Stev. 51
V Trsta, v soboto 28. februarja 1920
Letnik XIV
I/risj*. vs,ik dnn, uui r.b ncde'jsh fn praznikih, 2jatraj. — UirednlSlvo: alks sv. ! k čiSka Asiškega *tev. ?0, I nadstropje. — Dopisi naj s« pošiljajo ured-r.?1 a. — Nc?rar»!c?rana pisma zt ne 5pre;emafo, rokaplsl se ne vračajo. — In odgovorni urcJ:»i'-t Štefan Godini. — Lastnik konsorclj Usta
f-iirrsu — Tis;. ti-kar::t'. Ediricst — Nfiročr»!na znaSa na mesec L 3*—, pol I«;. I IR-— iu cc!o k t-.' ». a — Telcton uredništva In uprave štev. 11-57.
Posamezne ftevilke v Trstu in okolici po 10 stotin* — Okrasi se račun.iio » Urok osti eoe kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev f/» chrinl^ov nzi.i d-j 20 stoL* osmrtnice, "hvale, poslanice In vabila po4Cstci.. oglasi dcastnin zavodov mm po «0 stat Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj L J _ O-Insc sprejema inseratnl oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije oošitMo	i -.mvi
Edinosti. Uprava in Inseratnl oddelek se naliapu v m. sv Fraa..	jj.
Mloveii! m itsiilansKi [rann u boju proti Austriji.
Firenze, koncem svečana 1920.
Pred kratkim je izšla v Rimu silno važna knjiga pod naslovom 11 patto di Roma« (qua-derni deila Vocc ) s članki mož, ki so se po k- baridskem porazu intenzivno pečali z jugoslavenskim vprašanjem v notranjosti 'n inozemstvu in ki sc sc pogajali z Ju icslovenskim odborom v Londonu, kar je uovedio do znamenitega latinsko - slovanskega dogovora - v Kimu 8. aprila 1918, ki je znan pod imenom » rimski dogovor«, v katerem so se združile vse tlačene narodnosti bivše Avstro-Ogrske z Italijo, z namenom, delovali za razrušenje cesarstva Hafcsburžanov in osvoboditi vse narode izpod nemško-madžarskega jarma. Zanimivi članki o tem so zbrani v navedem knjigi, ki so jih spisali Giovanni AmendoJa, Gius. A. Borgese, Ugo Ojetti in Andrea Torre s predgovorom Francesca Ruffinija. Ker razkrivajo spisi obilo nam doslej neznanih dejstev in dogodkov, ki so zelo važni za presojo trenutnega političnega položaja, se bomo s knjigo obširneje pečali. Za danes naj podam našim čitateljem pismo majorja Ugo Ojeitija, ene naj-znanejših in najizrazitejših osebnosti laške vojske, ki nam pojasnjuje delovanje jugoslovenskih prostovoljcev na laški fronti po kobarid-skem porazu proti skupnemu sovražniku: Avstro-Ogrski.
Pismo ravnatelja ><Secola«.*) Gospod ravnatelj!
Ravnokar berem v *Secolu- od 19. t. m. (19. junija 1919), da so pri propagandi za ustanovitev slotnij jugoslovenskih prostovoljcev na naši fronti delovali po naročilu poveljništva stotnik Ottavio Dinale, Ugo Ojetti in.Umberto Zanetii-Bianco.
Ne odgovarja resnici. Za propagando med sovražnikom se je ustanovil v aprilu 1918 pri vrhovnem poveljništvu urad, ki sem mu na-čeloval jaz do dne, ko je bilo podpisano premirje in je bil urad, naravno, razpuščen. Edina, dragoceno, neutrudna moja sotrudnika pri t .j/n deTu sta bila poročnika Criuseppe Donati in Umberto Zanetii-Bianco.
Eno izmed mnogih sredstev za propagando meti sovražnikom so bile takozvane približe-valne čete češke, poljske, romunske, jugoslavenske in nialoruske. Vsak armadni informacijski urad si jih je ustanavljal z dovoljenjem in do določilih novačenja, ki jih je izdalo vrhovno poveljstvo, a jih je uporabljal presto z ozirom na prilike in na narodnosti sovražnih čet. ki jih je imel nasproti. Za poveljnika jugoslovenske čete, odvisne od 8. armade, je p-edlagal polkovnik Duipont, načelnik informacijskega urada te armade, stotnika in tovariša Otlavia Dinale.
Zamenjati le več ali manj koristne čete z enotami bojevnikov, je danes bolj kot kedaj
polit;. r-cvitrno. N. pr. češk«, približ^jralne-
čete ostnle na razpolago informacijskih uradov tudi potem, ko se je ustanovila divizija i»i čchoslovaški arniadni kor: divizija in kor, ki sta bila edini redni, uzorni in politično neodvisni bojevniški enoti, ustanovljeni na naši fronti iz prostovoljcem tedaj zatiranih narodov Avstro-Ogrske in sedaj osvobojenih po naši zmagi.
Romunska in poljska legija sta se komaj ustanavljale, ta pri Rimu, ona pri Capni, ko je italijanska , ojska premagala avstrijsko. Jugo-slovenska legija se ni mogla nikoli ustanoviti radi znane zadeve o prisegi srbskemu kralju. Gospod Ante Trumbič In njegovi ^ delegatje pri mojem uradu Hrvat dr. .lambrlšak, Bošnjak nadporočnik kujungjič in Slovenec nadporoč-nik I.asič so bili vedno odkriti in aktivni pristaši ustanovljenja le legije, toda pod pogojem, da dovolimo legiicnsrjem omenjeno prisego. Naš zunanji minister (Sonnino) je Lil vedno proliven legiji in prisegi, tudi potem, ko so jugoslovenski delegatje sprejeli moj predlog, ki sem ga stavil takoj po prevzetju vodstva propagande med sovražnikom, da se izločijo od fega novačenja vsi oni Jugosloveni, rojeni na ozemlju, ki ga jc londonski dogovor prisojal Italiji: predlog, ki sta ga čv. Orlando in čv. Bissolati hitro sprejela.
Cv. Bissolati je poizkušal v septembru 1918 prepričati srbskega ministra (katerega?) in •„?. T. timbiča in njegove zastopnike v Rimu, gg. Trinajstiča in Gazzarijs, naj rfovole jugo-slovensk nt legijonarjem, da prisežejo zvestobo namesto srbskemu kralju — jugoslovenskemu narodu. B:lo je prapozno. Dttho\i so bili že razdraženi in nezaupljivi. Ne Srbi, ne Jugo-sloveni niso pristali na to.
Secolo je pisal tudi o nekem stotniku Rif-ku, ubežniku avstrijske vojske, ki je predlagal in pripravil 4. armadi načrt za zavzetje Tridenta v septembru 1917., ki bi ga ne bilo težko izvesti.< Tu je tiskovni pogrešek. Gre za tedanjega nadporočrika Pivka, Slovenca, profesorja ra gimnaziji v Mariboru na Štajerskem: največji in najčistejši zgled sovraštva do Avstrije in naklonjenosti do Italije, kar sem jih med Slovani srečal v štirih letih vojne.
*) To pismo ^ bilo že < Ivavljcno v »Edinosd« — lani 2). junija — objavljamo na ie peno-.no sedaj! v no\ i zvezi. k]er v sedan em času dobiva še tem j večji pomen.	|
Prestopil je prostovoljno k našim črtam na fronti I. armade leta 1916. Polkovnik alpiiiov, trentinec Tullio Marchetti je bil (in je še, če se ne motim) načelnik informacijskega urada dotične armade. On in stotnik.Finzi, danes podpolkovnik (dva moža, ki bodeta, ko se bo pisala prava zgodovina naše vojne brez vzletov retorike in brez nestrpne nečiimirnosti, stopila med prve vrste pripravljalcev zmage) sta spoznala v Pivku velikodušnost in razumnost, gibčno zmožnost organizatorja, pripravljeno samozatajevanje in molčeči pogum. In pomagala sta mu na vse načine ustanoviti prve čete, prve stotnije, prvi bataljon čeho-slovaški. Šele v septembru in oktobru 1918. je bila zaupana Pi\ku težka naloga, da poizkusi organizirali jugoslovenske približevalne čete izmed onih Jugcslovcnov (in ni jih bilo malo), ki so bili navdušeni in manj politikanti, ki so želeli pomagati nam pri razbitju Avstrije preden bi razpravljali o bedočem jugoslovenskem kraljestvu ali republiki in njenih določenih mejah. Med temi in sicer na fronti IV., ne pa VIII. armade, sta bila dva mrtva, če se ne motim, in nekaj ranjenih (polkovnik Vigevano, načelnik informacijskega urada te armade bi lahko povedal pravo število.) Mrtvi in ranjeni, s katerimi se g. Trumbič in jugoslovenska delegacija v Parizu ne morejo bahati, kajti to malo le-gijonarjev je šlo v bojno črto »kljub« strogi prepovedi in grožnjam njihovega Narodnega odbora.
Ne vem, kaj je rekla ali storila čehoslova-ška republika v zahvalo stotniku Pivku (Ojetti piše Pifko). Toda (ponavljam besede generala Štefanika), malo apostolov češke ideje bi zaslužilo po pravici toliko hvaležnosti češkega naroda kot Slovenec Pivko!
Končno (Pivkov) »netežki načrt za zavzetje Tridenla v septembru 1917« ni bil izročen IV. ampak I. armadi, kjer ga je do podrobnosti proučil polkovnik Finzi. Ta načrt ni več skrivnost za nikogar, če ne morda za razmi-šljcno italijansko javnost, kajti spomladi 1918 so razpravljali o njem z zadnjim trepetom strahu tudi v dunajskem parlamentu vsled interpelacije nemških nacijonalistov, in listi so poročali in komentirali odgovore ministra za narodno obrambo in poročila generala Conrada, ki ie priznal, da bi italijanska akcija če bi se popolnoma izvedla, »imela nepregledne posledice« (-'Reichspost« 4. inajnika in »Neue Freie Presse 7. majnika 1918). Kdo je oni, ki je radi svoje bedaste bahavosti in nezmožnosti povzročil njen neuspeh? Govori se, da je bila preiskava. Zakaj se prikriva? Kdor ve, ne bo nikdar pozabil te resnice: polom pri Kobaridu bi se ne zgodil, kajti mesec dni prej bi se bil pri Corsanu (Tirolsko) doigral avstrijski polom, če bi se bil t noči med 18. in 19. septembrom 1917 izvedel načrt polkovnika Fin-zija (t o j e: Pivkov!) z razumom, disciplino, s ipogumom in zaupanjem, s katerim je bil pripravljen! In če preiskava ne bo objavljena, kdor ve, bo ob pravem času govoril!
Z vdanim spoštovanjem
^	Ugo Ojetti.
Firenze, 22. junija 1919.
• • •
Kaj pravijo k temu naši prijatelji«, ki nam očitajo dun za dnem, da smo bili in da smo še najhujši avstrijakanti? Kaj pravijo k dejstvu, da sc je priglasilo nad 20.000 jugoslovenskih ujetnikov v poimenskem priglaševanu, ki so bili pripravljeni preliti kri za skupno stvar, a jih Sonnino v svojem slepem sovraštvu do Slovanov ni hotel pustiti na nobeno fronto? (Glej /.guraj navedeno knjigo st. 31.) A na vse zanimiva so gornja odkritja majorja Ugo Ojettija, (ki je vse prej nego jugoslavofil 1 iz katerih sledi:
1.	Da se imala Češka in Italija zahvaliti Slovencu dr. Ljudevitu Pivku za izborno delovanje čehoslovaških čet na italijanski fronti.
2.	Da bi do strahovitega poloma italijanske armade pri Kobaridu sploh ne bilo prišlo, če bi sc bil izvedel Pivkov načrt.
3.	Da bi vsled tega vojna vsekakor prej končala. da bi Italija ne trpela neizmernih človeških in materijalnih izgub, kot jih je trpela vsled umika do Piave.
4.	Da so usluge, ki jih je storil Slovenec Pivko Italiji vsaj toliko vredne kot one, ki jih je storil Cesare Battisli, kakor bi ne bila Pivova smrt nič manj strašna kot Battistijeva, če bi padel v reke avstrijskih krvnikov.
Toda »razmišliena« italijanska javnost se za te usluge Jugoslovenov ne zmeni, laško časopisje še naprej bruha blato na Slovence in Hrvate kot ^habsburške pse«. A odgovora na vprašanje, zakaj se ni zvedel Pivkov načrt in iako rešila italijanska vojska poraza in sramote pri Kobaridu — noče nihče dati!
Morda ga bosta dala »Piccolo« in «Era nuova«?
JodmnsRa upmšnnle.
Trumbič v Londonu.
PARIZ, 26. Trumbič je odpotoval snoči v London. Danes so odpotovali tudi drugi člani jugoslovenske delegacije v London. Smatra se, da je ta dogodek v zvezi z Wilsonovim odgovorom. Govori se, da nameravata Lloyd Ge-orge in Millerand podpirati morebitna nova pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Z druge strani se zopet zatrjuje, da se jadransko vprašanje ne reši tekom sedanjega zasedanja vr-
hovnega sveta, in da se bo razprava o jadranskem vprašanju nadaljevala na sestanku ministrskih predsednikov v — Rimu.
Mnenja o vsebini Wilsonove note se še vedno križajo. »Petit Journal« zatrjuje, da je naredila na vrhovni svet zelo mučen vtisk, doći m so skoraj vsi drugi listi nasprotnega mnenja. »Mati*« piše, da Wilson sicer vztraja na svojem stališču, toda ton njegove zadnje note je veliko vljudnejši od onega v prvi noti. V sedanjem odgovoru ni baje sledu ne groženj ne ultimatuma. Nota dovoljuje pogajanja, čeravno se ne more smalrati, da bodo imela kak uspeh. Kedaj se bo torej dovolilo Italijanom tn Jugo-slovenom — vpraša list — da urede sami svoje zadeve?
Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da ,je pisan Wilsonov odgovor v zelo zmerni obliki in da ni v njem nikakršnih groženj, toda na Lloyd Georgova in Millerandova vprašanja ne odgovarja baie direktno. Nitti se po Pertinaxevem mnenju ne briga za Wilsonov odgovor, ki ni nanj naslovljen, toda Lloyd George in Mille-rar.d bosta poizkuš;da, če bo Nitti s tem zadovoljen, zopet privesti do pogajanj med jugo-slcvenskimi in italijanskimi zastopniki.
Zavezniški -odgovor na novo Wiisonovo noto sestavljen.
LONDON, 27. Odgovor na zadnjo Wilsono-vo noto je bil sestavljen na včerajšnji seji, katere so se udeležili lord Curzon za Anglijo in Cambon ter Berthelot za Francijo. Smatra se, da se novi odgovor odpošlje danes. Ta kakor tudi vse zadnje note med Wilsonom in zavezniki se priobče, čim prispe zadnji odgovor v Ameriko. O tem zavezniškem odgovoru se ne razpravlja veliko, ker se doslej tajna vsebina itak v kratkem izve, in ker je vzbudil veliko pažnjo prihod jugoslovenske delegacije v Pariz. če smemo verjeti »Timesu«, prevladuje v •diplomatskih krogih vedno bolj prepričanje, da je edino in najboljše sredstvo za dosego zadovoljive rešitve jadranskega vprašanja neposreden sporazum med Italijani in Jugoslo-veni, ki bi ga gotovo tudi prdsednik Wilson odobril. »Times« ugotavlja, da se v dosedanjih redkih neposrednih stikih med obema strankama ni mogel doseči sporazum vsled tega, ker so se Jugosloveni izključili od pogajanj med večjimi zavezniki, kar je tudi po mnenju lista zelo obžaljivo. Domnevo, da se pripravljajo nova neposredna pogajanja med Jugoslavijo potrjuje tudi dejstvo, da je imel danes srbsko - hrvatsko - slovenski poslanik v Londonu Gavrilovič prisrčen pogovor z italijanskim poslanikom Imperialijem.
RIM, 27. Propaganda pariškega in londonskega časopisja za rešjtev jadranskega vprašanja potom neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo je našla italijansko javnost razdeljeno v dva tabora. Medtem ko pozdravljajo prvi ta korak z veseljem, je prejela druga stranka to vest precej nepoverljivo, ker smatra, da je ta nova smer francoskega in angleškega časopisja najboljši dokaz o neiskrenosti dosedanjega zatrjevanja, da je francoska in angleška solidarnost z Italijo tako trdna, da je ne more omajati vse Wilsonovo posredovanje. Del italijanske javnosti smatra, da bi se Anglija in Francija ne hoteli zameriti Ameriki, katere pomoč jima je prejkoslej nujno potrebna, in da gre sedanja propaganda njunega časopisja, med katerim je tudi nekoliko več ali manj oficijoznih listov, za tem, da sklone svoji vladi, naj bi prepustila rešitev jadranskega vprašanja prizadetima strankama, ker bi se na ta način izključila nevarnost spora z Ameriko. Ta stranka se tudi boji, da bi z vzpostavitvijo neposrednih pogajanj z Jugoslavijo prišla v pretres tudi vprašanja, o katerih se doslej ni govorilo, in bi morala Italija preveč popustiti od svojih zahtev, če bi hotela, da se v pogajanjih doseže rešitev jadranskega vprašanja.
Z druge strani se že navajajo predlogi, ki jih | bo baje predložil Trumbič v Londonu. Tako se j govori, da bo Trumbič dovolil prikiopitev j Reke Italiji v zameno 7.a. odreko s strami Ita- i lije zahteve po obalni zvezi z Reko in po ne- i katerih čisto jugoslovenskih krajih.
Nova jiisosiovenska vlada pred skupščino.
PAfRIZ. 27. (S.) Iz Belgrada poročajo: Ministr-; ski svet je iklenil. da se 1. marca predstavi nova! vlada narodnemu predstavništvu. V krogih opozi-| ciie se sodi. da vlada ne bo imela večine, če sej opozicija ne bo udeleževala se:.
Mirovna konferenca.
Wilsooova nota pred vrhovnim svetom.
LONPON. 20. (S.) Zaikasnelo. Mirovna konie-; renca se ie sestala dan-es predpoldne in je razprav-1 ljala o noti prodseilnika Wibona. Navzoči so bili | zastopniki Anglije. Francije in Italije, a Nitti, Mil-! ierand in Lloyd George so bili odsotni. MisH se, j da se bo VVilsonova nota vnovič pretresala. Čeravno se ista tiće'Ifaiije, ni naslovljena na to državo in radi tega bodete sestavili odgovor Anglija m Franciia. Morda bo odgovor gotov že danes zvečer ali jutri predpoldne. toda se ne more vedeti, ali se bo odposlala v odsotnosti Mille-randa.
Nizozemska ni še odgovorila, kal namerava z Viljemom.
LONDON. 26. (S.) Zavezniki niso dobili še nobenega odgovora, od Nizozemske na svojo izadnio noto. Sodi se. da bi Nizozemci želeli, da pride do nekake pogodbe, po kateri bi bivši cesar bil pod nadzorstvom nekje na Nizozemskem in na gotovi daljavi od meje.
Med Wilsonom in zavezniki.
LONDON, 27. (S.) Iz Washingtona poročajo, da je vprašal Wiison v svoji zadnji noti Anglijo in Francijo, ali mislite reševati še nerešena evropska vprašanja brez vedenja Amerike in ji potem enostavno naznanjati svoje sklepe. Lloyd George in Millerand sta obvestila dne 17. februarja predsednika Wilsona, da ne pomeni sporazum glede jadranskega vprašanja nikake kapitulacije pred Italijo. Naglasila sta dejstvo, da je ta sporazum povoljen za Jugoslavijo, kajti 150.000 Jugoslovenov bi se ji povrnilo, dočim prejšnji sporazum tega ni predvideval. Lloyd George in Millerand sta rekla dalje, da jima je težko razumeti zadržanje predsednika Wilsona ter da upata, da se bo \ViIson na podlagi njihovih pojasnil premislil.
IZ RUSIJE.
Lenjinova mirovna ponudba Zedinjenim državam, Japonski in Romunski.
KODANJ, 26. Javlja se, da je L^niinova v!a-da poslala pred kratkim tri mirovne ponudbe: prvo Zedinjenim državam, drugo Japonski in tretjo Romunski.
Lenjin in Trocki o ruski sovjetski republiki.
PARIZ, 26. Poročevalec »New York Worlda«, ki se je mudil nedavno v Rusiji, opisuje vtiske svojega obiska pri Trockemu. Trockijev delovni kabinet — piše poročevalec — je nekdanji carjev vojaški urad, ki je postal danes neke vrste vojno ministrstvo. K Trockemu se ne pride tako lahko, kajti vsi dohodi so zastraženi po vojakih s puškami z nasajenimi bodali, a na stopnicah pred dvorom se nahajajo strojnice, naperjene proti glavnemu vhodu.
Redno dovoljenje, ki ga je dopisnik dobil, je bilo pregledano šestkrat, preden ie orišel v predsobje, kjer ga je sprejel eleganten častnik vrhovnega štaba in ga javil svojemu poveljniku. častnik se je kmalu povrnil in ga spremil še skozi tri sobe, tudi zastražene po vojakih v Trockijev veliki in sijajno opremljeni kabinet. Pri njem se -je nahajal samo en vojak z rdečo zastavo.
Na dopisnikovo vprašanje po sedanjih razmerah v Rusiji je Trocki odgovoril tako-le: »Vkljub silnim zmagam rdeče vojske je Rusija bolj kot kedaj pripravljena na mir. Rusija želi vroče, da bi se vzpostavili trgovinski odnošaji z Ameriko in Anglijo. Vojaški -položaj naših čet ni bil nikdar boljši, in čim pride spomlad, bomo popolnoma uničili naše sovražnike izvzemši slučaj — je pripomnil Trocki ironično — da jim Francija ne pošlje na pomoč svojih kolonijalnih čet.
Rusija želi predvsem miru, da se morejo vzpostaviti trgovinski odnošaji z vsemi državami sveta. Pripravljena je dovoliti vsako jamstvo za tuje kapitale, ki se pošljejo v Rusijo, čim bo sklenjen mir. Sovjetom se mora dati možnost, da nakupijo v Zedinjenih državah in Angliji prevozni materijal, ki ga Rusija nujno potrebuje.	^^
Kolčak in Judenič so zmagani za vedno, in Curzon sam ne more o tem več dvomiti. Konec boja se približuje. Kazaki, ki so bili glavna opora protirevolucijonarnih sil, zapuščajo v velikem številu protirevolucijonarno vojsko. V enem ali dveh mesecih se polastimo še zadnjega strateg i jskega oporišča.«
Dopisnik je imel pogovor tudi s Kravinom, ruskim ministrom za trgovino, ki se je izrazil glede gospodarskega položaja sovjetske Rusi.je tako-le: »V Sibiriji imamo ogromne množine žita, lana, kože, amijanta in drugega blaga, pripravljenega za izvoz, toda naše železnice in naša prevozna sredstva so v tako slabem stanu, da ne moremo začasno misliti na prevoz vsega tega iblaga k našim lukam. Naj nam da torej inozemstvo predvsem lokomotive in drugi potreben materijal. Pri-
Kravljeni smo tudi plačati to blago v gotovini, kupčije se ne bodo sklepale v imenu vlade, temveč v Imenu centralne zadružne zveze. Zadostuje torej, da odidejo zastopniki teh zadrug v zavezniške države in da začnejo tam pogajanja ter poravnajo vse diplomatske težkoče. Dajte nam prevozna sredstva, in čudili se boste nad proizvajalno močjo naših delavcev.«
Na dopisnikovo vprašanje, kakšen red vlada sedaj v Rusiji, ie odgovoril Kravin: »Nikdar bi ne bil mogel bolj odločno poudarjati, da je v Rusiji popolnoma vzpostavljen mir in red. Vladni člani ne izdelujejo napadalnih načrtov, temveč vlagajo vse svoje moči v delo za obnovitev svoje države.«
»Dailv News« priobčuje pogovor svojega poročevalca z Lenjinom, ki je rekel: »Sklep entente, da opusti blokado Rusije in vzpostavi z nami trgovinske odnošaje potom zadrug, sklep, ki je bil priobčen istočasno s sklepom, da nas napade na poljskem bojišču, je, kakor se mi zdi, precej neiskren. Zadruge so že zdavnaj izginile v sovjetskih ustanovah za razdeljevanje živil in torej ne obstojajo kot take več. Ententni sklep je torej nekaka poteza, ki je ne razumem prav. Toda vkljub vsemu mora slediti vzpostavitvi trgovinskih odnošajev mir; ententa se temu ne bo mogla izogniti.« Lenjin je nadalje izjavil, da je sovjetska Rusija pripravljena dati koncesije, ki morajo zadovoljiti tudi najbolj imperialistični
evropski in ameriški kapitalizem, samo da pride do miru, ki ga je potrebna, toda z druge strani ni nikakor pripravljena, da se pusti zadaviti v imenu miru. Ententni državniki naj
PODLISTEK
In stara praudc
r:

Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska pojest iz XVI. sioletja.
Za» edi se, je šepnila Marta naenkrat, »čuj, konjska kopita se p rimi k a jo semkaj!« Sofija jc zasukala glavo.
PojJi\e na grad,* je rekla deklica.
-Glej, je odvrnila Marta, trojica konjenikov stopa s konj. Vojaki — ali kaj so. Sedaj gredo sem. Odtegnive se.
Sestri ste h-!teli v grad v Uršvlino sobo, kjer so se gospod Alapič, stara Heningovica, Anka in Slepko posvetovali o ženitbeni po-godbi.
Stepko,* je rekla Marta vstopivši, »nekaki vojaki prihajajo semkaj.«
Kaki vojaki?----je vprašal Stepko,
ali komaj je gospodar izrekel te besede, so se pojavili na vratih trije bradati, oboroženi
možje, cd katerih eden je bil oblečen po uskoški. Vsi domači so se dvignili v začude-j ni»-
j Hvaljen Jezus, je izpregovoril prvi do-šlecev, bled, lep človek, z drhtečim glasom.
Sofija se je zdrznila. Kakor da jo je zadela strela. Poskočila je za korak, v obraz ji je udarilo kri, začela je omahovati, tresti se kot šiba.
»Kdo ste?« je vprašal Stepko ostro.
»Tomo Milic,« je odgovoril nepoznanec.
Vsi so okameneli.
»Milic! Ti — ti —« je vzkliknila Sofija kot ojrešena duša — — >da, da, ti — ti — ti, oh ljubljenec moj, oh raj moj!« In deklica je poletela proti došlecu, oklenila roki okoli njegove glave, spustila glavo na junaške prsi, a on je ovil desnico okoli deklice ter je, polju-bivši jo na čelu, rekel slovesno:
»Gospa Uršula! Tomo Milic dovaja Gjuro Mogaiča, Tomo Milic je dovršil svojo zaobljubo, Sofija je njegova.«
»Oh. da, da, tvoja,« je zaplakala deklica od radosti, privivši se čvrsteje k njegovemu srcu,
»ni je sile, ki bi me mogla odtrgati od tvojega srca. »Daj,« je nadaljevala in ga je prijela z rokama za glavo, »da vidim, si li res ti? Oh, si, si, moj edini, moj ljubljeni,« in poljubila ga je, solzeč se, na obe očesi.
»Da ste zdravi, gospod Milić,« ga je pozdravila Uršula hladno. »Kako zelo ste se iz-ipremenili, nisem vas spoznala na prvi mah. Da, Sofija je vaša po moji prisegi. Zaslužili ste jo. Ali, očividci so rekli, da ste v Banji Luki poginil, ne res, Anka?«, se je obrnila Uršula ostro proti hčeri, »sedaj pa vidim, da so ti očividci lagali, ne res, Anka?«
»So, t je dehnila Anka prebledevši na smrt.
»Lagali, plemenita gospa, da bi mi vzeli, za kar sem žrtvoval vse svoje življenje, ali milost božja in junaštvo tega poštenega Uskoka sta jim pokvarila račun. Ko ste me odpravili za mladim Mogaičem, sem ga zasledoval, da ga odkupim. Ali turška nezvestoba je zasužnjila tudi mene. Roboval sem, pogin jal sem —oh, dolgo, dolgo časa; kar le more človek pretrpeti na tem svetu, sem pretrpel. Minevali so dan za dnem, leto za letom, a odrešitve za nas
od nikoder. Nekoč mi je rekel neki frančiškan, da je po meni povpraševal človek iz mojega kraja, ali izginil da je takoj. Zakopan si, proklet si do groba — sem si mislil. Nekega jutra — je temu mescc dni — mi je izročil pisemce; jel sem čitati, začudil sem se. V naslednji noči da naj bova pripravljena jaz in Mogaič, pomoč da je blizu. Znočilo se je. Bilo mi je tesno. Vsi so zaspali, samo midva sva bedela. Qkoli polnoči je hkratu zacril krik: »Gori! Pomagajte!« in v hipu je izbruhnila strelnica našega gospodarja bega v plamenu. V tem je počila puška. Turki so se komaj zavedeli, a iz zmešnjave je nahrupela vražja četa — deset Uskokov, ki so sekali Tunke in klicali naju glasno po imenu. Pridružila sva se jim, in v tem, ko so se Turki branili pred cgnjem, smo se mi srečno umek-nili v goro in — čemu bi vam pripovedoval dalje — tako smo prišli semkaj. In tale junak. Marko Nožina, je vodil vrlo uskoško četo.
Vsi so obmolknili kot grob, nikomur ni hotela beseda iz grla.
»A kje je gspod Ambrož?« je vprašal Tomo.
(Dalje.)
ne pozabijo, da je žito komunistične Rusije ravno tako dobro, kakor drugo, in da je sedanja gospodarska beda Rusije del gospodarskega prepada celega svela. Vprašanje je treba rešiti s svetovnega staiišča, a ne s stališča kake skupine ljudi ali držav. Brez Rusije se Evropa ne opomore in tudi položaj Amerike postane kočljiv, ker z vsem svojim denarjem ne bo imela s časom kaj kupiti. Rusija je bogata na predmetih, ki jih Evropa polrebuje — je zaključil Lenjin — naj pridejo torej k nam ponje; mi smo pripravljeni na pogajanja.
Ss Francke.
Pogovori med Milleraudoin in francoskimi železničarji.
PAiRIZ, 27. (S.) Pogovor med ministrskim predsednikom MiHerandom in odposlanci /cleznic.irske zveze se je završil ob polneči in 10 minut. Odposlanci mso potem dali nobene iziave. Ob polnoči m 20 minut so odšli tudi Tocquer. Stčcg in general Gassoin od predsednika, kateri ie nato sprejel časnikarje. Izjavil jim je sleJece: Danes vam ne in -rem povedati, kaj se je govorilo na sestanku. Odposlancem železničarjev se je obrazložilo - tališče vlade nasproti splošni stavki, katera jc ob sejanjih prilikah v nasprotju \z zdravo pamet«). Razumem zastopnike železničarjev, ko pravijo, da jih vežejo dolžnosti solidarnosti nasproti njihovim tovarišem. Toda vlada m- tudi svoV d< !/-nosti. katerih ne bo pozabila. Ministrski -vet se sestane danes predpoldne ob l(».
Straik francoskih železničarjev pred zbornico.
PARIZ. 27. (S.) Državna zbornica razpravlja zakonski načrt, ki pocNasča vlado, d.: /aseže avtomobile za slučaj. »Ja hi prenehal ( brat na /cle/.-nicah. Socij-ali tični poslanec Loul>et in tainik neke delavske -zveze >e izjavil. c!a se mora vlada zavzeti za to, da se zopet sprejme v slu/bo Cam-pannet. ki m je odpustila družba Paris-Lvon-AK-diterranee radi tega. ker ie hi! odsoten hr«c do-voljema. Proti tej izjavi je zbornica protestirala, izvzemši skrajno levico, ki je ploskaia. MiHer.ini je odgovoril, da se nima vlada pravice mešati v zadeve, k: se tičejo nt tran'e discipline na /elezni-c;:h. Predsednik se je nato obrnil proti levici iu izjavil: Nimamo opraviti / navadnim zadružnim gibanjem in stanovsko stavko in je treba priznati resnico, da imemo previ seboj politično gibanje ali. če ga hočemo imenovati s pravim imenom, revo 11jcijonarno giban e. Stavka sc je nr< Ja-ila radi nekega otročjega vzroka. Nalogu vlade ie jasna. Najprej je treba •zagotoviti prehrano ljudstva ni radi leca prosun narod, da sprejme gotove omejitve, ki so posledica stavke na železnicah. Dolžnost vlade e, da ukrene vse potrebno, in porabila se hoJo v-a sredstva, ki nam jih stavi zakon na razpolago v svrho, d:: se čim prej konča takšna stavka. Odredil: smo mobilizacijo nekih oddelkov na proiu Paris-Lyon-Mediterranee in isto se bo zgubilo povsod, kjerkoli bo potrebno. Lc pa bi sc kie izzivali neredi in naši! a, bo takoj spregovorila pravica. Vlada bo storila svojo dolžnost, naj jo ravno tako storijo ttidi zasebniki med seboj.
Zeleziilčarska stavka je začela pojemati.
PAJ^IZ. 27. (S.) Dane- .popoldne se je polo/aj nekoliko zboljšal na severni železniški mreži, izvršna komisija železni carske zveze se je sestala po razgovoru z Millerandom. Jonhan\ iu l orand sta.blia zcavrn. l'*pc!d»e bo Millerand zopet -tmel pogovor s to komisijo. (►.ločitev bo padla na br.e zvečer. Glasom ii/jav generalnega tajnika družbe Paris-Lyon-Mediterranee se je povrnil zelo velik del uslužbencev danes zjutraj na delo, predno so dobili vojaško pozivnico rva mobilizacijo. V Avigno-nu je prišlo .zopet delat 12(> stro';evt>dij in kurjačev in tudi 104 delavci in 2<hi pomočnikov. Trdi se. da je bilo na progi Paris-Lvon-Meditorranee ud-pušeetiih 3UO uslužbencev.
Ureditev ekonomskih odnošajev med Italijo in Nemčijo.
RIM, 27. (S.) Italijanska vlada je obvestila nemško vlado, da se misli naslanjati v vprašanju ureditve dolgov in kredita med Italijo in Nemčijo na čl. 296 veisaillesko pogodbe. Dotični član predvideva poseben urad za prove-ravanje in za odškodnine. Na la način bodo imeli posebno italijanski upniki velikih koristi, ker bodo lahko na udoben način dvigali svoje kredite in to zlasti radi tega, ker bo za slučaj neizpolnitve obvez morala jamčiti nemška vlada. Ureditev teh odnošajev se bo izvršila na podlagi valutnega stanja iz meseca pred začetkom sovražnosti ter se bodo dolgovale glavnice in zapadle cbresli. Urad za pro-veravanje in za odškodnine se bo obrazoval pri odboru za ureditev ekonomskih odnošajev, kateri se nahaja v ministrstvu za industrijo in za trgovino.
Novi davki v Avstriji.
DUNAJ, 26. (S.) Državni tajnik za finance je predložil državnemu zboru večje število zakonskih načrtov o zvišanju direktnih in indirektnih davkov in o uvedbi novih. Na podlagi tega načrta se cenijo bodoči državni dohodki na 3221 milijonov kron.
Dr. Frank le got/oril!
lil.
Da bi kazal vso svojo, pristno — avstrijsko mržnjo proti Srbom, se ne plavi dr. Frank tudi najgorostašnejsih nesmislov, neskladnosti in neverjetnosti. Tako bi hotel dopovedovati, da sta državo SHS na tajnem, /avratno — prav po i 11 r t i -masko — ustanovila le Pribičcvič in pa ?rbs'! i vlada! Ne članom Narodnega sveta", ki mu je predsedoval Pribičcvič. ne hrvatskemu narodu, ne Zagrebu, da se niti sanjalo ni. kai da Opravljata Pribičcvič in srb?.ka vkda?! Povsem iznenada .a so prejeli Zagrebčani nekega jutra - kavo vred na krožniku vest. c'a x država SHS ustanovljena in proglašena. V takih trditvah se ka/e vsa iran-kovska drznost, kajti imajo pečat neverjetnosti že na čelu. Pctegnimo ga hitro za jezik: če bi bilo vse res. kar trdi Frank, če bi bilo re-. ua se je država SHS ustanovila zahrbtno, le po Jo^ovoru z enim samim politikom, če bi bilo res, da se je nova država ustanovila proti volji naroda, proti volji hrvatskih politikov in proti volji tudi stranke prava, potem pa naj nam pove dr. Frank razlago iza dejstvo: kako to. da se ti i ves iKrod dvignii ogorčeno proti takemu atentatu na niegovo voljo, na njegovo pravico samoodločbe?! Nasprotno jc biio: ves hrvatski n-.roj — izvzetnši le njegove izvržke rrankovske barve ia ostanke mad/arstva in a\strljakantstva - jc enoglasno in enodtKno pozdravljal dan ustanovitve nove narodne države, dan svojega narodnega nedmjenja! Ce dr. Frank skuša zanikat' to, laže, zaternjuje vsem znano resnico. za4ajuie dogodke, ki so se odigravali pred očmi vsega sveta. In če bi bilo res, da je sam en edini Pribičevič prevaril bivše člane Narodnega . sveta« in da stranka prava odklanja novo državo: j kako razlago ima dr. Frank za dejstvo, da toliko : člani »Narodnega sveta«, kolikor tudi vođini j možje stranke prava ^odeluje'o na urejevanju nove j države, da je n. .pr. dr. Laginja, ta ne.kdan,i znani borec asa Veliko Hrvatsko, sprejel čast bana Hrvatske iz rok vlade te pretvezno narinjene države; da vsi ti ljudje soglašajo tz vnanjo politiko države SHS; tda dosedanja opozicija iu sedai vladna
Stran H
V Trst«, dne 28. febraarja 1920.
»EDINOST« štev. 51.
stranka celo želi, naj se ta politika še poostri (kar so ugotovili te dni celo tudi italijanski listi); »n da >e voiitelr ie politike — dalmatinski Hrvat dr. Trumbić s slovenskimi zaupniki ob strani?!! Da DalmaciV.! Stremljenje hrvatske politike >e šlo vedno za tem. da se Dalmacija povrne tja, kamor spada državnopravno in po načelu narodnega edinstva — k Hrvatski! A dejstvo je — *ki mu ne more oporekati uiti dr. Frank — da >e narod v Dalmaciji najma v dušen eni pristaš ideje narodnega ue:'injen}a. torej pristaš države StIS.
Tako bi bili menda že dovolj ugotovili Frankove laži. Frakova potvarjana dejstev, njegove poizkuse za vzvračanje resnice.
Vendar — grtvorimo dalje!
Frank govori, kako da so Srbi preganjali m tirali v ječe njegove somišljenike m poHtične kume. Oblasti so res priprle par n egovih scrovarjev. ki so zapretali ugotovljene zločine veleizdaje na državi. Znan :e slučaj Stipe Radića, pri katerem so našli dokumentarnih čeka zov in — denarja, ki je pričal, da je mož rovari! proti lastni državi na korist n enih sovražnikov. S tem pa vo oblasti storite. K-r bi bile storile oblasti v vsaki dru« državi in tudi v vsaki — republiki, tudi v kak. sovjetski. Le z razliko, da bi bila šiba bržkone dru«eJe pela. Frank in Sachs bržkone ne bi klatarila in ne bi rovarila sedaj po Trstu >n Reki!
Dr. Frank besedi« tudi o pretveznih grozotah k. da so jih počenjali Srbi v Hrvatski, kamor da so prišli kot obsovraieni osvojevalci. Čudno, da neben uetrankovski list ni vedel nič o teh -grozot;.]!-'. Se značilneje pa je. da se frankovci niso nič zgražali na strahotah — celo drobna bita iz zibei: so nasajali na bodala, čemur so priče naši
izgražali iz razloga, ker so se take krutosti potfe n a|e _ po nali gu Dunaia! Kako neki naj bi se h:li agraiali. ko r-a sc bili dobro plačani na emnuc dunajskega dvora?! Dr. Frank se ne z^rcia tore
iz k.lkcga moralnega ali človekoljubnega čuta ampak le iz čuta sovraštva proti Srbom! Dr Frank bi hotel ž;veti v miru z vsemi narodi na svetu, samo Srbe sovraži »z vse duše. To pa zato ker je to sovraštvo glavna -značilna poteza vse avstrijske balkanske politike. Hlapec Habsburza nov govori tu! Dr. Frank ne \idi nikjer nikakega povoda za navzkrižja s katerimkoli drugim narodom Ker pa se že tako navidušu.e tudi za sloven sko — republiko, pa že moramo vprašati: aH naj bi ta republika ne Imela meja? In: ali ne bi vpra šanje teh meia moglo vendarle dati povod za navzkrižja?!
Vso svojo izdajalsko nemško roboto pa razgrinja dr. Frank, ko se zgraža na tem. da bi se »naš civilizacija, ta sad stoletnega vpliva nemške in italijanske kulture, mogla pogubiti v balkanskih barbarstvih — Srbije 1« Nemec v nemški slu/bi Ce pa sin bivšega nemškega čtfuta izgovarja be sedo mi katoliški Hrvatje« — :e to gnusno hinavstvo in žaljenje resničnega katoliškega čustvova nja.
•^edaj še be-eJo na naslov italijanskega Časopisja. Podali smo \am s iotograiično vernost o sliko človeka, ki se vam sedaj htini. da bi vas šču val proti državi SHS in da bi vas zavajal v u sodne zmote. Kaiti, ne varajte se nikar: ta človek je v službi avstrijakantstva, je agent m ekspo nent Habsburžanov I Mari ni. da bi vas moral obiti čut sramu zbog take slepote, sramu na tem da človeku s takimi nalogajni in nameni dajete •gostoljubje v svojih listih in morda še kje drugje.. govore se namreč razne čudne reči. Ali ni. da vas mora obliti rdečica sramu, ko se ponižujete na_ nižino glasnikov irankovskega. a to je: habsburžan-skega sovraštva?! V čudno luč se postavljate r svoim pajdaš tvom z najemniki padlih mogotcev ki bi utegnili — če b* prišli zopet do moči. na kar ravno dela frankovstvo — postati nevarni sovražniki r~vno vaše«a uar.Kla in vase države.-'! iuj; vas je zajelo sovraštvo in to vas dela -- slepe . -----------'
Oomale vesti.
»Istrsko narečje«. Tržaški listi so poročali te dni, kako so doslei nej>cznani roparji po noči vdrl v dvorec trgovca Martina Lcgoviča blizu postaje Sv. Nedelja (v Istri). Lopovi da so bili oblečeni po meščansko in govorili da so — istrsko narečje (dialetto ivtriano) Istrsko narečje? Istra, istrsko
—	to je mencu zemljepisen pojem. Doslej smo vedeli le, da ob • toji dežela istrska, ali. da bi obstajal tudi kak istrski jezik. ali narečje, tega msmo vedeli dosle- Doslej smo mislili, da se dežela ime nuje Istra in da bivajo Italijani, Slovenci m Hrvatje, ki govore vsak svoj jezik, ali. če hočete, narečje. SoJa šele doznavamo, da obstoji »istr sko narečje*. Iz tega bi morali sklepati, da vse prebivalstvo v deželi govori svoj posebni istrsk-jeziik. Ali se ne zavedajo italijanski listi, kakov nezmisel pišejo s tem. Čudni ljudje so res ti laški žurnaiisti. Bivšo Avstrijo so sovražili iz dna duše in nietie-ga imena se spominjajo le s kletvijo na jeziku. ALi — posnemajo jo vendarle radi. Kako: so oni i/našli istrsko narečje, tako ie je tudi Avstrija osmešila nekoč — kčo se ne spominja tegar
—	pred pametnim svetom z iznajdbo — bosen skega jeiZLka! Popolnoma sličen primer. Svet je poznal pač deželo Bosno, ali o kakem bosensken. jeziku se mu še sanjalo ni nkkoli. Ker vedel je. da v Bosni žive sicer življi različne vere. da pa sc iste narodnosti in istega jezika: Srbi in Hrvatje 1 Dve označbi za isto pleme le vsled razlike v veri! --Bosen-ki jezik« je bil le umetna iiznajdba avstrijakantstva v politične svrhe in zato gorostasi^ bedastoča. Trgati so hoteli oidelek naroda od jezikovne in kulturne skupnosti in ga s tem razkosati tudi narodno in politično, i^eveda niio dosegi: svojega namena Slava bosenskega jezica je i-tnela kratke noge in kratko življenje. Ni doživela propasti Avstrije! Isti slučaj je z Istro in »istrskim narečjem!« V tej deželi žive Jugoiloveni in Italijani. ki govore svoj jezik, ki je jezik sopiemenja-kov onkraj meja dežele. S takimi bedastimi iz-na dbami se dandanes ne da več udušiti zavest o narodni, jezikovni in kulturni skupnosti. To b morali na vse zadnje vendar razumeti celo tud. italijanski listi.
Frank in Sachs v Trstir. Prejeli smo iz hrvatskih krogov: Ce sta moža misliki. da ostaneta tu v Trstu skrita v megli pred našo jugoslovensko javnostjo. sta se tenvclito rnotUa. Cim sta došla v Trst, se je že raznesel glas o njiju prihodu. Najmanje pa sta si mislila, da bosta tu poi nekakim policijskim nadzorstvom "od — nepolicijske straru Našli so se ljudje, ki so znal: najti prilike, da sc opaizova'.i njiju tukajšn e dejanje iti nehanje. vse nj^u življenje, in ti zaupniki poročaj, da gospoda frankovca živita tu najrazkošneje življenje. Raz sipa ta denar tako. da ga mora biti kot .peska. Znak je to. ia »slu/ba« še vedno dobro »nese« — morda še več, nego poprej. Kakor da sta nekaka posojna dobičkarja. Dobro jima tekuiio! Duznal. pa smo iz Zagreba se nekaj drugega ki utegne biti v zvezi ^ sedanjim bivanjem Fraaika in Sachsa v Trstu, oziroma >z njiju nameni. Nad Zagreb je priletel namreč pred dnevi zrakoplov, ki je metal deli lističe hujskajoče vsebine. Odkod sta dobila zrakoplov? Čitatelji naj u gi bije jo sami! — Dostavtk uredništva: Sicer pa je prišlo nekaj \-ncs k-r prinaša malo distonacijo v lepo pesem. i ur.aišnia lira nuova« ie z vkbio slastjo posnela Frankov ra/govor s poročevalcem hsta Idea Nazion.de . To je bilo pred par dnevi. Sedaj pa je Kn list pobral nekje dolgo klobasanjo. k.er se očita Hrvatom in Slovencem, .-a so germano-iili in da so počenjali grozote na škodo Srbov. Pred par dnevi je Fra« z ganut jem posluha Franka, ko je obdolževal Srl>e barbarstva na škodo Hrvatov, in ko Je slavil stoletne vplivne germanske kulture med Hrvati; sedaj pa je ista > Fra«, seveda tudi z istim zadovoljstvom, pogrela brez-getanje o hrvatskem barbarstvu na škodo Srbov ter beleži obtožbo na račun Hrvatov, da so — germancfiJi!! Bc* usirezi tem ljudem — smo že hoteli vzklikniti. Pa bilo bi zgrešeno, ker tem fiil-de:n e ustreženo z — vsem, ako jim le čaje pru J ko da morejo otepati okoli sebe, čepiav bijejo pri tem sami sebe po zobeh. Ali pa je »Era« morda
bi bila to seveda ma:hna moralna nezgoda za »Ero* in za Franka in Sachsa tudi. Sicer pa radi kaj takega ne prihajata v zadrego ne prva. ne poslednja. Ena blamaža več ali manje: to ne ženira — velikih duhov. Zato si še vedno lahko podajajo roka in se nadalje rairgovarjajo med seboj: Frank. Sachs in »Era<!
Izpiti za slovenske učiteljiščnike in srein.ešolce v Gorici bodo kmalu po Veliki noči. Natančnejša objave pride pravočasno.
Odborova seja »Učiteljskega društva za Trst In okolico« bo v sredo. 3. marca, ob 17 na Acque-cottu. Razgovor o občnem zboru, ki bo v nedeljo. 7. marca, ob 10 v Barko vijah. — Predsednik.
Slovensko gledališče. V nedeljo, 29. t. ni., sta idve predstavi. Popoldne točno ob 15 «e ponove zadnjič v sezoni Jurčič-Oovekarjevi »Rokov-njači« z orkestrom, narodna igra s petjem v petih dejanjih in dveh slikah. Orkester vodi prof. Mirk. Izpremembe se vrše ob odprtem odru. V glavnih ulogah nastopijo: Nande. Groga, glavar rakovn.ačcv — g. Krali. Blaž Mozol — g. Sila, Tonček Obleški — g. Šimenc. Ciganka Nona — gdč. Bizjakova. Polonca — gdč. Kraljeva. Poleg teh nastopijo gledališki zbor in ves ansambel. »Rokovniači« so napolnili letos že dvakrat dv orano do zadnjega kotička in ker je popraševanje po vstopnicah veliko priporočamo prav toplo, da si vsak poskrbi vstopnico pravočasno, da ne bo ipre-več navala pri gledališki blagajni, kakor se je to zgodilo pri premijeri in reprizi. — Zvečer točno ob 20 se ponovi prekrasna drama v treh dejanjih »V nižavi«. ki se je uprizorila v četrtek tz naravnost sijajnim uspehom. Po vsakem dejanni so se morali igralci ponovno prikazati pred zagrinjalom. in odobravanje je bilo res prisrčno.^Glavno moško ulogo pastirja Manellka igra g. Šimenc, glavno žensko ulogo, deklo Marto pa gdč. Voukova. Druge več;e uloge so v rokah gg. Mikoliča. Sile, Široka, Požarja, Bratuža in Boleslavskega ler ge. Silo ve in gdč. Mezigečeve. Gradišarjeve in kraljeve. Naj še pose-bej omenimo, da se je »V
nižavi« uprizorila pred mnogimi leti s pokojnim Verovškom v glavni ulogi Manelika in g. Doni-Iovo v glavni ženski ulogi Marte. Prepričani smo, da bo četrtkov uspeh »Nižave« privabil tudi v nedelo zvečer toliko občinstva, da bo gledališka dvorana zopet polna. Vstopnice za obe predstavi so v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma.
—	Nocoj se izplačujejo honorarji in so istočasno vabljeni vsi igralci, tudi igdč. Gradišarjeva, g. Kosič in g. Rak.
—	Jutri, v nedeljo, 29. t. m., točno ob I0 vaja za dramo; točno ob 12 vaja z orkestrom.
Rojanski Sokol priredi v nedeljo ob 19 v dvorani Konsumnega drušiva plesni venček.
Izprememba priimka. Generalni civilni komisa-rijat je dovolil arhitektu proi. Edoarao Karamanu. rojenemu v Splitu 21. marca liSbO. in pristojnemu v Trst, izpreniembo priimka, radi katere se bo pisal »Caraman«. To dovoljenje velja tudi za njegovo ženo Ajigelo in za hčerko Livio.
Cene galice raste;o neprestano. Danes se zahteva 250—200 lir za 100 kg. za žveplo pa do 120 Hr za 100 kg. Detelja lucerna po 10 lir kg. — Amerikanske bilie stanejo po 20 in ne po 30 stotink.
Prašičkov pride za par dni 1200 komadov. Prašičke dobijo vsi tisti, ki so se dosedaj prijavili v uradu Tržaške kmetijske družbe in se morejo iz-ivazzati s potnailom, da so plačali letošnjo članarino. Vsi drugi dobijo, če Bog da, .prašičke nekaj pozneje. Kdor želi vola, naj se čimprej pri.a v i. Kdor je kupil semena pri naši družbi, naj nam javi o stanju setve.
Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto se bodo prodajali razni nedragoceni predmeti serije 144, ki so bili sprejeti v juniju 1919.
Da bi se pozdela si je izposodila neka 2^. Marija Bertani pri svoji prijateljici Gini Brizzo iz ulice del Sale 2, lep kožuh, vreden 1100 lir. Ker pa ga je pozabila ,prinesti nazaj, jo je prijateljica naznanilu nroJiiikom.
Nepričakovan dar. Včeraj okoli 15 je prišla v bolnišnico neka Marija Jelenovica, 21 let stara, doma iz okolice Kastva. S seboj je prinesla dete od dveh mesecev. Rekla je. da ji je ilala otroka na glavni postaji neka žena. katera jo je prosila, naj ji ga drži en hip. ker da pride tekoj nazaj. Ona je vzela otroka, ali dotična ženska se ni več povrnila. Otroka so sprejeli v obrodniAkem oddelku.
Konjski tatovi. Pred nekaj dnevi sta bila ukradena kmetu Josipu Jersinoviču «z Materije dva konja a. opremo vred v vrednosti od 3200 lir. Sel jih je iskut iu po dolgem iskanju je našel enega v gozdu bbiMi vasi. kjer je bil privezan ob neko ilrevo. Ker je bila tatvina naznanjena oblastim, je odredila tuk^uja kvestura primerno izsledo-vanje. ki je tudi bilo uspešno. Kot tatova sta bila aretirana brat.. Giuseppe >n Giovanni Dodich od Sv. M. M. Zg. st. 72. Tatvino sta sicer priznala ali sta rekla, da sta stonla to, ker ju je našuntal neki kočijaz po imenu Rodolfo Nemetz, stanujoč v ulici Cunicoli št. 11. Nemetz jima je dal 500 lir. Drugega konja sta privezala v gozdu, ker sta se ga bala. Omenjeni kočijaž, ki je bil aretiran, je zanikal n.uno trditev ter je izjavil, da je kupil do-tičnega kona od Dodichev za 800 lir, a o tatvini da ne ve ničesar. Spravili so jih pod ključ v ul. Coroneo. Konja z opremo vred so našli v Piranu.
Zastrupil se s kloroforiuom. Nekega 22letnega Tarlovo, stanujočega v ulici Gioachino Rossini št. 3, so boleli zobje. Hotel >e malo ublažiti bolečine klorotormom. Pri tem pa je bU malo preveč neroden in ga požrl. Moral ;e na rešilno postajo, kjer je dobil primerno pomoč.
Tatovi na delu. Neznani totovi so odnesli iz tovornega čolna, ki se je nahajal v prosti luki. vrv vredno 250 lir. škodo trpi izvoza trgovcev s premogom.
—	Iz parnika ^Karlsbad« v prosti luki so odnesli tatovi zavoj r-znili čipk. drobne predmete in kos tkanine v skupni vrednosti 3000 lir. Škodo trpi paroplovna družba Tržaškega -»Lloyda<.
—	Neznani tatovi so vdrli v topničarsko skkudi-sce v ulici Campo Marzio in odnesli 12 peč platna, vrednega lo.uoo lir.
—	Roži Margoni je neki tat izmaknil na južni postaji ročno torbico vredno 200 lir in v kateri je bilo tudi 200 lir v gotovini.
Žepni tat je izmaknil Roži Baquaz stanujoči v ulici Media 15 na tramvaju CorsoUlaribaldi ročno torbico v kateri se je nahajalo 320 lir in potrdilo o izmenjavi 4200 kron.
Aretacija. Včeraj so aretirali Antona Urabitza, ker je ukradel v gostilni »Subietta« pri Sv. Ani površnik Guidu Civiluju.
Padec. Karolina Novak, stanujoča v Skednju 203, e včeraj padla z zida in si pri padcu zlomila desno sklepnico. Odpeljali so jo v bolnišnico.
vzorno. — V splošnem je veselica kaj lepo uspela, kar je pričalo vsestransko pritrjevanje izbranega občinstva — vox popuii... — Domov grede so mi rojile razne misli po »lavi. Domislil sem se naših ostalih kraških društev, ki imajo sicer dobro voljo, a tupatam kake male zapreke, ki jim branijo, uda ne morejo še dvigniti gl3ve pokcncu; kako bo zopet lepo na naši kraški zemlji, ko bo zopet društveno delovanje na splošno oživelo v obči blagor našega ljubljenega neroda.
Borzna poročila.
V	Trstu, dne 27. februarja 1920.
Tečaji:
Jadranska banka Cosulich (Austroamericana) Dal mati a Gerolimich Lloyd Lussino Martinolich
Navigazione I.ibera Tiieslina Oceania Premuda Trlpcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka
Tržaški Tramw;iy
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V	Trstu, dne 27. februarja 1920. Neprepečatene krone	8.50— 8.80 nemško-astrijske krone 6.50— 6.75
jugoslovenske krone	13.- 13.50
čchoslovaške krene	18.50— 19.50
dinarji	50.- 53.—
levi •	26.50— 27.—
mai ke	23.-- 25.—
dolarji	18.10— 18.25
franc. franki	132.-132.25
švicarski franki	297.-198.—
angl. funti	62.50— 62.75
rublji	25.- 26.—
napolecni	62.50— 63.—
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 26. (S.) Lira 33.60, marka 6.32^, avslr. krona, nova 2.70, stara 2.35, angl. funt 21, franc. frank 43.80, dolar 6.20.
ŽENEVA. 27. (S.) Lira 33'55; nemška marka f>'20: avstr. krona 2'37'A; angl. funt 21; franc. frank 4.T37S; atr.er. dolar 6'IS5/*.
320—	330
125—	735
430—	440
3200—	3250
1550—	1580
2900—	3000
540—	550
1325—	1340
550—	560
790—	800
765—	775
780—	790
390—	400
440—	450
3300	
860—	880
285—	295
470—	475
228—	335
sa
3S
as
a«
i?" . «
TŽgDKžj
Ba J £« j SS j BU *
-i
TRGOVINA JESTVIN vla Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah.	Ivan Bldovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana H v ar niča Osvaldella. Vla Media 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni
knjigoveznica.
Pletro Pippan. Trst ulica Valdirlvo 19. Artistična vezava. 2&pni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.	201
DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsa- : kovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, i* Dlesne obleke, obleke za poroke, bluze za gleda- k HŠče itd. Cene zmerne. Po.t/ežba točna. 337 j Popoldne točno ob 15
mmmn iiiiuimi
prej dr. BODO
ZobozdftiunlK dr. E. CLOilFERO dentist STANKO PERHAUEC
Trst, trg Goldoni štev. 11, H. r.adstr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo j.o moderni tehniki
MAJOLICNE PECI !N ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, uJ. S. Glovannl 6 in 12. NaibolK; Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne
202
-I!
PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone DoNinar. Trst. Via dei Cel si 16.	256
J S: P JEHMAN
Trst, ulica XXX oktobra št. 14
se priporoča slavnemu občinstvu. Zaposlen je tu tudi bivši Gjurinov pomočnik.
F^. PEČAR.
se računajo po l() siotuik beseda. — Najmanjša pristojbina L 1,—. Debele črke 20 stotink beseda. Najmanjša pristojbina L 2.—.
POSTRE2NICC za pisarno sprejme se. pove ins. oddel. Edinosti ped št. 312
Naslov 312
VDOVEC (upokojenec) 50 let. išče družico, vdovo aH jrospico srednje starosti, »dobro gospodinjo, dobrosrčno in lepe;ra vedenja. Ce ima premoženje. tem bolje. Pismene ponudbe po možnosti s sliko na ins. cnld. »Edinosti- pod »Ugodnost«.
297
SA. 4 prostori. >.-0 nr izemljišća, vodnjak, 12 n globok, se p.t< a. Cena	lir. Vrde!a-Bran-
ležija št. 7^5.	303
ms a.
m dež
PETINDVAJSETLETNI Ml ADENIC želi znanja v svrho /viritvi / gc^i)odićno «)J I-S do 22 let, tudi j. dežele. Ponudbe, a:.t mogoče, s sliko, ki se vrne. r«;d Miran-ar« peštnu ležeče Barkovlje.
304
Odlikovani zaved za cvstližarstva in vrtnarstva
MArtino §mm - m
Cveillčarsivo: Ul. Michelangelo Huonaroti 71S. Prodajalna : Ul. Roma 3. Zemljišče
za gojenje: Repulje tRcdipuglia) v Furlamji.
Telefon 12-49	Telefon '»2-49
Bogata Izber sadnih dreves
Marelice, kostanji, črešnje, kutinice, smokve, maline, japanske nokote Kaki), margarani (granatna jabolka), jablani, nešplje, orehi, lešniki, hruške, breskve, ribez, češplje Velika izber vinskih trt za namizno grozdje in vino.
Najboljši šparglj: in jagodne rastline, vsakovrstna j
gozdna drevesa
za drevorede, parke in vrtove, vsakovrstno plezajoče grmičje
Cepljene murne za svilo^rejka
Vsakovrstni
rolTia grmi Palma in čebuSe
Velika izbor vsakovrstnih semen za cvetiiče, zelenjavo in krmo
Cenik na sahtevo.	Cane zmerne.
Rastline se lahko pregledajo v zavodu in Repuljah
ZOEOIBSMHlSRi KABINET
%
ulica Chlozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema o.l 1)—in o<l 1"> ! 7. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Dr. T. Tamburiini
MjaRIO MdSO, tehnični vodja.
— TVRDKf; —
m t
v Trstu, Via Roma 28 (bivša ul. (kile Poste) vogal ul. Oiorgio Galattl. Zraven velike pošte. — Telefon 1HS.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
M
H
TiOiJa se iz proste ruke ra ii žinskili razmer
trtoruci! Pripra\-im cepljene (kaljene) trte po nizki ceni do kcnca isaril i t. I. Kupim kokii Por-talis. Fr. Tavčar. Ki rplje 2-i. d. Dutovlje 305
FOSIRC^NICA, sposWuia za vsa doi:>ača dela in ki-izna tudi kuhati, se išče. Aequedotto 24. iv. na-dstr.. vrata 1-1.	30b
sobico dam v najem pf.šttfjoinii možu, nI. Fabio Se\-ero št. 2t>.	307
gostilno na urometnem krnju, na'rujsi v bližini Trsta, prevzamem \ najem eventualno na ra-čun. Ponudbe na in -eratni oddelek »Edinosti« poi »Oostilnu'.	308
praktikant s trRrvo^ko šolo ali tečajem se išče. Ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti« j>cd »Praktikant-.	309
MODISTKA ima klobuke, svilene, p.«jčolanaste in slamnate od 35 lir naprej. Acqueiotto št. 85 I. " nadstropje.	310
rc«
zobozdravnik
B s'Eenkrv^aaBsm TRS I
Corso 24, 1. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in o.l 3-6 pop.
firszfloisstna izilirmie zoij. ploinliiraaiii iB oinaloi zojjs
etografitnl atelje OdiUSrPe
Trst, Corso štev. 39.
Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotcsctiizzl. Oabinet, vizit. povečanja, n produkcije vsakevrs'e. Elektr. razsvetljava.
Szbran in zd^aj
hiša, pripravna za vsako obrt, ter ca 20 jahov gozda se proia radi družinskih razmer. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	288
DOPISI.
Z gornjega Krasa. — V nedeljo, 15. t. m., sem jo mahnil v Koprivo na Veselico pevskega društva Zarje«, da se malo poraz vedri ni, da vidim in slišim kaj ter da popijem »en kane dobrega«. Nis^-m se varal. Dasi ljubim točnost nad vse, moram priznati resnici na ižubo. da me je ta meni tako <irasa lastnost topot malo »povlekla«. Prisopihal sem baš k tretji točki sporeda. Dvorana nabito poJna. — rijem s komolci. Pustni govor »e bil pri kraju; govor — ćasu primeren — je izzval obilo smeha. Sedaj mi zadone na uho premUe naše narodne pesmice. Skrbno izbrane, lepo harmonizirane pesmice so napravile na občinstvo velik učinek, tako da ni štedilo z odobravanjem, in venček se je moral na splošno željo ponoviti. Eino vodstvo — krasno petje. Sedaj pa še »Mmzikant«, šaloigra, enoiejanka. Dobro so jo pogodili: kakor Mara svojim lepim kostumom in dobrim podavanjem, tako njen soprog opekar s svojim naravnim nastopom; kakor hišna z razločnim izgovorom in neprisiljeno kretnjo, tako tudi »muzikant« z yso gotovostjo in njemu kakor nalašč prilagojeno ulogo. Ozcbek »v otnari« bi bil še boljši, ako bi bil malo resnejši Skupina »Viktor Parma« je igrala
_____________, kaj ubrano in skrbela, da je plesoželjna mladež
pozabila. Kaj je ponatisnila pred par-dnevi? Potem'prjVzdigavala lahke pete. ObCinstvo se je vedlo
bivši gostilničar išče gostiluičarsko službo, ali kot računski natakar. Govori več jezikov. — Naslov pove ins. odd. Edinosti pod St. 302. 302
ŽENSKI KLOBUKI. Neprenehoma novi prihodi najlepših svelenlh. pajčetonastih in zlato-slamna-tšh modelov ženskih klobukov. Velika izber slamnatih klobukov -za novo sezono po nizkih cenah. Sprecmajo se naročila, popravljajo se in reuiodernirajo klobuki. Modni salon Morgutti-Corti v Trstu. Corso Garibaldi 28.	295
I SCEM stanovanje. 3 sobe in kuhinjo, najrajši v mestu. Naslov na ins. odd. Edinosti.	296
PIANINO ali kratek klavir, tudi potreben poprave. kupim v vsakem kraju tudt na deželi. Carlo Cauer. Trst, uL Solitario 25/111.	277
z velikimi gozdovi in poljeir, ki zadostuje za dva posestnika. Posestvo se nahaja blizu postaje, 0'» glavi.i cesti, liisa je novo zidan . Vse je v dobrem stanu
Posebno se pridela veliko \satovrstnega sadja in tudi vino.
Proda se vse skupaj ali na drolno. Cena po dogovoru.
Anton Spetič, vas Buje štev. 10, pošta Št. Peter, Košana.
tfobre vrsla
sc pi'oda v vsaZei množini v zalogi
TAVČAR & I022I, M iil Lilo 18.
g VILJEM TUS€H£R%%',rr
tTRST, ul 30. oktobra (ex Caser-na> 1 t. ,t Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
-■rt flBaM^i^-:	' ^liS-.i.* -Vu. s?
Konsumno
y DUHi
vpisana zadruga 2 neomejenim poroštvom vabi na
a
KUPIM kontrolno blagajno in pisalni stroj. 1'onud-be: Pavel Kunstek, Sturje pri Ajdovščini. 3364
MIZARJE za pohištvo išče Jug. ul. sv. Lucije it. 5
300
PRODASTE se dve zlati ženski uri in ena srebrna in ena moika srebrna. Fonda, ul. Leo št. 4. ii. desno.	292
STARO 2ELEZO. lito železo, medenino, bron, baker, -svinec »n cinik kirpujem male. velike množine. Miheučič. ul. Sv. Frančiška št. 10. 287
IŠĆE se ena kuharica in ena sobarica za vilo. — Dobra hrana in plačilo. Naslov pove ins. odd Edinosti.	289
SREBRO, zlato in krone plača po najvišjih cenah. Pertot. ul. S. Francesco št. 15. 11. nadstr. 231
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Priiem lahko ponj. Alojz Povh, Oaribaldijev trg st 3 (prej Barriera.) 3341
AUTOPREVOZI. na vscJt določeni kraj. Čuvaj garaže Roti, ul. sv. Framiiška 62, telefon 12-38.
284
KROJACNICA Avgust fetular "ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
G. PINO, zlotnrnico-urarnica
Trst, Ctrt» it«v. 15
mbrM kront In SOMHiiari« po Mjyfti|«h
h.
ki se bo vršil
13. marca m 19 u Isstniii prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsedni a.
2.	Poroč lo tajnika.
3.	Poročilo bi gajnika.
4.	Poročilo zadnje revizije.
5.	Nadomestne volitve. ■ 6. Izprememba pravil
7. Razni nasvet. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
nove in rabljene merah, vrvi, vrvice, pasove, po odce, vlačivce v in odeje za konie. v
ivANNi mm
ulica Giorgio Salatti š!t«. 8
Tri


T-	ŠZS^SL'>

HERNAHaiLD TROCCA, TRST
ul. Barriera vecchia Siv. 8
ima veliko zalogo mrtvaških predmetov.
Venci iz porculane in Oiserov. vezani z medeno 2ico. iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih plohah za grobne spomenike itd. Najnižje konknrenćne cene.
Dela. gl-iv-
"i) ). l ;0
I 3 ). >U0)J, Usser/a Centrala: T AH T
Flatasn đi Bijparnij 5 - ifia!. M) 3
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,. Hotor, Ljuo ljana, Metković, Opatiji Split, Šibenik Za Jar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno stoja spilijiij pj>I«
Sprejemna vloga
na hranilne knjižice proti 'iu', letni n o'»re stiin. v banco^lro-prornetu proti .ti o letni'n o" brestl n. odpoved navezane zneske spre Jeina po najugodneje h pogojih, k! se i.uajo s pogoditi od slučaja do slučaja.
Čajev najo farajslaa jriiili {hhi jjjjiihji
Llag.ijna posluje ol 9.1') -lL'.iD in U.3J—Iti
UgliKnnsKi novi dohodi m nono ^zono.
Čevlji za moške, dvojen podplat po L 65,—; sčogsnini nizki čevlji za gospa v irhovini, lakaste, chevreux itd. itd.
se dobijo edino pri dobroznani
CALZOLERIA TRIESTINA"
ff
ul. G. Carducci 21
ustanovljena leta 1850.
ul. G. Carducci 21