
* Krajevni šolski odbor za mesto Celje ima v petek 14. t. m. ob 18. izredno važno sejo v *borovalni dvorani mestne narodne šoile.
* Francoski krožek priredi noooj ob 20. v Narodnem domu literarno predavanje. Predavali bo lektor farncoščine na ljubljanski univerzi g. M. Vey o »Pesnikih Parnasa«. Vstopnine ni.
* Celjsko obrtno društvo priredi svoj Martinov večer v soboto 15. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma .
* Pozabljeno kolo. Na zid Prve hrvatske šte-dionice v Kolenčevi ulici je nekdo, ki je imel 'kak posel v banki, naslonil kdo, potem ga pa tam pozabil. Hišnica je kolo shranila, ker pa nikogar ni bilo ponj, ga je oddala na policiji. Kolo je znamke »Torpedo«, št. 43354.
* Onemogel starček. 701etni vpokojeni sodni eluga Kranjc Jakob iz Marija Gradca se je pred dnevi pripeljal z vlakom iz Laškega v Celje. Ko je stopil v Celju iz vlaka, »e je od slabosti onemogel gradil na tla. Prepeljali so ga v 'bolnico.
* Izgube in najdbe. V mestu je bila izgubljena rjava aktovka z različno vsebino. — Ušen Valentin iz Sv. Petra v Savinjski dolini je na kolodvoru izgubil par ženskih čevljev ter par ženskih nogavic. — V Mestnem kinu je bila izgubljena srebrna zapestna ura. — Pred Mestno hranilnico se je našla nova moška usnjena rokavica, njave barve, ki jo je menda izgubil kak udeleženec pri sprejemu ministrov. Dobi se na policiji.
Kultura
Prof. Menci Crnčič umrl. V nedeljo ponoči je v svojem stanovanju v Zagrebu umrl znani, ugledni slikar prof. Menci Crnčič, eden ustanoviteljev zagrebške umetnostne akademije in redni profesor na nji in član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Prof. Crnčič se je rodil v 1. 1865. kot sin avstrijskega oficirja v Brucku in je tudi sam absolviral kadetnico in vojaško akademijo, pa se ni maral posvetiti vojaškemu stanu in vstopil na umetnostno akademijo na Dunaju. Po dovršenih študijah se je vrnil v Zagreb in ustanovil tam prvo slikarsko šolo, iz katere je kesneje zrastla akademija. — Kot umetnik je bil Crnčič izredno plodovit in mnogovrsten, bil je mojster v grafiki in v olju, nič manj se ni uveljavil kot karikaturist, ilustrator in scenograf. Najbolj znane so njegove stvari z Jadrana, iz starega Zagreba in vrsta portretov najodličnejših hrvatskih osebnosti (ban grof Pejačevič, nadškod dr. Bauer itd.). Mnogo zaslug pa si je pridobil tudi kot ravnatelj Strossmayerjeve galerije slik na Jugoslovanski akademiji.
Naši mladinski listi. Prejeli smo prvi dve številki Zvončka, ki izhaja že 32. leto in ga ureja dr. Pavel Karlin. Med letošnjimi sotrudniki so razen E. Gangla, ki piše vodilno povest Zlato mesto, še dr. V. Korun, Vera Albrechtova, Manica Romanova, dr. Fran Zbašnik, Gustav Strniša, profesor Volavšek, Viktor Pirnat, A. Šavli, Anton Debeljak itd. Prvi dve številki prinašata polno povestic, pesmic — vsega, kar more dobro deti mladi duši. Okusno opremo in ilustracije lista oskrbuje Mirko Šubic. Poleg tradicionalnega kotička gospoda Dobropoljskega prinaša Zvonček zdaj tudi rubriko Iz mladih peres, v kateri objavlja pesniške prvence mladih ljudi. Zvonček stane na leto 30 Din.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek. 13. nov.: Gospa ministrica. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 14. nov.: Gostovanje v Kranju: ob 15. uri »Razbojniki«, ob pol 21. »Gospa ministrica.
Sobota, 15. nov.: Sveti plamen. Red D.
OPERA
Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek, 18. nov.: »La Masootte«. Red C.
Petek, 14. nov.: Zaprto.
Sobota, 15. no..: »Moč usede«. Red E.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek, 13. novembra: ob 20. uri »Lutka« ab. B Petek, 14. novembra: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 17. nov.: ob 20. uri «Go®pa mini-strovka«. Gostuje mariborsko gledališče.
*
la maribor. gledališča. Prva repriza Audra-
njve operete »Lutka«, ki je pri svoji nedeljski premijeri zelo ugajala občinstvu bo v četrtek, 18. t. m. Pri tej predstavi bo peli naslovno partijo gdč. Barbiceva ter bo nastopil kot gost g. Harrstovič.
Draginja v Litiji
Z uvedbo tržnih dni bi se še najprej dosegla pocenitev živil
Litija, 10. novembra.
Izmed prebivalcev trga Litije pripada precej velik del kmetiškemu stanu. Še celo nekateri obrtniki imajo tu svoja posestva. Veliko večino poljedelskega prebivalstva pa imajo vse vasi v litijski okolici. Vsakdo bi si torej mislil, da se pri nas tudi prav poceni živi, ker se pridela večina živil v neposredni bližini. Še celo na ljubljanskem trgu so nekateri sadeži iz kres-niških in litijskih poljan, kakor kostanj, gobe itd., pri prodaji ceno tovrstnemu blagu večkrat znižali.
Vendar pa temu ni tako. Ko dobe sedaj Ljubljančani na trgu prima kislo zelje za 3 Din, navadno še celo za 2*50 Din, ga plačujemo mi po
4	Din kg. Zeljnate glave v Ljubljani 0*50 do 0*75 Din, v Litiji 2 Din komad; kostanj v Ljubljani 2—3 Din, v Litiji 3—4 Din kg. Krompir v Ljubljani 0’75 Din (en gros včasih celo 0*50 Din), pri nas pa 1 Din kg. Tudi sadje je pri nas vedno 1 Din dražje kot v Ljubljani. Ljubljanski mesarji prodajajo najboljše goveje meso brez kosti po 20 Din, a naši goveje meso s kostmi po 20 Din, brez kosti pa celo po 24 Din kg. Dobro bi bilo, da bi na isti način, kot se to dela v Ljubljani, cene živilom uradno določale.
Celo oni pridelki, ki se dovažajo na ljubljanski trg iz naših krajev, so pri nas vedno za 1 Din dražji pri kg. Zanimivo je tudi to, da jemo v Litiji ljubljansko zelje. Ne vem, ali je temu vzrok pomanjkanje tovrstnega blaga pri naših kmetij ali kaj? Zelo mnogo sočivja, izrecno še v zimskem in spomladanskem času dobivamo po prekupcih iz ljubljanskega trga. S tem pa se veča režija, ki blago občutno podražuje. Torej so trditve, da se na deželi mnogo ceneje živi kakor pa v mestu, le bajke. Pomisliti je treba, da mnogo stvari tu tudi za drag denar ni mogoče dobiti, kadar bi kdo hotel.
Mnogokrat bi kmet gotovo rad prodal ono količino živil, katere je več pridelal, kot pa jih potrebuje za svoj dom, a ne ve za konzumenta. Da bi pa ponujal svoje blago po hišah, tega noče. Radi tega bi bilo zelo potrebno uvesti v našem trgu dva tržna dneva v tednu, ker bi na ta način naši kmetje imeli priliko, da pridejo do svojih konzumentov. Vsled večjega števila delavstva, obrtništva in uradništva lahko upamo na najpovoljnejši uspeh. Zelo nespametno je vendar kupovati na ljubljanskem trgu, ko dobimo lahko isto blago, ako abstrahiramo režijske stroške, mnogo ceneje doma
Zborovanjje učHeljsiva iz litijskega sreza
Ljubljana, 11. novembra.
V	ponedeljek 10. t. m. se je vršilo zborovanje učiteljstva iz litijskega sreza v dvorani ljubljanskega Mestnega doma. Zbrano učiteljstvo, ki se je udeležilo zborovanja skoraj polnoštevilno, je z zanimanjem sledilo poročilu tov. Rostoharja, ki je objasnjeval boj organizacije za učiteljske pravice pri novi razdelitvi v uradniške razrede. Zal da niso pri takih poročilih navzoči vsi oni maloverni, da bi videli, kako je in kako bi bilo če bi stali vsi prekrižanih rok in mirno čakali svoje usode. Poročevalec je naglasil, da danes ne zadostuje samo lastna organizacija, ampak da se je baš sedaj pokazal velik pomen nastopa združenih organizacij. Kdor odreka malenkostni prispevek 1*50 Din za združeno organizacijo državnih nameščencev, je sam sebi grobokop. Bolj, kakor kdaj poprej, velja zdaj načelo: Vsi za enega, eden za vse.
Predavanje univ. prof. dr. Ozvalda je povedlo navzoče v duhovno opazovanje družine, njenega pomena in njene naloge, povdarjajoč važnost družine kakor za posameznika, tako sploh za vse človeštvo. G. predavatelj je pokazal na to krvno zajednico kot temelj vzgoje in steber človeštva, osvetljujoč njene rak-rane modernega življenja. Splošna želja je bila, da bi g. predavatelj to veleaktualno predavanje objavil v kakem pedagoškem listu, kar je tudi obljubil.
O delu in vzgoji učiteljic se je po tozadevnem predavanju tov. Vodetove vnela debata, v kateri je referentka stvarno obrazložila težnje učiteljic. Pozorno so sledile tovarišice referatu o reformi pouka ženskih ročnih del, ki ga je podala tov. Vrščajeva. Debato o njenih izvajanjih pa so vsled pomanjkanja časa preložile na prihodnje zborovanje.
Lepo gasilsko slavje v Toplicah pri Novem mestu
,,	,	,.	Toplice,	10.	novembra.
Prostovoljno gasilno društvo v Toplicah pri Novem mestu je eno najstarejših gasilnih društev na Dolenjskem. Ustanovljeno je bilo leta 1881. ter je v polstoletni dobi vršilo svojo človekoljubno nalogo pri neštetih požarih ter s svojim delom rešilo mnogo imetja.
I’o društvo si je pred kratkim nabavilo z last-no požrtvovalnostjo in darežljivostjo občanov novo motorno brizgalno, ki so jo preteklo ne-aelJo slovesno blagoslovili. Na slavnostno blagoslovitev se je društvo vsestransko pripravilo. V jutranjih urah so gasilci pripeljali na kopališki ve £'.otorkc! *er drugo gasilno orodje in pripra-cvetjem° b‘le V8e lepo oveni5ane z zelenjem in
9' “ri 80 PriJeli prihajati gostje iz
n ič fn rtr f(rtVaS71KPodturna> Vršnih sel, Crmoš-nj in ugt Zbrano gasilstvo se je v čedni
povork, z zastavo domačega gasilnega društva na čelu podalo v cerkev k 10 sv. maši, po sveti maši pa se je gasilstvo zbralo okrog orodja na trgu, kjer se je vršil cerkven obred blagoslovitve, ki ga je opravil župnik g. Franc Erzar z g. kaplanom Rottom.
Po cerkvenem obredu Je nagovoril gasilstvo gospod župan ter častital domačemu gasilnemu
društvu na pridobitvi potrebnega in dragocenega gasilnega orodja ter pozval zbrano občinstvo, da gasilno društvo, v njega plemenitem namenu gmotno in moralno podpira. Govoril je še župni načelnik g. Jevšček iz Novega mesta, ki je v svojem govoru povdarjal važen pomen gasilstva, ki je vsikdar pripravljeno priskočiti bratu na pomoč. Po govoru je gospod župni načelnik pozval domače gasilstvo, da ponovi svojo obljubo, prečital besedilo zaobljube, ki ga je gasilstvo stavek za stavkom ponavljalo in nato segalo v roke društvenemu načelniku. — Po svečani zaobljubi je zbor gasilcev zapel gasilsko himno »Bratje mi kot krepka četa«.
Opoldne se je vršil banket, h kateremu je gasilno društvo povabilo poleg kuma in kumice, duhovščine in drugih domačih osebnosti, tudi načelnike vseh udeleženih gasilnih društev. Pri banketu je nazdravil župni načelnik g. Jevšček Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Govorili so še društveni načelnik g. Gašper Pelko, okrož. in kopališki zdravnik dr. Konvalinka v imenu svoje gospe kumice ter šol. upravitelj g. Gregorc.
Po banketu se je vršila prosta zabava, ki jo je obiskalo mnogo občinstva in je prinesla gasilnemu društvu lep dohodek.
Lepo gasilsko slavje naj opominja gasilce na složno in nesebično delo v korist in blagor svojega bližnjika ter svedoči da v skupnosti je sila in moč.	t-	j
Šmartno pri Litiji
Društvo »Narodni dom« uprizori na Martinovo nedeljo 16. novembra t. 1. ob 15. v Sokolski telovadnici veseloigro »Ljubezen in ljubosumnost«.
Salonski orkester, odsek pevskega društva »Zvon«, se je ustanovil preteklo nedeljo. Vodil ga bo pevovodja g. Preinelč. ČestitamoI
Posurovelost. Neznanci so v nedeljo zvečer napadli graščinskega vrtnarja iz graščine Bo-genšperk. Nameravali so pa napasti graščinskega oskrbnika Drofenika, ker je bila temna noč, so pa napačno zadeli. Sumi se, da so bili neki bivši graščinski uslužbenci. Zadeva je prijavljena litijski žandarmeriji.
Ogorčenju proti cenam mesa in živil v Šmartnem in Litiji se tudi mi pridružujemo ter želimo, da oblasti posvetijo več pažnje litijskim, osobito pa šmarskim mesarjem.
Obrtnonadaljevalna šola se je pričela 4. t. m. Število učencev je naraslo od lani od 40 na 48. Vsa učila je vodstvo učencem nabavilo brezplačno. — Zanimivo je, da v Šmartnem ta šola že obstoja od leta 1898 ter je bil litijski obrtni stan do lani, ko si je litijska občina omislila svojo obrtno šolo, v to šolo vpisan. Da naše obrtno šolstvo tako lepo napreduje, je zopet zasluga našega upravitelja Maksa Kovačiča ki je obenem tudi vodja obrtnonadaljevalne šole.
Mu/
Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 17. t. m. Vprizorila se ho ob tej priliki ena najbolj veselih, pa tudi satiričnih srbskih veseloiger Nušičeva »Gospa mini-sirovka«, ki v žarki luči osvetljuje politične in tudi siceršnje razmere predvojne Srbije. V tej ve-seloigri je Nušič brezobzirno razgalil življenje v višji uradniški rodbini ter jo prepletal s toliko komičnimi situacijami, da zbuja povsod, kjer jo vprzarjajo, salve 6meha. Brezdvomno bo veseloigra tudi v Ptuju zelo ugajala ter priporočamo, da sc čimpreje nabavijo vstopnice. Sodeluje ves dramski ansatnbl, režira g. J. Kovč. Naslovno vlogo bo kreirala ga. Dragutinovičeva.
Naše gledališče je otvorilo v ponedeljek svojo letošnjo sezono. Gostoval je operetni ansambl iz Maribora z opereto »Aleksandra«. Gledališče je bilo seveda dobesedno natlačeno. Smelo trdim, da bi se gledališka blagajna ne jokala, če bi dali tudi tedensko po eno opereto.
Kolo jugoslovanskih sester bo pobiralo te dni milodare za Miklavža revni deci.
Orožniška stanica Polenšak se preseli s prvim prih. m. na svoj prvotni sedež v Juršincih.
Palec na desni roki je od ;ala žaga na električni pogon delavcu Drevenšek Martinu, ko je drva žagal in je bil malce nepreviden.
Slovenjgradec
Osebne vesti. Odvetnik g. dr. Černe Ferdinand se je preselil s svojo pisarno v Dolnjo Lendavo. Kolo jugoslovanskih sester izgubi z njegovo go. soprogo agilno predsednico. Želimo jima ob odhodu vse najboljše v novem kraju.
Poroka. V nedeljo sta se poročila tukajšnji tesarski mojster g. Krošl Franc z gdč. Tretjak Frančiško, hčerko uglednega tukajšnjega lesnega trgovca g. Tretjaka. — Čestitamo!'
Posipanje ceste. Glavno cesto, ki pelje iz Slovenjgradca proti Dravogradu, so posuli z gramozom, kar odobravamo!
Dramski odsek Sokola uprizori v nedeljo, 16. t. m. veseloigro v 3 dej.: »Kamela skozi uho šivanke«.
G. župnik Treiber iz Št. Miklavža, ki je pri
zadnji nesreči na čudežen način ušel smrti, je že zapustil bolnico in se zdravi v domači oskrbi.
Tiskarski škrat. Opis zadnje nesreče tukajšnje gostilničarke ge. Ulbingove je pomotoma zašel v 136. št. »Jugoslovana« pod rubriko »Središče«, kar so c. čitatelji takoj opazili.
Naš kino Rdečega križa je popolnoma renovi-ran znotraj in zunaj. Odobravati moramo, da je vodstvo kinopodjetja dovolilo vsem državnim uradnikom in ostalim drž. uslužbencem 50% popust. Predstave se vrše ob sredah, sobotah in nedeljah.
Slovenska Bistrica
Martinovanje. Podružnica Ciril Metodove družbe v Slovenski Bistrici priredi v soboto zvečer 15. t. m. v hotelu »Beograd« Martinov večer.
Škoda vsled viharja. Še le sedaj, ko je nastopilo lepše vreme, se da vsaj deloma pregledati škoda, ki jo je napravil vihar, ki je v zadnjih dneh divjal tudi po naši okolici. Vihar in sneg sta v nekaterih gozdovih odlomila vsem smrekam vrhove. Prelomljena, izruvana, podirajoča se drevesa so med padanjem podirala druge, tako da so ponekod nastale cele goličave. Drugod so zopet zameti in vrtinci polomili in pometali vse križem, da je vsak dohod in prehod skozi gozd nemogoč. So kraji, ki nudijo sliko v vojni z artilerijo obstreljevanega gozda.
Poljčane
Z motornim kolesom v plot. Zadnjo nedeljo je drvel neki mladenič po gladki cesti kar se je dalo sem in tja. Dvakrat je šlo po sreči, v tretje pa se je pri ovinku zaletel ob testni plot. K sreči je vozač odnesel le manjše praske.
Teharsko prosvetno društvo se je zadnjo nedeljo pri nas prav lepo predstavilo s svojim gostovanjem. Vprizorili so podjetni diletantje pretresljivo vojno dramo v 3 dejanjih »Stil-mondski župan.
Smrtna kosa. Že v tretje so zapeli te dni pri nas turobno zvonovi. Naznanjali so, da je preminul 21etni sinček Peter-Karol, dete tukajšnjega tovarnarjevega sina g. Magerla. Pobralo ga je možgansko vnetje. Žalujoči rodbini iskreno sožalje.
Smrtna nesreča. Knez VVindischgratz ima v Konjicah in v okolici velikanske gozdove. Pri njem imajo mnogi kraji konjiškega okraja deputat letne količine drv že iz starih časov. Drva si morajo seveda sami pripraviti in zvoziti domov. Tako so te dni podirali v Konjiški gori tudi Kvasovi iz Zg. Pristave. Dva brata Kvasova sta bila ravno zaposlena s podžaganjem močne bukve. »Zdaj bo pa menda dosti«, je tekel eden njiju, ko je pod žago nekaj zabreščalo. »Še malo potegniva«, je menil drugi. A kar na to se je bukev nagnila in se pričela podirati. Vsi so v trenutku zbežali, le nesrečnega Miho Kvasa je drevo z vejami ujelo in ga stisnilo čez prsni koš in glavo, da je bil pri priči mrtev.
Iz Amerike prišla in umrla. V nedeljo smo poročali o smrti matere s 16 otroci. Iste noči pa je umrla v Lušečki vasi pri Poljčanah priletna posestnica ga. Cviter, ki je pred kratkim prispela sem s svojim možem iz Amerike. Dobila pa je pljučnico in je v nekaj dneh umrla.
Tri poroke. V kratkem razdobju je bilo v Konjicah 9 porok, tako da so prišla to leto ženitve željna dekleta izredno na svoj račun. Zadnjo nedeljo so skočili v nežni zakonski jarem kar trije pari. •
Brežice
Prireditev Sokola iz Novega mesta. V soboto 15. t. m. bo priredilo Sokolsko društvo iz Novega mesta ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Brežicah koncert s pevskim oktetom in Klammtovo opereto v enem dejanju »Prebrisani študent«. Na sporedu je nadalje Schubert, Fučik, Juvanec, Mirk, Ipavec in F. Le Rey. Posamezne točke sporeda bo izvajal sokolski orkester pod vodstvom g. Slavka Straj-narja. Pester spored bo gotovo privabil širše in ožje občinstvo v soboto v Narodni dom.
Luče pri Ljubnem
Premestitev. Preteklo soboto se je poslovil od nas učitelj g. Bajde Viktor ter odšel v Sv. Vid pri Ljubljani. Kljub kratki dobi med nami si je g. Bajde znal osvojiti naše simpatije in bomo jako težko pogrešali ravno njegove tako uspešne cerkvene koncerte. Na njegovo mesto je prišel g. Mašat Ljudevit iz Gornjegrada.
Nesreča. Franc Jež p. d. Stogej v Lučah, je dne 10. t. m. spravljal platanice v svojem gozdu, pri tem je bil pa tako nepazljiv, da so ga te zasule in inočno poškodovale desno nogo v gležnju.
Braslovče
Javna prošnja. Upraviteljstvo tukajšnje šole namerava prirediti meseca decembra »božičnico za revne otroke«. Zato se obrača s tem do vas s prošnjo, da podprete in pomagati izvršiti to dobrodelno akcijo. Ne odvračajte nabiralcev, ki bodo prosili za uboge malčke, vsak najmanjši dar je dobrodošel. — Na veselici v gostilni Žohar v Spod. Gorčah se je med gosti nabralo 216*— Din za nameravano božičnico. Najlepša hvala!
Smrt. Na Gomilskem so položili k večnemu počitku v nedeljo popoldan umrlo go. Kunstovo, posestnico in gostilničarko. Kako spoštovana in priljubljena je bila, je pričala ogromna udeležba stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev. Pred hišo žalosti in ob grobu je zapel domači zbor žalostinke, od pokojnice pa se je poslovil v imenu župljanov taipošnji g. župnik z lepim govorom.
Avtomobilska nesreča. Celjskemu avtobusu, ki vozi progo Ljubno—Celje, se je pripetila pri Mozirju nesreča. Poln avtobus potnikov je zadel ob veliki cestni kamen ter se prekopicnil v močvirnati obcestni jarek. Pri padcu se je razbilo več šip, drobci so ranili lažje nekaj potnikov. Voz so dvignili z velikim naporom, ga spravili po travniku na cesto, kjer je ves polomljen z veliko zamudo počasi nadaljeval pot proti Celju.
Laško
Poroka. V ponedeljek popoldan se je poročil v stolni cerkvi v Mariboru gosp. Martin Pod-reberšek, obče priljubljeni tajnik občine Marija-gradec in posestnik v Laškem, z gospodično sestro gospe Perdihove v Laškem. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Veselica. Na Martinovo nedeljo dne 16. novembra priredi društvo »Blago srce« popoldan v dvorani hotela Savinje svojo Martinovo prireditev. Pri veselici bo sodelovalo pevsko društvo »Hum« in pa Godbeno društvo.
Plesne vaje. Za predpustne prireditve je priredilo naše telovadno društvo »Sokol« plesne vaje, ki jih vodi g. učitelj Žitnik. Vaje se vršijo tedensko vsak torek.
Kočevje
Osebno vesti. Pravkar so bile nastavljene učiteljice, ki so absolvirale učiteljišče poleti 1929. leta. Po več kakor enoletnem čakanju so vendar dobile službo. Gdč. Pavla Prekova je dobila mesto v Dobrepoljah, gdč. Vilma Kraljeva pa v St. Mihelu pri Novem mestu. Toda niso bile vse enako srečne; nekatere še sedaj niso dobile mesta.
Aretacija razgrajača. V soboto je vzbujal precej pozornosti neki delavec doma iz Cerknice, ki se je pijan potepal po mestu. Zvečer je prišel v gostilno g. Kajine in zaželel si je boja. Ker pa ni bilo nikogar v gostilni, je začel razbijati stole, mize in ostalo pohištvo. Gospodinja, ki je bila sama doma, je vsa prestrašena zbežala iz hiše in iskala pri sosedih pomoči, ki so rogovileža končno vrgli na cesto. Vendar se mu še nič ni ljubilo domov. Krenil je v gostil*
no g. Dorniga. Z nožem v roki je vstopil v gostilniško sobo, začel zmerjati natakarico in vsem grozil z nožem. Toda tukaj se mu je godilo težje. Gostje so ga zgrabili in izročili orožnikom. V zaporih se bo razgrajaču prav sigurno poleglo hrepenenje po razgrajanju.
Oiertala licitacija. Dne 15. novembra t. 1. se bo vršila ofertalna licitacija znane gostilne »Na žagi«. Premoženjska uprava, bo dala gostilno v najem za dobo treh let. Najemnina znaša 2520 dinarjev mesečno. Do sedaj je imel tu gostilno g. Peter Marincelj.
Preselitev obrtnega lokala. Čevljarski mojster g. Matija Štefančič, eden izmed redkih slovenskih obrtnikov v Kočevju, je preselil svojo delavnico iz Eppichove hiše v Rožni ulici v hišo, ki stoji za župniščem.
Litija
Deputacija pri predsedniku vlade. V ponedeljek je bila iz naše doline pri gosp. vladnemu predsedniku tročlanska deputacija, katero so tvorili šol uprav. g. Janko Levstik, župan g. Albin Grčar in odbornik g. Mirko Weinberger. G. predsedniku so posebno poročali o nujni potrebi zidave nove šole in o novi pravilnejši razdelitvi davkov, ki jih daje občinam TPD.
Popravila na stari cesti. Te dni je sreski cestni odbor končal s postavljanjem škarpe ob stari cesti in sicer v delu, ki pelje skozi takozvano Švepovno. Naredili so prepotreben obcestni jarek, cesta sama pa se je na ta način razširila za skoro pol metra. Posestniki, ki imajo tu svoje vrtove, so naredili na škarpo cementne stebriče za ograjo, tako da bo sedaj tudi tu zunanje lice mnogo lepše.
Kamnik
Velikodušen dar g. ministrskega predsednika Kolu Jugoslovanskih sester v Kamniku. Ob priliki poseta g. ministrskega predsednika v Kamniku je mestna občina pripravila v Kavarni Narodne čitalnice visokim gostom zakusko, pri kateri so stregle članice Kola Jugoslovanskih sester. G. general Zivkovič je pri svojem odhodu poklonil Kolu vsoto 3000 Din.
Deputacija Kamniških javnih činiteljev pri g. ministrskemu predsedniku. V ponedeljek se je predsavila g. ministrskemu predsedniku tudi deputacija kamniškega sreza, mestne občine, meščanske korporacije in okrajnega cestnega zastopa in mu izročila spomenice, v katerih se predvsem povdarja prepotrebna zgraditev ceste Crna-Luče in Strahovica-Bistrica ter uvedba motornih vlakov na Kamniški progi. Mestna občina se je zlasti zavzemala za ureditev pokojnine delavcev v državni smodnišnici in za asanacijo mestne hranilnice
Jesenice
V	kraljestvu palčkov. Na sokolskem odru so vprizorili znano priljubljeno mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«. Mali »igralci« so se zelo dobro odrezali; posebno je imponiral »norček« s svojim neženiranim nastopom, tudi »Anica« je izplonila svojo dolžnost. Vile so vsekakor rešile svojo vlogo zelo dobro in pohvale vredno. Da je stvar tako dobro izpadla, gre seveda zasluga predvsem učiteljema gg. Pibrovcu in Klaovru, ki sta režirala. Orkestralne točke je vodil g. Kleč Rado. Scenerija, ki je bila res vzorna in skoro bi rekli očarljiva, je delo g. Jože Cebulj-a, ki mu gre vsa čast in priznanje
Cerknica
Sneg, mraz in solnce. Letošnje vreme je pri nas res zelo čudno. V ponedeljek smo imeli veliko nevihto in deževje, v sredo je padlo i.u Slivnici in na Javorniku precej snega; se razume, da je bil s tem združen tudi precej občuten mr*u. V četrtek in petek so se pa oblaki razgrnili :n sedaj imamo najlepše vreme. Zlasti v petek je bil lep, solnčcn, pomladanski dan. Vsaj do božiča tako!
Semenj. V ponedeljek je bil v Cerknici običajni živinski in kramarski semenj. Kljub temu, da je bilo vreme kar najlepše in smo tik pred vratmi zime, je bil semenj nekako srednje obiskan. Tudi živinski semenj pri Sv. Roku je bil skrajno slabo obiskan. Nad vse častno pa so bi!' zastopani mešetarji.
Za detomor 4 mesece težke ječe. Še vsem tukajšnjim ljudem je v spominu detomor, ki ga je izvršila žena posestnika O. v Grahovem pri Cerknici. Ko je otrokn umorila, ga je zakopala v gnoj in tako je prišlo sčasoma vse na dan. Prejšnji teden je bila detomorilka pred senatom petorice v Ljubljani obsojena na 4 mesece težke ječe. Prihod Francozov. V nedeljo so ob 10. uri zvečer prispeli na Rakek odlični. Francozi, ki se bodo udeležili slavnosti odkritja spomenika v Beogradu. Kljub temu, da se je vest o prihodu Francozov raznesla po Cerknici šele pozno zvečer, je vseeno pohitelo večje število Cerkničanov na Rakek, da kar najlepše pozdravijo naše vrle zaveznike Francoze ob prestopu naše državne meje. Kolodvor na Rakeku je bil lepo okrašen z zastavami in zelenjem.
Brezplačni tečaj. V ponedeljek 10. novembra se je začel v prostorih gostilne g. Meleta brezplačni tečaj v šivanju in krojenju. Poučevale bodo Singerjeve učiteljice. Tečaj bo trajal po potrebi.
Sokolstvo
Zlet v Pragi 1. 1932. Mesto obolelega br. dr. Karla Hellerja vodi zletno delo podstarosta Č.
O.	S. br. F. Mašel, ki je predsedal II. seji izvršilnega odbora dne 3. t. m. Zraven glavnega telovadišča se uredi še dvoje stranskih manjših telovadišč, na katerih se bodo predvajale vaje manjših skupin in kjer se bodo vršile tudi tekme. Razpiše se natečaj za plakat, ki poteče 15. marca 1931. Za nagrade je določeno 10.000 Kč. Tudi zaz letne znake članstva, naraščaja in dece se razpisuje natečaj. Za nagrade je določeno 9750 Kč. Zletne razglednice se deloma naročijo naravnost pri slikarjih, Benka, Bouda, Kra-tochvil, Lada, Baruch in prof, Vondraška, deloma se bodo vporabili za to plakatni osnutki. Z magistratom se bo C. O. S. dogovorila glede ureditve komunikacijskih sredstev na Strabov-ske lome. Izmed 17 kompozicij za proste vaje članstva so bila izbrana 3 dela za člane in 2 za članice, ki pridejo še pred zbor župnih načelnikov. Definitivna izbira je bila težka, ker so vsa ta dela res odlična-
Stran 6
JUGOSLOVAN
Konferenca za kmetijska vprašanja
(Pomenljiv govor ministra Demetroviča)
Q. minister trgovine in industrije Juraj De-metrovič je imel na banketu na čast delegacij konference ra kmetijska vprašanja sledeči govor: »Gospodje! Z največjim zadovoljstvom vzamem besedo, da vam izrečem prisrčno dobrodošlico in vas pozdravim ob začetku vašega dela ter izrazim najboljše želje za srečen uspeh vaših naporov. Gospodje, ideja jugoslovanskega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je morala ustvariti, ker se je vedno bolj občutila potreba za tak zavod, da se najde rešitev za probleme orgnizacije izvoza kmetijskih pridelkov,. njegove racijonalizacije in kontrole ter radi sporazuma za ugotovitev cen in pogojev prodaje sploh, posebno pa žita. Ta sporazum se tiče predvsem podonavskih držav. Med tem so razpravljale o teh vprašanjih tudi konference agrarnih držav. Ta vprašanja so eminentne važnosti in se morajo urediti na skupni bazi. Treba je ustvariti skupno akcijo ter nuditi oporo
gospodarskim interesom naših držav. Ako hočemo, da pride do sporazuma med nami, ali pa še širšega — kar bi bilo ujedinjenje vseh proizvajalcev žita na svetu, ideja, ki se mora tudi razčistiti, — je treba začeti z ustvarjanjem re-gijonalnih sporazumov, ki so zasnovani na sličnosti trgovinskih struktur in skupnosti gospodarskih problemov. To je ravno slučaj pri podonavskih državah. Res je, da so težkoče, ki ovirajo našo nalogo, brezštevilne, toda vi gospodje, kot kvalificirani strokovnjaki, morate ta vprašanja pravilno načeti in jih rešiti. In to vi znate bolj ko kdorkoli. Ne smete se ustrašiti nobene težkoče. V ostalem ne spadajo napori agrarnih držav, da najdejo izhoda iz gospodarske krize, v carstvo sanj, kajti izhodi so mogoči. Njegov končen uspeh zavisi v velikem delu od resnih, za življenje sposobnih sklepov, da pride do neomajnega in čvrstega stališča naših držav pri njihovi gospodarski obrambi. (AA.)
Stfetfje sadnega drevja v Švici
O priliki zveznega štetja podjetij v Švici, je
oilo	na ozemlju republike izvršeno tudi štetje sadnega drevja. Pred kratkim je švicarski statistični urad objavil rezultate tega štetja, iz katerih posnemljemo najzanimivejše podatke.
Letni prinos sadnega drevja v Švici se računa na 100 miljonov frankov vrednosti. Kosmati donos leta 1929. je bil celo znatno večji od donosa žitaric in krompirja skupaj. Sadjarstvo je oni del poljedelskega udejstvovanja, ki se je v zadnjih letih najhitreje in najuspešneje razvijal. Kakor pri drugih poljedelskih panogah, se tudi v sadjarstvu opaža postopen prehod od samolastne uporabe pridelkov k tržnemu gospodarstvu. Vsled tega je sadjarstvo, posebno v klimatično ugodnih legah, važen vir dohodkov zveznega narodnega gospodarstva. V prihodnje bo sadjarstvo vsekakor še pridobilo na važnosti vsled ugodnih uspehov, ki jih zaznamuje pokonča vanje škodljivcev, kakor tudi ogromen razvoj konserviranja in odpreme, ki se uvaja v zvezni republiki.
To kratko poročilo švicarskega statističnega urada nam jasno prikazuje stremljenje švicarskega gospodarstva k preorijentaciji. Verjetno je, da bo Švica tudi v sadjarstvu postala učiteljica gospodarstva, katero mesto v živinoreji že tako dolgo častno opravlja. Tudi pri nas bi bilo priporočljivo, da bi se ob priliki nameravanega ljudskega štetja, ki se ima vršiti Se v letošnjem letu, poleg štetja podjetij in samostojnih gospodarskih enot, izvršilo tudi štetje sadnega drevja, čeravno posedujejo posamezni kmetijski oddelki banskih uprav evidenco sadnega drevja. Na podlagi teh ugotovitev, ki bi vsekakor kontrolirale prejšnje navedbe, bi se dalo ugotoviti, v kakšni smeri napreduje sadjarstvo pri nas, in ali odgovarjajo novi sadeži zahtevam trga in zahtevam produktivne tehnike.
V	našem listu smo že neštetokrat povdar-jali nujnost preorijentacije našega gospodarskega snovanja. Vse kaže, da bi bila preorijen-tacija od žitaric k sadjarstvu uspešna in koristna.
Gospodarske vesti
X »0 našem letošnjem izvozu sadju«. Članek, Ki smo ga pod tem naslovom priobčili v nedeljo, dne 9. t. m., je dobesedno ponatisnil zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovenski Lloyd«, kar ztiači, da se za gospodarska vprašanja, ki jih obravnava naš list, zanimajo tudi širši gospodarski krogi naše države.
X Razveseljiv napredek dohodkov naših državnih železnic. Dohodki jugoslovanskih drž. železnic iz tov o m in so znašali v letu 1920/30 (proračunsko leto pričenja 1. aprila) Din 2,149-1 milj. napnaim Dim 1,792-5 maJj. v letal 1828/29. Dohodki potniškega prometa so znašali 827 milj. dinarjev napram 719 milj. v letu 1928/29, prtljaga 31-5 milj. napram 30-1 v letu 1928/29.
X Dobava vina za našo vojsko. V evrho omi-Ijenja vinske krize v naši državi je ministrstvo vojske in mornarice določilo, da prejme dnevno vsak vojak naše armade 0-3 litra vina. Potrebne količine vina se bodo nakupovale po posebnih komisijah v vseh vinorodnih krajih.
X Izenačeno kotiranje vrednostnih papirjev na zagrebški in beograjski borzi. Do sedaj eo vsi vrednostni papirji na beograjski borzi kotirali »telquel«, to se pravi, da so se obresti prištevale tečaju. Čimbolj se je bližal čas detaši-rainja kuponov, tem višji je bil tečaj. Zagrebška borza je takoj, ko se je uvedlo kotiranje ameriških papirjev, uvedla za državne papirje kotiranje »ekskupon«, kar zmači, da se obresti niso prištevale tečaju, prač pa so se posebej obračunavale. Vsled tega so nastale razlike pri kotiranjih beograjske in zagrebške borze, ki so bile za papir, ki se je bližal »kadenci, kaj veliko. Sedaj se je končno tudi uprava beograjske borze odločila, da se bo kotiranje od 1. decembra dalje vršilo na enak način, kakor na zagrebški, oziroma new-yorškd borzi.
X Razširjenje obrata tovarne meril v Slo-venjgradcu. Tovarna meril v Slovenjgradou, ki je edinstveno podjetje te vrste v naši državi, je pred kratkim naročila v Nemčiji tri nove stroje, ki bodo ^omogočili razširjenje produkcije za 100%. Zanimivo je, da tovarna izvaža svoje izdelke tudi v inozemstvo.
X Prodaja. Dne 15. novembra t. L se bo vršila pri Upravi I. Odeljka Z-avoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ustmena licitacija glede prodaje odpadkov od blaga, platna, usnja ter glede prodaje starih odej, sukna, vreč. čevljev, vrvi, železa ter starih železnih postelj. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni upravi).
X Romunski proračun ta leto 1831. Posebni odbor je sestavil predlog o redakciji proračuna za leto 1931. Državni proračun se ne bo zmanjšal le za 5 nego celo za 9 milijard lejev. Z velikimi težavami se bo moralo boriti vojno ministrstvo, ki sta mu biii znižani 2 milijardi dohodkov. Vlada namerava združiti transilvansko in banatsko oblast in sploh izvršiti novo razdelitev države v župe ter tako zmanjšati njihovo število, da hi bilo mogoče prihraniti čim več nepotrebnih izdatkov.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. novem-bra t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 kg ponland-oementa ter glede dobave 1 stoječega brzovirtalnega stroja.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave; do 27. novembra t. 1. pa glede dobave žice.
Vršile se bodo naslednje ofentatne licitacije: dne 17. novembra t. 1. pri Upravi diržavnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 15.000 kg bencina, 1100 kg strojnega olja, 900 kg konzietentne masti; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje 8000 komadov pil v ostrenje. — Dne 19. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 615 plošč rebaete pločevine. — Dne 21. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa. — (Predmetni oglasi z nntančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 24. novembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 12.000 ms tolčenega gramoza. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odelku).
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina za pogon motorja na lokomotivi.
Borzna poročila
dne 12. novembra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 12. nov. Amsterdam 22-74, Berlin 13-46, Bruselj 7-8785, Budimpešta 9 885, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9413—7-9713, London 273-98—274.78, Newyork 56.28—56.48, Pariz 220-92—222-92, Praga 167-06—167-86, Trst 294 50 —296-50.
Zagreb, 12. nov. Amsterdam 22-71—22-77, Dunaj 79413—797-13, Berlin 13-445—13.475, Bruselj 787-85 bi., Budimpešta 987—990, London 273 98 —274-78, Milan 294-54—296-54, Newyork ček 56-28—56-48, Pariz 220.92—222-92, Praga 167 06 —167-86, Curih 1094.40—1097.40, Stockholm 15.13, Madrid 660 bi.
Beograd, 12. novembra. Amsterdam 22-71 do 22-77, Berlin 13-4350—13-4750, Dunaj 7-9407 do
7-9707, London 273-78—274-78, Pariz 222 do 222-92, Praga 167 08—167-80.
Curih, 12. novembra. Beograd 9-1280, Pariz 20-2475, London 25-03625, Newyork 515-45, Bruselj 7190, Milan 26'9825, Madrid 59.30, Amsterdam 207-475, Berlin 122-825, Dunaj 72-60, Sofija 3-73, Praga 17 75, Budimpešta 90-20.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 12. novembra. Drž. papirji: 7% Inv. pos. 86-75—87-50, vojna škoda 430—430-50, kasa 430—431-50, nov. 432 bi., dec. 430—432, febr 419-50-423-50, 4°/o agr. obv. 54 bi., 7°/o Bler. pos. 81-52-81-87 (82-25, 82, 81-85), 8«/o Bler. pos. 90-50-91.50 (91.50, 91), 7% pos. hipot. b. 80-50—81-50. — Banke: Hrvatska 50 d., Prašte-diona 930—935, Union 191-50—192, Ljublj. kred. 122 d., Narodna 8025—8100. — Industrije: Se-čerana Osijek 296—297, Trboveljska 375—378, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 12. novembra, 7% inv. pos. 86 do 87-5 (10 000 Din), 7«/o Blaire 82 (3000 dol.), 8%> Blaire, blago 92-—, vojna škoda 450—455 (600 kos), uit. dec. 454-454-5, uit. nov. 451-5 do 452-5, Narodna banka 8130 (1 zaklj. po
5	kos.).
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu.
Newyork, 12. novembra. 8% Blaire 90—90, 7%> 80-50—82, 7°/o pos. drž. Hip. banke 80 do 80-50.
Žitna tržišča :
Na ljubljanskem tržišču tendenca neenakomerna, promet 1 vag. pšenice.
Novi Sad, 12. nov. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 13 vagonov, koruza 48, moka 9, otrobi 8 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 12. nov. Tendenca: učvrščena. Promet: miren. — Pšenica: marc 1506—15-07 (1506-1507), maj 15-16-15-17 (1516-15.17).
—	Rž: marc (8.95—8-06). — Koruza: maj 11-59 —11-73 (11-65-11-67).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet 1 vag. desk, 8 vag. bukovih drv.
Šmartno pri Litiji
Sprejema ministrskega predsednika gospoda Petra Zivkoviča so se z županom Drčarjem na čelu tudi udeležila pevsko društvo »Zvon« in gasilno diuštvo z zastavama. Gospod predsednik se je zelo zanimal za šmarsko občino in si dal od gospoda župana razne zadeve pojasniti.
Zupan odstopil. Zupan naše sosedne občine Polšnik, g. Franc Trelc je odstopil. Občinsko upravo vodi začasno gospod I. Pograjc.
Okrajna cesta skozi Pasjek proti Polšniku je zelo potrebna popravila. Že dalje časa manjka ob vodi ročajev in se je vsak čas bati kake nesreče.
Mohorjeve knjige so dospele in se dobe vsak dan v dekanijskem župnišču v Šmartnem.
Sokol se pri nas pridno vežba. To zimo namerava prirediti sokolski oder oz. društvo »Narodni dom« tudi več igrokazov v režiji g. Beno Pečnika iz Litije.
Opustitev rudnika. Čuje se, da namerava svinčeni rudnik v Siterjevem začasno popolnoma ustaviti obrat. Veliko delavstva je že odpuščenega.
Vrhnika
V nedeljo je vprizorila vrhniška »Prosveta« igro »Dva bregova«, ki je bila dobro igrana.
Pomanjkanje električne luči je videti na nekaterih mestih po trgu. Ali ne bi bilo umestno, da bi postavila električna zadruga vsaj eno žarnico od kolodvora do glavne ceste in od g. Ti-šlerja do Rok. doma? Saj je tu tako temno, da človek ne ve, kam bi stopili
Umrl je te dni v bolnici brivski mojster gospod Janko Grobeljšek, skoro popolen invalid. Pokopan je bil ob spremstvu številnih Vrhničanov v nedeljo popoldne pri Sv. Križu. Večen mu pokoj.
Višnja gora
V imenu tujsko-prometuega društva Višnja gora sta se poklonila predsedniku vlade generalu Peri Zivkoviču gg. predsednik društva Jakob Seber in odbornik Alojzij Turk. Izročila sta mu spomenico, v kateri so izražene želje in potrebe mesta Višnja gora in okolice za dvig narodnega gospodarstva in tujskega prometa. Ob tej priliki sta mu izročila lepo vezano knjigo »Dolenjska«, v kateri je za to priliko prirejen »ex libris« na strani, ki poroča o Višnji gori.
Hrastnik
Največja zapreka zlasti za avtomobilski promet je pri nas znano lesno skladišče, postavljeno čez potok pri kemični tovarni. Svoječas-no so se vsi odločujoči faktorji v Hrastniku branili dati dovoljenje za ta nestvor, odločil je pa nemški okrajni zastop (k zmagi Nemcem je dovolil znan Hrastničani), kjer so imeli glavno besedo bivši lastniki tovarne Gosslethi. Mnenja smo, da bi sedanji cestni odbor lahko stopil radi tega vprašanja v dogovor z Weste-nom, ki bo uvidel potrebo in barako takoj odstranil. Preprečil bo s tem avtomobilsko nesrečo, ki je bila že parkrat le vsled največje pazljivosti šoferjev še pravočasno zabranjena.
Trebnje
Potreba nove šole. Due 9. t. m. se je vršil na Račjem selu pri Trebnjem komisijski ogled za določitev stavbišča za novo šolo. Poleg zastopnikov šolskih oblasti so biii navzoči tudi predstavniki občin Trebnje in Velika Loka. Komisija je po stvarnem preudarku izbrala dva prostora in se bo nakup enega izmed teh dveh prostorov odobril naknadno.
Sprejema pri predsedniku vlade se je udeležil kot predstavnik občine gg. župan Josip Zupančič in občinski svetnik Viljem Tomič, katera sta vložila pismeno vlogo, zadevajoč se aktualnih vprašanj naše občine, posebno radi elektrifikacije kraja in izpeljave vodovoda.
Imenovanje. Z odlokom kr. banske uprave je imenovan za substituta okrožnega zdravnika v Trebnjem, dr. Stane Škulj, okrožni zdravnik v Mokronogu, ki bo ordiniral v Trebnjem vsak četrtek v hotelu Ignaca Bukovec.
Starinski grad v Trebnjem je kupil g. Dr. ing. Evgen Soulavy, po rodu Čeh, ki je stavbo temeljito renoviral, tako da je nekdanji zapuščeni trebanjski grad sedaj res okras Trebnjega.
Stavbeno gibanje. Posestnik Anton Kužnik je svojo stavbo dvignil v eno nadstropje, naš župan si je pa postavil v Starem trgu pri Trebnjem okusno enonadstropno stanovanjsko hišo. Mizarski mojster Ivan Pungartnik iz Dobrniča je pa sezidal na prostoru Huberta Tomšiča v Trebnjem stavbo, kjer bode vršil mizarsko obrt.
Osebna vest. Zobozdravnik Ivo Kordan se je naselil v Trebnjem in ima svoj atelje v hiši g. Viljema Tomiča. To je prvi zobozdravnik vTre-bnjem.
<Spopf
VAZNI ZAKLJUČKI SEJE JNS.
V ponedeljek se je vršila seja upravnega odbora JNS-a, ki je razpravljala o mnogih važnih predmetih.
Reprezentanca proti Bolgariji je bila definitivno sestavljena. Radi zadržanosti nekaterih igralcev, je savezni kapetan odredil sledeče moštvo: Miheljčič—Ivkovič, Mikačič—Arseni.e-vič, Premeri, Marušič—Tirnanič, B. Marjanovič, Lemešič, Pavelič, Praunsperger; rezerve Jak54č, Beleslin in Živkovi«.
Glede Simonovičevega predloga o ligah se je sklenilo, da naj predloži svoj predlog radi deljenega mišljenja čianov uprave, direktno glavni skupščini.
Glede predloga konference predsednikov pod-savezov radi izplačila Din 150.000 BSK-u, je bilo sklenjeno, da se to vprašanje likvidira v smislu predloga konference.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši tekmovanje za savezni pokal tudi v nadalje.
Za glavno skupščino saveza, ki se vrši dne 14. decembra ob 8. zjutraj, se je potrdil sledeči dnevni red: 1. otvoritev skupščine in pozdrav predsednika, 2 volitev verifikacijskega odbora,
3. volitev dveh zapisnikarjev in overovateljev,
4. poročilo tajnika, 5. poročilo blagajnika, 6. poročilo revizorjev, 7. razrešenica upravnemu odboru, blagajniku in reviz. odboru, 8. slučajnosti.
V	svrho možnosti volitve celokupnega novega
Četrtek, 13. novembra 1930. rnecamammmmmBmmmmmmmHmmammmmmmmmmmmmmammm-JBB
odbora in ne samo polovice, kakor to zahtevajo pravila, je bilo sklenjeno, da poda upravni odbor kolektivno ostavko.
Tekmovanje za balkanski cup se v nedeljo nadaljuje. Srečata se v Sofiji naša in bolgarska reprezentanca. Našo postavo smo že navedli. V dosedanjih tekmah sino se slabo odrezali, kar nam najbolj predoči tabela:
Romunija	3	2	1	13:7	17
Bolgarija	110	5:3	2
Grčija	2	11	3:9	2
Jugoslavija	2	0	2	2:4	0
Jugoslavija stoji najslabše, kar nikakor ni v sladu z našo faktično močjo.
Zagreb—Gradec se vrši v nedeljo v Zagrebu. Podsavezni kapetan je moral v zadnjem času nekoliko spremeniti zagrebško moštvo in je določil sledeče moštvo: Demič (C)—Pavičič (C) Rajkovič (Gr.)—Ralič (C), šeb (Žel.), N. Pavelič (C)—Stankovič (Gr.), R. Pavelič (C), Lei-nert (H), Malec (Žel.), Zarkovič (H).
Concordia pozvana v Prago. Novi državni prvak je prejel poziv praške Slavije, da igra
14.	decembra v Pragi. Tekma bi imela oficielni značaj srečanja češkoslovaškega in našega drž prvaka. Poziv je poslala tudi Sparta.
Gazzari v Ambrosiani. Bivši znameniti vratar Hajduka Otmar Gazzari je sprejel angažma italijanskega prvaka, milanske Ambrosiane. Gazzari je že odpotoval v Milan in so torej vesti, da igra za BSK, neresnične.
Gradec—Maribor. V nedeljo 16. t. m. se odigra v Mariboru medmestna tekma med reprezentancama Maribora in Gradca. V kaki postavi nastopijo Gradčani še ni znano. Reprezentanco Maribora sestavljajo sledeči igralci-Koren I, Koren II. (oba Maribor). Wagner Frangeš (oba Železničar), Kirbiš (Mar.), Ro-njak Pavlin (oba Zel.), Domicelj (Mar.), Bač-nik (Žel.), Bertoncelj in Starc (oba Mar.). — tekma se bo odigrala na igrišču ISSK Mari-Dora.
jubilej. Prošlo nedeljo, ob priliki tekme Maribor—Rapid, je popularni napadalec Rapida g. Tergleta slavil svojo 200. tekmo. Načelnik nog. sekcije Rapida, g. Franki, mu je v imenu
dani?3	'n mU izroCil lično sPorainsko
Hotdio
IjubljMi, četrtek, 13. novembra: 12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura
—	radio tetka. 18.00 Otroška glasba: I. Vojka Prelovčeva igra na klavir; II. Tinčka Slapar bo zapela par pesmic. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.00 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. (Nekaj o meteoritih, zlasti o sibirskem meteoru iz 1. 1908). 20.00 Prenos ljubljanske^ opere. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana petek, 14. novembra: 12.15 Plošče
“rV£‘ri i* oper>’ 1245 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Klavir in harmonij solo. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Konc«:rt delavske godbe »Zarja«. 21.00 Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 13. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 13.30 Novice. 17.00 Koncert balalajk. 18.. Novice. 19.10 Kulturne in društvene ve«t/i 19.20 Uvod k prenosu. 19.20 Prenos iz Ljubljane : opera.
Zagreb, petek, 14. novembra: 17.00 Glasba v kavarni Corso. 18.30 Novice. 22.40 Lahka večerna glasba.
Beograd, četrtek, 13. novembra: 12.45 Narodne pesmi s kitaro. 13.30 Novice. 16.30 Radio orkester. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Radio orkester. 21.30 Narodni due'' (pojeta gdč. M. Bošnjakovič in g. B. Nikolič, člana beograjske opere). 22.00 Novice. 22.20 Koncert balalajk,
Beograd, petek, 14. novembra: 17.30 Narodne na harmoniko. 20.00 Radio orkester. 20.30 Violina in klavir. 21.30 Arije im dvospevi (ga. M. Zaiudova in g. Zdenko Knittl, člana beograjske opere). 22.50 Prenos iz restavracije »Cleridge«.
5? PREMOG 55
trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. z o. z. Miklošičeva 6 Telefon 28-20	Telefon 25-95
Notarskega
kandidata
začetnika sprejmem. Ponudbe naravnost: Štupica Fran, notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. 766
Zeleznata vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-ja
v L)ubl)anl krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 668
Dva lokala
skupno za kako en-grospodjetje, pletilni-co železnino ali pa posamezno za delikateso, mlekarno itd. takoj oddam. Ponudbe na ogl. oddelek „Jngo-slovana“ pod „Nizka
najemnina.
Vež parcel
v Spodnji Šiški se u-godno proda. Naslov v upravi lista. 705
Lepa jabolka in orehe
dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI
v Ljubljani
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V	No. 5302/30.	2704-3-3
Razglas o licitaciji.
Ker je prva, na dan 30. oktobra 1930. obdr-žana licitacija za prevzem gradbenih del pri preureditvi posestva Novo Celje v hiralnico za umobolne le deloma uspela, razpisuje kr. banska uprava Dravske banovine na osnovi čl. 8G in 89 zakona o drž. računovodstvu za prevzem ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih in slikarskih del ter montaže centralne kurjave in dvigala
II javno pismeno otertno licitacijo na torek, dne 25. noiembra 1930. ob 11. uri
v pisarni tehničnega oddelka kr. banske uprave
v Ljubljani,
Popoln razglas o I javni pismeni olertni licitaciji je obljavljen med službenimi objavami »Jugoskovana« štev. 114 z dne 12. oktobra 1930. Podatki tega razglasa so spremenijo le v toliko, da znašajo odobreni proračunski stroški za montažo centralne kurjave Din 973.623'—, zaradi česar se na ta posel odpadajoča kavcijo zviša na Din 98.000’— za naše in Din 195.000 za tuje državljane.
Podrobnosti razpisa bo razvidne iz razglasa o I. licitaciji v »Službenih Novinah«, br. 236 z dne 15. oktobra 1930., in iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka kr. banske uprave, kjer morejo dobiti interesenti vse še morda potrebne podatke in pojasnila.
Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. novembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Pred«. 615—4/30—6.
Razglas.
Ministrstvo pravde je postavilo diplomirane pravnike Polca Josipa, Jereba Bogdan«, Sve-tela Viktorja in V ranči ča Ivana za sodniške pripravnike.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 8. novembra 1930.
C 360/30—2.
Oklic.
2728
Tožeča stranka Kreft Ljudevit, natakar v go-Kupšincih št. 25, ki ga zastopa dr. Pinter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Nemec Stefanu, posestniku v Sebeborcih, sedaj v Montevideo, Uruguay - Južna Amerika, tožbo radi izročitve listine.
Narok za ustno razpravo se je določil na
12.	decembra ob desetih pred tem sodiščem v sobi št. 18. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Vesnik Slavko, odvetnik v Murski Soboti za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 7. novembra 1930.
C 661/30-1.
*
Oklic.
2727
Tožeča stranka Kreft Ljudevit, nakar v gostilni Vogler Marije v Cankovi, ki ga zastopa dr. Goljevšček Josip, odvetnik v Murski Soboti je vložila proti toženi stranki Terstenjak Francu, trgovcu in posestniku v Gorici št. 75, sedaj neznano kje v Argentiniji, tožbo radi opra-vičbe predznambe za 10.000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na
20.	decembra 1930. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 18. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, sie postavlja dr. Sdmen Ljudevit, odvetnik v Mur-
ski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dd. II., dne 9. novembra 1930.
E 418/30-12.	*	2730
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1930 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Sv. Križ, vi. št. 25 in 26.
Cenilna vrednost: 106.105-39 Din; vrednost pritikline:	150 Din; najmanjši ponudek:
70.736-92 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščaJe dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pni dražbenem nareku pred	dražbe,	^
mogle več uveljavljata gJede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 6. novembra 1930.
E 614/30.
2624
Dražbeni »klic.
Dne 19. decembra 193 0. ob pol dede t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 d ažba nepremičnin, poslopja in zemljišča: zemljiška knjiga k. o. Vransko, trg, vi. St. 19.
Cenilna vrednost: 322.858-25 Din; vrednost pritikline 8697 Dan; najmanjči ponudek: Din 215.240—.
Pravice, katere hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najipozneje pni dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gl^de nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Gilede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 7. novembra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
Vipisale so se nastopne firme:
752. -Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. oktobra 1930.
Besedilo: »Minerva« Arhar & Kosem.
Obrait in predmet: Trgovska agentura, nakup in prodaja blaga.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od
17.	oktobra 1930.
Družabnika: Arhar Anton, trgovski posredovalec v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28, in
Kosem Milan, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva uilioa št. 6. Z-a namestovanje upravičen: oba družabnika kolektivno.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavljata oba družabnika pod od kogarkoli pisano, natisnjeno aii s pečatom odtisnjeno besedilo družbene tvrdke kolektivno svoja podpisa.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. oktobra 1930.
(Firm 1849/30 - Rg A VII 33/1)
753. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. oktobra 1930.
Besedilo: A. Žlender.
Obratni predmet: trgovina z manufakturo.
Imetnik: Žlender Anton, trgovec v Ljubljani, Dvorakova ulica št. 12.
Dež. kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 25. oktobra 1930.
Firma 1851/30 — Rg A VII 34/1)
754. Sedež: Lukovica.
Dan vpisa: 31. oktobra 1930.
Besedilo: F. Blatnik.
Obratni predmet: trgovina z žganjem na de-be in drobno.
Imetnik: BI a trni k Franc, trgovec v Lukovici štev. 18.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1930.
(Firma 1870/30 — Rg. A VII 95/1)
755.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 6. novembra 1930.
Besedilo: A. Durjava, tvornica perila.
Obratni predmet: izdelovanje penila.
Imetnik: Durjava Anica, zasebnica v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 24.
Prokurist: Durijava Maks, trgovec v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 24.
Podpis firme: firmo podpisujeta lastnica na ta način, da pristava pisanemu, natisnjenemu ali s štaimpiiljo odtisnjenemu besedilu firme svoj lastnoročni podpis.
Prokurist podpisuje firmo s pristavkom »pp«.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 6. novembra 1930.
Firm 932/90 Rg A III 157/1.
Konkurzni razglasi
2726
Sa 3/30.
756.	Poravnalni oklie.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Krick Franc, trgovec v Celju, registrovanega poč iirmo Po«. ri.
Poravnalni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju, poravnalni upravnik dr. Hodžar, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2. dne
15.	decembra 1930 ob devetih.
Rok za oglasitev do 8. decembra 1930.
Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. I., dne 10. novembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Broj '46.442/1930.	2729
N at ječa j.
Na osnovu odluke gospodina komesara Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika od 7. novembra 1930. raspisuje se ovime natječaj za popunjenje:
jednog mjesta pravnog referenta kategorije A. položaja V. sa godišnjom siste-matskom platom od Din 12.000-—, godišnjom polažajnom platom Din 21.000-—, te pripada-zučim dodacima.
Uvjeti namještenja su slijedeči:
1. da su natjecatelji državljani kraljevine Jugoslavije i da znadu srpsko-hrvatski ali slo-venački jezik;
2. da imadu tjelesnu, umnu i moralnu sposobnost za službu kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
3. da su navršili 18. godinu života i da nema-ju više od 40 godina života izuzev slučaj, da su prije toga bili u službi kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje, u državnoj ili drugoj javnoj službi;
4. da ne stoje pod starateljstvom ili stečajem, da nisu pod isledjenjem za zločinstvo ili pre-stup iz koristoljublja, te da nisu sudjeni na gu-bitak službe odnosno političkih prava za vrijeme utvrdjeno presudom;
5. da im služba kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje, kod državne ili druge jav-neslužbe, nije prestala iz uzroka spomenutih u §-u 112. i tačei 5. i 7. §-a 113. Službenog pravilnika 8lužbenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
6. da imadu potpunu fakutletsku spremu (pravni fakultet).
U koliko bi na raspisano mjesto bio izabran koji od uredskib službenika, raspisuje se ujedno time i natječaj za popunjenje nižih položaja pravnih referenata.
Uz molbu imade svaki natjecatelj priložiti: svjedočanstvo o danu rodjenja, uvjerenja o nad-ležnosti, o zakonitoj bračnoj vezi, o godinama djece, školske svjedočbe, uvjerenja o dotadanjem zanimanju, o zdravlju i regulisanju vojne oba-veze. Zdravlje se mora'dokazati svjedočbom lekara Središnjeg ureda za osiguranje radnika ili njegovih mesnih organa ili lekara državnih ili samoupravnih vlasti, te još jednom svjedočbom izdanom po državnom ili drugom javnom dis-panzeru, odnosno lekaru-specijalisti za tuber-kulozu.
Sva ostala prava i dužnosti utvrdjena su sa Službenim pravilnikom službenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Vlastoručno pisane i potrebnim dokazalima obložene molbe, imaju natjecatelji podnijeti pot-pisanom uredu ukljuičvo do
utorka 25. novembra 1930. u 12 sati o podne.
Na zakašnjele molbenice neče se uzeti obzir.
Središnji ured za osiguranje radnika A. A.	u	Zagrebu.
Broj 52.711/130.	*	2725
Natječaj.
Na osnovu odluke gospodina komesara Središnjeg ureda za osiguranje radnika od 9. novembra 1930. razpisuje se ovime natječaj za popunjenje „
jednog mjesta činovnika knjigovodstvene struke
kategorije B. položaja VI. sa godišnjom siste-matskom plato mod Din-10.800-—, sa godišnjom položajnom platom od Din 15.000.—, te ostalim pripadajučim dodacima.
Uvjeti namještenja su slijedeči:
1. da su natjecatelji državljani kraljevine Jugoslavije i da znadu srpsko-hrvatski ali slo-naeki *
2. da imadu tjelesnu, umnu i moralnu sposobnost za službu kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
3. da su navršili 18. godinu života i da nema-ju više od 40 godina života izuzev slučaj, da su prije toga bili u službi kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje u državnoj ili drugoj javnoj službi;
4. da ne stoje pod starateljstvom ili stečajem, da nisu pod isledjenjem za zločinstvo ili pre-stup iz koristoljublja, te da nisu sudjeni na gu-bitak službe odnosno političkih prava za vrijeme utvrdjeno presudom;
5. da im služba kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje, kod državne ili druge javne službe, nije prestala iz uzroka spomenutih u §-u 112. i tačei 5. i 7. §-a 113. Službenog pravilnika službenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
6. da imadu svršenu srednju školu sa višim tečajnim ispitom odnosno u koliko nema iste, da dokažu sposobnost za vršenje stručnih poslova, potpuno znanje zakonskih propisa o osiguranju radnika i potrebnu inteligenciju za službeni sa-obračaj sa publikom islužbenicima.
U koliko na gore raspisano mjesto bude izabran koji od uredskih službenika, raspisuju se ujedno ovime mjesta nižih položaja kategorije B. koja če se time uprazniti.
Uz molbu ima svaki natjecatelj priložiti — svjedočanstvo o danu rodjenja, uverenje o nad-ležnosti, o zakonitoj bračnoj vezi, o godinama djece, školske svjedodžbe, uvjerenje o dotadanjem zanimanju, o zdravju i regulisanju vojne obaveze. Zdravlje se mora dokazati svjedodž-bom lekara državnih ili samoupravnih vlaati, te još jednom svjedodžbom izdanom po državnom
ili	drugom javnom dispanzeru, odnosno lekaru-specijalisti za tuberkulozu.
Sva ostala prava i dužnosti utvrdjena su sa Službenim pravilnikom službenika Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Vlastoručno pisane i potrebnim dokazalima obložene molbe, imajo natjecatelji podnijeti pot-pisanome uredu uključivo
do četvrtka 27. novembra 1930. do 12 sati o podne.
Na zakašnjele molbenice ne če se uzeti obzir.
U Zagrebu, dne 10. novembra 1930.
Središnji ured za osiguranje radnika A-A.	u Zagrebu.
Razne objave
2731 Objava.
Podpisani Pouči č Franc, posestnik v Teša-novcih (Prekmurje), javljam, da sem izgubil izpričevalo sposobnosti (dekret) potniškega avtomobila znamke »Škoda« ev. štev. 2—1603. ter ga tem potom proglašam za neveljavno.
Poučil Franc, 1. r.
Razi d društva.
2714
Tamburažko društvo >Sava< v Lazah se je razšlo, ker mirna članov in ne pogojev za pravilen obstoj, ter je s tem prestalo delovati.
Laze, dne 12. novembra 1930.
Ant. Rolih, bivši tajnik. V. Lemut, bivši pred*.
81
Conan Doyle:
‘Pozna esvefez
<l» angleščini prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
Njegov namen je bil, da miruje na tak način največ eno leto. Razni nepričakovani dogodki pa so mu dolgih pet let onemogočili povratek iz rudnikov. Toda po preteku te dobe je bil njegov spomin na prizadete krivice in njegova želja po maščevanju prav tako močna kakor v oni usodni noči, ko je stal ob grobu Johna Ferrierja. Ves izpremenjen v svoji zunanjosti in pod drugim imenom se je povrnil v mesto Salt Lake, ne oziraje se na nevarnost za svoje življenje, samo da bi dosegel svoj pravičen cilj. V mestu pa so ga čakale slabe novice. Pred nekoliko meseci je nastal med izvoljenim ljudstvom razkol, ter se je bilo nekaj mlajših članov cerkve uprlo Proti oblasti Btarešin, in posledica tega je bila, da se je večje število nezadovoljnežev ločilo od cerkve. Tudi so zapustili državo Utah in postali neverniki. Med temi sta bila tudi Drebber in Stangersoifc in nihče ni vedel povedati, kam sta odšla. Cule so se govorice, da se je Drebberju posrečilo spraviti velik del svojega premoženja v denar in da je odšel kot imovit človek, dočim je bil njegov tovariš Stangerson razmeroma neimovit. Kam pa sta odpotovala, ni vedel nihče povedati.
Spričo tolikih težkoč bi marsikateri še tako maščevalen človek navsezadnje opustil vsako misel na osveto. Jefferson Hope pa ni niti za trenutek omahoval. Ker ni bil izučen delavec, si je pomagal s takim delom, kakor ga je pač mogel dobiti; ob takem delu je prepotoval Združene države od mesta do mesta in iskal svoje so-
vražnike. Leto za letom je minevalo; črni lasje so mu že osiveli, on pa je še vedno hodil po svetu kakor človeški krvni pes z enim edinim namenom, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Naposled je bila njegova vztrajnost vendarle poplačana. Samo en pogled na nek obraz v nekem oknu je bil, toda ta pogled mu je povedal, da sta v mestu Cleveland v državi Ohio živela človeka, ki ju je iskal in zasledoval. Kakor bi trenil, je bil njegov načrt na maščevanje gotovo in vrnil se je v svoje borno stanovanje. Slučaj pa je nanesel, da se je v istem trenutku tudi Drebber ozrl skozi okno, spoznal njega in videl pretnjo v njegovih očeh. Zato je pohitel v spremstvu Stangersona, ki je postal njegov zasebni tajnik, k mirovnemu sodniku ter mu javil, da je njuno življenje v nevarnosti pred ljubosumnostjo in sovraštvom nekdanjega tekmeca. Še tisti večer so dali Jeffersona Hopa pod ključ in ker mu ni bilo mogoče nuditi poroštva, so ga obdržali nekoliko tednov v zaporu. Ko so ga naposled izpustili, je doznal, da je bila Drebberjeva hiša prazna in da sta on in njegov tajnik odpotovala v Evropo.
Zopet je bil maščevalec ukanjen in zopet ga je njegovo srčno sovraštvo priganjalo, da nadaljuje svoje zasledovanje. Zmanjkalo pa mu je denarja in tako se je moral zopet lotiti dela, kjer je shranil vsak dolar za svoje prihodnje potovanje. Ko si je naposled dovolj prihranil, je odpotoval v Evropo, sledil sovražnikoma od mesta do mesta, služeč si živež z vsakim preprostim delom, ki mu je prišlo pod roko, toda beguncev ni dohitel. Ko je dospel v Petrograd, sta se odpeljala v Pariz, in ko jima je sledil tja, je izvedel, da sta pravkar odpotovala v Kopenhagen. V dansko glavno mesto je prišel zopet
nekoliko dni prepozno. Onadva sta bila medtem odpotovala v London. Tu se mu je koncem koncev posrečilo, da ju dohiti. Kaj pa se je tam prigodilo, izvemo najbolje iz osebnega poročila starega lovca, ki ga vsebujejo zapiski dr. Watsona, ki smo mu že toliko hvale dolžni.
VI.
Siloviti odpor našega ujetnika očividno ni veljal nam; ko je namreč spoznal svojo nemoč, se je prijazno nasmejal in izrazil nado, da ni nikogar ranil v boju. »Brez dvoma me odpeljete na policijsko postajo,« je dejal Sherlock Holmesu. »Spodaj pred vrati stoji moj voz. Ako mi razvežete noge, pojdem sam doli. Mene ni tako lahko vzdigniti kakor nekdaj.«
Gregson in Lestrade sta se spogledala, kakor da bi jima bil ta nasvet nekoliko drzen; Holmes pa je takoj prijel ujetnika za besedo in razvezal brisačo, s katero smo ga zvezali okoli gležnjev. Vstal je in iztegoval noge, kakor da bi se hotel prepričati, da so zopet proste. Spominjam se, da sem sam pri sebi mislil, ko sem ga gledal, da sem redkokdaj videl človeka bolj orjaške rasti, in da je njegov temačni zagoreli obraz izražal odločnost in energijo, ki je bila ravno tako mogočna kakor njegova postava.
»Ako imajo na policiji kako mesto za načelnika izpraznjeno, sodim, da ste vi baš pravi mož zanj,« je rekel in z neprikritim občudovanjem zrl na mojega tovariša. »Način, kako ste se držali mojega sledu, je bil v resnici nekaj imenitnega.«
»Najbolje je, ako gresta z menoj,« je rekel Holmes detektivoma.
>Jaz vas bom vozil,« je rekel Lestrad«
* >
bpansKi kralj ogleduje letalo »D 2000«.
V . iiko Junkersovo letalo »D 2000« je priletelo na svojem evropskem letu tudi v Madrid, kjer ni ga je ogledal med drugimi tudi španski kralj Alfonso. Slika nam kaže kralja Alfonza, ko zapušča letalo. Ko pa je bilo nemško letalo v Madridu, je prišlo do nekega diplomatskega incidenta, tako da letalo ni smelo odleteti prej, dokler vlada ni dovolila nadaljevanja leta. Po posredovanju nemškega poslanika pa je bila zadeva kmalu ugodno rešena, tako da je moglo letalo nadaljevati
let po Evropi.
Pričela se je zopet doba slanikov
Skoro ob istem času, kakor se pričenja pri nas sezona krvavic in jetmic in novega vina,
•e pričenja tudi sezona slanikov, o katerih pravijo, da eo jako dobra pomoč proti preobilemu uživanju zgoraj naštetih dobrot. Se večjega po-pomena kakor za naše kraje pa je slanik za Anglijo, za skandinavske dežele in za Nemčijo, kjer je slanik najbolj popularna, pa tudi naj-cenejša ljudska jed.
Slaniki so potujoče ribe. le zgodaj spomladi se spravijo oeli roji slanikov na svojo dolgo pot, zasledovani od roparskih rib, in sicer potujejo okoli severne Škotske pbale mimo shetlandskih in orkney-skih otokov zopet proti jugu proti Severnemu morju, na jesen se pa zopet pojavijo na južnem delu britanske vzhodne obale. Ribiči in sploh vsi, ki imajo opraviti s slaniki, so prisiljeni, da slede potu slanikov, če hočejo zaslužiti.
Na severni in vzhodni obali Irske začno lovita slamkg na Sporniau. Tu jove “SjlSCSii ut.uo vrsto slanikov, ki jih mi poznamo pod imenom »Motjes-slaniki«. Ta lov pa traja le malo časa, • ker potuijejo roji slanikov zopet dalje okoli Škotske v Severno morije. Zato pa je angleška obala od severno ležečih »shetlandskih otokov pa tja dolii do Londona vsa polna pristanišč, kjer so glavni sedeži lova na slanike.
V teh pristaniščih vlada za časa lova na slanike jako bogato in pisano življenje. Ribiški parnika stalno prihajajo in odhajajo; na stotine malih ribiških ladij, ki slede potu slanikov, pristaja na obrežju in razklada svoj lov. Z neverjetno naglico dvigajo slanike v košarah Iz ladij. Zapriseežni cenilci pa hodijo od ladje do ladje in prodajajo blago na debelo. Ljudje, ki se baviijo s predelavo in soljenjem slanikov, pa ponujajo cene, ki se jim zde primerne, kakor je pač uspeh lova boljši ali slabši. Med prodajo slanikov pa nakladajo na ribiške parnike premog, da so ladje zvečer pripravljene za odhod.
Bolj zadaj na obredju pa se vrste skladišča za slanike drugo za drugim. Visoko čez stirehe skladišč pa mole ogromne skladovnice novih sodov za vlaganje slanikov. Na miljone rib mora poginiti, predno so ti sodi polni. Slanike zlagajo v sode večinoma ženske in otroci, ki opravljajo to delo navadno celo življenje. Zenske tvorijo skupine od 3 oseb, vsaka taka skupina od treh oseb pa napolni na dan do 40 sodčkov. To se pravi, da gre skozi roke ene Skupine na dan do 10.000 slanikov.
Ribiškim ladjam pa slede trgovske ladje, da pripravljeno blago prevzamejo in odpeljejo tja, kjer je naj večje povpraševanje po tem blagu. Pired vojno je bilo glavno tržišče za slanike v mestu Stettin na Nemškem. Tudi pri nakladanju slanikov na trgovske ladje vlada živahno vrvenje v pristaniščih; voz se pelje za vozom in mnogo rok se mora gibati, predno je blago natovorjeno. Pa tudi prodaja sto- in stotisoč sodčkov slanikov ni tako lahka stvar.
Živahno pa je tudi tam, kjer slanike razkladajo. V krajih, odkoder potem slanike razvažajo daleč v notranjost dežele, pristaja tudi parnik za parnikom in na tisoče rok ima dovolj dela, da blago raztovori z ladij in spravi na železnico. Zapriseženi števci pa stoje na mestu razkladanja in vestno beležijo, koliko sodov so prevalili.
Med tem razkladanjem pa se kupca slanikov 1 iajo na ladjo, kjer preizkušajo kakovost novih slanikov. Slanikov je skoro 40 vrst, ki jih kupoi vsi prav dobro poznajo, in kar čudno se zdi človeku, da se najdejo ljudje, ki najdejo na slaniku, ki je koncem koncev slanik, še kakšne razlike.
Delavec seže z zavihanima rokami glob"ko v sed in potegne	“■—	: iz srede soda slanika.
S spretnim prijemom mu potegne kožo doli, potem pa da kupcu košček mastnega hrbta za r-n TCnner Tv»kutfi. vn^i r>ti pa graja in
kupi — ali pa tudi ne kupa! Ostanek slanika pa vrže delavec na cesto.
Em sam parnik pripelje navadno na tržišče po 4000—5000 sodčkov, kjer je do 4 milijone ko v slanikov. To število seveda v tednih in mesecih silno naraste. Iz tega pa je razvidno, kako važna ljudska jed je slanik za severne kraje, ki ga imenujejo šaljivo tudi »uradniško postrv« ali pa »zidarski Špeh«.
Zapuščena mesi a
Pri nas vlada, kakor vsi vemo, še vedno znana stanovanjska beda. Stanovanj samih sicer ne primanjkuje, pač pa primanjkuje denarja za draga stanovanj.
Drugod pa imamo cela mesta in velika naselja brez prebivalstva. V raznih puščavah je dosti takih naselbin, ki so jih ljudje zapustili, ker so se zbali, da jih bo počasi zasul puščavski pesek.
, U A	na «a	jmniiSiUnil«	»«aalhin r»n-
..nlCi uvi pa JO uuou
sebno tam, kjer so opustili kakšne rudnike.
Zapuščena mesta pa se nahajajo tudi v Evropi in sicer v Italiji. V rimski provinci, ob železnici Rim—Terracina, je več takih krajev, ki so jih ljudje zapustili že v 15. stoletju, ker so se bali nevarnosti bližnjega pontinskega močvirja. Največji kraj med temi zapuščenimi naselbinami je mestece Ninfa, ki leži jako slikovito in kjer se nahaja več starinskih cerkva, palač, vil in gradičev. Vse te stavbe počasi razpadajo, ker se nihče ne briga zanje, kajti v
Nesreča zrakoplova »R 101«
Sodišče, ki preiskuje vzroke katastrofe zrakoplova »R 101«, je te dni zaključilo zaslišanje prič.
Prihodnja razprava bo 3. decembra, ko bo imelo sodišče pred seboj poročila tehnikov in strokovnjakov o vzrokih katastrofe. Na zadnji razpravi so častniki, ki so se udeležili poleta zrakoplova »R 101« pri letalski svečanosti v Hendenu, izpovedali, da se je zdel zrakoplov zelo težak, in da je izgubljal plin. Poveljnik zrakoplova »R 100« Booth je dejal, da so bili častniki zrakoplova »R 101« zadovoljni z njegovimi poskusnimi poleti. Izrazil je pa mnenje, da so častniki stali pod vplivom imperijalne konference in želje, da se posreči polet v Indijo.
Ukaz za »hujšanje
Šef kraljeve opere v Stockholmu je izdal ukaz, glasom katerega morajo nekateri predebeli člani kraljeve opere shujšati, kar je privedlo odlično pevko Greto S6dermann do obžalovanja vrednega koraka. Kakor ni bilo drugega pričakovati, je ta ukaz izzval v novinah nešteto komentarjev. Na podlagi teh je dobivala omenjena pevka dan za dnem neštevilo anonimnih kart in pisem, ki so v besedi in sliki pred-očevale njeno korpulentnost ter namigavale na znani ukaz za shujšanje. Stvar je šla pevki tako na živce, da je zadobila popolnoma razrušene živce ter se mora zdraviti v sanatoriju. Gospa SOdermann je tudi takoj zahtevala uničenje pogodbe s kraljevim gledališčem ter izgubi na ta način kraljeva opera v Stockholmu svojo najboljšo pevko.
Zdravniški kitajski pregovori
»Za ljubezen ni zdravila.«
iiuuba iu.~ti	UirOKe	zdiSVS,	j	pUoii
vedno nekoliko lačne in nikdar jih ne oblači pretoplo.«
»Bolno telo lahko ozdraviš — bolne duše pa nikdar.
»Spanje je boljše kot vsako zdravilo.«
»Pred 30. letom išče zdravnik bolezen, po 80. letu pa išče bolezen človeka.«
»Tisoč receptov lahko dobiš — težko pa dobiš pravo zdravilo.«
Agitirajte za Jugoslovana!
bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki z železnino	103
STANKO FLORJANČIČ
Ljubljana	Sv. Petra cesta 35.
Prve slike o kronanju abesinskega kralja.
Iz slavnostnega sprevoda:	Na desni abesinski
prestolonaslednik, 15 letni sin Ras Tafarisa, na sredini (s klobukom v roki) eden od 7 načelnikov deželne vlade, čisto na desni strani pa vojvoda Glocester kot zastopnik angleškega kralja pri svečanosti kronanja. — Naše slike so prv.e fotografije o svečanosti kronanja, ki so prišle iz Abesinije v Evropo. Slike so prispele v Evropo z letalom. — Spodnja slika nam kaže sprejem tujih diplomatov pri r.ovem cesarju.
fpnntn/.,) dino« nihče ne prebiva.
riva slika iz revolucijonarne Brazilije.
Slika nam kaže vojašnice, kjer se zbirajo in preoblačijo v vojaške obleke na vojaško službo-vanje vpoklicani rezervisti. Boj med uporniki in med vladnimi četami pa je že odločen na konst upornikov in novega predsednika Luiza Pereire.
Cglejle si
Lahka adetika in ljubezen
Neki znani nemški športnik in mednarodni rekorder v lahki atletiki se je moral te dni zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Berlinu zaradi nevarne grožnje, izrečene v pismu na neko njegovo prijateljico in oboževalko, ki je pa nesrečnega športnika popolnoma uničila.
Mož se je bil namreč tako zagledal in zavero-val v neko gledališko igralko, da je moral odstopiti od tekmovanja za udeležbo na olimpijadi v Amsterdamu. Tudi tekem za mojstrstvo se zaradi ravno tiste ženske ni mogel udeležiti. Njegova prijateljica je hotela tekmam prisostvovati, a v zadnjem hipu je telefonirala športniku, da se je domenila za izlet z nekim drugim moškim — tako je povedal obtoženi športnik pred sodiščem, hoteč s tem razgaliti značaj tiste ženske.
Športnik je bil že od rojstva živčno zelo slab, a kljub oslabelosti svojih živcev — ali pa ravno zato — se je že kot l71eten dečko vjel v mreže neke starejše ženske, kar ga je spravilo za 7 mesecev v sanatorij za živčne bolezni. Kljub temu pa se je z vso vnemo lotil športa, da bi svojo telesno malovrednost popravil z rekordi.
L. 1920. pa so mu živci drugič odpovedali. Nadaljeval pa je še vedno s športom, zlasti z lahko atletiko, tako da si je pridobil mednarodno znano ime. Vse je kazalo že na dobro. Nekega dne pa je srečal na ulici žensko, ki ga je čisto upropastila. Bila je to ženska take vrste, ki hoče, da jo njen ljubimec zmerja in pretepa in kolikor mogoče surovo ž njo ravna, sicer nima pred moškim nobenega rešpekta. »Ist auch der Buckel voller Hiebe — wenn nur das Herz ist voller Liebe« (čeprav dobi hrbet vsak dan svoje bunke, da je le srce polno ljubezni) — tako pravijo te vrste ženske. Njemu ta čudni ženski značaj ni bil prav nič všeč, pustiti je pa ni mogel. Podivjal je poleg nje in pred njenim vplivom tako, da jo je hotel enkrat zadaviti. Takrat ga je prijela policija, kar ga je nekoliko iztreznilo. Ko pa se je ravno vežbal in pripravljal za olimpijado, se mu je ženska zopet približala in trpljenje se je pričelo znova, dokler se ni v duševni zmedenosti ustrelil na stopnji-cah pred njenim stanovanjem. Težko ranjenega moža so prenesli v njeno sobo, ona je pa mirno sedela na zofi in kadila cigarete. To ga je tako razjezilo, da je ženski zagrozil, da jo bo ubil. Zaradi te grožnje se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki pa ga je oprostilo. Njegove športne karijere pa je seveda konec.
izdaja tiskarna .Merkur*. Ure*nrčifteva ulica 23 Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Jane* Debevec. - Za taseratni del odgovarja Avgust Ko*man - V.I . I.lubljam