PoStnins plafans v gotovtaiL Leto Xm, št. 111 Ljubljana, sobota lo. maja 1941. Cena 1 Din Jpravaistvo t-juDijarui, tlnaiijeva S> — reiefoD štev 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. Lnseratm oaueieK: LjuDijana, Selen-burgova llL — Iel 3492 ln 3392 Podružnica M ari Do r. Grajski trg 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št 17 749. Lzbaja vsa* dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 80 din. Za inozemstvo 50 din. U redoutfoi Ljubljana, Knafljeva ulica o, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. i, telefon St 2455, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo La Maesta il Re ringrazia i sindaci sloveni per la patriottica manifestazione giunta graditissima allrAugusto Sovrano Lubiana, 8. maggio In risposta ad un telegramma di devoto omaggio inviato dai sinda^i deUa provincia di Lubiana, riuniti a rapporto, alla Maesta del Re, l'Alto Comrnissario ha ricevnto oggi il segnente telegramma: TA Re Imperatore ringrazaa vivamente vol, i sindaci e la popolazione slov ena della Provincia di Lubiana, per la patriottica manifestazione ceh e giunta graditissima allAugusto Sovrano. Nj. VeL kralj se zahvaljuje slovenskim županom za patriotsko manifestacijo, ki je Vladarju posebno ugajala Ljubljana, 9. maja Kot odgovor na udanostno brzojavko županov Ljubljanske pokrajine Nj. Vel. Kralju in Cesarju je prejel Eksc. Visoki Komisar naslednjo brzojavko: Kralj in Cesar se zahvaljuje Vam, županom In slovenskemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine za pa-triotično manifestacijo, ki jo je Vzvišeni Vladar z dopa-denjem sprejel. li messaggio dei nostri sindaci al Duce Le leggS da Roma hanno dato veramente pace con glu-stizia alle popolazioni slovene Duce, le leggi di Roma hanno dato veramente pace con giustizia a queste popolazioni e profondamen-te sono giunte al cuore di tutti i cittadini, che, con la loro assoluta lealta e devozione e col loio labo-rioso contributo, dimostreranno di esserne veramente degni«. Ecco il testo deH'indirizzo che i sindaci della nuova provincia di Lubiana hanno mandato attraverso l'Alto Comrnissario Emilio Grazioli: »jjuce. i sindaci di 105 comuni che costituiscono la nuova Provincia di Lubiana, in nome della popolazione tutta, si permettono di rin-novare lespressione del loro giu-bilo e orgolio per l'incorporazione dei territori sloveni nel grande Regno d'Italia. Spomenica naših županov Ducatu Zakoni Rima so dali slovenskemu prebivalstvu v resnici mir in pravico Rim, 9. maja. (Štefani) Snoči je bilo objavljeno besedilo spomenice, ki so jo župani nove Ljubljanske Pokrajine poslali Duceju s posredovanjem Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija. Spomenica se glasi: Duce, župani 105 občin, ki sestavljajo novo Ljubljansko Pokrajino, si dovoljujejo v imenu vsega prebivalstva ponovno izraziti svoje navdušenje in ponos nad vključitvijo Buce na grško-albanskem bojišču Inšpekcijsko potovanje pred odločilnimi operacijami Italijanske Vojske Rim, 9. maja. s. Snoči je bilo objavljenih nekaj dragocenih podatkov iz dnevnika višjega poveljništva Oboroženih Sil v Albaniji o obisku in inšpekcijskem potovanju Duceja na grško-albanski fronti. Duce se je mudil v Albaniji od 2. do 19. marca. Bil je na bojišču, preživel je celo vrsto letalskih napadov, pregledal je več italijanskih prednjih postojank in sam sodeloval pri pripravah in odrejanju posameznih vojnih operacij. Dne 2. marca zjutraj je odpotoval iz Barija z letalom v Tirano, kjer so ga sprejeli general Cavallero, državni namestnik Jacomonj in general Ranza. Takoj je z avtomobilom odpotoval v Rehovo in med potjo pregledal vrste bersaljerjev in pešcev, ki so ga sprejeli z ogromnim navdušenjem. še tisto dopoldne je dcž;vel letalski napad na Berat. V opoldanskih urah se je v Rehovi sestal z generalom Gambaro. V Rehovi je bil znova pregled čet divizije Bari in nato na cesti proti Fieri še divizije Siena. Prvo noč je Duce v Albaniji prebil v Valoni. Naslednjega dne je Duce krenil dalje v Demblan in Maurovo. kjer je pregledal nekaj oddelkov divizij »Toskanskih volkov« in »Legnano« skupaj s četami je tudi obedoval. V Demblanu se je opoldne sestal z generalom Rosi jem, ki mu je poročal o položaju ln svojih operativnih načrtih. V popoldanskih urah je bil na 22. taktični postojanki. General Cavallero ga je tam podrobno informiral v operacijah v februarju. Proti večeru je pregledal brdSko topništvo divizij »Vallepo« jn »Valletanaro*. Seguono le firme, a cominciare da quflla del sindaco di Lub5ana dott. Adlešič, che ha letto il messaggio. slovenskega ozemlja v Veliko Kraljevino Italijo. Duce, zakoni Rima so dali prebivalstvu te pokrajine v resnici mir in pravico ter so segli do srca vsem prebivalcem, ki bodo s svojo absolutno lojalnostjo in s svojim delom dokazali, da so je v resnici vredni. Spomenico so podpisali vsi župani. Prvi jo je podpisal ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je spomenico tudi pre-čitaL Naslednjo noč je Duce prebil na 19. taktični postojanki. Dne 4. marca se je napotil proti Rehovi. Med potjo je znova pregledoval čete črnih srajc in divizije Bari, nato neko poljsko bolnišnico in dela na cesti proti Rehovi. Delavci so ga sprejeli z nepopisnim navdušenjem. V Rehovi je imel dolg razgovor s poveljniki 4. in 8. armadskega zbora, ar-madskega topništva in inženierskih čet. Bil je nato v družbi oficirjev, ki jim je izrazil svoje nad vse zanimivo mnenje o položaju in operativnih načrtih. Nato je spet krenil na 22. postojanko, pregledal med potjo še nekatere oddelke divizije Bari in Črnih srajc. Na postojanki je zopet prebil naslednjo noč. Naslednjega dne je bil Duce na področju reke Devoli med albanskimi bataljoni in pri petrolejskih vrelcih. Znova je bil deležen silnih manifestacij. V Beratu je pregledal vojaške bolnišnice. Dne 6. marca je preko Valone in prelaza Logore odpotoval v Dermi. Pregledal je nove oddelke čet, bolnišnice v Dukačiju. Tega dne je bil tudi v Brataju med topni-čarji na bojišču, od koder se je vrnil preko Valone na 22. taktično postojanko. Naslednje jutro je sprejel zastopnike krajev v bližini in položil temeljni kamen za šolo, ki jo bodo zgradili z njegovimi sredstvi. Naslednjo noč je po daljši konferenci s poveljnikom 11. armade prebil na 34. taktični postojanki pri Beratu. Ko je naslednjega dne krenil ponovno proti Rehovi, je ponoči doživel drugi letalski napad. Naslednje jutro si je na svoji postojanki ogledoval operacije čet, M so prodirale proti Hogoina vojaška parada v Ljubljani Ljubljansko prebivalstvo je z velikim zanimanjem spoznavalo in pozdravljalo dolge kolone zmagovite Druge Armade LJUBLJANA, 9. maja s. Dan Imperija ln praznik Italijanske Vojske je bil proslavljen v Ljubljani z veliko vojaško parado, v kateri so sodelovale italijanske motorizirane čete, pehota, topništvo ter alpski lovci, ki so 11. aprila zasedli mesto Ljubljano. Na tisoče ljudi je prisostvovalo sijajnemu defileju ter navdušeno vzklikalo fašističnim četam. V prvi vrsti asistence, Id je sledila mimohodu, je bil Ekscelenca General Ambrosio, Sef Generalnega štaba s svojim spremstvom. Nadalje je defileju prisostvovalo več nemških častnikov, italijanski visoki Komisar, kakor tudi mnoge slovenske osebnosti, med njimi gg. škof, bivši ban, župan in rektor univerze. Italijanske čete so defilirale več ko dve uri ter jim je množica, občudujoč preciznost In disciplino italijanskih vojakov, priredila dolgotrajne ovacije. Zbor dostojanstvenikov Na robu Trubarjevega parka, pred pravoslavno cerkvijo, sta bili postavljeni dve tribuni, drapirani z italijanskimi trikolo-rami in okrašeni z oljkami in oleandri častno mesto je zavzel Visoki komisar Ekscelenca Emilio Grazioli, ob njem g. škof dr. Rožman, ljubljanski župan dr. Adlešič,, nemški konzul Brosch, namestnik Zveznega E Comandante della 2a Armata, PEcc. fl Generale Ambrosio, al sno fianco l'Ecc. fl Generale Robotti — Poveljnik H. Armade Ekscelenca General Ambrosio, poleg njega Ekscelenca General Robotti I superbi reparti sfilano a passo romano — Defiliranje elitne čete z mogočnim rimskim korakom Ljubljana, 9. maja Prvi praznik Vojske, ki ga je bela Ljubljana doživela v okrilju kraljevine Italije, se je razvil v prisrčno in učinkovito manifestacijo, ki je svečano potrdila povezanost in simpatije prebivalstva do zmagovitega italijanskega orožja. Italijanska Vojska pa se je tudi z vso skrbnostjo in resnobo pripravila na svoj veliki dan, saj ji je bilo naloženo, da prvič našemu ljudstvu nazorno prikaže svojo veličino, discipliniranost in moč. Prebivalci ob cestah, ki držijo v kraje v bližnji in dalnji okolici Ljubljanske Pokrajine, so že ob zori bili priče, kako hite vojaški oddelki proti mestu, da se ob pravem času uvrste v paradni zbor. Da ne bi redni promet delal ovir premikanju čec, so bili na železniških progah proti Kranju m Kamniku izvršeni nekateri omejitveni ukrepi, prav tako pa je bil v mestu v dopoldanskih urah ustavljen tramvajski promet. Okoličani, ki vsako jutro od vseh strani prihajajo za delom in poslom v mesto, so na vseh cestah srečavali posamezne edinice. Zapoznele zaspance pa sta že zgodaj zjutraj spravili na noge obe vojaški godbi, ki bivata v Ljubljani in ki sta prav tako na čelu svojih polkov hiteli v smeri proti šiški. Celovška cesta je bila izbrana za zbirališče čet in je bila vse od velesejma pa tja gori do Slepega Janeza (blizu mestne meje) zastavljena po oddelkih, ki so se naglo pripravljali za strumni pohod. Priprave za parado je osebno vodil Komandant Divizije »Re«, Ekscelenca general B. FiorenzolL Malo pred pričetkom pohoda je prijahal poveljnik II. Armade Ekscelenca general Ambrosio v spremstvu poveljnika Armad-nega Zbora, Ekscelence generala Robottija in drugih oficirjev. Pregledal je čete, nato pa je s poveljnikom Armadnega Zbora generalom Fiorenzolijem in ostalimi odjahal na Bleiweisovo cesto, da pričaka mimohod. L'Ecc. PAlto Comrnissario Emilio Grazioli sni palco d*onore. Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli na častni tribuni Tajnika konzul milicije De Turris, gen. konzul Kraljevine Italije g. Guerini Ma-raldi ter od domačih predstavnikov še naslednji gg.: rektor univerze dr. Slavič, biv« ši ban dr. Natlačen, predsednik Zveze indu-strijcev Avgust Praprotnik, zastopniki našega javnega življenja, gospodarstva in kulture, javnih uradov in ustanov. Na vogalu ob Trubarjevem spomeniku je bila ob častni četi z zastavo zbrana množica oficirjev. Filmski operaterji in fotografi so imeli, obilno pašo. Prihiteli so tudi mnogi ljudje* iz bližnjih in oddaljenejših krajev, da prisostvujejo redki, resnično lepi svečanosti. Navzočni so bili, razume se, tudi predstavniki vseh italijanskih organizacij in korpo-. racij, ki delujejo v našem mestu. Vzdolž Bleiweisove .ceste se je v gostem špalirju zbrala množica prebivalstva, med katerim je bila zlasti številno zastopana naša mladina. Zanimanje je bilo tolikšno, da so sli mnogi že precej časa pred pričetkom zagotovili čim udobnejša mesta, da bodo videli mimohod. Nekaj najpodjetnejših je do roba zasedlo streho nedograjene Moderne galerije ob vhodu v Tivoli. Pešadija na pohodu Parado je pričela godba Sardinskih gro-nadirjev, ki je nato zavzela svoje mesto tik častne tribune in je s koračnicami in z bobnom spremljala mimohod. Prva je prikorakala četa Kraljevih Karabinjerjev v slikovitih klobukih in s puškami čez rame. Nato je boben začel biti takt za krepki udarni široki rimski korak, v kakršnem, korakajo za parado Sardinski grenadiiji,, ta najodličnejša formacija Italijanskih Obo* sovražnim postojankam. Ves dan je prebil na bližnji opazovalnici in še polovioo naslednjega dne. Tudi 11. marca je bil tam in je bil priča hudih letalskih spopadov. Zvečer tega dne je imel novo konferenco s Cavallerom in drugimi generali. V družbi generala Pri-cola je bil Duce naslednjega dne v Elba-sanu, kjer ga je sprejel poveljnik 9. armade Pirzio Biroli. Po daljšem razgovoru z » njim se je zopet vrnil in poveljnik 11. armade general Geloso mu je poročal o rezultatih ofenzive, ki se je pričela 9. marca. Dne 13. marca je bil Duce zopet na že znani opazovalnici in je vztrajal na njej do kasne noči. Tako je bilo tudi naslednjega dne. Dne 15. marca je bil obveščen o potopitvi bolniške ladje »Po«, na kateri je bila tudi njegova hči grofica Ciano. ki je bila tedaj čudežno rešena. Tistega dne je doživel tretji letalski napad in so bombe padale prav v bližino njegove postojanke, že uro pozneje pa je naglo krenil v Valono, da vidi svojega otroka. 8e proti večeru se je vrnil ln prebil nekaj časa med ranjenci, ki so mu vedno znova vzklikali. Nella grandiosa sfflata era largamente rappresentata rartigBeria V veUc^taem defileju je bila artilerija številčno močno zastopana roženih sil. Na čelu polka je bila zastava, ki spada med najstarejše in najslavnejše svetinje Italijanske Vojske. Nato so se zvrstili posamezni oddelki, po 12 visokih, lepo raslih mož s čeladami na glavah in v polni bojni opremi, da je rezko odmevalo od sten bližnjih poslopij. Pred vsako četo je za oficirjem na konju korakala najprej dvanajstorica podoficirjev. Sardinski gre-nadirji, ki so si že takoj prve dni pridobili velik sloves v Ljubljani, so danes vnovič osvojili njeno srce. In tako so se zvrstili oddelki drug za drugim, iskreno pozdravljeni od predstavnikov in prebivalstva z vzkliki in z dviganjem rok. Vsaka četa je prikazala drugačno vrsto orožja, tako da se je Ljubljana lahko dodobra prepričala, na kako visoki višini tehnične opreme je italijanska vojska. Ko so grenadirji prešli, je utihnil boben ln godba je z vedro poskočno koračnico sprejela lahkotni hitri korak n. pehotnega polka »Re«, slovečih rdečih kravat, ki J® prav tako primarširal ■ «vojo polkovno zastavo na čelu. Za četami mož so se zvrstile dolge kolone mul, otovorjene s sestavnimi deli lahkih. Dan 16. marca je bil posvečen posvetovanjem z generali Cavallerom, Pirzio Biroli jem in Nasciem. Dan nato je Duce odpotoval v Elbasan, kjer se je na 45. taktični postojanki sestal s poveljnikom 11. armade in mu podal nekaj predlogov za nadaljnje operacije. General Cavallero mu je poročal o najnovejših dogodkih, še zjutraj je Duce krenil v Gramsi in na vrh Nasto. Na mostu preko Devolija so mu čete priredile viharne aplavze. Poslednjega dne svojega potovanja po bojišču je bil Duce v Zemci, na pobočjih Kuliresa, kjer se je podrobno poučil o italijanskih in sovražnih postojankah. Bil je tudi v Krusti med ranjenci ter krenil dalje prav do Ohridskega jezera, kjer mu je general Pirzio Biroli poročal o tamkajšnjem položaju. Nazaj grede je pregledal več oddelkov fašistične milice in drugih čet. Na obedu je bil pri poveljništvu 3. armadskega zbora, zvečer pa je sprejel generale Gelosa, Mossa, Rossija, Gambaro !n Mercallija, ki so mu podali zaključno poročilo o splošnem operativnem položaju. Naslednje jutro je Duce z letalom zapustil Albanijo in kmalu nato pristal v Bariju. Nadaljevanje na t steno! grandioii succetsi delle aerosiluranti l>ne na vi da battaglia, una portaerei, tre incrociatori, na cacciatorpediniere e sette p&roscaH di grande tonnellaggio colpiti — Sedid aerei abbattuti — In Egeo occupate le isole di Saino e Farni ! Ducejevi ukrepi v prilog borcem in vpoklicancem v sedanji vojni H Qnartier Generale delle Forze Armate eomnnica in da ta di 9 maggio il se gu ente bollettino di guerra N.o 338: Ieri nostri velivoll da ricognizione awi-stavano nel Mediterraneo occidentale un grosso convoglio nemico protetto da due na vi da battaglia, da una portaerei e da un numero inpreclsato di incrociatori e di cacciatorpediniere. Nostri aerosiluranti scortati da cacciatori portavano, con grande audacia, un primo violento attacco alle unlt& navali nemiche, colpendo con siluvo due incrociatori, un cacciatorpediniere e nn piroscafo di grosso tonnellaggio. Sue-cessivamente la formazione navale venfva sottoposta alla vlolenta azione di nostre formazioni da bombardamento che colpl-vano una nave da battaglia, la portaerei e due piroscafi di grosso tonnellaggio. Nelle tarde ore del pomerigglo e nella notte i nostri aerosiluranti colpivano con siluro la portaerei, per la seconda volta, e una nave da battaglia. In violenti combattimenti aerei tra la nostra caccia e quella nemi ca, che proteg-geva il convoglio, sono stati abbattuti tre-dici velivoll britannici del tlpo Defiant e Hurrlcane. Cinque nostri velivoll non hanno fatto ritorno alla base. Tre sono stati danneggiati con feriti a bordo. Altri tre velivoli inglesi sono stati abbattuti d alla caccia germanica. NelPEgeo, con azione concorde delle nostre forze aeree e navali, reparti di fante-ria e di marinai hanno occupato le isole di Samo e di Furni. Nostre unita aeree hanno colplto con siluro due grossi piroscafi ed nn incrociatore da settemila tonnellate che b stato visto sbandarsi sprigionando flammate e colon-ne di farno. NeIl'Africa settentrionale, attivltA di artiglieria sul fronte di Tobruk. Nelja notte dal sette all'otto Bengasi £ stata sottoposta a bombardamento aero-navale: poehe vittime e danni non impor-tantl. Unitš, aeree tedesehe hanno attaccato lmpianti logisticl e unitži navali nemiche alla fonda nel porto di Tobruk: Sono stati colpiti e gravemente danneggiati due piroscafi. NelPAfrica Orientale, 11 nemico, dopo in-tensa preparazione di artiglieria e di avia-zione, riusciva a occupare una nostra po-sizione nel settore di Alagi, ma ne veniva respinto da un nostro deciso contrattacco subendo sensibili perdite. Ogromni uspehi torpednih letal Zadete so bile dve bojni ladji in ena matična ladja za letala, tri križarke, en rušilec in 7 večjih parnikov — Šestnajst letal je bilo sestreljenih — Na Egejsl&em morju sta bila zavzeta otoka Samos in Farni Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja 8. maja naslednje 338. vojno poročilo: Včeraj so naša izvidniška letala v zapadlem Sredozemskem morju opazila velik sovražni konvoj, zavarovan od dveh vojnih ladij, matične ladje za letala in ne točno ugotovljenega števila križark in ru-šilcev. Naša torpedna letala so, opozorjena od lovskšh letal, pogumno napadla sovražne pomorske edinice ter torpedirala dve križarki, en rušilec in eno ladjo velike to-naže. Naše bombniške formacije so zaporedoma silovito napadle sovražnikovo pomorsko formacijo ter zadele eno bojno ladjo, matično ladjo za letala in dve ladji velike tor.a?e. Kasno popoldne in ponoči so naša torpedna letala s torpedi drugič za- dela matično ladjo za letala in neko bojno ladjo. V silovitih letalskih borbah med našim lovskim letalstvom in sovražnim lovskim letalstvom, ki je ščitilo konvoj, je bilo se-strePenih 13 britanskih letal tipa Defiant in Hurricane; 5 naših letal se nI vrnilo. Tri letala so bila poškodovana ter so imela ranjence na krovu. Tri nadaljnja angleška letala so bila sestreljena od nemškega lovskega letalstva. Na Egejskem morju so naSi oddelki pehote ter mornarice ob sodelovanju letalskih in pomorskih sil zasedli otoka Samos in Furni. Naše letalske edinice so s torpedi zadele dve veliki ladji ter neko krlžarko s 7000 Mogočna vojaška parada v Ljubljani Nadaljevanje porotSJa s 1« strani topov in strojnih pušk. Vse je bilo čisto in snažno, da je ustrezalo tudi v estetskem pogledu. Potem je prišla godba Armadnega zbora in zavzela mesto grenadirske ob častni tribuni. Mimo sta se zvrstila 13. bataljon možnarjev kalibra 8 in 11. bataljon rušilcev. Njim mimohod je bil ena sama revija odlične bojne opreme. Nato so primarširali alpinci, otovorjeni z velikimi nahrbtniki, s puškami in cepini čez rame. Nenavadno tiho je v težkih gojzericah tekel lahkotni korak teh zdravih mož in fantov. Bile so to same odlične edinice italijanskih alpincev bataljona »Val Toče« in »Val Cheniscia«. Njihova oprema je sijajna za borbo v gorah, a posebno pozornost gledalcev so vzbujale vojaške odeje v kamufliranih barvah, zvite vrh nahrbtnikov in tornister. Defilirali so v pogledu na levo, z rokami držeč za puško in cepin, ki sta prekrižana za rameni nad nahrbtnikom. Pešadija je tako s svojim pohodom in opremo kar najbolje odrezala. Posebej so ob zaključku zbudili pozornost oddelki 3. planinskega bataljona črnih srajc, čigar oficirji so pozdravljali po rimsko. Topništvo in tehnične trupe Po kratkem presledku je nastala močno razgibana sprememba. V precej naglem diru so prijahali na belih konjih fanfari-sti, ki so zvonko trob.li v pozdrav. Enolič-nos' uniform so poživljali sl-koviti prapor-ci na svetlih trobentah. Potem se je v dolgi koloni vrstila artiljerija. Najprej so defLiraLi lahki topničarji, držeč puške cd sebe. Po dva in dva topa so vštric peljali po trije pari konj. Ves defile je potekal v pospešenem ritmu, v lahnem poletu. Spet je sledil oddelek motoristov, p-tem polko vna zastava v posebnem avtu s spremstvom. veliki kamioni, polni topničarjev, vsi s pogledom uprtim v Ekscelen^o, nadalje prav posebno zanimivi oddelki protiletalskih baterij na kamionih. In spet so slodil kamioni polni moštva. Potem pa je vsemu defile ju dala poseben poudarek motorizirana a.-dljeJja. Ves enajsti polk je defiiiral s svojimi težkimi baterijama in s pos_idko na kamion h. Sum in hrum je odmeval po Bleiweisovi cesti, ko so težki zeleni traktorji vlekli težka priklopi j ena vozila s topovi In spet so sledili motoc.kl.sti, polem zanimivi oddelki radiotelegrafistov na trikolesnih vozilih. In spet kamioni. Potem veliki avtobusi z orjaškimi zvočniki. Oddelki z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami: avtofoelektričarji s prečudnimi, fantastičnimi aparati. Potem spet velikanski reflektorji na mamutsko velikih tovorn:h avtomobilh. Sledili so nadaljnji tehnični specialni oddelki, ki jim pri tiče v sodobni vojni toiikani važna in odgovorna naloga obveščanja: telefonisti in telegrafisti. Prav slikovito spremembo so spet prinesli nadaljnji oddelki: poi tonir j i - pon l.i e-ri. Velikim kamionom, polnim moštva, so bila priključena posebna vozila, na katerih sd počivali velikanski, zeleno ali temneje pleskani čolni z vso potrebno pripravo za naglo giadnjo mostov. Precej časa je trajalo, preden so se ob nagli vožnji zvrstili čred našimi očmi vsi ponto-nirsiki oddelki. In spet novo presenečenje. Stoječ na kamionih so se pripeljali kemičar-ji. reševalci iz ognja in plina, vsi s proti-pllnakimi maskami in s fantastično opravo. ki jih varuje pred plinom in ognjem. Prihrumeli so veliki s plahtami pregrnje-ni tovorni kamioni, pripravni za prevažanje žStt pra- tako kakor 73 prevažanje moštva ali streliva Za zaključek je bil dodeljen neobh dn> potrebni oddelek sa-nitejcev z ličnim: zelenimi avtoamb^an-cami, op^eml-enimi 7, znamenjem Rdečega križa. Še nekaj specialnih vozil za pomožno službo v vsej armadi — in veličastni dolgi film je bil pri kraju. Poveljnik Druge Armade Ekscelenca Ambrosio je nato s svojim spremstvom p-ojezdil pred tribuno pozdravit za slovo dostojanstvenike, ki so vrnili pozdrav z dvignjenima desnicami. S tem je bil defile oficielno zaključen. Za godbo se je nato uvrstila častna četa z zastavo. Sele zdaj, ko se je razšel mogočni špalir ljudstva, ki je poldrugo uro vztrajal na svojem mestu na obeh straneh Bleiwei®ove ceste, je bilo mogoče videti, kolikšne množice so bile zbrane pri današnji reviji čet. Bližalo se je poldne, ko so se po ulicah vsipale v središče mesta dolge vrste ljubljanskega prebivalstva, živahno razpravljajoč o veliki reviji in deleč z oficirskim zborom polno priznanje. Vojaštvo je tudi na nadaljnjem pohodu skozi mesto zbujalo zasluženo pozornost tistih, ki niso utegnili prisostvovati paradi. Oddelki so odhajali po Tržaški, Groharjevi in Rimski cesti in po šubičevi ulici nazaj v vojašnice in druga bivališča. Vso slovesnost je oddajal radio v široki svet in v Rimu so jo sprejemali na plošče. Ob 13. url so že oddajale potek slovesnosti vse italijanske radijske postaje. Najpestrejši pregled pa bo gotovo dal film, ki bo gotovo v vsej Kraljevini zbudil zasluženo pozornost. Letalski boji v Iraku Bejrut, 9. maja a Vrhovno poveljništvo iraških vojnih sd4 je objavilo: Sovražnik je nepričakovano napadel! naše čete, ki so oblegale letališče v Senelde-banu. Po hudem spopadu in spričo nemož-nosti slehernega nadaljnjega odpr.ra so sie naše čete umaknile na nove postojanke. V protinapadu, ki se je takoj pričel, je bilo sovražniku prizadetih mnogo izgub. Silen topniški ogenj je sovražnika zadržal. Naše izgube niso bile velike. Irašiki bombniki so v noči na 6 maj bombardirali letališče Senefldebame ter so z za-žigalmimn im eksplozivnimi bombami povzročili veliko škodo v tamošnjih skladiščih in vojaških objektih. Dne 6. maja zjutraj so iraški bombniki hudo bombardirali sovražne čete. Angleški lovec, ki je skušal zadržati bombnike, je bil po hudi borbi pognan v beg, drugi lovec pa je mora': pri Ajalbudu pristati. Iraški bombniki so pozneje znova napadi*, letališče v Seneidebanu, kakor tudi letalsko oporišče v Habaniaku. Nad letal;šči je prišlo do hudih spopadov 9 sovražnimi letali, ki pa niso mogla preprečiti bombardiranja. Bombe so treščile na vzleftiščf in na zaloge bomb. Vsa letala so se vrnila na srvoje oporišče. Proti poldnevu so se sovražni bombniki tipa »Welliington« pojavili nad Bagdadom in nad bližnjim letališčem. Napad je trajal poldrugo uro. Železarska postaja jo bila neznatno poškodovana. Zadeto je bilo tudi neko poslopje na letališču. Požar, ki je izbruhnil, je bil omejen in pegašeo. Dne 7. maja so trije WelKngtoni v opoldanskih urah bombardirali zapadno postajo v Bagdadu. Bilo je nekaj škode. Štirje civilisti so bili ubiti, dva vojaka ranjena. Sovražna letala so bombardirala tudi iraške čete pri Ravadiju. Pri tem pa ni bilo žrtev ne večje škode. Na letališču v Nabi-sii je bilo prisiljeno pristati sovražno trans>-portno letalo, ki je bilo zaplenjeno, 17 ljudi v njem pa ujetih. Iraška policija je aretirala tudi 4 ljudi z nekega sovražnega letala, ki je biilo prisiljeno pristati pri Al-maidihu. Rim, 9. maja. d. Kakor poroča »Messag-gero«, je angleški poslanik v Bagdadu izjavil, da bo v kratkem odpotoval. Tudi osebje angleškega poslaništva se pripravlja, da odpotuje iz Iraka. tonami izven glavnega sestava, obdano od plamenov in stebrov dima. "V severni Afriki na tobruški fronti delovanje topništva. V noči od 7. na 8. maja je bil Bengazi izpostavljen letalskemu in pomorskemu bombardiranju. Bilo je nekaj žrtev in brezpomembne škode. Nemške letalske edinice so napadle sovražne pomorske naprave ter pomorske edinice, zasidrane v tobruški luki. Dve ladji sta bili zadeti ter hudo poškodovani. V Vzhodni Afriki se je sovražniku po Izdatni pripravi topništva in letalstva posrečilo zasesti eno izmed naših postojank na odseku pri Alagiju, toda z energičnim protinapadom je bil sovražnik odbit ter je utrpel občutne izgube. Dan Vojske In imperija Ljubljana, 9. maja Prvič, odkar je Ljubljana s svojo pokrajino del kraljevine Italije, se je po slovesno okrašenih ljubljanskih ulicah razvila parada zmagovite Vojske naše nove Države. Italija je proglasila obletnico velike zmage v Vzhodni Afriki za »Dan Vojske in Imperija«. V vseh njenih garnizijah, pri vseh njenih četah, najsi bodo na vojnih pohodih ali v zaledju, v stari domovini ali v kolonijah in na novo priključenih tleh, povsod se tega dne s ponosom in častjo dvigajo vojaške zastave. Povsod se ljudstvo pridružuje Vojski v simbolnem čaščenju Oborožene Sile, ki predstavlja moč in slavo, sedanjost in bodočnost, ponos in veličino Imperija. Italija je mogla zlasti letos s posebnim zadoščenjem proslaviti Dan Vojske. Njene čete so z odločno in junaško akcijo strle sovražni odpor na važnih sektorjih obsežnega bojišča, kjer se bori Fašistični Imperij za moč in slavo Domovine. Italijanski prapori označujejo pot nove zgodovine tam, kjer so nekoč rimske legije utrjevale moč imperija, ki je pomenil civilizacijo in mir na podlagi rimskega prava in rimskega življenjskega ideala. Po Ljubljani, ki jo je že njena predhodnica Emona združila z življenjskim prostorom in sijajem Rima, so strumno odmevali koraki Vojske, katere moč nam je prinesla obenem z oljkovo vejico miru priznanje pravice do nadaljnjega narodnega življenja. Fašistični Imperij je obnovil tradicijo starega rimskega Imperija, ki je celo v časih, ko narodnostni odnosi niso bili jasni in občutljivi, spoštoval pravice in običaje, jezik in tradicije ljudstev, ki so podlegla vplivu njegove države. Ko smo Slovenci danes prisostvovali mogočni, bleščeče organizirani manifestaciji Italijanske Vojske na naših tleh, smo s hvaležnostjo mislili na voljo Du-ceja fašizma, ki je pred zakonom sile izbral moralni zakon pravičnosti ter vključil del težko preizkušenega slovenskega naroda kot zaščiteno in kulturno avtonomno ljudstvo v Kraljevino. Zato smo torej mogli Slovenci v pohodu Italijanske Vojske po našem središčnem mestu z iskreno * spoštljivostjo pozdraviti njene zmagovite zastave, saj smo prepričani, da sta nam v njihovem varstvu zagotovljeni dve veliki dobrini: narodno življenje in urejeni mir. Simpatija, ki si jo je v najkrajšem času po zasedbi pridobila Italijanska Vojska na slovenskih tleh, ostaja najboljša čustvena podlaga naše brezpogojne lojalnosti in trdne volje do sodelovanja za uspešni razvoj najmlajše Italijanske pokrajine in za vso skupno Državo. Rim, 9. maja. s. Duce Fašizma je odredil o priliki slavnosti Vojske sledeče ukrepe v prid borcev in mobilizirancev v sedanji vojni: 1. Odlikovanje Italijanske Krone bo podeljeno: a) Vi težki križec vsem oficirjem, vseh kategorij, ki se udeležujejo sedanje vojne in so sodelovali najmanj v eni ostalih treh vojn Italije od leta 1915. do 1940. b) Oficirski viteški križec bo podeljen vsem oficirjem, ki so v sedanji vojni in so bili v dveh ali več vojnih operacijah v prejšnjih vojnah Italije od leta 1915. do 1940. c) Komenda bo podeljena višjim oficirjem, ki ustrezajo pogojem onih pod točko b) in so bili spričo drugih zaslug odlikovani s častniškim viteškim križcem. Odlikovanja bodo podeljena od primera do primera na osnovi posameznih predlogov, k' jih bodo predložila pristojna poveljstva in bodo redno objavljena v službenem buletinu. 2. Odlikovanje Italijanske Zvezde kolo-nijalnego reda se bo podeljevalo, kakor izhaja že iz ukrepov Ministrstva za Italijansko Afriko, udeležencem borb na afriških tleh. Viteški križec Italijanske Zvezde kolonijalnega reda bo podeljen oficirjem in maršalom, ki so se udeležili dejanskih vojn in policijskih kolonijalnih ooeracij in ki so v sedanji vojni delovali najmanj leto dni v kolonijah ali Severni Afriki. Odlikovanja se bodo podeljevala na predlog redovnega sveta od primera do primera. 3. Trak v spomin na udeležbo v sedanji vojni se bo od 10. junija dalje podeljeval vsem vojakom, ki so bili nepretrgoma najmanj 3 mesece v službi pri Mobiliziranih ustanovah ali oddelkih. Trak ]e ssetavljen iz 19 zelenih in rdečih pramenov Obs> zunanja sta zelena. 4. Denarna nagrada namesto dopusta. Vsem oficirjem, podoficirjem in vojakom, kj so bil: vpoklicani in iz službenih razlogov zadržani tako, da niso mogli izrabiti nikakega dopusta v sedanji vojni, bo izplačana posebna nagrada, ki bo odgovarja mezdi za toliko odsluženih dni (plače al" redne vojaške mezde), kolikor dni dopusta ni bilo izrabljenih, to pa največ do 30 dni na leto. Za vojaške obveznike. ki niso vključeni v operacijske oddelke, bodo take nagrade prišle v poštev šele po 12 odsluženih mesecih in za dobo največ 10 dni. Podrobne in izvršne določbe tega ukrepa bodo predmet posebnih odredb, ki jih b' Minister Vojske čimnrej izdal, da bi se ukrep mogel brez zadrževanja izvesti. Službeni list Fašistične Stranke V »Službenem listu« Fašistične Stranke so omenjeni fašisti Biaghieri, politični tajnik Fašija v Tekorari (Piancenza), jn Viktor Basile, ? politični tajnik Fašija v Fratelli Seri (Avelino), ki sta storila junaško smrt na bojišču. Predsednik udruženja invalidov je odredil. da se vojni ranjenci dopuščajo na častne tribune stadijev in v častne lože gledališč, kadar se prirejajo športne igre. Kadar se pri javnih manifestacijah igrajo narodne himne, morajo fašisti, ko so pozdravili z rimskim pozdravom, ostati v položaju mirno, dokler traja himna Določbe, predpisane v Službenem listu št. 322. ki so ustanovile dolžnost rimskega pozdrava, so za sedaj. IV navodilih, ki jih je izdal Direktorij Stranke na svojem sestanku 21. januarja, se je nadaljevalo organiziranje občinskih okrožnih frakcij skih in drugih Dopolavo- rov, razdeljenih v umetniško, kulturno in športno panogo. V novih pravilnikih so določeni mnogoštevilni ukrepi v korist delavcem. Druge narodne tekme ženskih krežkov za recitacijo se udeležuje 49 zveznih društev. Dne 15. maja bodo v Turinu, v Milanu, v Benetkah, v Bologni, v Rimu, v Neapo-lju in v Palermu župne tekme. Moštva, ki bodo zmagala v tekmah, se bodo zbrala v Rimu meseca junija za občo naredno tekmo. Med sindikalnimi organizacijami za poljedelstvo in industrijo pokrajine Ber-gamo je bil sklenjen dogovor, na podlagi katerega kolenski družine lahko začasno odpokličejo zaradi poljskih del svoje sorodnike, zaposlene v industriji, ne da bi slednji izgubili svoje mesto. Naredile Visokega Komisarja Carinski predpisi za blagovni promet Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, na podlagi kraljevega ukaza z dne 30. aprila 1941-XIX, št 290, na podlagi razglasa DUCEJA fašizma, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih, z dne 29. aprila 1941-XIX, na podlagi komisariatske nared-be z dne 25. aprila 1941-XIX, št. 9, in ker smatra za potrebno, izdati nove predpise za ureditev carinskega prometa Ljubljanske pokrajine in vzporediti valutne predpise, odreja: Uvoz iz Italije Člen 1. Določba, da ostanejo v Ljubljan-ski pokrajini v veljavi davki in takse, ki so se poprej plačevali, kakor je določeno v členu 1. komisarske naredbe z dne 25. aprila 1941-XIX, št 9, se ne uporablja, kolikor se tiče pristojbin v obmejnem prometu, ki jih je določala carinska tarifa bivše jugoslovanske države za uvoz v Ljubljantsko pokrajino blaga italijanske ali albanske proizvodnje ali nacionaliziranega v Italiji ali v Albaniji. Blago, ki je na ozemlju Italijansko-albanske carinske unije plačalo monopolski prispevek ali notranje pristojbine za izdelavo ali za potrošnjo po nižjih postavkah nego so določene v prejšnji jugoslovanski tarifi, se sme v Ljubljansko pokrajino uvoziti, oe plača razliko. Blago iz tega člena je poleg tega zavezano trošarinam, ki so jih imele pravico pobirati dravska banovina in občine. Izvoz v Italijo Člen 2. Razen tega je oproščeno plačila izvoznih carin, ki so bile določene v prejšnji tarifi bivše jugoslovanske države, blago, namenjeno za ozemlje Italijansko-albanske carinske unije in za prosta pasova Kvarnera in Zadra. — Nedopustno pa je povračilo morda plačanih pristojbin na surovine, uporabljene pri njegovi izdelavi. Da se dovoli izvoz blaga po tem členu, ga mora tudi spremljati potrdilo, ki ga izda carinsko ravnateljstvo Visokega komisari-ata za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani in ki overja z dokazilnimi listinami, da je blago po izvoru ali proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine ali da je bilo tamkaj na dan 11. aprila 1941-XIX in da je carina plačana Uvoz iz inozemstva člen 3. Za uvoz v Ljubljansko pokrajino inozemskega blaga, ki prihaja iz zavezniških ali nevtralnih držav in blaga, ki prihaja iz skladišč in prostih lu v Italiji ali v prostih pasovih Kvarnera in Zadra, je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. V tem dovolilu _ se navedeta oblika in način plačila protivrednosti za uvozno blago. Ta določba se uporablja tudi na blago po izvoru ali proizvodnji iz zavezniških ali nevtralnih držav, ki leži v skladiščih in carinskih shrani-ščih Ljubljanske pokrajine ali je bilo na dan 11. aprila 1941-XIX na potu, razen če uvoznik dokaže, da je bilo plačilo izvršeno pred navedenim dnevom. Člen 4. Vse blago iz prednjega člena je za uvoz v Ljubljansko pokrajino zavezano plačilu uvoznih carin, ki jih določajo občna carinska tarifa ali mednarodno sklenjene tarife, ki so veljale v bivši jugoslovanski državi. Za uporabo mednarodno sklenjenih tarif mora biti ugotovljen izvor blaga po predpisih, ki so veljali v bivši jugoslovanski državi. Ni zavezano plačilu uvoznih carin blago, ki je v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine, če so zanje že plačane na dan, ko stopi ta naredba v veljavo. Člen 5. Po izvoru in proizvodnji nepri-jateljsko ali iz sovražnih držav prihajajoče blago, ki je na dan. ko stopi ta naredba v veljavo, še v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine ali na potu, se sme uvoziti samo s predhodno dovolitvijo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki določi uvozne pogo- je tudi glede oblike in načina plačila Kolikor ni za blago že plačana carina, določena v občni carinski tarifi ali v mednarodno sklenjenih tarifah, ki so bile poprej v veljavi, je uvoz v Ljubljansko pokrajino zavezan plačilu uvozne carine po občni carinski tarifi bivše jugoslovanske države. Izvoz v inozemstvo Člen 6. Za izvoz blaga, namenjenega iz Ljubljanske pokrajine drugam nego na ozemlje Italijansko-albanske carinske unije ali v katero koli skladišče ali prosto lu-ko, je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki določi za vsak primer posebej izvozne pogoje ter obliko in način plačila. Ostale določbe Člen 7. Mali krajevni promet z ozemlji bivše jugoslovanske države, ki mejijo na ozemlje Ljubljanske pokrajine, se uredi s poznejšo naredbo. Člen 8. Prošnje za izdajo uvoznih ali izvoznih dovolitev po prednjih členih 3., 5. in 6. se vlagajo na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino preko Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki jih predloži skupaj z izpričujočimi listinami in s svojim obrazloženim mnenjem. Člen 9. Ta naredba stopi v veljavo z c|nem razglasitve v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 7. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI (Objavljeno v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 7 maja 1941-XIX. Obnova železniške proge Postojna'Logatec Ljubljana. 9. maja Na Rakeku sta bila danes svečano izročena prometu dva železniška mostova, ki so jih zgradile železniške inženjerske čete na progi Postojna—Logatec. Davi je otvoritveni vlak v jutranjih urah zapustil Postojno in je prispel v Logatec, kjer so ga kakor na vseh vmesnih postajah svečano sprejeli. Oba mostova sta bila zgrajena namestu prejšnjih dveh, ki 3ta bila porušena. Večji most ima razpetino 30, manjši pa 27 metrov. Oba sta iz železa in sta bila zgrajena v osmih dnevih. Prvi tehta 60, drugi 54 ton. Njuna nosilnost znaša 75 ton. Železniške inženjerske čete so popravile tudi progo med Planino in Logatcem. Pri tem so porabile okrog 10 tisoč kub. metrov kamenja in gramoza. Pravoslavno prebivalstvo severne Dalmacije za priključitev k Italiji Split, 9. maja. s. Minister b.vše Jugoslavije Nikolaj Novakovič in odvetnik Boško Desnica sta se včeraj poklonila Kr. Civilnemu Komisarju Bartolucciju, kateremu sta v imenu sto tisoč pravoslavnih prebivalcev severne Dalmacije izrazila željo naj bi Italija anektirala njihovo ozemlje. Patriarh Gavrilo v Zagrebu Zagreb, 9. maja. r. Iz Zagreba poročajo, da so tja pripeljali srbskega patriarha Ga-vrila, ki bo ostal do nadaljnjega v zagrebških zaporih. Cincar-Markovic v Karlovih Variih Budimpešta, 9. maja u. Predsnočnjim je dospel v Budimpešto bivši jugoslovanski minister za zunanje zadeve Cincar Markovič, ki je po kratkem oddihu nenadoma odpotoval v Karlove Vare na Sudet-skem. Kakor poroča »Transcontinental Ex-press«, bo Cincar-Markovič ostal v Karlovih Varih nekaj tednov zaradi zdravljenja in bo ta čas Ribbentropov gost. »JUTRO« št. 111 Provvedlmenti del Duce A favore dri combattenti e del mobilitati deltfattuale Roma, 9 maggio. (Štefani). II Duce, in ©ccasione della giornata celebrativa del-l»esercIto, ha disposto i gcguenti provvedlmenti a favore dei combattenti e dei mo-bilitati dell'attuale guerra. 1° Onorificenze dell'ordine della corona d'Italia Sarš. concessa: a) la croce di cavaliere a tutti gli uf fini ali di qualsiasi grado o categoria, che abbiano preso parte alla guerra in corso e ad almeno una delle altre tre combattute dallTtalia fra 1915 e 1940. b) la croce di cavaliere ufficiale a tutti gli ufficiali che abbiano partecipato alla guerra in corso e a due o piii delle preee-denti guerre combattute aaU'Italia fra il 1915 e il 1940. c) la commenda agli ufficiali superiori che si trovano nelle condizioni di cui al precedente comma b) e che, per altri titoli, fossero gia insigniti dalla croce di cavaliere ufficiale. Le concessionl saranno effettuate caso per caso, in seguito ad accoglimento delle singole proposte inoltrate dai comandi in-teressati, e con regolare segnalazione no-minativa sul bollettino ufficiale. 2<> Onoriflcenze delTordine coloniale della stella d'Italia Come da disposizioni giž. largamente attuate per parte del ministero dell'Africa Italiana verra concessa la croce di cavaliere dclkordine coloniale della stella dltalia agli ufficiali ed ai maresciali che abbiano preso parte a vere e proprle operazioni di guerra e di polizia coloniale e che abbiano. durante 1'attuale guerra, una permanenza nelle colonle o in A.S. di almeno un anno. Le concessionl saranno effettuate dal coa-siglio dell'ordine, caso per caso, come č detto sopra. 8° N as t r in o della campagna dl guerra ln corso A partire da 10 giugno p. v. verrš. concessa ai militari con continuo periodo di almeno tre mesi di servizlo presso enti e reparti mobilitati, l'autorizzazione a fre-giarsi de. nastrino istituto per 1'attuale campagna. Tale nastrino č formato di 19 segmenti verdi e rossi: i due esterni sono verdi. 4° Premio ln danaro in Iuogo della licenza Per tutta la durata dell'attuale guerra, agli ufficiali. sottoufficiall e militari di truppa, sia in S.P.E. che richiamati o trat-tenuti, che per motivi di servizio non abbiano modo di usufruire di alcuna licenza, verrš. corrisposto un premio pari a tanto giornate di stipendio (o paga o soldo nor-mali) quante sono le giornate di licenza non usufruite, per un massimo di 30 giorni all'anno. Per le classi di leva non incorpo-rate in reparti operanti, la concessione potra essere fatta solo se dopo 12 mesi di servizio o nella misura massima di 10 giorni. I particolari e le modalltS. esecutlve dei j provvedimenti soRra riportati saranno oggetto di apposite disposizioni che 11 Mi-nIstro della guerra emanera quanto prima, per una sollecita attuazione dei nrovvedi-menti stessi. Fsglio di dispssizicni del PNF Nel Fogllo di disposizioni sono stati citati i fascisti Braghieri, st^retario poli-tico clcl Faccio di combattimento di Peco-rara (Piocenza), e Vittcrio Bnsile segreta-rio politico clcl Fr.scio di combattimento di Pratela Sc-rra (Avellino), eroicamente caduti in corrbattimento. II presldente del CONI ha disposto che 1 feriti di guerra siano ammessi alle tribune d'oncre degli stadi e. nei palchi d'onore dei teatri dove si svolgcno spettacoli spor-tivi. Quando nelle pubbliche manifestazioni sono escguiti gli Inni NazionaU, i Fasci-sti, dopo aver salutato romanamente, deb-bcr-o rimanere in pcsizione di attenti per la durata degli Inni. Le norme flssate con il Fogllo di Dispo-si^Ioni n° 1222, che stabilivano 1'obbligo di mantcnere il saluto romano durante le prime battute, sono pertanto revocate. Socondo direttive fissate dal Direttorio Nazionale del Partito nella riunione del 21 gennaio seorso l'OND ha proceduto alla riorganizzazione dei Dopolavori Comunali, rionali, di frazic*ie, aziendali, interazien-r.ali, di categoria artistici, culturali e spor-tivi. Nei nuovi regolamentl sono previste nuTierose previdenze a favore dei lavora-tori. Al secondo concorso nazionale dei com-plessi femminili di recitazione della GIL partecipano 49 comandi federali. II 15 maggio avranno luogo a Torino, a Milano, a Venezia, a Bologna, a Roma, a Napoli e a Palermo le gare di zona. I com-plessi che risulteranno vincitori delle gare di zona converranno a Roma entro il me-se di giugno pel conoprso nazionale. Tra le organizzazioni slndacali deH'agrl-coltura e dell'industria della provincia di Bergamo č stato stipulato un accordo di massima in base al quale le famiglie colo-niche possono richiamare temporaneamen-te per i bisogni dell'agricoltura i propri congiunti impiegati nell'industria senza che questi perdano il pošto attualmente ri-coperto. Of3Inanse deli'Alt© CemitiissariD DisposiziocS doganali per II traffico delle merci L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, Visto il R. decreto-legge 3 maggio 1911-XIX, n. 291; Vi3to il R. decreto-legge 30 aprile 1941-XIX, n. 290; Visto il bando del Duce del Fascismo, Primo Ma-resciallo delPImpero, Comandante delle truppe operanti su tutte le fronti, 29 aprile 1941-XIX; Vista 1'ordinanza commissariale 25 aprile 1941-XIX, n. 9; ritenuta la neces-sit& di emanare nuove norme per la rego-lazione del traffico doganale della provincia di Lubiana e disciplinare le reg .Iazl^ni valutarie ordina: Importazione dallTtalia Art. 1. II mantenimento in vigore nella provincia di Lubiana delle imposte e tasse precendentemente corrisposte, disposto dall art. 1 delPordinanza commissariale 25 aprile 1941-XIX, n. 9, non si applica per quanto riguarda i diritti di confine previsti dalla tariffa doganale deli'ex Stato jugo-slavo per 1'importazione ne^la provincia di Lubiana di merci di produzlone italiana o albanese o nazionalizzate in Italia o in Albania. Le merci stesse che nel territorio dell'Unione doganale italo-albanese abbiano assolto il pagamento di diritti di mono-polio o di tasse interne di fabbricazione o di consumo ad aliquote inferiori a quelle previste dalle precedenti tariffe ex jugo-slave sono ammesse alkmportazione nella provincia di Lubiana eol pagamento della differenza, P„er le merci contemplate nel presente articolo sono inoltre dovute le imposte di consumo gia spettanti alla Banovina ed ai comuni. Esportazione in Italia Art. 2. Sono inoltre esenti dal pagamento dei diritti doganali di uscita previsti dalla precedente tariffa dell"ex Stato jugoslavo le merci destinate al territorio deli' Unione doganale italo-albanese ed alle Zone franehe del Carnaro e di Zara. _ T\jon § perd accordata la restituzione d^i diritti eventualmente pagati sulle ma-terie prime impiegate nella loro fabbricazione. Per essere ammesse all'esportazione pre-vista dal presente articolo Je merci do-vranno inoltre essere accompagnate da un certificato rilasciato dalla Direzi^ne di Do-gana deil'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana, sentita la Camera «h Commercio e di Industria di Lubiana, atte-stante, sulla seorta di documejiti proba-tori, che le merci stesse sono di origine o di produzione della provincia di Lubiana oppure che vi si trovavano alla data del-1'11 aprile 19il-XIX, avendovi assolti i diritti doganali. Importazione dall'estero Art. 3. L importazione nella provincia di Lubiana di merci estere provenienti da paesi alleati o neutrali e di quelle provenienti dai depositi e Punti franehi in Italia o nelle Zone franehe del Carnaro e di Zara e subordinata a preventiva licenza del-PAlto Commissario per la provincia di Lubiana. In tale licenza saranno indicate la forma e le modalita del pagamento del controvalore delle merci da importare. Tale disposizone si applica anehe alle merci, dl origine o di provenienza di paesi alleati o neutrali, giacenti nei magazzini e depositi doganali della provincia di Lubiana o viaggianti alla data deli' 11 aprile 1941-XIX, a meno che n rlchiedente 1'importazione non dimostri dl averne effettuate 11 pagamento anteriormente alla ma-desima dpta. Art. 4. Tutte le m«rci contemplate nel-Tarticolo precedente * sono soggette, per l'importazione nella provincia di Lubiana. al pagamento dei diritti di entrata previsti dalla tariffa generale o da quelle conven-zionali giš. vigenti nell'ex Stato jugoslavo. Per 1'applicazione delle tariffe convenzio-nali dovra, essere accertata l origine delle merci secondo le norme gia in vigore nel' l'ex Stato jugoslavo. Non č dovuto il pagamento di diritti di entrata per le merci che, trovandosi nei magazzini e depositi doganali della provincia di Lubiana, li abbiano gia assolti alla data di entrata in vigore della presente ordinanza. Art. 5. Le merci di origine e di produzione nemica o di provenienza da paesi nc-mici, che, alla data di entrata in vigore della presente ordinanza slano aneora giacenti nei magazzini e depositi doganali della provincia di Lubiana o viaggianti potranno essere importate solo previa au-torizzazione dell'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana che determinera le condizioni delPimportazione anehe con riguardo alle forme e modalitš. del pagamento. Le merci stesse, in quanto non abbiano giži corrisposto i diritti doganali previsti dalla tariffa generale o dalle tariffe convenzionali anteriormente vigenti, sono soggette, per l'importazione nella provincia di Lubiana, al pagamento dei diritti doganalli di entrata previsti dalla tariffa generale dell'ex Stato jugoslavo. Esportazione all'estero Art. 6. L esportazione dalla provincia di Lubiana di merci destinate a territori di-versi da auelli deli'Unione doganale italo-albanese, o verso qualslasi deposito o Pun-to franco k subordinata alla preventiva licenza dell'Alto Commissario per la provincia di Lubiana che ne determina, di volta in volta, le condizioni per 1'esporta-zione, le forme e le modalita di pagamento. Le disposizioni rimanenti Art. 7. II piccolo traffico locale con territori delUex Stato jugoslavo contigui alla provincia di Lubiana sara regolato con succesriva ordinanza. Art. 8. Le domande per il consaguimento di licenze di importazione o di esportaz'o-ne previste ai precedenti art. 3, 5 e 6 saranno dirette all'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana per il tramite della Camera di Commercio e dl Industria di Lubiana che ne cureri 1'inoltro accom-pagnandole con i documentl giustificativi ed il proprio moti vato parere. Art. 9. La presente ordinanza entra 'n vigore dal giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 7 maggio 1941-XIX. L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli. (Pubblicato nel Bollettino Ufficale per la provincia di Lubiana 11 7 maggio 1941-XIX. Gli ortodossi della Dalma-zia settentrionale chiedono l'annesstoiie atMtalia Spalato, 9 maggio. s. L'ex membro alla Skupstlna dl Belgrado Nlsola Novakovi^ e 1'avvocato Boseo Desnica, presentati dal commlsarlo al comune dl Kriln, hanno ieri rc#o omaggio al eommlssarlo dvile Barto-lucct ed lmu>Mto, in norne dl 100.000 ortodossi dela Dalniazla settentrionale, l annes-slone al Regno d'Italia. La giornata dell^Eser-cito e delTImpero Lubiana, y. maggio Da quando Lubiana e la sua provincia fanno parte del Regno d Italia, sono sfilate oggi la prima volta per le vie solennemente lmbandie-rate della nostra citta, le vittonose Forze Armate del nostro nuovo Stato. L'Italia ha proclamato il giorno deli annuale della grande vittoria nell Africa Orientale »la giornata dellEsercito e delflmpero«. In questo giorno, presso tutti i presidii e presso tutte le unita militari, sui campi di battaglia e nel retroterra, nella metropoli, nelle colonie e nei territori da poco oc-cupati, si alzano con fierezza ed orgoglio le gloriose bandiere dei Reggimenti. Dovunque le popola-zioni si associano alPEsercito per onorare i simboli delle Forze Armate ciie rappresentano la potenza e la gloria, il presente e 1'avvenire, il vanto e la grandezza deH'Impero. Con particolare compiacimento, 1'Italia ha potuto celebrare questo anno la giornata dell'Esercito. Con decisive ed eroiche azioni, le sue Forze Armate hanno infranto la re-sistenza nemica in settori impor-tanti di vasti campi di battaglia ove l lmpero Fascista combatte per la potenza e per la gloria della Pa-tria. I vessilli italiani indicano il nuovo cammino della storia nelle regio-ni dove le antiche legioni romane fondarono la potenza delllmpero, simbolo di civilta e di pace, basata sul diritto romano e sull'ideale romano della vita. Per le vie di Lubiana, unita gia dalle origini dell'antica Aemona allo spazio vitale e ai fasti di Roma, sono echeggiati i passi marzia-li dell Esercito, la cui potenza ci ha portato, insieme al ramoscello di olivo della pace, il riconoscimento del diritto alla nestra vita nazionale. Llmpero Fascista ha rinnovato la tradizione dell'antico Impero romano che persino nei tempi in cui i rannorti nazionali non erano chia-riti e sentiti, sapeva rispettare i diritti e i costumi, la lingua e le tradizioni delle genti sot^ette al-1'influenza del suo dominio. 0**etto le vittoriose bandiere, convinti che sotto la loro egida ci sono assicura-ti due grandi beni: la vita nazionale e la pace deil'ordine. La simpa-tia, che 1'Esercito italiano si e cat-tivato nel brevissimo tempo del-1'occupazione dei territori sloveni, rimarra la base migliore del sentl-mento della nostra lealta incondi-zionata e della ferma volonta di collaborare ai maggiori successi dela piu giovane provincia dltalia e dello Stato comune. Rsattfvazione del tratto Serroviario Pastimsla- Luo.ana, 9 maggio Oggi sono stati inaugurati a Rakek due ponti ferroviari costruiti dal sesto gsnio f«rovieri e verrš. inaugurato il tratto di lmea ferroviaria Postumia—Longatico. II treno inaugurale č partito da Postumia nella mattinata. I due nuovi ponti sono stati costruiti al pošto di clue ponti ad arco interrotti da mine e conseguentemcnte franati. II maggiore dei due ponti ha una luce da 30 metri, 1'altro di 27 e sono del tipo in ferro per ferrovia. Qucsli ponti sono stati costruiti in otto giorni. II primo pesa 60 tonnellate ed il secondo C4. Possono essere attraversati da un carico di 75 tonnellate, cioe da un treno tipo. II Sesto genio ha anehe riparato l-interru^ione ferroviaria tra Planina e Longatico con con-seguonte spostameuto di macinrni e detriti per circa dieci mila metri cubi. Natelija ^krmrni bivša srbska kraljica UEH^Ja Bern, 9. maja. s. V Parizu je umrla *owša srbska kraljica Na^lija, zadnja potomka dinastije Obrenovič. Stara je bila 82 let. Trst. 9. maja. Tz Berna poročajo, da je po vesteh iz Vichvja v nc';cm pari'kcm samostanu, kamor je priša pred 40 leti. umf!a b:v?a srbska k^ljica Natalija, stira 82 let. Rila je žena Mr'ana Obrcnm-ica. ki je bil srbski kralj o:l 1R82 do 1889 in ki &e je odpovedal nrestolu v ko1''^ svojega Vna AloV^ndra Obrcnovča. Ta ie bil & krailjico Drage umorjen 1. 1CG3. v Beogradu. " "■iSERrR AJTE~V ^JUTnU"! I Nemško vojno poročilo Berlin, 9. maja. Vrhovno vojno povelj-, ništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornica pod vodstvom kapitana poročnika Kuppischa ie potopila na severnem Atlantiku v mtčoo zavarovanem konvoju štiri trgovske ladje, ki so imele nad 20.000 ton. Letalstvo je bombardiralo v poslednji noči z dobrim učinkom oskrb°valnj lu-k0 Hull. V pristaniških napravah, skladiščih in žitnih silosih so Se razširili veliki požari v daleč vidno ognJeno morje. Bombni zadetki vseh kalibrov so povzročili v industrijskih tovarnah Mid andsu, posebno v Nottinghamu, kakor tudi v pristaniških napravah v južni Angliji huda razdejanja. Bojna letala so v južni Angliji v drznih nizkih poletih s posebnim uspehom napadla veliko tovarno za gradnjj letal in letališče. Na morju med a1Jgleš^o in škotsko obalo so bojna letala uničila trgovsko ladjo s 5.000 tonami in poškedavala 6 drugih velikih ladij tak« hudo, da se lahko računa z nadaljnimi težkimi izgubami. Pri napadih na angleške južno obalo so lovci včeraj sestreLli 7 angleških lovskih letal in uničili sovražni brzi č ln z obstreljevanjem. Posadko je rešila nemška pomožna služba na morju. V zadnjih dveh nočeh je uspelo sestreliti 4 angleška letala nad sovražnim ozemljem. Nemški rušilci in strmoglavna letala so sestrelila na Sredozemlju tri angleška lovska letala tipa Hurricane. V Severni Afriki obojestransko delovanje topništva in izvidniških oddelkov. Pred Tobrukom je izgubil sovražnik v letalskem boju bojno letalo tipa Bristol-Blenheim. Sovražnik je zadnjo noč z močnejšimi oddelki metal razdiralne in zažigalne bombe na razne kraje severozapadne nemške obale, predvsem na Hamburg in Bremen. Razen nekaj škode v industriji so nastala glavna razdejanja v stanovanjskih okrajih. Izgube mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom so znatne. Posamezna sovražna letala so prodrla mimo nemške prestolnice do krajev na Poznanjskem. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 11 letal, ki so napadala. Celotne izgube sovražnika v dneh 7. in 8. maja znašajo torej 89 letaL Izmed teh je bilo 20 letal sestreljenih v letalskih bojih, 12 so jih zrušili nočni lovci, 4 protiletalsko topništvo, 2 čolni za iskanje min« eno pa mornariško topništvo. V istem času je bilo izgubljeni 22 lastnih letaL Pri izvidniških poletih nad Anglijo st» se posebno odlikovali dve posadki: 1. nad poročnik Maetzel, nadporočnik VVenzel, višji narednik Schmidt ter podčastnik Hoeff; 2. nad poročnik Hofmann, podčastnik Hoffmann, naddesetnik Netz in naddeset-nik Ekrovvski. Dne L maja je izvedlo bojno letalo pod nad poročnikom Heinrichsom z narednikom Karschem, narednikom Igenerjem in desetnikom Mandlom v težkih okoliščiuah drzen in uspešen napad na tovarno za izdelovanje torpedov v Portland-Wej moulliu. Letalska vojna Berlin, 9. maja. d. Močne lormacije nemškega letalstva so v noči od četrtka na petek zopet napadle razne kraje in vojaško važne objekte v industrijskem srednjem delu Anglije. Prvi piloti, ki so se vrnili s teh napadov, poročajo, da je bilo bombardiranje zelo učinkovito, da so na izbranih področjih izbruhnili veliki požari in bile povzročene velike eksplozije. Močnejše skupine angleškega letalstva so preteklo noč preletele severozapadno ln sevemo Nemčijo. Angleška letala so na mnogih mestih metala bombe. Med bombardiranimi kraji sta tudi Hamburg in Bremen. Angleška letala so metala rušilne in zažigalne bombe, vendar je uspešna nemška protiletalska obramba zmerom razpršila napadalne angleške formacije ter s tem zlomila silo sovražnega napada. V kolikor je doslej znano, nikjer ni bila povzročena omembe vredna škoda. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Potopile® nizozemski parsalk Buenos Aires, 9. maja. d. Na Atlantskem oceanu je bil torpediran nizozemski parnik »Prins Willem« (2290 ton). Devei preživelih članov posadke se je rešilo na tovorni pamik »Tuscanstar« ter je bilo iz-krcanih v Buenos Airesu. Gospodsrs Ureditev poslovanja z n&onopolskimi predmeti »Uradni list Kraljevine i tal. je« objavlja naslednji razglas Duceja fašizma, Prvega Maršala Imperija in Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih: CL 1. Službo, ki se tiče soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, avtomatičnih vžigalnikov in kamenčkov za vž galnike na ozemlju, ki je tvorilo del bivše kraljevine Jugoslavije in kraljevine Grčije in je zasedeno po Italijanski Oboroženi Sili, prevzame začasno Uprava državnih monopolov Kraljevine Italije, ki bo to službo uredila po posameznih civilnih kcrnisarijatih, na katere je razdeljeno zasedenp ozemlje. Predpisi za to službo bodo izdani od posameznih civilnih komisarjev v sporazumu z Ministrom financ. CI. 2. Ta razglas se objavi z uvrstitvijo v »Uradnem listu Kraljevine Italije« in v zasedenem ozemlju z nabitjem na občinskih deskah po nalogu civilnih komisarjev ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Kraljevine Italije. Blagovni promet z Italijo Navzlic ukinjanju carin v blagovnem pio* metu med Ljubljansko pokrajino in ostalo Italijo s& promet z Italijo le polagoma razvija, deloma za,rad' prekinjene železniške zvezo s Trstom, deiloma pa zaradi drugih početnih težav. PozdravilM je vsekakor ukrep Visokega Komisia.rija, po kater&m je za izvez blaga iz Ljubljanske pokrajine v Italijo potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda Carinriko ravnateljstvo V;siokega Ko-mfeariata po zsolišanju Zbornice za trgovino in industrijo, s čimer je preprečeno, da bi se blago, ki ga sami pcitrebuiemo, razprodajo v Italijo. Vzporedno '.e tudi za uvoz blaga tz Italije v Ljubljansko pokrajino p:'j'jrebna predhodna dovo'nev Visokega Komisariai.a za Ljubljansko pokrajino. V zadnjih dneh so prišle iz» Italije le manjše pošiljke bla.^a, predvsem južnega sadja in sira, poleg ve.jih količin meke. Morda bi prišlo ža sedaj več blaga, če se ne bi uvozniki plašili razmeroma visokega tečaja za liro. Italijansko blago, ld je bilo dcalej obremenjeno s s:razmerno visokimi uvoznimi carinami, se sedaj, ko ni carin, navzlic višjemu tečaju za liro ne bo podražilo, pač na se bo podražilo ono blago. ki je bilo doslej pri uvozu v Italijo obremenjeno z razmeroma ni kirni dajatvami. Mnoge tudi moti, da plačujejo v Državi Hrvatski za liro 2.50 dTn, .rmdtem ko velja pri nas tečaj 3.33 din. Navzlic temu j 3 pričakovati, da bo kupčijrki pro-mot o.vivel, zlasti v omm bkigu, ki smo ga ž2 d s-s j dobivali iz I tal j-, to so predvsem tkanine in umetna svila, razne kemikalije, riž, zelenjava, južno sadje itd. SLfcešStev klšringa z Nemčijo Iz Berlina poročajo, da bo v zvezi z novo ureditvijo ozemlja bivše Jugoslavije v kratkem prišlo do ureditve plačilnega prometa med Nemčijo in posameznimi deli ozemlja bivše Jugoslavije. Ta nova ureditev klirlnga se že pripravlja, seveda pa ni lahka, ker preidejo posamezni deli Jugoslavijo na razne države. Kar se tiče ter-iatev iz novih poslov ureditev, ne bo tako težavna, ker bodo te terjatve obračunane preko klirinških računov Italije, Madžarske, Bo'ga rije in novega nemško-hrvaške-ga klirinškega računa in bo novi plačilni promet vključen v kliringe dotičnih držav. Težja bo seveda ureditev neizravnanih starih terjatev. O tem bodo potrebna še po-gainnja z državami, ki so zasedle posamezne dežele. Nemčija ima, kakor znar o, precejšnje neizravnane terjatve po Idirin-gu z bivšo Jutroslavijo, ki so Mešale po 7">dniem objavljenem izkazu cd 15. marci Trilijonov mark in okrog 82 milijonov K£. Sedaj gre za vprašanje, kako naj se te neizravnane terjatve razdelijo na drža- ve, ki so zasedle posamezne dele bivše Jugoslavije. Gospodarske vesti = Neveljavni bankovci preko 1000 din. 2e v včerajšnji številki smo prinesli objavo Visokega Komisarja Emilia Graziolia, iz katere sledi, da bankovci Narodne banke bivše jugoslovanske države, ki presegajo 1000 din, nimajo tečaja, in se zaradi tega smatra njih posest ali hranjenje za zlorabo, ki se mora prijaviti najbližnjemu poveljstvu Kr. karabinjerjev. Kolikor nam je znano, v naših krajih taki bankovci sploh niso bili izdani. Narodna banka je imela sicer natiskane bankovce po 5000 in 10.000 čin in je verjetno, da jih je po izbruhu vojne izdala na kakšnem drugem področju bivše jugoslovenske države. Podružnici Narodne banke v Ljubljani in Mariboru vsekakor teh bankovcev niso izdali. Ce so posamezni komadi navzlic temu prišli v naša kraje, so morali priti le ilegalno. Upoštevati je tudi treba, da bankovci po 5000 in 10.000 din niso bih na našem področju, uradno proglašeni kot zakonito plačilno sredstvo, kakor so bili proglašeni bankovci 50, 20 in 10 di*. = Iz trgovinskega registra. Pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani sta vpisana kot prokurista Rudolf Auersperg in Joško Biber. — Pil tvrdki Avtomatični buffet, družbi z o. z. v Ljubljani, je izbrisan poslovodja Joško šmuc, vpisana pa je pcslovodkinja Ema Blejec, roj. Kessler, soproga strojnega stavca v Ljubljani. — Pri Rafineriji dragih kovin, družbi z o. z. v Ljubljani, je izbrisan poslovodja inž. Robert Pavlin, vpisan pa poslovodja Janko Pintar, trgovec v Ljubljani. — Pri tvrdki Malina — Schvveiger in Močnik v Ljubljani je vpisana prokura., podeljena Mari Schvveiger, trgovčevi soprogi v Ljubljani. Francosko-nemlki dogovor New York, 9. maja. d. O p-m~nu nemško-francoskega dogovora objavlja ameriški tisk samo domneve o francoskih proti-uslugah, ki pa še niso znane. Vichyjski dopisnik lista »New York Times« domneva, da bo francoska vlada nastopila proti akciji generali de Gaullea, razen tega pa obstoji že gospodarsko sodelovanje velikega obsega. V zvezi s tem se pojavljajo tudi vesti, ki se tičejo Afrike in Sirija. Afrika se na podlagi novih načrtov označuje kot j nedeljiva od nove Evrope. I Bern, 9. maja. d. Tukajšnji listi po-| ročajo, da sa koncesije, ki jih j2 dese^ia i nemška vlada od vlada v Vichyu. tičejo posebno industrija. Na podlagi i Ji koncesij bo francosika industrija pomagala izdelovati nove plošče za nemške oklopne vozove. Vojna na Balkanu je baje dokazala, da nemški tanki niso dovolj zavarovani proti angleškim protitankovskim topovom. Tudi bo Francija pomagala Nemčiji pri ]xroravilu podmornic. Moskovski tisk o Stimsonovih izjavah Moskva, 9. maja. d. Po raznih ameriških poročilih posvečajo moskovski listi posebno pozornost zadnjemu govora ameriškega vojnega ministra Stimsona, ki ga je imel te dni po radiu. Predvsem ponatiskujejo njegove izjave q nevarnosti, ki bi grozila Zedinjenim državam, če bi se posrečilo sovražnim državam priboriti si nadzorstvo nad Oceanom, posebno poudarjajo Stimso-novo izjiavo, da je bi'a dosedanja ameriška pomoč Angliji nezadostna in da morajo pomorske sile Zeclinjenh držav podpirati prizadevanja angleškega brodovja. Nadaljnja ameriška poročila govore o zahtevi več kongresnih članov po takojšnji uvedbi spremljanja transportnih ladij, o posvetovanju pri Rooseveltu glede povečala proizvodnje bombnikov, o n"m?ravani preured-bi ameriških trgovskih 'a Vi in matičnih ladij za letala itd. Kronika Italijanski tečaj X. Nedoločni spolnik za moški spol ednine: un povsod tam, kjer bi bil sicer il ali T: un libro, un armadio; uno pa tam, kjer je sicer lo: uno specchio, uno stivale. Zapomni si, da un' za moški spol ne obstoji! Nedoločni spolnik za ženski spol ednine: una pred soglasniki. un' (z apo-strofom!) pred samoglasniki: una lam-pada, un'ottomana Nastane vprašanje, kakšna razlika je v pomenu med določnim in nedoločnim spolnikom? Odgovor na to vprašanje nam dajo gorenji primeri Vzemimo un libro ter il libro. Un libro je ena poljubna knjiga izmed vseh, kar jih je na svetu, da ima le res lastnosti knjige. V slovenščini rabimo v tem primeru dostikrat ena knjiga, neka knjiga Kadar pa govorim o eni sami, določeni knjigi, ki sem o njej že prej govoril in ki jo pozna tudi moj sobesednik, rečem il libro, slovensko včasih ta, tisti. Če torej pokažem prijatelju knjigo in zvezek, o katerih dotlej še ni bilo govora med nama, rečem: £cco un libro e un quaderno, nato pa. ko že oba veva. o kateri knjigi in zvezku je govor, nadaljujem: il libro itd. Glede spola samostalnikov pomni: oni na -o so moškega spola: il libro. il c; očllo (klobuk), 1'ombrello (dežnik), lo specchio. Tzjema: la mano (roka). Samostalniki na -a so ženskega spola: la t&vola (miza), la sedia (stol)-Tziemo tvorijo samostalniki ki pomenijo moške osebe: il duca (vojvoda), il poeta (nf^nik) in nekatere besede tujega izvora: il dima (podnebje) il tema (vaia. rsalo0<>> il sofa, il problema (problem) itd Samostalniki na -e so moškega in že^skeda ""ola: lo stivale, il pane, toda la valle (dolina) Pri teh si ie zapomniti spol pri vsakem samostalniku posebej. V dvomljivih slučajih bomo označili z (m) moški, z (f) ženski spol: Tospedale (m\, bolnišnica, 1'ustione (f) opeklina. Samostalniki na -i in oni redki na soglasnik so moški: il lapis (svinčnik), il brindi-si (napitnica), na -u pa ženski: U vir-tu, la schiavitu (suženjstvo). Pridevniki se s svojim samostalnikom ujemajo v spolu in številu: II libro e nuovo, la penna e nuova. Končujejo se v moškem spolu ednine na -o ali -e. V ženskem spolu se -o spremeni v -a, -e pa ostane: bianco (bel), bianca (bela); verde (zelen) in zelena. 11 libro e verde, la penna e verde. Evo nekoliko pridevnikov, ki se pogosto rabijo: nero (črn), azzuro (dz) (moder), gial-lo (rumen), grigio (siv), rosso (rdeč), al to (visok) basso (nizek), largo (širok) stretto (ozek), lungo (dolg), cor-to (kratek), dolce (sladek), amaro (grenak), duro (trd), molle (mehak), freddo (mrzel), caldo (gorak), fresco (svež), caro (drag). Izreki dnevne rabe. Frasi di uso giornaliero. Chi picchia? Kdo trka? Avanti! Naprej! Che cosa desiderate, signore? Kaj želite, gospod? Chi (che cosa) cer-cate? Koča (kaj) iščete? Datemi car-ta, penna e inchiostro! Grazie! Dajte mi paoir, pero in črnilo! Hvala! Che cosa c'e di nuovo? Kaj je novega? Niente di particolare, d'importante. Nič nosebnega, važnega. Vaja. Izpopolni stavke z ustrezaio-čimi spolniki: £cco — cane e — ca-vallo: — cane e piccolo, — cavallo & grande. Žcco — scialle e — tegola; — scialle e molle, — tegola e dura. £cco — ago e — sega; — ago e corto, — sega e larga. Prevedi pismeno stavke: Podnebje je mrzlo. Kruh je dober Svinčnik je slab. Klobuk ie širok. Plašč je siv. Roka ie gorka. Dežnik je črn. Omara je visoka. Zakaj je reja kuncev koristna Reja malih živali je pri nas že vse zadnje desetletje lepo organizirana. Prav gotovo pa se bo še bolj razvila, kar bo docela v skladu s poglobljenim zanimanjem za obdelovanje zemlje. V pouk in izpod-budo naj danes povzamemo iz »Malega gospodarja« navodila Ivana Srčnika o reji kuncev. Domače kunce redimo zaradi mesa,, kože in volne. Kunčje meso prekaša po svoji hranljivosti celo kuretiao in teletino. Spada namreč k vrstam belega mesa, kampr prištevamo tudi teletino in kuretino. Belo meso je znano po izredni hranljivosti in lahki prebavi. Kunčje meso je odlična hrana za bolnike. Kako cenijo kunčje meso po drugih krajih, nam dokazuje Francija, kjer se dobi kunčje meso najrazličneje pripravljeno v vsaki boljši restavraciji. Nihče se ne sramuje naročiti kunca, medtem ko govorimo pri nas o njem z nekako bojaznijo in omalovaževanjem. Menim pa, da ni smatrati zato Francoze za nazadnjaške in nekulturne. Marsikatere družine, ki dan za dnem otepajo le žgance in krompir, bi lahko imele vsak teden najmanj dvakrat pečenko na mizi. Največja prednost kuncereje je, da jih lahko hranimo z odpadki, to je, s hrano, ki bi jo drugače zavrgli. Za svoj trud pa dobimo od kunca 3 kg slastne pečenke, od težkih pasem celo nad 5 kg. Ko se pozimi sprehajamo po mestu, vidimo imenitne gospe, oblečene v kožuhe. Gledamo njihove kožuhe in krznene ovratnike ter ugibamo, od kakšnih plemenitih kožuharjev more neki le biti tisto dragoceno krzno. Nihče pa pri tem ne pomisli, da je večidel »dragocene« kožuhovine nosil — zajček. Neverjetno a resnično, čemu omalovažujemo kunčje krzno? čemu se ga sramujemo? Ali je mogoče manj vredno, manj trpežno ko tuja kožuhovina? Sramujemo se kunčje kožuhovine, v resnici jo pa nosimo, le priznati tega neče-mo! Spreglejmo že enkrat! Tisti, ki imajo koristi od tega, so nam vsilili mnenje, da kunčevino podcenjujemo. Kunčje krzno se da striči, barvati in tako prenarediti, da se prav nič ne loči od drage kožuhovine. Od angorcev dobivamo dragoceno angor-sko volno, ki je najfinejša in najtrpežnej- ša izmed vseh vrst volne. Znana je tudi njena zdravilna vrednost. Zdravi kostne bolezni, išias in celo zastarel revmatizem. Izdelki iz angorske volne so najtoplejši, najlažji in najtrpežnejši. Angleško sukno se mora za svoj sloves le njej zahvaliti. Od 3 ali 4 kuncev volnarjev dobimo skoraj 1 kg volne na leto. Volno pridobivamo s česanjem in striženjem. Iz ustrojenih kož starejših živali delamo torbice, čevlje, rokavice, pasove, denarnice, ovratnike, usnjene jopice, čepice itd. Za usnje uporabljamo tudi kože tistih živali, ki smo jih zaklali poleti in v času menjave dlake. Kunčji gnoj je prvovrstno gnojilo za vrt in prihrani rejcu izdatke za umetna gnojila. Kdor hoče gojiti kunce, mora imeti vsaj najvažnejše pojme o reji. Prečitatj mora vsaj eno knjižico o reji domačih kuncev. Kakor za vsako drugo stvar, tako je treba tudi za rejo kuncev zanimanja, ljubezni do živali in precejšnje mere idealizma. Kdor bi pričel gojiti kunce le zaradi koristi, ki jih bo imel od njih — do reje in živalic pa ne bi imel ljubezni — bo bridko razočaran. Seveda ne sme prvi neuspeh vzeti veselja do reje, saj mimo neuspehov vodi pot k uspehu.' Preden si oskrbite živali, napravite primerne hlevčke. Kdor redi kunce v za silo zbitih zabojih, se ne sme čuditi, če nima uspeha pri reji. Katere pasme domačih kuncev naj goji začetnik? To je odvisno od raznih prilik, prostora in tudi okusa. V poštev pridejo naslednje pasme: angorci, beli in sivi ov-nači, beli in sivi orjaki, beli in modri vanood Papirni * «ko noveli »Stari* uma- u— 2 . S. K. Hermes — nogometna sekcija (Službeno), v nedeljo 11. trn. igra I. moštvo prijateljsko tekmo s S. K. Ljubljano, na igrišču Ljubljane. Postava je razvidna na običajnem mestu. Vse gg. cdbarnike nogometne sekcije naprošam, da se zaradi nujnih zadev sekcije, predvsem zaradi definitivnega gostovanja I. Divizije »Triestine« v Ljubljani, javijo v soboto, 10. maja ob 19. uri na igrišču (vhod ob Kamniški progi). Načelnik. S Spodnje štajerske • Novi celjski župan. Te dni je bil imenovan za celjskega župana prokurist tvra-ke Zanger g. Himmer, ker je dosedanji župan odvetnik dr. VValther Riebl, ki je bil nedavno sprejel posle po dr. Skober-netu, odstopil. Nov tednik v Mariboru. Te dni je izšel v tisku Mariborske tiskarne tednik »štajerski gospodar«. Glavni urednik novega tednika je novinar Friderik Golob. Nase "ledališče DRAMA Začetek ob 19. uri Sobota, 10. maja: »Ugrabljene Sabinke«. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Nedelja, 11. maja, ob 15.: »šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzd. Schdnthanova veseloigra »Ugrabljene Sabinke« je eno tistih del, ki so zaradi vzorne zgradbe dejanja in zapletljajev primer za dobro napisano veseloigro. Komični prizori in dialogi rastejo do zabavnega viška in razpleta. Glavna figura je ravnatelj potujočega gledališča, Striže. Ta vloga spada med bravurne igralske partije. Igra jo Cesar. Važno vlogo igra tudi Gregorin. Režiser prof. šest. Predstava bo jutri v soboto ob 19. url izven abonmaja po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol, na kar prav posebej opozarjamo. Nedelja v drami. Popoldne ob 15. uri bodo ponovili Gehryjevo igro »šesto nadstropje«, ki ponazoruje življenje skupine ljudi, ki stanujejo v šestem nadstropju majhnega pariškega hotela. Izvrstno orisane osebe in njihove usode so podane v tem odličnem odrskem delu v devetih slikah. V igri se družijo veseli in resni prizori. Za to predstavo veljajo znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 19. uri Sobota, 10. maja: »Vesele žene windsor-ske«. Izven. Znižane cene od 30 din na-zdol. Nedelja, 11. maja, ob 15.: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din naj-vzdol. ob 19.: »Carmen«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Komično fantastična opera Nicolaija »Vesele žene windsorSke« je bogata muzi-kalnih domislekov, ki posrečeno slikajo razpoloženje k dejanju. Sproščenost, žida-na volja in nagajivost, ki prepletajo dejanje, se očitujejo v humorno zasnovanih prizorih, ki jih nosi blesteča glasba. V glavnih partijah: Heybalova, Kogejeva, Polajnarjeva. Buffo-partijo Faistaffa poje prvič Drago Zupan. Uprizoritev bo v soboto ob 19. uri. Po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol bodo ponovili v nedeljo ob 15. uri v operi Golovin-Gregorčevo mladinsko bajko »Princeska in zmaj«. Veljajo globoko znižane cene od 24 din navzdol. »Carmen«, ki jo bo opera izvajala v nedeljo 11. t. m. zvečer ob 19. uri, je najslavnejše francosko operno delo in obravnava po znameniti Merimejevi noveli elementarno ljubavno dramo, v kateri se srečata svobodna erotična natura ciganke Carmen z ljubeznijo moškega, ki je vklenjen v zakone časti, poštenosti in svojega stanu. Naslovno vlogo poje ga. Kogejeva, glavne vloge: Franci, Primožič in Ribičeva. Dirigent Niko štritof. Predstava v nedeljo je po znižanih cenah od 30 din navzdol. OB TREH ZJUTRAJ Stražnik pošteno okajenemu: »Dajte ml hišni ključ, da vam odprem, ker vidim, da vi ne morete.« Gospod: »Pa zakaj bi ne mogel odkleniti jaz? Sam bom odklenil, samo držite hišo, da se ne bo tako majala!« DOBER OKUS Dama na razstavi slik: »Ali bi mi mogli povedati ime slikarja tega portreta?« »čemu?« »Rada bi zvedela, kje si daje šivati obleke ta dama, ki je na sliki.« ne«, Bruno Cioognami z »Eta favulosa«, pa Enrico Pea z zbirko povesti »Trenino dei sassi«, združujočih realistični ton z magičnim. Carlo Linati kaže v knjigi »Passeggia-te laziane« beg v preteklost in ustvarja prozo, ki je izrazito literarna in knjižna. Emilio Cecchi je dal s spisom »America arnaira« eno svojih najlepših knjig; v primeri s knjigo »Pešci rossi«, ki je izšla lani v novi izdaji očituje njegovo novo delo poglobitev in izrazno obogatitev. Poleg Emilia Cecchia sta dve vidni imeni današnje italijanske proze Antonio Baldini in Riccardo Bacchelli. S knjigama »Beato fra le donne« in »Italia di Bonincontro« je Baldini prav posebno odkril svojske značilnosti svoje pripovedne umetnJUTRO« St 111 : S Sobota, 10. V. 19£L Na begu od Beograda do Cacka Pri železniškem prelazu na Cukarici smo vprašali čuvaja, kako vozijo vlaki proti Cačku. Ne ve nam nič točnega povedati. Prvi vlak bo mogoče peljal še dopoldne, morda pa tudi šele zvečer. Na križišču železnice in ceste nam ne kaže čakati, ker ni varno pred napadi iz zraka. Zato sklenemo oditi peš do Zeleznika ali Ostružnice in tam na varnejšem čakati na vlak. Nekaj časa nas vodi pot po lepi, s kockami tlakovani cesti. Ob desni se vali narasla Sava, na levi pa je skoraj nepregledno močvirje, ki ga je napravila poplava. V vodi stoji na stotine skromnih hišic in koč, ki so si jih tu na občinskem svetu postavili siromašni Palilulcl,# ko so morali zaradi regulacije mesta zapustiti svoj sta.*i okraj. »Samo, da bi čimprej srečno prišli mimo Makiša,« pričenja razgovor inženjer glavnega železniškega ravnateljstva. »Tam je radijska postaja, elektrarna in nedaleč zadaj mestni vodovod. Sami važni objekti, ki lahko služijo letalcem za tarčo.« Avtomobilske kolone nas prehitevajo, hite proti jugu in dvigajo prah. Lahen veter stresa številne telegrafske žice in njihovo brnenje nas spominja na ropot motorjev. Cim smo pozabili, da hodimo pod njimi, smo se ozirali proti nebu in opre-zali, če nam na cesti spet ne preti kaka nevarnost iz zraka. Na cesti je mnogo ljudi in skoraj vsi hite proti Jugu. Le redki so, ki korakajo v nasprotno smer, proti Beogradu, nad katerim vidimo še iz daljave goste oblake črnega dima. Ljudje so prijazni in pogovarjamo se z njimi, kakor da smo stari znanci. Večinoma so moški, ki gredo k svojim poveljstvom peš v Obrenovac, Gornji Milanovac in še dalje... Napad na ladjo na Savi Pred nami je Makiš, zato pospešimo korake. Komaj smo mimo elektrarne, že so se od nekod pojavila letala. Lete zelo visoko nad nami, kljub temu poležemo v travo pod cestnim nasipom. Eno izmed njih se odloči od drugih in se spusti prav nizko blizu nas. Nekaj časa kroži nad bližnjo strugo Save, nato' zareglja strojnica. »Mala ladja vozi po Savi navzgor in mnogo ljudi je na njej,« pripomni mornar, ki je legel poleg nas. Kasneje smo izvedeli, da mrtvih ni bilo, samo štiri osebe so bile ranjene. Regljanje je ponehalo in letalo je izginilo nekam proti severu. Hiteli smo dalje, mučila nas je žeja in tudi želodec se je začel temeljito oglašati. V Železniku greva z inženjerjem na postajo, da vprašava, kdaj odpelje kak vlak. »Verjetno šele popoldne«, se glasi odgovor. Ker ni gostilne v bližini, da bi se malo okrepčali, nadalju-jcmo pot do Ostružnice. kjer zavijemo v edino odprto gostilno. Hrane ni mogoče dobiti. Vse so pokupili begunci že prejšnji dan. Za pijačo se dobi samo vodeno žganje in slaba voda. Použijemo, kar smo kupili v kantini,, na čukarici, malo se okrepčamo s slabim žganjem in ker ni upanja, da bi prisopihal kak vlak, se napotimo peš dalje proti Umki. ...... Med potjo nas dohiteva vedno več beguncev'. Vsi šo iz Beograda, prihajajo pa od Ralje in celo od Mladenovca, kamor so bili zbežali po prvem napadu na Beograd. Soproga prijatelja dr. G. Je že silno izmučena in komaj se premika naprej. Vlaka ni dočakati, zato je treba poskrbeti 7,a kako drugo vozilo. Pred neko hišo stoji star osebni civilni avto. Lastnik je takoj pripravljen odpeljati nas do štiri kilometre oddaljene Umke. računa pa tisoč in dvesto dinarjev... Spogledali smo se ter brez slovesa nadaljevali pot peš. Kmalu nato smo srečali kmečkega voznika, ki nas je za tristo dinarjev potegnil do Umke. Počitek v Umki Umka je prijazen trg, z nekaj prav dobro urejenimi trgovinami ter več dobrimi gostilnami in tudi prenočišči. Gostilna, pred katero smo se ustavili, je bila še dobro založena z jestvinami, celo tudi črno pivo v steklenicah smo dobili. Ce ne bi šli skozi trg neprestano številni begunci in vojaški avtomobili, človek tu ne bi čutil, da je vojna. Sedeli s njo na verandi ob cesti in k nam je prisedlo nekaj domačinov, ki so nas povpraševali po dogodkih v Beogradu. Ko so videli, da smo Slovenci, je prisedel še sodni starešina ter vprašal po sodniku Dovganu, ki je nekoč služboval v Umki. Najlepši spomini ga vežejo nanj In toplo ga pozdravlja. Povedal nam je tudi, da bi bilo najbolje, če nadaljujemo pot do Obre-novca, kjer bomo gotovo ujeli kak vlak, kajti od tam jih odhaja mnogo proti Cačku O delu pokojnega Ante Petraviča je spisal daljšo študijo prof. Umberto Urbani v prvi knjigi svojih razprav in esejev »Scrittori jugoslavi«. O kulturnem življenju Ljubljane. V zvezi z obiskom Nac. Svetnika Comelia di Marzia, predsednika Konfederacije pro-f^sionistov in umetnikov, književnika m direktorja rimskega literarnega tednika »Meridiano di Roma«, prinaša »Comere della Sera« v številki z dne 8. t m. daljši dopis iz Ljubljane. Poseben poročevalec uglednega milanskega dnevnika piše, da je g. Comelio di Marzio stopil v prve stike s slovenskimi kulturnimi društvi in s pred-staviielii krajevnega tiska v stike, ki jih označuje kar največja volja do sodelovanja. Poročevalec poudarja, da kaže Ljubljana velik kulturni razvoj, ki jo je stavil na čelo raznim jugoslovanskim mestom že po njenih starih umetniških in intelektualni izročilih. Več kakor petdeset raz-novrstn'h društev, literarnih, znanstvenih in oredvsem glasbenih, skrbi poleg šol in univerze, za kulturno življenje mesta. No- j va pokrajina ne pozna analfabeti^ma in kol:ko ie to ljudstvo vajeno čltati, pričalo naklade ljubljanskih dnevnikov. Devet in dvaiset mesečnikov in stotina publikacij razne vrste izpopolnjuje to sliko krajevnega tiska, ki se deli po strokah v poljudne licte tja do znanstvenih, tehničnih in umetnostnih. Na to opisuje dopisnik »Corriere della Sera« rame izpod-bude. ki naj olajšajo jezikovne odnose med Italijo in nieno novo pokraiino. Sem sodMo tečaii italijanščine v radiu in v dnevn?k:h. ''zd?na nov;h slovarjev, š?rjenje italijanske Vni;ge. zaželieno uvaianie italijanskega filma itd. Pisec tudi omenja razširjenje srlasben?h st kov in be'^ži v tej zvezi izr>odbuclo ffiedaTšča glede vprlzo-ritve nekaterih še neznanih italijanskih oper. in dalje preko Užice do Sarajeva. Obotavljali smo se zapustiti prijetni kraj in ko so nam zatrjevali, da nad trgom še niso videli letal, smo se odločili ostati čez noč. Ni pa minilo pol ure od naše odločitve, ko sta se prav nizko pojavih dve tuji letali. Ljudje so ju preklinjaje občudovali. Odvrgli nista nič in tudi streljali nista. Kljub temu smo takoj izpremenili svoj sklep. Nevarnost bombardiranja je tudi tu in ponoči se lahko kaj zgodi, kajti v bližini je več tovarn in tudi vojaški transporti po glavni cesti skozi trg so vedno pogostejši. Bridka spoznanja Prijatelj dr. G. se je medtem že pogodil z nekim voznikom, da nas s kmečkim vozom potegne do Obrenovca, ki je oddaljen samo še devet kilometrov. Štiristo petdeset dinarjev računa, vendar jih radi plačamo, kajti po neprespani razburljivi noči in po petintridesetih kilometrih hoje bomo težko izdržali do Obrenovca. Komaj pa smo prišli iz trga, voznik ustavi in zahteva plačilo v naprej. In sicer šest sto dinarjev, sicer takoj obrne. Svojo zahtevo ie utemeljil s tem, da smo na vozu štirje in ne trije, kakor je mislil, da nas bo, ko je postavil prvo ceno. Nič nI pomagalo, plačali smo in se odpeljali dalje. Polagoma je začelo rositl. Pot se vzpenja strmo po serpentinah, pod seboj pa vidimo zdaj pa zdaj gladino Save in na njej med drevjem ob obali skrite ladje. Onstran hriba pridemo na Izredno slabo pot in tu zagledamo prvo limuzino v obcestnem jarku. Verjetno je vozaču zmanjkalo goriva ali pa se mu je pokvaril motor. Naš voznik pravi, da je bil avto že zjutraj tu, vendar je takrat bil še cel. Zdaj manjkajo že gume in sploh vse, kar Je le malo uporabljivega. Mrak je že ležal nad Obrenovcem, ko se ustavimo pred večjim hotelom. Drja G. z gospo pustim v hotelu, z inženjerjem pa odideva po temnih ulicah na kolodvor, ki je prepoln vojakov in beguncev. Postajni načelnik je prijazen gospod in nekako skrivnostno nam pove, da odpelje čez pol ure posebni vlak v Užice. Brž pokličeva dr. G. in čez četrt ure se že udobno namestimo v tovornem vagonu ozkotirne železnice. Vlak je kmalu odpeljal. Vozil je počasi in na postajah je stal izredno dolgo. Sopotniki, ki jih v temnem vagonu nismo mogli videti, so se razgovarjali o preživelih dogodkih, dokler nas utrujenost in ropot kolesja niso uspavaU. Na neki postaji nas zbudi strahovito Topotanje. Nekdo s silo odpira vrata našega vagona, da smo skoraj popadali iz njega. Moramo vstati, da lahko sprejmemo nove potnike. Stisnjeni smo kakor sardine, a vendar mnogi ne morejo v vlak. V Laj-kovcu smo, ki je križišče železnic za Valj evo in Arandjelovac, zato je tu toliko ljudi. Med novimi sopotniki je nekaj mlajših deklet. Iz razgovora posnemamo, da so sestre iz državnega zavoda za zaščito dc-ce, ki se je umaknil iz Beograda v Uži-ško Požego. Bile so vesele, celo zapele so. Kmalu pa so se začele prepirati s sopotniki in * s svojimi nabrušenimi jeziki so povzročale pravi pekel, ki je trajal vse do čačka. »Kakšna bo mladina, ki jo bodo vzgajala taka dekleta?« pripomni prijatelj dr. G., ko so dekleta začela sopotnike obsipavati z robatimi izrazi. »Molči, starec! Kdo te je kaj vprašal!« Potujemo v Zagreb! Sprejemamo vsa naročila trgovskega in privatnega značaja. Izvršimo vse pcsle in pota, ki so s tem v zvezi. Naročila sprejemamo v soboto, nedeljo do 12. ure in v ponedeljek do 18. ure. — »Servis Biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27-1. Telefon 21-09. so zaregljale in ga obsipale s točo prečud-nih izrazov. Sopotniki so protestirali proti takemu obnašanju, ali nič ni pomagalo. S svojimi opazkami so samo povečevali prepir. Vojna! Zločinec v gneči Stisnjen sredi vagona ob železno peč sem se prestopal z noge na nogo, ki so me od napora pekle, in zbiral vse sile, da bi vzdržal vsaj do jutra, morda že ko prispemo v Cačak. Po polževo smo lezli od postaje do postaje. Spet ropot. Oni, ki so pri vratih, jih odpro, kar nam je dobro delo, ker je zrak v vagonu postal že neznosen in mnogim je postajalo slabo. Ljudje so silili med nas. Ni jim bilo mogoče dopovedati, da ni prostorčka več. šele železniškemu uradniku se je posrečilo, da je spravil ljudi dalje. Neki moški je ostal pred našim vagonom. Milo je prosil, da vsaj njega sprejmemo. Kdo se ne bi usmilil begunca, ki je prišel tako daleč peš iz Beograda? Stisnili smo se še bolj in napravili toliko prostora, da se je preril med nas. Kmalu pa smo se skesali svoje usmilje-nosti. Mož nI bil dolgo zadovoljen, da bi stal med nami. V temi je ustvarjal vedro večjo gnečo, dokler si nI s silo napravil toliko prostora, da je na račun vseh drugih, ki so stali, lahko sedel. Zdaj pa zdaj si je kdo prižgal cigareto. Naš novi sopotnik je ugovarjal, češ da se s tem daje znak letalom. Ko njegovi protesti niso pomagali, je začel groziti, da bo ustrelil vsakogar, kdor bo prižgal vžigalico ali žepno svetilko. Ko se je začelo daniti, je nekje izstopil. Pozneje smo ugotovili, da je z njim vred izginilo ?enskam, ki ao stoje dremale, nekaj prstanov z rok in celo robcev z glave... Poplah v Cačku Dež je ponehal, sonce je stalo že visoko In ogrevalo rosno pokrajino, ko smo se še vedno vozili in vozili, šele okrog desetih se je vlak ustavil na postaji v C a č k u , ki je bila prenatrpana vojaških in begunskih transportov. Namenili smo se, da kljub vsem naporom nadaljujemo naporno vožnjo do Užica. Mnogi so se pripravljali, da bodo izstopili in jaz sem si ravno pripravljal sedež na slami, ko obupno zatulijo sirene. Utrujenih in izčrpanih ljudi se loti nepopisen poplah. Vse preskakuje vagone in beži. Izskočim, da bi pomagal soprogi prijatelja dr. G. iz vagona, toda val zbeganih ljudi me odnese daleč proč. Letala brne nad kolodvorom in nad vlaki. Vendar se vrnem k našemu vagonu. Prazen je, vse se je razbežalo. Topovi prično grmeti in mnogi vojaki streljajo na letala iz pušk. Zbežim še jaz čez polja v mesto, kjer najdem zavetje v nekem kletnem stanovanju, šele po dobri uri je bil dan znak, da je nevarnost minila. Odpravim se nazaj na kolodvor, kjer se že spet zbirajo ogromne množice, iščoč svojce, znance in svoje vagone. Preiskal sem v naglici vse vagone in ves kolodvor, toda prijatelja dr.ja G. ic njegove gospe nisem našel nikjer. Tudi našega dobrega ruskega inženjerja ni bilo več. Zato sem šel nazaj v mesto, pregledal vse večje kavarne in restavracije, ali mojih prijateljev ni nikjer. Mogoče me medtem iščejo okrog kolodvora? Vrnem se spet tja. Pred kolodvorom stoji večja skupina oficirjev, ki se nekam odpravlja z avtomobili. Zagledam Ljubljančana D. in ga povprašam po dr. G. »Da, poznam ga. Pravkar sem odpeljal njegovo gospo v vojaško bolnišnico. Tam boste našli oba. V paniki jo je nekdo sunil iz vagona, padla je na tračnice in si zlomila levico.« Odhitel sem v vojaško bolnišnico, ki je bila nastanjena v gimnaziji. Tu je nisem več našel, ker je zdravnik gospo odpeijal na rentgeniziranje v banovinsko bolnišnico, ki je več kilometrov iz mesta. S pomočjo vojaškega bolničarja se mi posreči najti avto in v bolnici res najdem drja G. Hotel je pustiti gospo v bolnišnici dva do tri dni. Odločno sem mu odsvetoval, kajti bolnišnica je bila med samimi vojaškimi poslopji. Na moje prigovarjanje preseliva gospo v mesto, v hotel, kjer se nam je posrečilo dobiti zadnjo sobo. Popoldne se je vreme spet pokvarilo in začel je med dežjem naletavati sneg. Pritisnil je mraz in temni oblaki so ležali prav nizko nad Cačkom. Dasi ni bilo prijetno, smo bili veseli tega vremena, kajti dokler bo tako, je nevarnost zračnih napadov mnogo manjša. Vekoslav Bučar NALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsais oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje einvov ~ T"—zb enkratne obiavr i^iasa Din ?<> SHZSE32S Informacije Iščem črno kobilo staro 5 let, ki sliši nn Ime »Mura«. Visoka Je 155, široka 170 in ima št. 246 vžgano. Oddana Je bi bila v škof j i Loki v kemično četo. če Je komu kaj znano, ga napro Sam, da Javi to proti nagradi na Ivan Skublt Gornji Log 2, pošta Litija. 8903-31 Službo dobi Postrežnico rabim dva dni na teden. Naslov v vseb posl Jutra. 9088-1 Krojače za konfekcijska dela — plača od komada — stirejmemo. Tivar obleke Prešernova ulica. 9048-1 Kuharica od 25 do 35 let. z znanjem vseh hišnih del, dobi stalno dobro službo v LJubljani pri mali družini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra služba«. 9071-1 Službe išče Šofer iz boljše rodbine, inteligenten, z odličnimi priporočili, z večletno prakso nastopi takoj ali po dogovoru Vprašati na naslov: Gestrinova 4-1., Modrijan, tel. 43-42. od 9. do 10. ure. 9047-2 Otomano ali kauč dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisto«. 9052-7 Žgalni aparat električni za vžiganje Ie slikanje v les, kupim. — Ponudbe na S. Hotko, Žužemberk. 9065-7 Airf oi moto BMW specialna športna tipa, model 1940, komaj uvožen, popolnoma brezhiben luxuzna oprema, na prodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Avtomobil« 9092-10 Pohištvo Sa-r sko pohištvo moderno kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Temno«. 9020-12 INSERIRAJ V ,,JUTRU"! 4-sobno stanovanje prikladno posebno za stranko, ki rabi sobo s stopnišča (pisarna, ordinacija itd.) poleg sodni-je oddam za 1. junij. — Informacije v Prečni ul. št. 4. - 9084-21 Stanovanja Stanovanje enosobno event. dvosobno, najraje za Bežigradom. iščem Ponudb? na ogl odd Jutra pod šifro »Samo odrasli v stalni službi«. 8974-21a Opremljeno stanovanje spalnico* brez posteljnine), kabinet s kaučem in kuhinjo v centru ali v bližini iščem za takoj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »A. H. 33-1«. 9058-21S Moško kolo Adler št. 1141094, evid. št 194082-B. črno s svetlimi lisami, oddano 66 kolesarski četi konjičkog di-vlziona v Vižmarjih, se Išče. Kdor kolo pripelje, dobi 500 din nagrade. — Ing. Tomo Knez. Ljubljana, Gosposvetska 1 9016-31 Iščem kobilo črno št. 286, na glavi ima belo liso. zadnja leva noga v binclju bela. Kdor koli mi sporoči, kje se nahaja dobi lepo nagrado. Vsa sporočila na i ogl. odd. Jutra pod »16« 8907-31 Kdor kaj ve kje se nahaja Matkovlč Joško, ki je služil rok v 2. mitraljeski četi 12. puka v Kruševcu, se pro si, da sporoči na družino Matkovič, čurlle 15, pošta Metlika. 9075-31 Vse člane in prijatelje obveščamo, da se prijave za v Trst zaključijo v ponedeljek zvečer. Odhod je 18. maja. Vožnja tja in nazaj 120 din. Pri jave od 19—21 ure. Tržaška cesta 90, športni klub Vič (—) 442 VSS za naslednjo številko ,Jutra" sprejema oglasni oddelek 3utra do nadaljnjega dnevno d@ 12. ure Pouk Starejši akademik išče učitelja ali učiteljico, ki po preizkušeni me todl poučuje italijanščino lz nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »222«. 9080-4 Italijanščino poučuje učitelj, ki je m&turlral v Italiji, po najnižji ceni. Miklošičeva cesta 4-1., levo. 8974-4 Prodam Prodamo pisalno mizo, pult, rolo-omarico, 4 mizice, 5 stolov in dvokolo. Kuna-ver, Miklošičeva 34. 9089-6 Mizo 4 m dolgo za manufak-turo, prodam. Stamselj, Groharjeva 29. 9055-6 Hladilni aparat »Frigidaire«, malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hladilnik«. 9093-7 Kapital Posojilo 60.000 din potrebujem. Ponudbe ha ogl. odd. Jutra pod šifro »Drž. uslužbenec«. 9062-lf ¥ najem Košnjo po vrtovih in travnikih za leto 1941. vzame v na jem Tohe Huč, Vegova ul. 10. 9079-17 Poučit •REAlITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44-20 6000—12.000 kv. m zemljišča v Novem mestu, 15 minut od centra in 8 minut od kolodvora, pripravno za vse svrhe, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čas za delo«. 9053-20 Sobo o dda Kabinet z vso oskrbo oddam gospodični za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9060-23 Prazno sobico oddam, šmartinska c. 26 9070-23 Šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra znamka«. .. . 9074-29 Filateli/a Zbirke znamk ali posamezne komade, kupim. Sporočite na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 9028-39 Kdo kaj ve o pogrešanem Rovšefc Božidarju, vazd. kapeta-nu I. ki., ki je bival zadnji čas v Valjevu, v tovarni »Vistad«, se prosi, da sporoči proti povrnitvi stroškov, njegovemu očetu, Dav. Rov-šek-u, fotogr., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. 9057-31 Dr. Petra Kobeta djaka-redova, šk. za rez. peš. ofic. v Sarajevu, pogrešam od 31. 4. 1941 Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov M. K. Pogačarjev trg m-in. 9051-31 Najdeni konji Konj tolar fuks, 7 let:, žig 48 na glavi dolgo liso, okrog 15 pesti visok Kobila stara 5 let, v glavi zvezda, svetlorjava, lepa, brez žiga. Kobila tolar fuksa brez znaka. — Lastniki naj se zglasijo v nedeljo 11. t. m. pri Rugelj Francu, Mestni trg 17-111. 9064-31 Za vse v Nemčiji izhajajoče časopise, revije, ilustracije etc. sprejema abonement naročila za provinco Ljubljano po izrednih cenah, za firmo SA Italopropaganda, Mi-lano. ROMANA KOCH LJUBLJANA SLOMŠKOVA 6 Informacije od 2. do 5. popoldne. Iz itclijanshe zgodovine: Preporod mestnih občin V 10. stoletju je razkroj v Italiji dosegel višek. Nastalo je brezvladje v zmedi medsebojnih sporov. Papeštvo je propadalo bolj in bolj, vendar je pod pepelom razkroja tlela žerjavica novega ogn;a, ki je kmalu nato poživil življenje v posameznih italijanskih mestnih občinah. 2e ob koncu 8. stoletja je Karel Veliki položil temelj novemu razcvetu zapadne kulture. Zgodilo se je to tisti dan, ko je ob sodelovanju učenega ministra Alkuina ustanovil — kakor je zapisano — pri svoji palači, pri vsaki katedrali in pri vsakem samostanu ne samo v izobrazbo duhovščine, marveč tudi v izobrazbo posvetnih ljudi tiste šole, v katerih je začela cvesti celotna srednjeveška kultura, ki se je prav zaradi tega imenovala sholastična. V 11. stoletju so se pokazali prvi sadovi. Glave, ki so že pozabile na stare rimske izkušnje, so se začele po vsej Italiji, ki je bila duša in gibalna sila imperija ter tak<5 njegova neposredna duhovna dedinja, plemenititi z naslednjim blagodejnim prepričanjem: rimskega imperija ni mogoče več obnoviti, vendar pa je treba poživljati duha starine in se z njim truditi, da pride nov prerod. V 11. stoletju sta se papeštvo kakor tudi vse versko in cerkveno življenje močno prizadevala, da se docela rešita in otreseta vmešavanja posvetnih ljudi. Prebujajoče življenje se je začelo sšmo čistiti. Spor zaradi investiture, ki se je odigral v dramatičnih borbah med papežem Gregorjem VII. in vladarjem Henrikom IV, je bil zaključen leta 1122. z wormskim kon-kordatom, ki je potrdil zmago papeštva ln je napravil konec vmešavanju posvetnja-kov v cerkveno življenje. V dobi borb med papeštvom ln cesarstvom se je stopnjeval v severni ln srednji Italiji razkroj plemiških ustanov, ki so jih pokopali spori med velikimi in malimi plemenitaši. Cesarska oblast sama se je skušala okrepiti s slabljenjem plemstva. Ob tem so se dramile nove moči med množicami državljanov. Ko je fevdalizem propadel, so se izčistile prve oblike neodvisnega življenja in neodvisnih tvorb na podlagi vzajemnosti, za varovanje tistih koristi, ki jih lahko prebivalci zagotovijo svoji mestni občini. Tuj, toda v Italiji zelo naglo asimiliran živelj, je ustvaril enotno kraljevino, državo Normanov. Tem je v drugi polovici XI. stoletja uspelo, da so spravili pod enotno vrhovno gospostvo najrazličnejše človeške rodove: Bizantince, Langobarde, plemena muslimanske veroizpovedi, narode, ki so se skozi stoletja med seboj borili in klali. S tem je bil položen temelj močnemu enotnemu urbanizmu kraljevine Sicilije, kateremu je bilo namenjeno, da postane žarišče novega življenja, vplivnega na vso Italijo in na vse Sredozemlje. Po Sredozemlju so se med tem krepko uveljavljale mornarice ponosnih mest Benetk, Amalfija, Pise in Genove. Bile so uspešne v borbah z muslimani, njihov ugled in njihova moč pa sta se zlasti uveljavljala v križarskih vojnah. V teh so bile mornarice deležne — (s prevažanjem križarjev) — prav znatnih dobičkov ter so obenem dosegle stike s trgovino na bogatih vzhodnih tržiščih. Zagotovile so nagel razvoj novih prekomorskih kolonij na obalah Bolgarije, Egipta in Sirije. Zmage in pridobitve so vsej pomorski Italiji, še prav posebno pa njenemu južnemu delu, odprle nova obzorja. In v tej dobi splošnega razvoja so se razvile v severni Italiji prve mestne komune. Velika zgodovinska mesta stare rimske države, ki so bila obubožala zaradi propasti svoje pomorske trgovine ali zaradi tega, ker so jim barbarske trume opusto-šile zaledje, so se zdaj osvobodila saraceu- ske more in so spet pridobivala kos za kosom rimskega bogastva. V isti dobi so se tudi povečale vasi, ki so stremele za tem, da se razvijejo v trge in mesta. Obdale so, se z zidovjem, da se je v njegovem varstvu lahko svobodno in mirno razvijala trgovina in obrt. Okrog utrjenih gradov in graščin, ki so bile precejšnjo dobo prizorišče bede in propada, so se naglo razvijala selišča trgovcev in obrtnikov. In vsi ti možje so se zgrinjali in združevali v cehe ter so s strogim nadzorstvom nad proizvodnjo ustvarili pravcate monopole v izvrševanju posameznih vej gospodarske dejavnosti. Njihova moč je naraščala po številu članstva in premoženja. Cehi so kmalu dosegli pravico svobodnih zborovanj, na katerih so razpravljali o lastnih zadevah, še zlasti pa o sklepih, da se rešijo številnih fevdalnih obveznosti, da ustanovijo po mestih lastna razsodišča v civilnih zadevah, da si volijo lastno upravo in da dosežejo osvoboditev vsakega tlačana, čim preživi leto dni v mestu. Gospodarsko prebujanje 11. stoletja je pripomoglo k posebno veliki okrepitvi v 12. stoletju in je pospeševalo razvoj mestnih svoboščin. Trgovski stiki z Vzhodom in s severnimi evropskimi državami so se močno poživili. Razvil se je vsega upoštevanja vreden denarni obtok, ki je ugodno vplival na promet med deželami in se je z njun marsikod kopičilo veliko bogastvo. Brez posebnih pretresljajev so prešla posestva iz rok propadajočih lastnikov v last obogatenih trgovcev in obrtnikov ter so pripomogla k naglemu napredku novega podjetja delovnega sloja. Cehi so prevzeli varstvo in skrbstvo nad imovino svojih članov in so se prav kmalu razvili v močne dele mestnih uprav. Poleg obrtniških in trgovskih združb se je enako uveljavil nov sloj: to so bili mali posestniki, bivajoči sicer v mestu, toda imajoči majhna posestva na deželi. Vse te moči so se stekale v občinsko skupnost Ie občine so si na ta način opomogle, da so spet lahko vračale pomoč posameznim ustanovam. Mestne občine so se po Italiji tako lepo razvile v pogledu civilizacije, da so si priborile prvo mesto v Evropi. Postale so ne samo torišča žive politične in gospodarske dejavnosti, temveč se je v njih razvijalo in pospeševalo tudi občudovanja vredno umetniško in kulturno življenje. V političnem in gospodarskem pogledu je postala Italija spet gospodarica Sredozemlja in glavno oporišče evropske trgovine. Orožje, volna, svila in številni. drugi izdelki iz Milana, Firence in drugih slovečih obrtniških komun so se prodajali po vsej Evropi in po Vzhodu, Ladje pomorskih republik, predvsem Benetk, so bile gostoljubno sprejete v vsakem pristanišču, saj so najbolj pospeševale promet s tkaninami, začimbami, žitom in soljo. Da si zavaruje velike pravice svoje obsežne trgovine je beneška republika začela voditi politiko pogodb z raznimi vzhodnimi deželami, katerim je nato globoko vtisnila pečat rimske civilizacije. Višek gospodstva nad Sredozemljem in razširjenja moči na Vzohdu je bil dosežen v času četrte križarske vojne, v kateri je beneška republika osvojila Zadar (1202)., potem kopico dežel, ki so obsegale več kakor četrtino bizantinskega cesarstva (1204), cesarstvo samo pa je bilo razrušeno in razdeljeno v leno posameznim junaškim križarjem. Nadalje je beneška republika pridobila Drač, Jonske otoke, nekatera pristanišča na Peloponezu, Eubojo, velik del Egejskega otočja, Kreto, Galipoli, nekatera oporišča v Traciji in tri osmine Carigrada. Medtem ko so posamezna mesta in republike dosegle sila častne uspehe na političnem in gospodarskem področju, so pa krčila nove poti tudi v kulturni in umetnosti. Odprla so preprostemu meščanu širok razgled preko ozkega verskega obzorja. Cisto posvetna zadeva je postal študij rimskega prava, ki se je mahoma uveljavil po vsej Italiji, predvsem v Bologni, takoj nato še v Paviji, Padovi, Neaplju in Pisi. Možje slovečih imen — Irnerij, • Akurzii in Sassoferatto — so bili njegovi blesteči razlagavci. ' »JUTRO« St MI i' m 6 Sobota, 10. V. 1941 Temperatura krvi Živali, toplota krvi in okolica - živčno središče v vmesnih možganih — Kdaj nastopi brezpogojno smrt Med tem ko je premnogo živali, ki jim je krvna temperatura odvisna popolnoma od temperature njihove okolice, spadajo sesalci in človek med bitja, ki jim je telesna temperatura vedno enakomerna. To dejstvo je bilo za razvoj sesalcev in človeka nedvomno velikanskega pomena. Med tem ko se pri živalih s spremenljivo telesno temperaturo z zunanjo temperaturo spreminja tudi življenjska sila, tako da je n. pr. slepič poleti hiter kakor podlasica, v hladnejši pomladi pa počasen kakor polž, jamči stalna telesna temperatura sesalcem in človeku tudi stalnost v brzini notranjih življenjskih dogajanj. Znano je, uravnava krvno toploto živčno središče v vmesnih možganih in da vodi njegova poškodba ali obolenje do neke vrste središčne mrzlice. Mrzlica je v ostalem mogoča le pri bitjih z enakomerno tem- peraturo — pri kuščaricah more biti telesna temperatura poleti znatno višja nego pri človeku, ne da bi žival imela od tega škodo. A tudi pri človeku meje telesne temperature niso tako ozko potegnjene, kakor običajno mislimo. Seveda predstavljajo spremembe navzgor ali navzdol vedno bolezenska stanja, to pa ne pomeni, da mora vsaka notranja temperatura nad 41 stopinj povzročiti brez nadaljnjega smrt. V svetovni literaturi je znana cela vrsta primerov, v katerih je telesna temperatura znašala dosti več nego 41 ali celo 42 stopinj, ne da bi se kri pri tem. kakor običajno pravimo, »sesirila«. V poedinih primerih so zdravniki v svoje začudenje opazovali že ponovno temperature 43 in 44 stopinj, ki so se pozneje spet polegle. Navzlic temu bi morali ob vsakem občutku bolezni smatrati baš temperaturo kot Pomladna utrujenost Kljub vsemu veselju, ki nam ga daje povratek pomladi, ne moremo zatajiti utrujenosti, ki se nas polašča v tej letni dobi in ki je marsikomu prava nadloga. Ta utrujenost se javlja v obliki neprijetnih telesnih in duševnih občutkov. Človek je brez volje, zjutraj se ne more zbrati, težko vstaja, čez dan je zaspan in do dela nima nobenega veselja. Pridružujejo se duševne depresije, ki jih drugače ne poznamo. Mnogi zdravniki iščejo vzrokov za te pojave pred vsem v hrani, ki ji je v dolgih zimskih mesecih nedostajalo vitaminov. Pomlad in zgodnje poletje pa prinašata mnogo nove zelenjave in sadja, a tudi močnejše sonce in dališe bivanje na prostem nam lahko pomagata proti neugodjem pomladanske utrujenosti. Znanost pa je odkrila še druge vzroke za njene pojave. Tako govori o spremem- bah ozračne elektrike in o vplivih zračnega tlaka. Neka druga teorija navaja povečano količino radija v zraku. Zrak vsebuje vedno nekaj radijskih emanacij, a med tem ko je njih količina pozimi zelo majhna, se spomladi zelo poveča. Baš tedaj, ko se taja sneg in prične sonce krepko sijati, učinkuje večja količina radija v zraku depresivno na človeško telo. V tem času je telo podvrženo tudi raznim preobratom, ki povzročajo isto tako utrujenost in slabosti. Posebno presnova se tedaj zelo pospeši. Kakšnih nasilnih zdravljenj pa nam ni treba. Pod vplivom novega sonca, gibanja na prostem in svežega zraka neprijetni občutki kmalu izginejo. Izleti, šport in delo na vrtu ali polju, ki je v današnjih časih še v drugih ozirih važno, so najboljši leki. Težave kitajščine Pred kratkim je izšla prva knjiga doslej največjega kitajskega slovarja. Ta knjiga, ki obsega 478 strani, navaja samo vseh 11.000 pomenov besedice »ji«. Popolni slovar bo obsegal 40 knjig, v njih pa bo podajal 600.000 pomenov za 60.000 kitajskih izrazov. Treba bo kakšnih deset let dela, da booo dovršili celotno delo, ki bo štelo 34.000 strani. Prvo knjigo je delalo 29 učenjakov leto dni, vsi so člani znamenitega Sunjatsenovega zavoda. Doslej so kitajski slovarji obsegali samo po eno knjigo, najnovejši je star že 200 let. Pripravili so ga po naročilu cesarja Kang Hsija in predstavlja s 40.000 gesli petletno delo 30 osieb. Ta slovar pa ne navaja izvora poedinih besed. Kitajski jezik se je sčasoma pod vplivom evropeizacije dežele seveda pomnožil za mnoge pojme, a ker zanje v kitajščini ni bilo posebnih izrazov, so jih sestavili preprosto iz že obstoječih besed. Tako se beseda »demokracija« v kitajščini glasi »ti-me-ka-la-se«, kar pomeni dobesedno: morala, napredek, načrt in zapad. »Železnico« so prestavili z izrazom, ki pomeni po naše »ognjeni voz«. Prej omenjena besedica »ji« pomeni med drugim: ali, ena, nič in nekaj, kakršna je pač njena se tava z drugimi zlogi in besedami. Nahajamo jo, kakor smo povedali v 11.000 sestavljenkah, ki so nastale polagoma v 2500 letih. Najstarejši kitajski slovar, ki se je ohranil do današnjega dne. je izšel pred 200 leti in obsegal 10.000 gesel. Znameniti oxfcrd-ski sflovar so sestavljali 50 let in je imel 1300 sodelavcev iz vsega sveta. Med njegovo pripravo so morali ti sodelavci predelati več nego 5000 del znanih avtorjev, tako da obsega ta leksikon 3,500.000 citatov. ačeli so ga 1. 1878., dokončali so ga pa 1. 1928- in obsega deset knjig. Medtem ko obsega besedni zaklad kitajskega slovarja dobo 2000 let, pa omenjeni angleški slovar ne obsega več nego dobo 1000 let. zanesljivo oporo. Razlike več nego ene stopinje v primeri z norma lo moramo smatrati v vsakem primeru za bolezenske in tem prej bi morali pozvati zdravnika, čim manj bi se prizadeti čutil pri tem bolnega Zavratne bolezni, n. pr. v pljučih, imajo navado, da se javljajo dolgo časa le s takšnimi malimi poviški temperature. Toplomer za mrzlico bi morali imeti zato v vsaki hiši in vedno bi ga morali uporabljati, kadar bi se odrasli ali otroci počutili slabo. Želodec ne prenese vsega V Valenciji je umrl španski akrobat Carlos Garica, ki so ga poznali pod imenom »fakir iz Valencije«. Pred nedavnim je Garcia v neki gostilni prežvečil in požrl steklen kozarec, gramofonsko ploščo, tri škatle vžigalic in električno žepno svetilko. Potem je hotel to svojo programsko točko napraviti še težjo in je pri neki produkciji požiral britvice. Takoj po tem eksperimentu je dobil silne želodčne krče. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl za poškodbami v želodcu. Seotinella vfgilante — čuječa straža Incrociatore italiano bombarda la costa greca — Italijanska križar ka obstreljuje grško obalo Prekinjene letalske zveze z Vzhodom Iz Indije poročajo, da so letalske zveze med Indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo po eni strani ter Angleško in Severno Afriko po drugi strani zaradi sovražnosti v Iraku prekinjene. Angleške družbe za zračni promet, ki jim proge gredo preko Iraka, so ta promet ustavile. Fotografije za 1.4000« Japonska fotografska zveza je razen filma, ki naj bi se prvič projiciral šele 1. 2940., izdelala 2600 fotografij, ki jih bodo v skupinah po 50 nalepili v albume in izročili raznim velikim steviščem v shrambo. Tako film, kakor fotografije imajo na-) men, ohraniti poznim potomcem spomin na lansko 2600-letnico japonskega cesarstva. Ker gre za to, da prebijejo ti dokumenti stoletja in tisočletja, so s posebno skrbjo izbirali material. Učenjaki so po dolgem proučevanju izdelali poseben papir, o katerem menijo, da bo tako trpežen. Film bo prikazoval poznim rodovom življenje in navade današnje Japonske, fotografije pa predstavljajo izbrane poglede na Tokio, Kušivaro, Nagasaki in Novo nadomestilo za zobe druge japonske zgodovinske kraje, razen tega mandžurske, kitajske, italijanske in nemške pokrajine. Dvojnik cesarja Franca Jožefa V Nagykanizi je umrl v starosti 101 leta neki Josef Mezo. Svoječasno je užival precejšnjo slavo, ker je bil izredno podoben cesarju Francu Jožefu. Mezo je izviral iz družine bogatih posestnikov, toda po svetovni vojni je z napačnimi špekulacijami izgubil vse imetje, tako da je čedalje bolj propadal ln je svoje življenje zaključil v zavetišč za siromake. Do zadnjega pa je gcjii svoj i brado m vse, kar je na njem spominjalo na nekdanjega cesarja, nosil je pc njegovi navadi tudi lovsko suknjo in zelen kloouk. Nemški dentist po imenu Schnebel je že pred petimi leti izumil snov, ki se da uporabljati za zobne plombe, izdelavo kron in moste. Takrat so njegov izum sprejeli z nezaupanjem, med tem pa se je po neštetih poskusih izvrstno obnesel in še izpopolnil tako, da ga označujejo za ideal, za katerim so stremeli strokovnjaki. Temeljna snov se imenuje paladon, za mostove in slična dela pripravljena snov pa palapont. Pridobivajo jo iz premoga, in sicer na podlagi akrilovih smol. razvila pa se je neposredno iz znanega pleksijevega stekla in je sorodna bakelitom. Kakor ba- keliti se palapont v vodi in slini ne topi, okusa in duha nima nobenega in ne škoduje ustnemu tkivu. V primeri s porcelanom je dosti bolj prožen, tako da se ne lomi, pred kovinami pa ima to prednost, da ni tako trd, tako da ne trpijo /dravi zobje. Z obsevanjem s kremenčevo lučjo se dado izdelovati plombe, ki se po barvi ne razlikujejo od naravnih zob. Obdelava novega tvoriva je lahka Dobiti ga je v obliki praška, premeša se z določeno tekočino in vlije v oblike, ki so bile izdelane prej iz voščenih odtiskov. Z ročno stiskalnico se izdelani kos utrdi Obnavljajte naročnino Sonce bo ugasnilo Dense msvole di Sušno — Oblaki gostega dima m-- ftsf; sono le ultime tracce d'un piroscafo mercantile nemico, colpito da una bomba Italiana di grosso ealibro — so zadnje priče neprijatoljskega tovornega parnika, ki ga je zadela italijanska težka bomba O izvodu ogromne toplote, ki jo izžareva sonce in od katere dobiva zemlja samo neznaten delček, so se pojavile v zadnjih časih spet razne teorije. V splošnem se opirajo na pojav radi o akti vnos ti. Novo domnevo pa je postavil danski fizik prof. Bohr, ki meni, da gre ta toplota na račun zgorevanja ene izmed najvažnejših prvin v naravi, ogljika. Ta toplota je tolikšna, kakršno bi dajala peč, v kateri bi vsako sekundo zgorelo 10 milijonov bilijonov ton najboljšega premoga. Po računih prof. Bohra se bo porabila ta energija v 35 milijardah let in tedaj bo sonce ugasla zvezda, kakršnih je nešteto. V tem času pa bo sonce izžarevalo vsako leto toliko kalorij, kolikor bi jih mogli napisati s številom 36 in nič manj nego 32 ničlami za njim. Ko bo sonce zares mrknilo, bo tudi življenja na yemlji davno konec. Vse bo pokrival led. Kakor bleda prikazen nekdanjega sveta bo naša pre-mičnica blodila skozi svetovno prostornino, dokler je ne bodo kozmične katastrofe zdrobile in se bodo njeni dirobci izgubili kjerkoli v neskončnem prostorju. Velike poplave V Braziliji V državi Rio Grande do Sul v Braziliji so nastale katastrofalne poplave. Preko 70.000 oseb je brez strehe. Materialna škoda znaša po neki cenitvi okrog 1000 milijonov milreisov. Brazilska vlada je prizadetemu prebivalstvu zagotovila svojo pomoč. Mine na norveški obali Kakor poročajo iz Osla, so morski valovi na obalo pri Troendelagu vrgli na stotine min vseh velikosti in tipov. Te mine so povzročile mnogo škode in zahtevale tudi človeška življenja. Nevarnost je tako velika da je moralo prebivalstvo celih vboi, ki se bavijo samo z ribplovom, ustaviti to delo. Na zapadu od Bergena so v morju našli plavajočo mino. ki so jo hoteli razstreliti. Ker to ni uspelo so jo zvlekli na suho, kier je npnadno eksplodirala in ubila sedem oseb. 1P Pf A čaja v Italiji Profesorja vseučilišča v Paviji, Pollacci vrsto zim, med njimi nekatere prav hude. in Gallotti, sta z uspehom končala svoje j Prof. Pollacci je prepričan, da je s tem poskuse, da bi v Italiji udomačila čajni vzgojil čajno rastlino, ki bo tudi v bodoč- grm. Začela sta te poskuse s tem, da sta nosti prenašala mraz lombardske zime. V čajne rastline, ki so bile v botaničnem vr- j njenih posušenih in fermentiranih listih je tu v Paviji že od 1. 1890., prezimovala na ugotovil 2 odstotka teina. Večje količine prostem. Od rastlin, ki so mraz brez ško- ' semenja so zdaj razdelili kmetom raznih de prebile, sta jemala semena in jih sejala, i italijanskih provinc. Rastline iz tega semenja so prenesle celo j e okoli Pariz Po načrtu generalnega zastopnika francoske vlade in specialista za gradnjo cest Lehideuxa so začeli v oddaljenosti 35 km okrog Pariza graditi velikopotezen obroč cest. Ena izmed slabosti dosedanjega pariškega cestnega sistema je bila ta, da je vodila v prestolnico sicer cela vrsta važnih francoskih cest, toda pred njenimi vrati so zavoljo nagromadenega prometa nastajale pogoste motnje, ki so ovirale promet. Cestni sistem, ki ga ustvarjajo sedaj okrog Pariza, bo v celoti dolg kakšnih 250 km. Povprečna širina avtomobilskih cest bo 40 m, tako da se bo promet lahko razvijal nemoteno. Več nego tisoč brezposelnih je že dobilo zaposlitev s pripravljalnimi deli. A N I K K angleškemu portreiftsitu Williamu Or-penu je prišel neki milijonar: »Trije slikarji so me že portretirailii. Zdaj bi rad svojo podobo še od ras.« Umetnik je vpra"al: »Zakaj se dajete tako pogosto slikati?« Milijonar se je nasmehnili: »Zato, ker je med štirimi jajci eno večinoma tudi dobro!« VSAK DAN ENA »Zakaj ste izgubili zadnjo zaposlitev?« »Tu pa tam sem pozabila otroke umiti.« »Mama, vzemi jo vendar!« (Politiken) E. Salgaris «3 B0I ZA M0MPRACEM Pustolovski roman Bi bili tako ljubeznivi in bi ga zaigrali še enkrat?« ».Dunajsko kri' sem igrala, gospod...« »Imenujte me milorda ali še bolje, visokost, ker sem indijski radža.« »Kaj torej želite, visokost?« je miss zajecljala. »Zaigrajte, prosim, še enkrat tisti valček. Spominjam se, da sem ga plesal nekoč v Bata vi ji. Ta Strauss je bogme skladal velčke, ki jim ni enakih na svetu. A prej je tu nekdo pel. Kam se je skril ta gospod?« Gospa, ki je bila videti kaj odločna, je porinila rožnatega, okrogloličnega mladeniča v ospredje.« »Daj, Viljem, zapoj!« je velela. »Visokost bi te rad slišal.« »Kasneje, ne zdaj«« je odvrnil Portugalec. »Do jutri zjutraj je še dolgo.« Kapitan, ki se je srdito grizel v ustnice, je grozeče stopil proti Yanezu in rekel: »Pravite, da je do jutri zjutraj še dolgo?« »Najprej vas prosim, da me imenujete visokost. Tudi jaz sem vas še vsakikrat imenoval kapitana.« »Torej, visokost, ali imate morda namen, zadrževati moj parnik do jutri zjutraj? V Bruneiu nas pričakujejo.« »Kdo pa?« je pikro vprašal Yanez. »Najbrže dični sultan? Ta ima dovolj opravka s tem, da prebavi j a vino, ki ga pije kakor čisto vodo. Pustite nas zdaj pri miru in nehajte motiti veselico s svojimi ugovori, ki so tako bob v steno.« Blodil je z očmi po salonu, dokler mu niso obstale na lepi mladi dami v krasni sinji obleki z bruseljskimi čipkami. »Milostiva,« je rekel in se globoko priklonil, »ali bi mi izkazali čast in zaplesali z menoj valček? Mlad sicer nisem več, a vendar mislim- da ne plešem nič slabše od drugih gospodov- ki so tu navzoči.« »Rade volje, visokost,« je dama odgovorila »Bi hoteli začeti, miss?« »Da, visokost, je odvrnila mlada pianistka. Prsti so ji urno zbežali po tipkah, in zvoki krasnega valčka so napolnili salon. Čudni nabob je položil svoji plesalki roko okrog pasu ter zaplesal z gibčnostjo, kakršne mu ne bi bil v njegovih letih nihče prisodil. Ostali, preplašeni od pogleda na tridesetorico Mala j cev, ki so stali negibno kakor bronasti kipi in se opirali na svoje sablje, se niso ganili. Nihče se ni upal posnemati vsiljenca, čeprav je ta med plesom nekajkrat zaklical: »Plešite, pleši te, gospe in gospodje! Cesa pa čakate?« Yanez je nemirno streljal z očmi po salonu, kakor bi nekoga iskaL Mahoma, sredi plesa, je obstal. Vsi so se strahoma ozrli vanj. Opazil je bil moža v rdeči suknji z zlatimi vrvicami, belih platnenih hlačah in visokih jahalnih škornjih: Yanez se je priklonil svoji plesalki in rekel: »Oprostite za trenutek. Pozneje bova ples nadaljevala.« Krenil je proti možu v rdeči uniformi, izdrl svoji pištoli in ju nameril na njegove prsi. Potniki so prestrašeni za vpili, in Malajci so grozeče udarili s parangi ob tla. »Gospod,« je rekel Yanez, »ali mi izvolite povedati, kdo ste?« »Človek sem, ki ga varuje angleška zastava,« je odvrnil mož v rdeči uniformi in prebledel, ker ni bil oborožen. »Angleška zastava vas ta mah ne more varovati. Tu sem jaz gospodar.« »S kakšno pravico?« je vprašal Angk.. »S pravico močnejšega.« »To ni pravica, razbojnik!« »Izvolite me imenovati visokost. Anglija je priznala moje pravice do velike pokrajine v soseščini Bengale.« »In kaj hočete od mene?« »Milord, pozabili ste me imenovati visokost.« »Razbojnikom Malajskega otočja ne izkazujem te časti.« »Še enkrat vas vprašam, kdo ste? Odgovorite, ali pa boste v nekaj trenutkih mrlič.« »Kaj vas tolikaj zanima?« je bled od jeze vprašal Anglež. »Seveda, milord.« »In če se branim?« »Tedaj vas ubijem,« je Yanez hladno odvrnil. »Anglija...« »Da, Anglija vas bo maščevala, toda na žalost prepozno. Ako sami nočete povedati kdo ste, vam jaz povem. Poslanik ste, ki ga pošilja Anglija v Varaurii, da bi pazil na tamkajšnjega pojacastega sultana.« Ali se motim?« Anglež je bil spoznal, da stoji pred njim človek, ki je zmožen izvršiti svojo grožnjo. Trenutek je bil dramatičen. Nihče se ni upal dihati. Plavolasa miss je bila prekinila svoj valček. Tri-desetorica Malajcev je bila stopila korak naprej, in njihove sablje so se grozeče lesketale v svitu mnogoštevilnih sveč. 2. poglavje Angleški poslanik Nikoli še ni bil Anglež tako od blizu gledal smrti v oči. Yanez je meril s pištolama nanj, in roke mu niso drhtele. Če bi se branil, če bi se obotavljal, bi ga predrle štiri svinčenke. »Torej?« je rekel Yanez. »Ali mislite odgovoriti ali ne?« »Kaj nameravate z menoj?« »Ubraniti vam hočem, da bi šli kot angleški poslanik v Varauni, ker bo zavzel vaše mesto nekdo drug — kdo, še ne morem povedati.« »Torej me mislite prijeti?« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodoo tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za maeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani. /