ftftnina plačana v gotovini. s-niJV — T,FTO »v m L' Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Všečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui RAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Naša enotnost. Veduo naša skupščina na višku, zunanje politična debata dela naši Ni t°da čast. Po vrsti vsi zastopniki Vpri-ih strank so nastopili le kot za-Ofli državljani in vsaj enkrat ni bilo o našem večnem partizanstvu. Da, r^i poslanci so se »spozabili« celo ta-* daleč, da so radičevci aplavdirali fe-®^listu in svojemu disidentu dr. Trum-Pozah-1 S° radikali in demokrati tisk < na s*rankarska nasprotja. Tuji Proračuna finančnega in vojnnga ministrstva sprejeta. rod eno^nos^ jugoslovanskega na-da P°dčrtal in dunajski tisk piše, zunanii* pouS® v'ade ko opozicije v govorniki so hnfU skuPščine isto-uvedbo gesla • r«h Za najobsežnejšo St “kd“wb^ki»> Približati Angliji ,in vsi sokm*1 Se treba odnosaje z Italijo, toda R za loialne zahtevali isto od Italije \L° vQem tudi ponirujoče je bila v debati manifestiram naša ermtl . ««daj treba, da dobi ta eno?nS*°S ? 8voj viden izraz. ‘n°st tudi b°lj’ ker ie konfIikt z Italijo lik vid ublažen, ni pa še popolnoma te Be “’an> Zaključek proračunske deba-k°alicy°ta Zato končati v sestavi močne jen ejij vJaJi- Treba to bo dosežki ° mal° PodPreti in že Ke pro pozitlven rezultat, vl&de ]6 Papramo Pa močne koalicijske nosti> tetnv ^ demonstracije naše enot-si obetaino predvsem vsled tega, ker vlade veli!, velike koncentracijske soJidacije f,lsko pospešitev naše kon-°na 0p ‘. . e na primer danes ta ali Pake vlac|CI°na'na stranka odkriva na-tein deJa f a'' uPravnega aparata, po-Vladno o* ° tako> da z odkritji napada ^rač« ranko- Ta pa ravno vsled tega Prav 2 opozieionalne napade, pa če- «eni Sk t S° Stu.ar-K° “ napadi uPiavi- . ° °, ? • Pr0U notranjemu b »istru je to zlasti.jasno pokazalj ~ , Pa prišla opozicionatna stranka v"vi % potem bi odkrivala napake na čisto rug način. Skušala bi druge vladne Sanke prepričati, da so te napake ^°dljive za državo in narod in ker ne PMq1° Skrivanje napake zvezano z na- vladno stranko, bi ta upravi- Prišli ^edlogom tudi sigurno ustregla. čim pozntako do sodelovanja vseh, do- b°j vseh. attl° danes samo medsebojen S iv°ttia n^n° treba povdariti. Nobenega V Ves*’ ^a največ intelektualne si-y ravno v opozicionalnih stran-n greh je, da se ne morejo ^jefljjj^arlarnentarci iz Demokratske l *en]Ve!tUvel javi jati v pozitivnem delava ie v negativni kritiki. Vsa °ja . Prepričana, da bi bil danes S-ef’ tocia1?^0'^ najboljši zunanji mini-ž,ciji, tun- njegova stranka v opo-1 011 ne more zavzeti svojega ^Snai.1kKnCfntraciiska vlada narod-’ K1 bi slonela na istem načelu, ko Beograd, 24. marca. Včeraj popoldne se je začela seja Narodne skupščine po 5. Prvi je govoril zemljoradnik Joca J o -vanovič, ki razlaga svoje stališče glede današnje težke gospodarske situacije. Ni se storilo nič, da se ta kriza ozdravi. Čeprav je dinar porastel, vendar so davčna bremena dvakrat večja kakor so biia dosedaj. Ti davki obreme-njajo celo državo, posebno še zemljorad-nike.'Selo je osiromašeno in so kraji, kjer je že nastal glad. Seljak se je zadolžil in pada v roke špekulantom. Parola »Vkup zemljoradniki!« se smatra za protidržavno in se preganja kot komunistična. Za njim govori radičevec T r n j a r, ki se bavi z nezaposlenostjo delavcev, ki postaja dan za dnem hujša. Ako minister financ ne more pomagati delavcem, naj jim da možnost, da gredo v inozem-stvo za kruhom. Govori o bednem stanju seljaštva. Poljedelci morajo jemati denar na menice, da urede svoje davčne obveznosti. Po tem govoru se začne glasovanje m večina sprejme proračun financ. Takoj nato se je prešlo na proračun ministrstva vojske in mornarice. Minister vojske in mornarice general Hadžič povzame besedo in poda eks-poze, v katerem v glavnem navaja, da i' proračun za 944 milijonov manjši jev.ltjo9 2 milijardi 348 milijonov dinar-Toda v 'e *ore' zna,no znižanje, se ekonomska letu se bo moral, ako račun zvišati TaU^°1,a .zbo**^a> *a Pro" akn SP nrim«; Proračun ni prevelik, a O se p imerja S proračunom drugih držav. Proračun vojnega ministrstva v Franciji znaša 18%, v Italiji 28%, v Bolgariji 18%, v Turčiji 36%, v Grški 32%, pri nas 20%. Poleg tega je v proračunu ministrstva vojske in mornarice mnogo takega, kar pravzaprav ne bi spadalo v ta proračun. Osebni izdatki niso veliki. Hrana za 1 vojaka na dan velja 7 dinarjev. Kar se tiče oborožitve, navaja, da bomo imeli v kratkem svoje tvornice za orožje in municijo. O aviatiki pravi, da se je na tem polju v zadnjih dveh letih veliko storilo. Govori obširno o mornarici, ki ji moramo posvetiti veliko pozornost. Naša mornarica mora biti, četudi ne velika, pa vsaj tolika, kolikor nam je potrebna. — Svoj ekspoze zaključi, da je naša vojska taka, da sta lahko narod in država zadovoljna. Pripravljena je na vse žrtve, ki se za-ntevajo od nje in bo opravičila nade, ki se polagajo na njo. ; Govor vojnega ministra so z vseh j ran”1' spremljali s ploskanjem. V dvo- : skal Rad?kanZleSali 2'Vel° V°’' ’ ta Proračun VreimreK °aH'’ S* I da ta predlog d,SJUS1!e> ,0T ! govori! dr. Zani j u .1 Doudaria, da so i Hrvati v vojski zapostavljeni Niti eneoa : hrvatskega generala ni. 'v mornarsko akademijo se sprejemajo pač Rusi, ne pa Hrvati. V vojaški akadmiji v Beogradu je isto. Čeprav smo mi za federalistično ureditev države, vendar zahtevamo, da se postopa v vojski enakopravno. Pri vojaških nabavah se gode zlorabe. Poslanec Pucelj je v imenu Narodnega seljaškega kluba dal naslednjo izjavo: »Ker ima Narodni seljaski klub neomejeno zaupanje v našo narodno vojsko in posebej še v njeno vrhovno vodstvo, zato glede na mednarodni položaj in zato, da se uspešno zagotovi mir na Balkanu, v Evropi in na svetu, izjavljamo, da sprejemamo proračun ministrstva za vojsko in mornarico brez debate.« (Pritrjevanje v skupščini.) Demokrat Ignac Stefanovič v dolgem govoru opisuje zasluge naše vojske. Demokratje pa navzlic temu ne bodo glasovali za proračun, ker nimajo zaupanja v vlado, ne pa morebiti zato, ker ne bi imeli zaupanja v današnjo vojsko. Za tem čita G r o I izjavo Demokratske zajednice, samostojnih demokratov in zemljoradnikov. Nafo povzame besedo M o s k o v -1 j e v i č. Med njegovim govorom je postalo v skupščini jako nemirno. Govornik izvaja, da so kmetje v vojaški službi kakor v ječi. Vojake tudi pretepajo. Vojni minister je ves rdeč od razburjenja šel proti Moskovljeviču in mu zabrusil: »Sram vas bodi! Kako morete kaj takega govoriti?« Radikali pomagajo ministru in kličejo: »Sram vas bodi! To je boljševizem!« Predsednik se pridružuje vojnemu ministru. Predsednik skupščine opominja Moskovljeviča, ki je še har "aprei osfal na govorniškem odru. 5„^0H ,VlieVixU-. ie pris,°Pil Poslanec Vujič da bi ga ščitil. Radikali gonijo Mo- biia seja že dvakrat prekinjena in da se-mura zato zaključiti. Predsednik je res zaključil sejo. Prihodnjo je napovedal za uanes dopoldne ob 9. V vseh klubih so Liiii določeni dežurni poslanci, ki so mora.i oslati v skupščini in so tam po klopeh dren.ali. Šli niso niti večerjat, temveč so jim večerjo prinesli v klube. Največje število dežurnih so imeli radi-ka i, pa tudi demokratje so jih imeli dosti. BODOČI MOŽ.' Beograd, 24. marca. Sinoči ob 8. je bil j v avdienci pri kralju minister prosvete Velja Vu.Jcevič. Avdienca se je tikala resornih poslov. sedanja francoska, v kateri je šest bivših ministrskih predsednikov, je danes edina rešitev in najboljši odgovor na italijanski napad. S tako vlado najboljših mož iz vse skupščine ne bi samo pokazali svoje popolne enotnosti, temveč bi tudi dokazali, da znamo in da hočemo delati. S tem pa bi tudi najuspešnejše utrdili svoje simpatije v tujem svetu, a obenem bi položili zdrav temelj za sanacijo naše notranje politike. Ali je to v resnici tako lepo, da je nedosegljivo? skovljevica z govorniške tribune, toda ta ne gre. Ker se zbornica ne pomiri, prekine predsednik sejo. Ministrski predsednik in vojni minister odideta v ministrsko sobo. Vojni minister je ves rdeč od razburjenja. Poslanci so ostali še naprej na svojih prostorih ter se med seboj prerekali in pojasnjevali. Moskovljevič je ves čas bil na govorniškem odru. Po kratkem odmoru se je seja nadaljevala. Moskovljevič je nadaljeval svoj govor. Govoril je o radijskih postajah, katere se ne uvažujejo dovolj. Vojni minister protestira. Moskovljevič dalje trdi, da se v vojski razsipa, dalje da se v vojsko uvaja politika s tem, da se za-branjujejo nekateri tuji listi. Zahteva tajno sejo, na kateri bo vse dokazal. Ves čas njegovega govora je bilo v dvorani zelo nemirno. Poslanec F r a -n i č e v ič se je obrnil k novinarjem in jim dejal glede na izraze, ki so padli v medsebojnem prerekanju: »To so na- vadni parlamentarni izrazi.« Ko je govoril že poslanec Urojič, se je začelo glasovanje o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. Proračun je bil sprejet z večino glasov. Zbornica je nato takoj prešla na proračun ministrstva za javna dela. Prvi je spregovoril minister inž. Dušan ; S r -n®®> ki je v svojem govoru povedal pn ično isto, kar je povedal že v finančnem odboru. Zatem se je poslanec Dimitrije Vujič bavil z vprašanjem potov in kritiziral delo ministrstva. Potem je povzel besedo Pucelj, ki je govoril zelo obširno. Med njegovim govorom je prišlo do incidenta med njim in med klerikalci, zato je predsednik zopet prekinil sejo. Ko se je seia zopet otvorila, je dr. Pivko pripomnil, da je DR PERIČ BO DEMISIONIRAL? Beograd, 24. marca. Sinoči so govorili radikalni poslanci, da bo podal minister zunanjin poslov dr. Ninko Perič ostavko zaradi poslednjih izjav glede dogodkov z Italijo in zaradi neuspehov v zunanji politiki. V zvezi z avdienco Vel je Vukičeviča se govori, da so ga že pred mesecem dni označevali kot prihodnjega predsednika vlade. Ne ve se natančno, kakšen je pravi značaj te av-( dience, a se smatra, da je avdiepca v I zvezi z današnjo situacijo. Pričakuje se, da bo pozvan na dvor Voja Maksimovič-in pričakuje se z največjo napetostjo razvoj dogodkov. NAŠA DRŽAVA MORE PRIPUSTITI SAMO ANKETO ZVEZE NARODOV. Beograd, 24. marca. Včeraj je bilo nekaj važnih diplomatskih posetov. Pri pomočniku ministra zunanjih poslov Jo-vi Markoviču je bil naš poslanik v Atenah Tiča Popovič. Ta poset je trajal preko 1 ure in pol. Ta poset se je nanašal na najaktualnejša vprašanja, ki so se pojavila v poslednjih dneh, zlasti glede Italije. Nato je bil pri Jovi Markoviču češkoslovaški poslanik Šeba. Popoldne sta posetila ministra zunanjih poslov italijanski poslanik Bodre-ro in angleški poslanik Kennard. Na vseh posetih so se pretresala vprašanja zunanje politike, zlasti še vprašanje ankete, o kateri je bilo govora v ekspoze-ju ministra zunanjih poslov. Kakor se doznava z zaneljive strani, zastopa naša država stališče, da se o tem ne more storiti nikak sklep, ki bi bil v korist italijanske teze. Z naše strani stojimo na stališču, da ne moremo dopustiti nikake ankete izven Lige narodov. Ako naj se anketa vrši, potem naj se vrši istočasno pri nas in v Albaniji. O kaki intervenciji in o obhodu zunanjih vojaških atašejev v naši državi ne more biti niti govora. V glavnem se smatra, da to vprašanje ni več aktualno, zlasti po včerajšnji izjavi angleškega ministra zunanjih poslov Chamberlaina v spodnji zbornici, kjer je izjavil, da stanje na Balkanu ni tako, da bi bilo treba uporabljati radikalne mere za razčišče-nje situacije. Z naše strani zastopamo stališče, da hočemo čuvati suverenost našega naroda in naše države v vseh vprašanjih, ki so se te dni pojavila. Beograd, 24. marca. V zvezi z vestmi o ostavki dr. Periča se doznava, da je dr. Perič tisti pasus svojega ekspozeja, ki govori'o mednarodni anketi, sam pri-dejal svojemu govoru in to še v zadnjem momentu. Ves ekspozč je bjl prej pre-čitan na seji vlade, a tega posusa ni bilo v njem. Sedaj pa to izkoriščajo proti Periču, in sicer zato, ker bi Italija to rada zlorabila. Dr. Laza Markovič in dr. Nin-čič, ki sta osebna nasprotnika dr. Periča, sta uporabila tudi to priliko za akcijo proti njemu. Perič bi moral podati ostavko. ir '"»■'SSKSBII Debata o italijansko-jugasiovenskem sporu w francoski poslanski zbornici. Briandova izjava. Na seji francoske poslanske zbornice dne 22. t. m. je predsednik Buisson sporočil, da sta vloženi dve socialistični interpelacijski vprašanji o francoski politiki na Balkanu in ■o stališču, ki ga bo zavzela Francija v ital* jansko - jugoslovenskem sporu, Predsednik je vprašal, kateri dan predlaga vlada za razpravo o teh dveii vprašanjih. Briand je takoj stopil na tribuno in pričel: Če bi vedel, da bi debata o tem vprašanju pospešila ugodno rešitev teh mučnih dogodkov, bi prvi nastopil za takojšnjo debato. Toda ne verujem v to in predlagam zato odgoditev. Rad pa bi podal nekaj pojasnil. Veseli me, da morem izjaviti, da se vprašan e spora bliža mirni rešitvi. Od prvega dne dalje se je francoska vlada trudila, da je tam, kjer ima vpliv, svetovala k pomirjenju in k razsodnosti. Po-vdarjam, da se je to vršilo v popolnem soglasju z Anglijo. Belgrajska vlada je podala vseskozi poštene in pomirljive izjave, da naj mednarodna preiskovalna komisija ugotovi, kako neresnične so obdolžitve proti njej. Moremo biti le pomirjeni, ker so se vse vlade trudile, da odstranijo spor. Francija bo storila vse, da se ohrani povsod mir. Leon Blum govori proti Italiji. Socialist Leon Blum se zadovolji z Brian-dovo izjavo, da se bo konflikt mirno poravnal. Kljub temu pa ima zbornica interes na izčrpni debati o tem. Predvsem mora francoska vlada končno enkrat zavrniti podtikanja italijanskega časopisja. Ne verujem sicer v kako tajno vojaško konvencijo med Francijo in Jugoslavijo, vendar pa bi pozdravil, če bi bile te trditve italijanskega časopisja uradno demantirane. Pod vsakim pogojem pa se mora vršiti od Jugoslavije pred-lagana preiskavo, da Evropa končno le spo- t zna, katera je ona vlada, ki hoče zanetiti no- 1 vo vojno. (Buren aplavz na levici.) Govornik povdarja h koncu še nevarnosti, katerim je svetovni mir izpostavljen radi fašistovskili vlad v Italiji in v drugih deželah, kajti vsaka diktatura pomeni sama zase že grožnjo z vojno. Republikanska Francija pa mora biti j prej ko slej na straži. Poincare: Če Zveza narodov ni uredila krfske zadeve, se je zgodilo to zato, ker jo j je rešila poslaniška konferenca. Bilo pa je že vse pripravljeno za intervencijo Zveze narodov. j Briand hvali Jugoslavijo. j Nato se oglasi k besedi ponovno Briand, ki pravi: Ugotavljam, da dokazuje Blumov * govor, da bi mogla debata o italijansko jugoslovanskem sporu v zbornici vsebovati razne nevarnosti. Moremo se zadovoljiti s tem, da se bliža spor mirni rešitvi. Javna diskusija pa bi vsebovala riziko, da bi pod-, žgala politične strasti. Mogle bi se izreči ne-; previdne besede, ki bi provocirale s svoje ! strani nove konflikte. V ostalem pa ni umestno, da se v zunanji politiki izraža kdo za ali proti kaki obliki vladanja. Take izjave ne morejo nikdar služiti miru. Kar se tiče intervencije Zveze narodov, ki jo zahtevajo socialisti, more nastopiti ta le tedaj, če bi bila Albanija napadena. Jugoslovanska vlada ve točno, kaj je storiti. V vsej zadevi je pokazala svoje najbolj lojalno in pošteno stališče in le njeni preudarnosti se je zahvaliti, da se niso dogodki, ki bi se mogli tudi slabše zaključiti, res tako slabo zaključili. Francoska vlada je vsekakor prepričana, da bi bila v teh okolnostih kaka javna diskusija o vsej zadevi v francoski zbornici nespametna. (Živahno pritrjevanje v sredini.) Nato je bila sklenjena odgoditev interpelacije na nedoločen čas. N i spor z Italijo v lati pakta Zveza narodov. m. Prej ko se nam je baviti z vprašanjem, v čem obstoji naš spor z Italijo in v koliko so podani momenti, ki bi upravičevali, da se ta spor predloži Društvu narodov v presojo na podlagi in v smislu pakta tega društva, moramo omeniti dve poročili, ki jih je sprejel Svet društva od dr. Beneša o praktični uporabi gotovih določb 16. člena pakta glede finančne in gospodarske blokade proti državam, ki bi kršile mir. ^Minister dr. Feneš je predlagal, naj bi Svet šele na svojem septemberskem zasedanju vzel na znanje poročilo o gospodarskih in finančnih od-nošajih med državami pri eventuelni uporabi 16. člena, katero poročilo se še-le izdeluje. Drugo konfinoveljavno poročilo finančnega odbora pa o predlogu finske vlade glede finančne pomoči, ki bi se dala napadeni državi od strani ostalih članic Društva narodov na podlagi omenjenega 16. člena, naj bi Svet vzel na znanje v svojem junijskem zasedanju. Obe poročili z dotičnimi predlogi, ki gresta za tem, da se od nas navedeni 16. člen pakta precizira in spopolni, sta bili brez debate odobreni, tako da je pričakovati, da bo v bodoče Društvo narodov uvedlo še strožje sankcije proti onim državam, ki bi hotele kršiti mir. Sedaj prehajamo na naš konkreten spor z Italijo. Vsakomur je znano, kako stremi Italija za tem, da postavi svojo nogo na balkanska tla z očitnim namenom, da si pridobi novo oporno točko za uspešnejše izvajanje svojih imperialističnih teženj, naperjenih v prvi vrsti proti naši državi, kateri bi rada odtrgala Dalmacijo, da bi s tem dosegla svoj davno zaželjeni cilj, t. j. da bi iz Jadrana napravila »mare clausum« — zaprto morje. Prvi korak v tej smeri je bila aneksija Zadra, drugi korak naj bi pa bilo direktno ali indirektno podjarmljenje Albanije, najprej gospodarsko, potem vojaško in politično. V to svrho ji služi tiranski pakt, ki ji daje pravico, da sme v slučaju nemirov v Albaniji, zasesti to državo, da v njej vzpostavi — red Red se pa da vzpostavljati le tedaj, ako so prej nastali neredi. Taki neredi lahko nastanejo v Albaniji na dva načina: ali tako, da se je en del prebivalstva uprl proti tiranski pogodbi, ki jo smatra za Albanijo škodljivo, ali pa, ker je Italija sama podkurila nerede, ki naj ji služijo kakor pre-tveza za oboroženo intervencijo in zasedbo. V enem in drugem slučaju bi bili tako nastali neredi očividno od Italije zvito preračunana posledica tiranskega pakta, kateremu je bil jasen namen, ne braniti od nikogar ogrožene integritete Albanije, ampak, kakor omenjeno, podjarmiti si to državo v navedene svrhe. In res, zdi se, da se v Albaniji že pripravljajo nemiri, ki da imajo izbruhniti že meseca aprila. Vsaj tako poročajo italijanski časopisi. Italija pa še ni zadovoljna s tem, da se ji bo nudila s pomočjo od nje zakrivljenih nemirov prilika, da vojaško zasede Albanijo, treba ji je še, da zvali krivdo za nje na koga drugega, in to je seveda naša država, ki ji je na poti za njeno ekspanzijo na Balkanu ter da tako najde pretvezoj da nam napove vojno ter se polasti še Dalmacije, pri čemer bi še igrala lepo ulogo provociranke. Da pa ni pri izvedbi teh svojih peklenskih načrtov osamljena ter da ima hrbet dobro zavarovan, si je Italija znala pridobiti pomoč Anglije s tem, da ji je ponudila svojo pomoč proti kan-tonskim Kitajcem ter da je priznala aneksijo Besarabije po Rumunski, s čemer je navezala na-Be ne le Anglijo, ki ima življenjski interes na tem, da se oslabi Rusija, ampak je pridobila za se tudi Rumunsko, članico Male antante, s čemer naj bi bila oslabljena, ,-iko ne celo razkrojena tudi Mala antanta sama Vse to pa Italiji še ne zadostuje; neprenehoma in dosledno kuje obroč proti naši/državi s tem, da skuša pridobiti za-se se Madjarsko, Bolgarijo in Grško, kar ji je, kakor vse kaže, že kolikortoliko uspelo. Zadnji adut v tej igri proti naši državi je pa te dni aranžirana, naravnost peklensko izmišljena ofenziva potom svojega in angleškega časopisja, potom cirkularne note Mussolinija samega na velevlasti in potom di-plomatične demarše v Beogradu, za katero je znala pridobiti, ali bolje rečeno zavesti, celo Anglijo. Laži, ki so jih nanizali te dni italijanski fašistovski oficijelni in oiicijozni organi proti naši državi, presegajo že vse meje ter dosegajo vrhunec niakiavelizma, v katerem so današnji Italijani vredni učenci svojega mojstra Machiaveli-ja, katerega letoSnjo štiristoletnico njegove sinrti slavijo na tak način. Priznati se jim mora, da bi moral ta njihov državnik, ako bi še živel, biti res ponosen na take učence. V dokaz tega naj sledi nekoliko cvetk iz oficijelnih in oficijoznih fašistovskih organov, za katerih pisavo nosi pravzaprav pn priznani fašistovski organizaciji vso odgovornost vlada sama. Oficijelni list >Foglio d’ Ordini (Naredbe-ni list) z dne 19. t. m. piše pod naslovom »Monito« (Opomin) med drugim na naslov naše države: »Fašistovska Italija, Italija črnih srajc, prisostvuje z absolutno mirnostjo besni agitaciji »klike* v Beogradu. Kot kliko je smatrati visoko srbsko vojaško kamarilo, v kateri sekti se nahajajo neodgovorni inegalo-mani sposobni za vsak zločin.« >11 Giornale d’ Italia« prinaša v svoji Številki od 18. t. m. dopis svojega korespon-denta v Beogradu, v katerem le-ta trdi med drugim, da so v vsej naši zemlji, in posebno od strani vodečih organov prestolnice, v teku take vojaške priprave, da morajo vzbujati bojazni v najresnejših krogih, da mu je znano iz nedvoumnih virov, da naš generalni štab pod vodstvom kralja pripravlja širokopotezen načrt, ki se ga ne more imenovati drugače kot mobilizacijo, katere iz-tedne priprave da imajo med drugim jasen značaj nujnosti, vse to da daje pomisliti o tem, da gre za mere usmerjene v pravcu, da se postavi vojsko na vojno stanje v vsej naglici, brez vsakega zakrivanja, kakor da bi se imelo prestati veliko preizkušnjo v najkrajšem času glavne sile jugoslovanske vojske, da se razpredeljujejo na albanskih in italijanskih mejah, da ni baje tajnost za nikogar, da kralj Aleksander interveniia osebno sledeč in kontrolirajoč delo svojih visokih sotrudnikov ter da je baje že skrbel za ustanovitev vojaškega komiteta na dvo-ru da je del kreditov določenih za razna ministrstva bil prenešen na proračun vojnega ministra, da so v skoraj vseh brigadmh in mnogih divizijskih komandah nadomeščene stare z mladimi močmi, da se rekrutirajo ševilni gojenci za vojaško akademijo s pospešitvijo tečajev in z uvedbo izrednih tečajev, da se vrši živa propaganda v vseh vojaških krogih med častnistvom in tudi med moštvom o neizbežnosti najblizje vojne ter da vojaške oblasti organizirajo propagando v pokrajinah v svrho rekrutiranja komitašev, ki naj bi se upotrebili v slučaju akcije v Albaniji, ali tudi v pravem času v , kakem drugem konfliktu, kot kritje na ita- j lijanskih mejah. « I Nadalje trdi omenjeni dopisnik lista »II Giornale d’ Italia«, da ima obširen železniški in cestni načrt služiti v prvi vrsti svr-ham mobilizacije. Karakteristično da je, da vsemu temu predseduje v ministrstvu gene-ral-strokovnjak. Vse dotične preuredbcs da so storjene v vidu mogočega konflikta * Italijo v svr’io prevozov na italijansko mejo. Da se podvajajo pasivne železniške proge katere bi v normalnih prilikah nikakoi ne zahtevale tako dragih naprav ter da se je med drugim podvojilo del proge Kaiag Sunja—Beograd—Zagreb, da je že pripravljen načrt za preureditev cest ob albanski i meji, da se rekvirira lokalno prebivalstvo za I izvršitev teh del, da so se analogno zagoto- ! vila sredstva za cestno mrežo v Sloveniji. Vršijo da se tudi priprave v svrho, da se pospeši in odredi vse, kar naj bi bilo koristno za nepredvideno mobilizacijo, t. j. in-tenzifikacija dela v arzenalu v Kragujevcu in v državnih sinodnišnicali, v katerih da se je potrojilo število delavcev ter da se noč in dan izvaja nepretrgan urnik. Naročajo da se vrhu tega v Belgiji in drugod mitraljeze, municija, šotori in oprave, sukno, oklopni avtombili in zračne priprave. Jasno da je, da vse te priprave od strani jugoslovanske vlade, katera da ni drugo kot vojni kabinet, direktno odvisen od kralja, predstavljajo pomembne elemente, o katerih da je treba razmišljati in katere da je treba uvaževati v splošnem interesu ne le balkanskega polotoka samega, ampak tudi v interesu evropskega miru. V omenjenem članku se še trdi, da je upor proti Ahmedu zogu bil pripravljen in podpiran od strani našega generalnega štaba s sodelovanjem nekaterih albanskih elementov ter da se vse to vrši pod okriljem Francije, ki da hoče odstraniti italijansko politiko iz Balkana. Večkrat omenjeni dopis končuje s ponovnim napadom na našega kralja, o katerem pravi, da je o priliki, ko je z vojnim ministrom in z zunanjim ministrom ogledoval garnizije in vojaške priprave, govoril o »sovražniku« in o potrebi vojaških priprav ter da se zdaj, ko se je vrnil od svojega obiska v Bukarešti, odpravlja v Pariz. Nemčija ln jugoslovansko* italijanski spor. V torek, dne 22. t. m. se je vršila seja nemškega parlamentarnega zunanjepolitičnega 1 odbora. Zunanji minister dr. Stresemann je imel pred vso zbornico daljši govor, v katerem se je dotaknil med drugim tudi italijan-sko-jugoslovanskega konflikta, o katerem je dejal: Dobro bi bilo, da črtamo marsikaj od alar-mantnosti, ki poročajo o zadnjih dogodk"h. Tako daleč, kakor se da zadeva presoditi iz Nemčije, ne verujem, da obstojala kakršnakoli akutna nevarnost. Mislim, da morem to sklepati iz poročil, objavljenih v časopisju ki nam jih v teh dneh pošilja italijanska vlada. Volja, da se obvaruje Evropa pred vsako vojno nevarnostjo, je v vseh državah pognala tako močne korenine, da bi prelom miru ; zapadel obsodbi vsega sveta. Toda najbolj mirno opazovanje dogodkov ne more zanikati, da smo še zelo oddaljeni od končne konsolidacije splošnega mednarodnega položaja. Zato moramo tudi z resno pozornostjo s e i-ti oni mdogodkom, ki se navidezno ne tičejo naših nalog. V svojem nadaljnjem govoru je Strese-mann naglašal, da ima Nemčija velike interese na vzajemnem mednarodnem sodelovanju pri obnovi Evrope. Nikakega dobička pa ne bomo imeli, če nastanejo zapletljaji med tretjimi državami, pa naj bodo to, katerekoli že države. Za Nemčijo ne pride v poštev politika posebnih državnih zvez, temveč politika sprave in poravnave nasprotujočih si interesov. Naša pot je označena z locarn-sko pogodbo, z našim vstopom v Zvezo narodov in z berlinsko pogodbo. Samo^ ob sebi je torej umevno, da se bomo vzdržali vsakega nepotrebnega vmešavanja. Stremeli bomo le za tem, da bomo po svojih močeh prispevali k odstranitvi omenjenih napetosti. Če delajo angleški časopisi druge sklepe iz tega, da so naši zastopniki pokazali v tem slučaju posebno aktivnost, da se informirajo o polotaju, so ti sklepi napačni. Tudi v glav- nem mestu Nemčije so se vršili obiski iz istega vzroka. Razumeli boste,^zakaj sem se pri omenjanju sedanjega položaja omejil le na splošne opazke. PREOKRET V ANGLIJI V PRILOG JUGOSLAVIJI. Kakor poročajo iz Londona, je angleški tisk pri presojanju italijansko - jugoslovanskega spora spremenil svoje mnenje v prilog Jugoslaviji. Vse časopisje ugotavlja. da je jugoslovanska vlada pri sporu nedolžna in da je Italija zakrivila intelektualen, če ne celo materijalen prelom pogodbe. Vsekakor pa povdarjajo londonski opznavalci diplomatskega položaja, da bo to Italijo še bolj podžgalo, kakor pa jo zadržalo. V Londonu napeto pričakujejo, kako bo italijanska politika oficijelno odgovorila na ostro pisane očitke v »Timesu«, da Italija, kljub angleškemu nasvetu, ni povabila Jugoslavije k sopodpisu tiranskega pakta. _________ Sklicanje mednarodne socialistične internacionale. Soc. poslanec Rcnaudcl je poslal tajniku socialistične internacionale Friedrichu Adlerju brzojavko, v kateri sporoč* dbo predsedstvu socialistične stranke: Fiancije predlagal, da se naj čim preje sklice aksekutiva internacionale, da more delavstvo zavzeti svoje stališče do grozečega konflikta med Italijo in Jugoslavi)0- politične vesti. _ v čem je poraz Italije. Konflikt med nami in Italijo še ni čisto poravnan, vendar pa je glavna nevarnost, da pride do vojne, odbita. Za Italijo neugoden preobrat v evropskem mnenju je nastal v tistem trenutku, I ko je začelo francosko in nemško časopisje I zavračati italijanske vesti o vojnih namerah ! Jugoslavije. Pod vtisom francoskega in nem-1 škega časopisja je moralo tudi angleško ča-i sopisje revidirati svoje stališče in tako je | Italija izgubila ono moralno oporo, na kateri i je gradila svojo akcijo. Ko je nato Jugoslavija | še izjavila, da je pripravljena dovoliti vsa- kršno kontrolo o razmerah na albanski in ilalijanski meji, je svet videl, da nima Jugoslavija nikakih agresivnih ciljev in da je tisti, ki ogroža mir samo Italija. Pod vtisom evropskega mnenja je morala tudi veliko^ britanska vlada revidirati svoje stališče in ni mogla odkrito podpirati Italije pri njenih napadalnih ciljih. Tako je bila Italija mahoma osamljena in zato je morala izdaviti, da ni v Beogradu njen poslanik izvršil nobene demarše, temveč je samo ustmeno povedal zunanjemu ministr dr. Periču, da bi jugoslovanski vpad v Albanijo povzročil avtomatično oboroženo intervencijo Italije. — 3asn0 je, da bo skušala fašistovska vlada t ''S®D1 sredstvi ublažiti svoj neuspeh in da bo s*u" ašla najti kompromis, ki ne bi .škodovM BF" nemu prestižu. Zato je Italija ,pripra#P pristati na anketo glede jugoslovanskih ških priprav, noče pa dovoliti, da bi anw» razširila svoj delokrog tudi na Albanijo in® italijansko obmejno cono. Zaradi svojejP prestiža odklanja Italija tudi intervencij” Zveze narodov. Briand, ki čisto pravilno ral; ume fašistovsko občutljivost, hoče zato tu® ves konflikt urediti diplomatični mpotom 111 je zato nasproten intervenciji Zveze narodov-V stvari bo rezultat isti, toda razlika je.1 tem, da bo likvidacija spora diplomati®1® potem izvršena tajno, dočim bi se likvidacija potom Zveze narodov izvršila j»TI"' Javna razprava pa bi mogla povzročiti no* konflikte in otežkočiti sporazum. — Italija računala na aktivno podporo angleškega ska in upala, da bo z njegovo pomoli0 v J del evropske javnosti na italijanski s‘ra!ij Ta nada pa se je izjalovila in zato je mor»^ Italija retirirati in preklicati demaršo. _ ^ tem je njen poraz in vsa težkoča je seda]. tem, da se najde za Italijo časten umik- 1 tega vzroka pa Italija tudi še nadaljui® kampanjo proti Jugoslaviji, da silo ohrani vlogo obtožitelja, ki zaMeva 73 .jT nje. Naša država, ki je brez vsake kftvflft pa naravno ne more prevzeti vloge obtožen' ca. Naloga naše diplomacije je, da to stališ* tudi uveljavi. Če se ji to posreči, potčni J I poraz fašistovske Italije po polen, ker b" pied vsem svetom dokazano, da je bila iz*1' valka samo fašistovska Italija. = Zakaj Anglija in Francija ne mar*» intervencije Zveze Narodov. V Parizu je Quai d’Orsay prevladal optimizem v pre*L niu jugoslovansko - italijanskega Kakor Pariz, tako se tudi London P^dQ. sklicanju Zveze Darodov, da bi ta Pu , >v0 vala v sporu in sicer zato, ker je Pre<*?e bi Zveze narodov sedaj v nemških rokah J tako Nemčija vodila akcijo za mir. Fr ^ bolj ugaja jugoslovanski predlog, naJ..?raDitv na komisija vseh v Belgradu akredn1 ^ vojaških atašejev pregleda njene n'®-* ’jija, sti zato, ker bi bila pri tem izigrana nfti ki ne sme imeti po mirovni pogodbi nooB vojaških atašejev. = Seja komisije za razorožitev. Sen**®1® nelna izjava Italije, d» hoJSe biti ko močna, kot prva kontinen razoro Iz 22 vladnih zastopnikov obstoječ raz žitvena komisija je imela v P°J(e jo sejo. Predsedoval je holandski London, ki je izjavil, da mora sedanje ^ sedanje komisije na vsak način priti d0. Lj zitivnega rezultata. Angleški delegat » Robert Cecil je izjavil, da bi bila vsa « ska javnost razočarana, če ne bi bil do . „ pozitiven rezultat. Napačno pa je g°v®a0j-razorožitvi, temveč treba je govoriti o „e. šanju oboroževanja. Italijanski deleg*'® jta-ral de Martini je nato izjavil, da zah« ^ lija, da je glede razorožitve na enake* stu, ko najmočnejša kontinentalna sila l cija) in zahteva zato, da se izvede r j0. vseh oboroževanj. Debata je bila nato Pr\_j žena na drugi dan. Po angleškem predaj se mora obvezati vsaka država, da on>eJy svoja oboroževanja na suhem, na morju M* zraku. Člen 2 določa, da sme priti e“. ‘® v vojski na suhem na 15 mož, en p® n„nsi» na 9. Cl. 3 določa, da se razorozitev nan tudi na podmornice in križarke, kakor J ^ predlagano od Amerike. Čl. 4. pa doaio mora tudi za zračno brodovje posamezn' žav veljati gotovo razmerje. — Razkol v avstrijski demokratski s« je Vodstvo avstrijske demokratske stranK ^ sklenilo, da pri aprilskih ^iz- volitvah skupno nastopi s krščanskimi s** t ci in da torej vstopi v meščanski blok-kompenzacijo dobi zato demokratska strao^ siguren mandat za državni zbor in za ,ji najski občinski svet, ki je obenem de zbor. Velik del demokratov pa ni zado 0 s to politično kupčijo in zato je zlasti m' intelektualcv izstopilo iz dmokratske str»y. Tako poslevodeči predsednik stranke dr. ^ wig ter idejni voditelj stranke Maxin> d0 Schneier. Ti demokratski disidenti -e. najbrže nastopili samostojno, ni pa ,z“ no, da bodo volili socialno demokratske didate. „*ieSke ladje. V = Kitajci streljajo n“ “"na obstreljevalo Šanghaju je kitajskai •jgollve<. Križarka Jf angleško križarko »v ^ ge .g ^» približno poldrugi kiloineg topovska bitka^P so tudi b# rtMTmoVnariSke8 inlanterije, ve$ pa ni dosedaj še noben amerikanski v' — Ogromna demonstracija v Moskf Moskvi so proslavili zavzetje Sangh -cil kartonski armadi z ogromno demon« # na zasneženem trgu pred glavnim, poj ^ komunistične mternacijonale. Demons* y se je udeležilo približno 100.000 delavc ttf-so se zbrali iz vseli predmestij ter razy g0 \r sko in kantonsko zastavo. Vsi časopis j/ dali posebne izdaje z natančnim popi® rakanja južnih čet v Šanghaj. . Sp»» Marokanski vstaši. ki so vdrli skozi J,| v sko cono v francoski Maroko, so bojti boj s francosko posadko. ;p“ ^rJanc0ski st{/ bili popolnoma premagani. N 0f jcirj» „o ni je padel en major, nf0“ nepri»e> 40 vojakov. Izgube vstašev (l0bil» I večje. Francoske posadke so ta* j I va ojafenja. Dunajsko pismo. Polaka razstava na Dunaju. mi i?8 Seiu ** nekie v L)., da imamo <• Dunaju v okvirju spomladnega vzorčnega j.i . a, Prv'^ *Ul** Posebno poljsko razstavo, je bila z običajnimi slovesnostmi otvorjo-a v pondeljek. Razstava je v dveh delih. V rini I • P°ljska industrija, v Messe- Pa umetna obrt, lesna, domača in varimka obrt, keramika, domača obrt, pre-jg°ge tekstilije itd. To je doslej največja tu-ra*3tava na Dunaju in se nam res lepo Podstavlja. tJn0}iska i° 1 Avstrijo in posebno z Dunajem & P° trgovskih pogodbah in žigih. trn\diIm°',Dunajski kaPltal 'if' v mno" zlasti v S ^tikih industrijah investovan, rekoč 'še d bivše Galicije. Siij so tako-noriioti! _aaDes prave centrale mnogih vele- Na Dunaju, 17. marca 1927. [Hjujotij na ri lavt tem ra le miiugm veie-edina i,' naju- Dunajska borza je men-Zat° je jA n°t>ra večino i)oljskih podjetij, večino ln?Vj6ni naravno, da posreduje Dunaj lami, pa W‘i med Poljsko in južnimi deže-PoijJjjj „ ,? z vshodom. Prav zato pa 90 stavo n« y'e"^em obsegu pviredili svojo raz-Prihajnl Unalu> zlasti Se iz razloga, ker n^u18 .Dunaj iz vsega jugovzhoda odje-,^0f) |'“ov'h pridelkov in izdelkov. Jug in s‘a naravna odjemalca in posredstvom Ust« hočejo stare zveze poglobiti. Poljaki vei Bt i5žei° posredstvo Dunaja in so to- (. ‘ 1s^tipodi z našima »stručnjakoma« Savici m Todorovičem, ki pravita: Ništa sa v«bama! ip mT^a uva^a P° priliki polovico vse kvo-^ivinn 0 na poljedelskih pridelkih in Koslai1^5 je šlo preko Avstrije v Ju-tov w1J0’ dalijo in Švico 1,284.992 met. sto-■'ivslriifa’inasProtno Pa 473.191 stotov. Za umliivn , le.zn‘ce ie to lep aktivum. Zato je « t0 razstavo S° 86 P°^akl ,ako potrudili „ Dunaj ima v tranzit*.-z« zgodovinski sloves -r trS°vini s Poljsko Krakov in od tam nmt f =ovska Pot Dunaj “ Proti vzhodu na Lvov ie^hiT1 na Varšav0 -a. se v dobi procvitania Pni- ? naj£ivahnej-niirom VelikinT in ™ 30b„«18ke P°d Kaii-eskega kanala. Padec CariHradPOt- preko Su' strola za evropsko trgovino „ bil kat»-,Jti zaprto je bilo tudi Crno m«0-1 vzhodu, Jel orijenta. Takrat je hodil duml!“ velik vec na lvovske sejme in tu je bil Rr^ lrg0' letalskega bazara, na katerem so tekm °ri: ^nrkl> Armenci, Tatarji in mnogi vzhnrf«° Orn» Tu J'l Dunajčan kupoval perzijske \jre’-vse t’ indijske tkanine, kitajsko svilo, sploh WnM?r- 80 si zaPadni Evropejci zaželeli vzhajali 1Z(|e'kov- Avgsburški zlatarji so pri-la tu Sj0- Dunnja do Jaroslava ali Lvova l'?4om ov^l’ svoje izdelke vzhodnim na-W'|p JR? -so s* *u zag°tovili cele ladje ”^e kraiinr™i&l0 Preko Gdanskega v nem-f^rfovinske v»rvnK0 •tore^ da ie Dunaj že k'ov. Tudi j tuka?&n\ m ,star znanec Polja-velika. 1 ai&nia poljska kolonija prav Poljska težka industrija je znamenito *astn ,i Pana, pred vsem: premog, železo in nafta!,« Petrolej. Ogromna so to podjetja in še veSja le njih važnost za poljsko gospodarstvo. Industrijski kraji Katovice, Chebzie, Lodz, Biel-sko, Sosno^viec itd. so znamenito zastopani. živali bo tu polnoštevilno zastopane. Tu vidiš vse vrste kuncev kokošk, puranov in nešteto drugih živali], kakor jih gojijo kmetje Iti nniofna rr/, i 11»-»ion. T T^.... t i ... . • m umetne gojilnice. — Umetno'kmetijstvo je tu nazorno razstavljeno. Ker je spomladi malo prilike za pridelke, so se omejili na znanstveno delo za napredek kmetijstva. Tu so razstavljeni vsi stroji in pripomočki za raziskovanje zemlje in nje vrednosti za razne kulture. Vse šole in zavodi za napredek poljedelstva so tu nazorno razstavljeni. — Nazorno so pokazane tudi vse živalske bolez-^ in nalezljivost za človeka. Strašne so slino “^“Jezljivosti n. pr. živalske kuge. Ljudje — Umetno oku^en* 2 najgroznejšo sifo. Veliko, veliw!ftarstva je tu bogato zastopano. _____________ se moremo tu učiti A. G. Likvidacija . albanskega incidenta*'. (Dopis iz Italije.) 'lada,°dae bki iih ie italijanska zanikati svoie „ f ‘iU P°trebe vedno mogla ueslužbenem n-erinstvo’ dakl °t>javiti v CSlf Giornale d’ UaTia^Te pa . 8“ 8e Brav »s‘u tašistovske stranke, ^ri81a in 0 Pršele razblinjati v nič. n^ndja.Havas z odločnim de * trditov nmpnipnprrfl Hat« Qiorn 11 na n ? ?>rog0 kanje imelo največ opore. Italijanski listi r;o namreč z velikanskim zadoščenjem istočasno z izmišljotinami >Giornala d’ Italiar beležili poročilo tiranskega dopisnika londonskih »Times«, ki se je tako čudovito skladalo z izvajanji italijanskega tiska, da je bilo več kot jasno, da vsa ta hrupna obtožba Jugoslavije izhaja iz enega in istega vira, ita-Ijianskega. Danes je pod vtiskom glasov iz Londona ton v italijanskem tisku vse drugačen, kakor je bil še včeraj in predvčerajšnjim. 1 upatam se najde še kak neslužben fašistovski list, ki bljuje ogenj in žveplo na Jugoslavijo, kakor n. pr. rimski »Tevere<, ki pravi, da italijanski tisk >noče prati gla-v,,* lam, je v jji *cm ve ' v Italiji P'sal’ toda zgodilo se je, če-le nainre{ „^-rav gotovo niso pričakovali, da 'grete gj alm°2nejši curek mrzle vode na CT ^°Hdonia^e v9in*^ hujskačev brizgnil iz hipu italiiH 'V Ce^° °d tiun, kjer je v prvem jausko zaviinnipi rženim in rtnHH. Ali ene opazke ne morem zamolčati: vse, kar je vredno posebne pažnje je iz krajev bivših avstrijskih ali nemških pokrajin. Ko sta si Prusija in Avstrija vaeli pri zadnji delitvi Poljske lepe dežele na jugu in zapadu, sta pričeli z gospodarsko obnovo in industri-jalizacijo novih pokrajin. V drugi polovici preteklega stoletja je pričela posebno petrolejska industrija in železo. Ustanavljale so se delniške družbe, ki so imele sedež na Dunaju ali Berolinu. Industrije so vzcvetele in danes so ogromna vrednost za Poljsko, ki si je tiste dežele zopet pridobila. Torej najboljše, kar imajo, je tuje delo in na Poljakih je zdaj, da pokažejo, kaj znajo. To pismo ne more priti našim obiskovalcem še pravočasno pred oči, zato se niti ne bom bavil podrobneje s to zanimivo razstavo. Rečem le še, da je obilo obiskovalcev in tudi kupcev. Vsekakor pa bo poleg gospodarske koristi tudi moralne vrednosti za Hzečpospolito in Poljaki se niso vračunili s svojimi namerami, ko so se pridno pripravljali na Dunaj. Jugoslovanska prometna razstava je j>o mojem opazovanju dosegla popolt'n vspeh in sicer moralno in materijalno. Obiskovalcev je vedno polno in često sem čul začujenje in pohvalo. Ljudje se divijo našim prekrasnim krajem. Dalmacija je dobila nešteto novih prijateljev, ki pravijo, da prva njihova pot na morje bo vsekakor v Dalmacijo. Nemce posebno mikajo naši morski kraji, še po-sebe zato, ker je v teku oster bojkot na nasprotno stran radi Tirolske ... — Katnikov prometni biro si je stekel za bodoči živahnejši tujski promet velikih zaslug in s tem za dobrobit naše zemlje. Koliko stotisočev več bodo služile le naše železnice, parobro-darska društva, brzojav, pošta, telefon, premnogi hoteli itd. Obiskovalcev sejma je vedno ogromno. Dunaj sam daje povprečno 100.000 oseb, a tudi lujina je dobro zastopana poleg ostalih avstrijskih dežel. Prav živahno je povsod v vseh treh ogromnih poslopjih. Največ * zanimanja je seveda v Rotundi, ki je sama na sebi zanimiva in ogromna ostalina svetovne razstave iz 1. 1871. Na zapadni strani pa je lia velikem prostoru do cestne železnice dosti nad sto paviljonov za veliko ali težko industrijo, kjer ima človek kaj gledati in občudovati. Tu LifB„P?,eSa./a?stava in Pa domače stovski volji, le izbere dan in uro.; ali v splošnem pa je pisava italijanskega tiska danes že zelo pomirljiva. Tako pravi n. pr. današnji milanski »Cor-riere della Sera«: »Popraviti je treba vest o italijanski noti belgrajski vladi. General Bodroro, italijanski minister v jugoslovenski prestolnici, ni izročil nikake note, temveč je podal ministru zunanjih stvari Periču ustmeno sporočilo, v katerem je bila točno razložena misel italijanske vlade o položaju. Kakor se vidi,« pravi list, »ima italijanska diplomatska akcija očividno preventiven značaj. Italiji pač nikakor ni na tem, da bi iskala ali izzivala zaplete na Balkanu, temveč si prizadeva na vse načine, da bi jih preprečila. Naš interes je, da se ohrani >sta-tus quoc. Kakor rečeno, pa ta hipna izprememba v tonu italijanskega tiska nikakor ne prihaja sama po sebi, temveč po odločnem migljaju, ki je prišel iz Londona, »Times« so namreč objavile dolg uvodnik, v katerem pravijo med drugim: ^Položaj ob julnem Jadranu zahteva novega pazljivega razmatranja. Seveda ni treba misliti, da bi sedanji incident moral dovesti do vojne, tudi v majhnem obsegu ne. 2e samo dejstvo, da je bila Evropa nemudoma opozorjena un neke temne pokrete, bi moralo zadostovati za preprečenje resne nevarnosti. Vendar pa je nujno potrebno, da se razjasni vsaka temna točka in se razkrije, kje se nahaja nevarnost, če sploh obstoji kaka nevarnost. Tiranska pogodba je ustvarila nov položaj v Albaniji. Doslej so vladne izpremembe v Albaniji imele samo krajevne učinke. Tiranska pogodba, ki obvezuje Italijo, da varuje Zogovo vlado vsakega prevrata, je uvedla neke vrste italijanski protektorat nad Albanijo in je vsako vstajo v Albaniji pretvorila nekako v mednarodno vprašanje. Kočljiva vsebina tiranske pogodbe je izzvala vznemirjenje v Jugoslaviji in drugih državah in prijatelji Italije in Jugoslavije so prihajali s pobudo, da bi se vsak nesporazum mogel odstraniti, če bi se obseg tiranske pogodbe razširil tako, da bi bil tudi položaj Jugoslavije v Albaniji politično enak položaju Italije. Iz raznih razlogov se ni upoštevala ta pobuda. Kočljivosti so ostale in so se sedaj poostrile.« List omenja nato dogodke zadnjih dni, kakor so jih javljali razni listi, in nadaljuje: »Vesti o vpadih na albansko ozemlje pod pokroviteljstvom Jugoslavije se ogorčeno demantirajo v Beogradu, kjer se zatrjuje, da se te vesti kujejo v Italiji, da bi se tako dobila pretveza za izkrcanje italijanskih čet v Albaniji. Malo verjetno se zdi, da bi jugo-slovenske oblasti, vedoč to, podpirale napad proti Ahmedu Zogu, ko vedo, da bi tak napad izzval italijansko vojaško intervencijo. Nobena država ne pozna sedanje vojaške moči 'Italije bolje od Jugoslavije, in kakor se more često zdeti jugoslovanska politika ne-skladna .sama v sebi, se more smatrati, da bi bili kralj Aleksander in njegovi svetovalci pač zadnji, ki bi skušali ustvariti položaj, ki bi dovedel do vojne z Italijo. V Jugoslaviji je mnogo albanskih beguncev in v Ma-cedoniji je komitov vsake vrste, vedno pripravljenih za pustolovstva. Za te pustolovce prihaja denar od zunaj v ugodnem trenutku od vseh strani in je prav lahko organizirati koinitske čete in vpade. Mogoče je, da se je sedaj zgodilo kaj izrednega. V takih okoliščinah bi slabost srbske uprave v divjem obmejnem pasu mogla imeti neprijetne posledice. if.ihi?0?il0Vunxka- vlada se more oprostiti obtožbe, da hoCe izzvati konflikt z Italijo, ali jasno je, da je v njenem interesu, da i Lmi-slu tiranske pogodbe napravi konec vsaka-teremu komitskemu delovanju ob albanski meji, da ne bi dajala povoda niti za senco pretveze za vojaško intervencijo z one strani Jadrana. Seveda pa ni nikakega razloga za spor zaradi tega incidenta. Vsa sredstva za odst ran jenje take možnosti so čisto pri rokah. Društvo narodov se more pozvati za posredovanje. Kakor piše Foster Fraser, se more vsak nesporazum razjasniti, če je dobra volja na strani Italije in Jugoslavije. Državi se nahajata v normalnih diplomatskih odnošajih in se ne razume, zakaj bi se, ako ima Italija razlog za pritožbe, te pritožbe ne dale takoj razjasniti potom prijateljskih razgovorov 7. Beogradom.« Razumljivo je, da je ta »migljaj-: i* Londona precej ohladil vročekrvne fašistovsko napovedovalce vojne z Jugoslavijo, ki so pač že videli, kako fašistovska milica zmagoslavno koraka (>o ljubljanskih, zagrebških, splitskih in cetinjskih ulicah in z vrha Lovčena pozdravlja z alala italijanske vojne ladje v Boki Kotorski. Kolikortoliko vode v vino fašisiovskega navdušenja je prilil tudi albanski upravnik poslov v Londonu Džemal beg Freskeri, ki je izjavil londonskim >Sunday Times«: »Vemo, da je nezadovoljnežev v Albaniji in izven albanskih meja, ki bi hoteli obnoviti proti vladi reakcionarni pokret, ki se je izjalovil pred štirimi meseci, ali upam, da bodo mogle naše čete zadušiti vstajo, če bi s»< skušala izvesti. In tudi ne verjamem, da bi jugoslovanska vlada hotela ogrožati mir na Balkanu s tem, da bi na tak način podpirala naše sovražnike.« Džemal beg je še dostavil, da bi v smislu tiranske pogodbe mogla Italija nastopiti z vojaško intervencijo edino le tedaj, če bi obe zbornici albanskega, parlamenta izjavili, da smatrata italijansko intervencijo potre^s-no za zavrnitev vpada od zunaj. Pomembna je tudi pripomba, ki jo je dodal i-Observer< svojim izvajanjem, v katerih izraža svoj dvom o resničnosti italijanskih vesti glede jugoslovanske mobilizacije ob albanski in italijanski meji. Ta pripomba se glasi: »Trdi 6e, da jugoslovenski komite, vkljub temu, da jugoslovenska vlada nima nikaklh namenov glede Albanije, organizirajo komit-ske čete za vpad v Albanijo, in informacije, ki so' jih dobili italijanski listi, bodo najbrž ! odmev teh vesti. Ali naj bo resnica ie kakrš-\ nakoli, neposredna nevarnost obstoji v možnosti, da Italija stopi v akcijo na podlagi prijateljske in varnostne pogodbe, ki je bila v prošlem novembru sklenjena z Albanijo. Znano je, da bi vse balkanske driave smatrale vojaško intervencijo Italije v Albaniji za zelo važno izpremembo na Balkanu. To bi moglo pomenjati začetek dobe neizvest-nosti.« Po vsem tem je pač jasno, da je italijanska bojevitost znatno upadla in da danes ni prav nič več onega rožljanja z orožjem, ki je pred dvema dnevoma zvenelo iz vsega italijanskega tiska. Medtem pa so prišle v svet tudi odločne izjave ministra zunanjih stvari, gospoda Periča, ki kratko in jasno, tako da je vsak dvom popolnoma izključen, zavrača italijanske zlobue izmišljotine. Kakor vse kaie, se more ta »incident« že danes smatrati za likvidiran in sicer tako, da je blamaža ostala tistemu, ki ga je sprožil — Italiji! »NAS GLAS.« Izšla je 3. letošnja številka »Našega Glasa * s sledečo vsebino: Lojz Kraigher: Matej in Matilda. — Ivo Mihovilovič: Nedeljno popoldne seljaka. — France Bevk: Čas, ki hodi z berglami! — Rikard Katalinič-Jeretov:^ Mornareva smrt. — Slavko Slavec: Nočni ukazi. — Severjeva: Gospodična Ana. — Renato Fucini: Lucija. (Prev. Slavko Slavec.) — Branko Perovič: Pesma ispod oblaka. — Ivan Kenda: Tolminsko narodno blago. — Marijana Kokaljeva: Gospa Milka. — Si-king: Trudni vojak. — L. Č.: Ob stoletnici smrti Aleksandra Volte. — Dr. Just Bačar: Kaj povzroča bolezni? — Zorko Jelinčič: Po Trnovskem gozdu. — Železnica, avtomobil in zrakoplov v Ameriki. — Mirko Luin: Lahka atletika. — Menjava morskih tokov. — Listek: Priroda: Iz bojevnikov so postali poljedelci. — Najmrzlejša in najtoplejia točka na zemlji, živali ob potresu. — Obrazi: Ludovik van Beethoven. — -f- Georg Brandes. — Drama: Hlapec Jernej v Gorici. — Kritika: Alojzij Gradnik: De profundis. .— Zapiski: Makso Cotič. — Petdesetletnica. Nove rusko drame. — Zdravje: Manj alkohola. — Tobak. — Šport: Smučanje pri nas. — Odmevi: »Ob-zor« o »Našem Glasu«. — Brstje. — Smečni-ce in listnica. — Na platnicah: Uganke. — Rešitev ugank iz 2. štev. — Izjava. — Slike: Milko Bambič: Hlapec Jernej in potepuh (str. 80). — Hlapca Jerneja vržejo v ogenj (str. 85). — Skupina slovenskih smučarjev iz Lokvi (str. 99). — Beethoven (str. 100). — Naslov za uredništvo in upravništvo: Trieste, Casella postale 348. Tiska Tiskarna »Edinost« v Trstu, Via S. Franc. d’Assisi 20. ~ 85 *Pomini francoskega vojnega detektiva. Sioer so nemški letalci dobro vedeli Svoje bombe in je to poročilo bilo oddano w 150 vrKIi mole. rar srajčke, oblekce, milo, ribje olje, sla1o . itd. in Din 200 podpore. Dal se jim je> glede oskrbe dojenčkov in mlajših pouk in je bilo o tem 5 predavanj. ^ f) Oskrba dojenčkov in generalno *fttU otrok. i Glede nepreskrbljenih dojenčkov je ^ večja težkoča v tem, da ni nikogar, ki D‘ voljan vzeti take dojenčke v oskrbo. P0I}U no se dogaja, da pridejo matere v sociam0 politični urad z dojenčki in zahtevajo, da se jim dojenčki odvzamejo, da lahko gredo s®' me na delo in zaslužek, ker sicer morajo pr pasti z otrokom vred. Večinoina so t konske matere. So pa tudi slučaji, da J konski oče zapustil ženo in se za njo> «a za otroka več ne briga. V tem oziru bo ral mestni mladinski svet najti vsekakor čin povoljne rešitve. DVA ANGLEŽA V GLAVNJAČl. ■ Londonska avtomobilska unija »The Mot° Cycle« od 3. t. m. objavlja obširen opis o te*' kih neprilikah, ki sta jih doživela avtor član ka J. D. Cartley in njegov tovariš Cathrick 0 .,vojeni potovanju okoli sveta v Beograda— Cartley in Cathrick sta fotografirala žele* niški most preko Donave. Nenadoma sta pojavila na pozorišču dva vojaka, ki sta l aretirala in odvedla v 6 km oddaljeni Zen .& Angleža sta morala hoditi peš. Med P°tJ° g jima stopala vojaka na pete ter ju suvala puškinimi kopiti, da sta stopala liitreje. V Zemunu je vedla eskorta špionaže žena aretovanca najpreje pred nekega poročnika, ki je velel Cartleyu v ”9linei ta v nu, da naj vrže svalčico, M ^vanca pred-ustih, proč, nakar ^ *^niRu, ki ju je za-s avljena nekemu podp0^ cele trj ur6( nat0 slisaval s P01”°.1“1jno postopanje« policiji. P\-Z/-'0e‘\unv^k n>ti policija ni dopustila,** bi Se‘obrnila Angleža na britanski konzula' ki bi bil identiteto in istinitost njiju nave takoj ugotovil. V Beogradu so ju zaprli policijski zapor v zloglasno »Glavnjačo«, »ta sta morala ostati do 8. ure zjutraj, dok_l» uV niso na intervencijo beograjskega avtomo skega kluba izpustili. honer»i' Charthy opisuje med drugim tudi beog o„ ske detektive ter pravi, do sta pomilovala „ in njegov lovariš vsakogar, osohito g. žensko, ki. pade tem ljudem v roke, zakaj. ^ grajski detektivi so najbolj nesimpat^icn tektivi, kar jih je Charthly kdaj ;raD- trdi, da so napravili nanj vtis “e?eP j,} 9e cev, nepoštenih ljudi in tepcev ter . . on in njegov tovariš čudila, če bi n. take ljudi pri angleški pol>c']'- ten, Tako poroča »The Motor Cycl manJ pa čudimo, če prihaja k nam tujcev .. • »NARODNI DNEVNIK« 24. marca 1927. • TJ«*-' MMMMHni/ - ■HMHBMHMM Stran B. Prosveta. flblni tbor Umetnostnozgodovinskega društva. V pondeljek,. 31. t. m. se je vršil 7. uredni ODcm zbor Umetnostno - zgodovinskega društva v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Mesto Pastopivšega predsednika, vlad. svetnika dr. *• Vidica, je otvoril občni zbor podpredsednik, msgr. V Steska, pozdravil zborovalce in “‘»kratko očrtal društveno delovanje v preteklem, šestem poslovnem letu. Dokončan je *®*ti letnik »Zbornika za umetnostno zgodo-v kratkem bo dovršen prvi zvezek To-Ppgrafije umetnostnih spomenikov v Slove-j.1!1' dri&- F. Steleta »Kamniški okraj«. Dru-'J'0 ie Prirejalo izlete po Sloveniji z ogledi ®6tao8tBij spomenikov, daljši izlet v Fran-Vae'? ciklus strokovnih predavanj. brotnu,-1!, otn°gočilo čilo članstvo in pa do-iiilf h. i,*ru8tva, katerim izreče podpredsed- Izi5m? t0Pl0 ^hvalo. dr, u ln**kega poročila, katerega je podal v nroM*?11®!) je posneti, da je imelo društvo naro{nV *etu 653 članov, ki so obenem vala »Zbornika«. Revija se je zamenja-PUbiik ■■ doma£imi *n tujimi znanstvenimi dobili'- V zadnjem času je društvo pri-Vo]: , Precej novih članov, a še vedno ne do-krir ■ se 'z njihovih prispevkov mogli , izdatki za revijo. Blagajnik msgr. Stepa je v svojem poročilu naznanil, da je imelo društvo v preteklem letu ok. 50.000 Din ^ohodkov, ki pa komaj zadostujejo v kritje "skarskih stroškov, uprave in stroškov za ^tale društvene prireditve. -Poročilo uredništva, katerega je podal dr. Jjjdor Cankar, je bila ena sama zahvala po-‘nvovalnosti članov in sotrudnikov »Zborni-ki je še vedno edina revija svoje vrste 11 vseh južnih Slovanih. , ?° odobritvi poročil je bil izvoljen ves do-odbor, le mesto dr. Vidica je bil na i« $*'• B. Saria. Dr. Ivan Černe ku,ki je b1la*soEfasn^°Bedan^emU Predsedni' vehkim odobravaniem8?reiela’ nakar je med besede hvaležnosti z^s«1^1 ms§r' Steska ge. Fernandi Majaronovi! prilateliici društva, Steleta^k^enjen^rograjn leLPr-dl°g dr- Sloveni.il, za daljši izlet V* “llh “letov po na dr. F. Mesesnelov predlnn8°^e..zl)orovalci go, z ogledom Kutne Hore fn^«liU za Pra' na Izlet se bo vršil v septembru Ty’ drja. Iz. Cankarja se je nato sestavi?“ štvenih članic damski odbor ki dn?' Jal nabiranje prispevkov za ŠlovensCfkade-Srijoan°Stl ln Um0tnOSti ter “ Narodno Umetnostno zgodovinsko društva, ki je zra-Ro o-* toalih začetkov v prepotrebno kultur-iiv)i *?n’zacij°i dobiva v našem prosvetnem nje, j,: , vse večjo važnost. Njegovo delovaje posvečeno proučavanju domače in I tuje umetnosti, je tako plodno, da so njegovi ' člani v resnici lahko ponosni na lepo društveno publikacijo in strokovne prireditve, katere omogočajo sami s svojim redkim idealizmom. Šolski koncert Beethovnove IX. simpfonije. Izvajanja Beethovnove IX. simfonije pod vodstvom raznatelja Poliča se še enkrat ponovi in sicer kot šolski koncert namenjen izključno le šolski mladini. Prvotno je bil datum določen 26. marca, vsled tehničnih zaprek pa se preloži na april, kar bo ravnateljstvom javljeno potom posebnih dopisov. »ŽENSKI SVET.c Izšla je 3. letošnja številka »Ženskega sveta«. Vsebina je sledeča: Obrazi in duše. XL. — Zofka Kveder-Demitrovičeva. (Nadaljevanje.) (Minka Govekarjeva.) — Narodna. — Pesem. (Gustav Strniša.) — Junakinja zvestobe. Povest iz turških časov. (Nadaljevanje.) (Lea Faturjeva.) — Pozdrav v daljavo. Pesem. (Ksaver Meško.) — Hrepenenje. Pesem. (Roza L. P.) — Nepozabni materi. (Antonija G.) — Očka. (Janez Rožencvet.) — Naj bom tvoja lučka. Pesem. (Poldi Leskovčeva.) — Iz Heinejeve lirike. Pesem. (Vida Jerajeva.) -• Krivice: Jelka. (Poldi Leskovčeva.) — Vsako leto znova... Pesem. (Maksa Sam-sova.) — Glose k ženskemu gibanju. (Milena Vladimirova.) — Avbe. (Albert Sič.) — O setvi cvetic. (Just Ušaj.) — Sestre. (Trbo-veljčanka.) — Naša deca. — Izvestja: Po ženskem svetu. Materinstvo. Higijena. Kuhinja. Gospodinjstvo. O lepem vedenju. Književnost in umetnost. Ročno delo. — »Ženski svet« izhaja vsak mesec. Za Jugoslavijo letna naročnina: 64 Din (s krojno prilogo); polletna: 32 Din. Naročila in naročnino je nasloviti na upravo »Ženskega Sveta«, Ljubljana, Karlovška cesta 20. Jack London: »Železna peta«. Izšel je te dni drugi del socialnega romana svetovnoznanega pisatelja Jack Londona »Železna peta« v prevodu Ivana Vuka. Že v prvi knjigi je roman vzbujal veliko napetost, ki pa se v drugi knjigi še stopnjuje. Poleg tega pa se čitatelju razkriva in razširja ves drugi svet, pojav novih oblik človeške družbe, silna borba in tudi silno trpljenje. Delo Jack Londona nudi užitek tudi onim, ki ljubijo umetnost in lepoto. Po šiorkem svetu zbujajo knjige Jack Londona največje zanimanje. Prevedene jo že v mnogo jezikov. Med naj zanimivejša njegova dela pa spada nedvomno »Železna peta«, ki jo imamo sedaj v celoti Y„ slovenskem jeziku. Cena je drugi knjigi nnhivo' knjig toplo priporočamo. J ^hiva Be v vseh knjigarnah in pri Zadruž-ni založbi Ljubljana, Aleksandrova c. 6. »MENTOR«. Izšla je letošnja številka 5.-6. dijaškega ltista »Mentor«, ki ima sledečo vsebino: Sem-pronij Tiro: Iz dnevnika starega profesorja. Modno pismo. POLETNA. MODA 1937 bo realizirala aopet celo vrsto novih Prinesla bo obilico lepih modelov ter gotovo izpolnila vsa pričakovanja dam vsega sveta. Kostim bo strog, angleški .pa tudi napoi športen v vseh mogočih variacijah. Jopica je večinoma napol kratka, ravna in podjetna. Mični so apartni kratki jopiči (često tore* rokavov) m fmobarvnega velaurs frissooa, ki se nosijo k svetlim oblekam iz svilenega mouselina. K vsem tem oblekam se no*ijo tudi sveater-jopice, modre in črne. Na rivi-ieri se vidijo vse te novosti že danes. Tu je tudi krasne pastelne barve v presede 5*0» niansah. Najnovejša barva je cendre ros<§. *roB®8- dalje rose sechče ter znana beige Najbor* citron itd-materiala,PUkoWiene so obleke iz dvojnega obstoji iz gornik Pf- jmipartie«, ki Jega dela v obliki bluze in (Dalje.) — Trentar: Spomini na dr. Jan. Ev. Kreka. — Šiška himna. — Fr. Pengov: Med krilatimi znanilci pomladi. — Emil Fanič: »Začel sem . . .« — P. Cornelius Taci- tus: Upor rimskih vojakov v Panoniji. — Fr. Radešček: Med Malisori. (Dalje.) — Osmrtnice in obletnice: f Wiesthaler. Pestalozzi. Edison. — Iv. Pregelj: »Scabiosa Trenta.« — E. Rakovec: Astronomske naloge. (Dalje.) Delo najmlajših: Moja dnevna vožnja v šolo. Ob tisočletnici rojstva sv. Cirila. — Naši pomenki. — Mali obzornik. — Drobtinice. — Važne knjige. — Malo za šalo, malo za res. — L. S.: Vaja. — Na ovoju: Šah. Nabiralec. Pevski odsek »Grafika« v Ljubljani priredi v sredo 30. marca 1927 v dvorani Filharmonične družbe, Kongresni trg, KONCERT pod vodstvom g. prof. Grobminga s sodelovanjem g. L. Kovača, tenorista Kr. opere in muzike Dravske divizijske oblasti pod vodstvom g.osp. dr. Čerina Spored: 1. P. Jereb: Moj deklič. 2. E. Adamič: Polonica. 3. V. Rosenberg: San. 4. O. Dev: Še ena. 5 a) R. Wagner: Tekmospev iz opere Mojstri pevci Norimberški. b) A. Lajovic: Serenada. (Poje g. L. Kovač, na klavirju spremlja g. A. Balatka, dirigent Kr. opere.) 6 V. Mirk: Jutro. 7. P. Jereb: Pelin roža. (Zbor z bariton-eolo, poje g. L. Sekula.) 8. V. Mirk: Podoknica. 9. E. Adamič: Franica. 10. F. Marolt: Jaz 'mam pa konj’ča. 11. Parma: Intermezzo iz opere >Ksenija«. (Proizvaja Muzika dravske divizijske oblasti pod vostvom g. dr. Čerina.) 12. A. Rubinstein: Jutro. (Moški zbor z orkestrom pod vodstvom g. prof. Grobminga.) Cene: Sedeži 20, 15, 12, 10 Din. — Stojišče 5 Din. Začetek točno ob 20. uri. Radiotaiija. XXXVII. Na Dunaju, 17. marca 1927. Ko sem pričel pred več nego dvema letoma pisati v tem listu o tej kolosalni iznajdbi In njenem praktičnem razvoju, sein naletel večinoma na nezaupne in neverne Toma- temnega krila. Še bolj pikantno je svetlo krilo in temna corsage-a. Ta nasprotja se Se akcentuirajo z materialom. Veliki telovniki in plastroni napravijo obleko bolj svetlo. Kako dražestna je n. pr. velutine-obleka peščene barve z belim ge-oargette vstavkom. Dalje je zopet moderna bluza, ki se pa nosi sedaj pod krilom, ne pa kot doslej nad krilom. K bluzi se nosi zelo pogosto mornarski ovratnik. **» • že, ki so se celo posmehovali pravljicam starega A. G. Ali kmalu je bil led prebit in čedalje več pozorni.i čitateljev sem imel. Prav zato me je zadnja razstava v Ljubljani jako razveselila, ker videl sem lep napredek tudi pri nas, dasi za kak večji razvoj sploh niso dani pogoji, t. j. v domovini nimate kaj prida pošiljalne postaje. Zagrebška emisio-na stanica je tako šibka, da je v Ljubljani ne Slišite z navadnimi sprejemnimi aparati. Pravi napredek moremo torej pričakovati šele z novo postajo v Ljubljani ali pa tudi, ako bi v Zagrebu dobili večjo postajo v smislu mojega zadnjega poročila. V novejšem času sem čital v ljubljanskih listih več prav dobrih spisov o radiotehniških problemih in o raznovrstnih aparatih. Tudi prinašajo programe vseh važnejših evropskih postaj, kar je pač dokaz, da čutijo tako potrebo. In v tem je že velik kos napredka. — Tudi sem čital n. pr. v »Slovencu« vzpodbudne sličice 0 čudežih, ki jih doživlja vlak radioamater, in zdelo se mi je, kakor da zopet čitam svoje besede pred dvema letoma v »N. D.« Pri meni je vse per radio, zjutraj od devete ali enajste do včasih pozno čez polnoč. Ob 11. imamo izbran dunajski koncert skoro do 1 pop. Za poldrugo uro se oglaša redno Radiožurnal Brno s poročili Č. T. K. in borzo v Pragi. Ta se čuje pri meni tako glasno, da vpije po celi hiši. Od 4. pop. dalje je zopet Dunaj s svojim bogatim programom, ki traja navadno do poldvanajstih. Že vmes ob 7. je Brno jako dobro s svojimi koncerti ali prenosi iz nar. gledališča ali iz Prage, iz tamoš-njega Narodniho divadla ali iz Smetanove dvorane v Obecnem domu. — Ob nedeljali in praznikih poslušamo navadno prenos maše 1 zpraških cerkva, n. pr. iz kapele sv. C. in M., iz bazilike sv. Vaclava, iz cerkve na Karlinu ali iz Vitežke cerkve itd. Čujemo petje duhovnika: Gloria, Čredo, Benedictus itd. tako sonorno in čisto, kakor da stojim za njim v Pragi, a ne da sem v svoji dunajski sobi. In tisto krasno petje na koru, n. pr. Dvorakova maša v D-dur s soli, korom in orkestrom. V cerkvi ne bi mogel slišati bolje. — Ko Dunaj konča, pri meni šele začne lov ev-rop. postaj, pa se oglašajo zapored: Lipsko, Breslau, Berlin, Hamburg, Hanover, Frankfurt, Monakovo, v zadnjem času posebno najmočnejši pošiljalec Langenberg, ki nam pošilja programe iz Dortmunda, Kolna, Miin-stra. Pa se oglaša Rim, Bern, Pariš, London včasih celo Moskva itd. Zabavno je poslušati nogometno tekmo v Pragi, kako občinstvo kriči in vzpodbuja svoje ljubljence, a znanilec pripoveduje potek tekme. Ali pa kon;ske dirke v Dortmundu v večernih urah; dirke se vrše v neki veliki dvorani. Neki večer smo čuli opolnoči četrt ure zvonove iz Kolna. Rečem vam: čudna čustva človeka prešinjajo, ko tako sediš doma v topli sobi pa čuješ najlepše prireditve iz cele Evrope. — Tako daleč smo v tako kratkem času. Na dunajskem velesejmu je letos zopet v Rotundi razstava radiotehnike. Veliko je -tu novosti, s katerimi se more Dunaj ponašati. Tukajšnji izdelki gredo daleč po svetu. — Na tej razstavi vzbuja največjo senzacijo Sliž-kovifiev zvočnik, pri katerem je glavni del membrana iz svile. Ta model samo za razstavo je meter širok in visok osmerokot. Prav tako velika svila je impregnovana in 7. zlatim lakom prebarvana. Posebne vrste magnet in podolgasta plošča spravlja membrano v titranje in s tem je problem na najboljši način rešen. Ta zvočnik je tako močan, da prevpije vse ostale in se sliši po vsej Rotundi. Zadoščal bi za plesno godbo v največji dvorani. Pred kojo Sliškovič je vedno tak dren, da ni mogoče tako lahko mimo. Veseli me, da morem to poročati. Kdor je bil tu in je slišal, se gotovo veseli tega izrednega uspeha našega rojaka. ,. ^ petek bo ves večer prenos iz Varšave. Sinoči smo imeli prenos koncerta filharmonije iz Smetanove dvorane v Pragi. Po žici do dunajskiga pošiljalca in od tu v eter za vso Evropo. Krasen je bil ta koncert in čuli smo ga vsaj tako dobro, kakor da sedimo na prvih sedežih v Obecnem domu v Pragi. A. G. ŠAHOVSKI TURNIR V NEWY0RKU. V torek se je nadaljevala že dvakrat prekinjena partija Vidmar—Marshall. Partija je končala remis. Končno stanje po XIX. kolu: Capablanca 13 in pol, Aljehin 1.1, Niemcovič 10, dr. Vidmar 9 in pol, Spielmann 7 in pol, Marshall 5 in pol. Šport. NOGOMETNE TEKME 25. in 27. T. M. Jutri pokalna Ilirija : Hermes, v nedeljo I. kolo prvenstva. Na športnem prostoru Primorja se vrši jutri, na praznik ob 16. uri kot predfinale ljubljanskega podsaveznega okrožja za prehodni pokal LNP-a tekma med Ilirijo in Hermesom. Isti dan igrata odločilno pokalno tekmo v Mariboru Rapid in Maribor, v Celju pa Atletiki in Celje. Zmagalec v tekmi Hi-rija : Hermes pride v finale ljubljanskega okrožja, kje bo imel za naspotnika ASK Primorje, zmagalca v Mariboru in Celju pa igrata nato v Ljubljani končno odločilno tekmo za letošnje pokalno prvenstvo. LNP-a. Hermes se je prebil v ljubljanski semifi-nale z zmago 9 : 0 nad Krakovom in 6 : 2 nad Slavijo, Ilirija z zmago nad Panonijo. Obe moštvi sta že v dobri kondiciji, le skupna igra utegne biti še pri obeh pomanjklj-va, to pa tem bolj pri Iliriji kot pri Hermesu. Slednji je igral letošnje tekme tako dobro. da ga Ilirija nikakor ne bo smela podcenjevati ter postaviti nasproti morda nekom-pletno moštvo. Hermesa v sedanji postavi je smatrati za enega najresnejših tekmecev za letošnje pokalno prvenstvo podsaveza in pričakuje se lahko za jutri obojestransko dobre igre in napete borbe. — Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstvena tekma med Reko in Krakovom, dvema enako močnima nasprotnikoma, ki sta sposobna podati prav zanimivo igro. V nedeljo igrajo v I. kolu prvenstva ljubljanskih prvorazrednih Hermes in Jadran ter Ilirija in Slovan, dopoldne ob 10. pa drugorazredna dvojica Slavija in Krakovo. Ljubljanski športni klub naznanja, da bo redni občni zbor za upravno leto 1926 dne 8. aprila t. 1. ob 20. uri v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Dnevni red po § 15. društvenih pravil. V slučaju nesklepčnosti bo drugi občni zbor isti dan ob 20.30 uri. — Odbor. Rokoborbe profesijonalov za svetovno prvenstvo na Dunaju. Četrti dan: Oger VVeisz premaga Dunajčana Walcherja v 7 min. z lučalnim prijemom, Ceh Vondraček v 12 minutah Dunajčana Machowetza s podprije-moin, dočim ostane boj med Dunajčanom Prollerjem in Cehom Blachowetzom po 25 minutah neodločen. Slednjič premaga Čeh Brežina Dunajčana Martinija v 6 min. s pod-prijemom. — V težki teži nastopi kot prvi par Francoz Vervet in Ceh Rakuzan; zmagovalec Vervet po 4 min. s potegom. Ameri-kanec Bahn položi Čeha Swatona v 7 min. s podprijemom. — Peti dan: Italijan Ecuado-re in Ceh Blahowetz se borita 25 min. neodločeno. Čeh Vondrank porazi Austrijca Do-berla z lučalnim prijemom po 14 min. V odločilnem boju nad Ogrom Barothyjem in Čehom Brežino zmaga prvi v 18 min. s pod-prijemom od zgoraj. — V težki teži porazi Oger Czaja Čehoslovaka Prokša v 4 min. s potegom za glavo. Estonec Jaago pa vrže Srba Minailoviča v 3 min. z mlinom. Cochet in Brugnon — profesionala. Kakor se govori, je pridobil Baldwin, novi menager Suzane Lenglenove, tudi slavna francoska igiača Cocheta in Brugnona za profesionalizem. Vdeležila se bosta nameravane evropske turneje Suzane Lenglenove. Z izgubo teh dveh odličnih igračev bi bila Francija težko prizadeta, ker bi za Davisov pokal in za Wibledonski turnir razpolagala samo še z Barotro in Lacvetem. Seveda pa ta vest ni verjetna; saj še ni nobenega količkaj odličnega igrača, ki bi se mu očitalo, da hoče biti •profesional. Gospodarstvo. BORZE. Ljubljana, 23. marca. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85—86, Vojna škoda 344—846, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99—100, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—170, Strojne tov. 85—0, Trbovlje 0 — 415, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104—0, — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključeni 4 vagoni lesa. Zagreb, 23. marca. Devize: Ne\vyork ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 222.75—1224.75, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 800.5—803.5, Berlin izplačilo 1352—4355, Budimpešta izplačilo 994.5—997.5, Italija izplačilo 261.34 do 263.34, London izplačilo 276.2—277. Curih, 23. marca. Beograd 9.125, Newyork 520, Berlin 123.40, London 25.5375, Dunaj 73.1425, Pariz 20.365, Varšava 58, Milan 23.925, Sofija 3.75, Praga 15.40, Bukarešta 3.12, Budimpešta 90.7125. To ln ono. : Veliki knez Ciril za »sovjetsko carstvo« v Rusiji. Nekdanji veliki knez Ciril, ki je, kakor znano, pretendent na ruski carski prestol, objavlja v berlinski »Kreuzzeitung« po ziv na ruski narod, v katerem razklada svoj program. Poziv vsebuje sledeče: Bodoča državna oblika Rusije bo sovjetsko carstvo. Parlamentarizem je v vseh državah, ki so imele za podlago močno vlado, žalostno odpovedal. S sovjetski sistemom pa se ruski narod ni le seznanil, temveč tudi sprijaznil Zato se ta sistem ne sme odpraviti. Ciril razloga dalje, kako si zamišlja organizacijo sovjetskega sistema. Na čelu sovjetskega sistema naj bi bil car. — Pa ne bo nič iz teh sanjarij carja brez dežele. NENAVADEN SLUČAJ. Mr. R. je imel izrazit talent za gledališkega igralca. Imel je pa tudi napako, ki ga je ovirala, da bi bil mislil na možnost, da bo fel kdaj na odru lavorike: Nadebudni mladenič je jecljal. Kljub temu pa ga je naprosiloiPrI' čo njegovega igralskega talenta neko diletantsko gledališče, da je nastopil pri VPT“°' ritvi neke igre v vlogi jecljavca. Veliki Offl je prišel. Rodbina Mr. R.-a je bila zbrana polnoštevilno v svoji loži. Čakalo jo je veli*0 iznenadenje: Komaj je odprl Mr. R. usta,*6 je vlila iz njih najbolj korektna izgoval®** angleščine. Dočim je zrlo občinstvo, kj prišlo na ta način ob pričakovano pointo, hladno predse, so žareli R.-ovim sorodniko® od veselja obrazi: česar ni mogel doseči noben tečaj, to je storil gled. oder. Mr. R. je b!l ozdravljen. V velikem veselju so pričakovali umetnika po predstavi njegovi sorodniki v bližnjem hotelu, da mu čestitajo k čudežne®* ozdravljenju. »H—h—h—hva—I—la!« je odgovoril R., ki je odslej zopet vse življenj* jecljal. M. Scheyer. Srečanje. Ko sem na cesti od Hyeresa do Costebelle srečal inženirja Andre Coubertina, ga v prvem trenutku nisem niti spoznal. Moral pa sem se zagledati v njegov obraz, kajti to je bilo obličje zaznamovanega, zaznamovanega a pečatom strašne usode, usode brez utehe in brez rešitve. Pozneje, v ostrih odsevih spomina, sem vedel: 9ndre Coubertin, francoski jamski inženir, oni Coubertin, s katerim sva imela pred toliko in toliko leti skupno kabino na parniku »Pierre Loti« tvrdke Messageries Maritimes, ki je vozil iz Marseilla v Bombay. Jaz sem ostal tedaj v Bombayu, Coubertin pa se je odpeljal v Ba-tavio: komaj trideset let star je bil že glavni inženir velike delniške družbe: pravljična karijera, pravljična bodočnost. So ljudje, ki jih izgubimo iz vidika, dolga leta ne mislimo več nanje, ne izrečemo nikoli njihovega imena, toda jih tudi ne pozabimo nikoli: ljudje, ki gredo samozavestno in neomajno skozi življenje, ki ne poznajo ne dvomov, ne obotavljanja in ne slabosti. Drugi iščemo, tipamo, se spodtikamo in se bojazljivo umikamo, njim pa kakor da je dan" v roke magičen ključ v življenje, svobodno in nezmotljivo gredo mimo nas naprej in nam puščajo v spominu nekaj, kakor srebrno, bleščečo sled žive življenske radosti in zdravja. Tak je bil Coubertin. Tekom let sem sko-ro pozabil njegovo ime, njegova slika pa mi je ostala zaprta nekje v eni skrivnih kamric moje podzavesti. Kako jasno vidim sedaj pred seboj zopet nekdanji Jaz tega človeka, njegov svetli hkrati prodojni optimizem njegovo vero v sladkosti trenotkov, njegov sveži, omamno zveneči smeh, ki je vzletaval, kakor mlad severni ptič, v utrudljivo tropič-iU' noč indijskega oceana. Ne eno, deset življenj je moralo biti zbranih v jekleni postavi njegovega teiesa; v triumfu njegovih oči, v bleščečem emajlu tega zobovja: zobovja lovca, ki upleni vsak dan znova vse življenje, kakor žival, kateri zasagi zobe v vrat in ji izpije še vročo, kadečo se kri iz rane. Žene ... kako zatelebane so bile v Coubertina. Celo morska bolezen, ki tako temeljito ozdravi človeka vse romantike in vseh sentimentalnosti, celo ta najmočnejši vseh protistrupov, ni mogla paralizirati čara, ki ga je imel Coubertin na žene na ladji. Tega se je zavedal tudi sam, toda brez blaziranosti, pa tudi brez ponarejene razsodnosti. Vse bi bile rade ljubljene od njega, on pa je vzel to le na znanje in je z vsemi postopal z enako smešno in malce ironično nežnostjo, nekako tako, kakor z otroci, s katerimi radi sem pa tja uganjamo vesele neumnosti. Coubertin ni imel navade, da bi se dolgo in po ovinkih trudil za kako žensko; šel je kvečjemu po bližnjicah. Ljubezen; to mu je bilo nekaj takega, kar si je privoščil med dnevom, polnim dela in večerom, ko je izpil več kozarcev dobrega bordoškega vina. Tak je bil Andre Coubertin tedaj. Danes ni od onega Coubertina ostalo ničesar drugega, kakor izžgano, čvrsto telesno ogrodje. Znotraj tega ogrodja pa kakor da se je vse zruSilo in razpadlo v razvaline. Njegov obraz: komaj še obraz živega človeka; odurna maska z globokimi, temnimi udrtinami in z odurnimi, čudno zategnjenimi potezami. Oni drugi, tako gojeni obraz zašle sreče in zašlega ozračja, ali je bilo vse to le laž in prevara? Mogoče pa je le ta obraz, današnji obraz, prevara, spaka in prezirljiva laž? Ne, ta spaka je dejstvo, je grozna resnica. Propast in obtožba usode, ki je neizprosno in z oderuškimi obrestmi zaračunala vsako sladko uro in ki je zahtevalo vsako, še tako lo darilo v mukah in trpljenju nazaj. Usoda je morala iti preko teh potez kakor uničujoča nevihta preko radostno cvetoče P°' krajine. Ta usoda... Nikdar si ne bi drznil vprašati Coubertina o tem. Zajecljal sem nekaj brezpomembnih fraz, medtem, ko se je n>u' čil on s težavo, na dve palici oprt, proti malemu, med pinijami in cvetočimi akantovinii grmi skritemu hotelu v Costebelle. Nato sva umolknila oba. Visoko gori, na solnčnem nebu riviere je brnel ponosno bel zrakoplov. . Jasno in sladko, kakor, da vlada tu sredf zime večna pomlad, je žvrgolelo krog Df* ptičje petje, kakor iskreče se iskre, med®1, šečimi drevesnimi vejami, globoko pod n**®* pa je počivalo Sredozemsko morje. Toda ® obema, med nama obema, pa je šla nevid*1** smrt. Pred hotelom sva se poslovila. Jug drUg*^ olajša življenje. Lahkomišljeno in zanesti’ deli tolažbo in omamlja. Toda sedaj, H® » vratku domov, pa se mi je zdel ta jugi ^®r kor strašen in dvojno oduren zasmeh. (Dalje.) Najboljši šivalni stro] In kolo |« «dlno 1» laliT— piatUnl strel DUBIEO Ml i m*mK *■ opkfefl' V*CI«tM garancija »ii—ih m Josip Peteline Ljubljana Uta MMMli M tovana vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, ■ uiuuui nudi najUnejSi In najokusnejši namizni Kis te vinskega kisa. ^ ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično ln hlglJcnlCno najmoder-neje urejena klsnrna v JugoslavIJl. Ptoarmi IJublfano, Dunajika c e« tat iL la, U. nadrtropj«, MALI OGLASI Ta v«ako b«*edo m M) par. Za dabalo IM Ote 1.— Premog - Čebin WaUav« Ml. M Proda se ceno kompletni nemško - angleški slovar in nekaj angleških knjig. Naslov pov« uprava lista. Gospod „GR0M“ CARINSKO POSRBI>!XtftKI IN SPE»I-CI|SKI BUHBAU LJUBLJANA, Kolodvorska nllca 41. Hartov bnojavkam: ,OBOM*. T*«aton tat **- «**• PODRUŽNICE: Maribor, Jesenico, Hakek. Obavlja vsa v to stroko spadajoč« posl« M|hitnjt la pod k»* lantntmi pogoji. Zastopniki družbe spalnih vosa S. O. M. ekspresna pofilllke. kateri je absolviral trg. šolo in ima 1 leto pisarniške prakse išče službe. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Po- nudbe na upravo lista pod »Natančen«. Simon E 1 i m a n e k, LJUBU AN A, Šelenbnrgova ulic* št. 6 izdeluje obleke na goapo-de po najnovejši modi in zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše čeiko in angleško sukno. IVAN JAX IN SIft Ljubljana, Gosposvetska c *• Šivalni stroji Izborna konstrukcij* •* ***” gifitni I »ril n II t«v«rne. lS-letn« n»r*D elj». V Jtni- s« P»utui' pri nakupu breipl*'"0 Pisalni stro|i .ADLER1-Kolesa Iz prvih tovarn« ODrkopo. K»yscr, styria Waffenra (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli oles In šivalnih Da)e se tudi m obroke! Cenik- frankr in »»stoni. Preselitev I S tem naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva najin špedialni atelje za črkoslikar a 3T preselila na Resljevo c.4-sv. Petra c.39 v hišo gosp. Adolfa Hauptmana (pri jubilejskem mostu). se priporočava PrlstOll & Brlcelf. Ustanovljeno 1003. Telefon Širite »Narodni Dnevnik"! Be priporoča ca tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih ln uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica r TELEFON ŠT. 662 TISKARNA MERKUR TRGOVSKO . IHDUSTRIJ*** 0*0» LJUBLJANA. Simon Gregorčičeva ulica 13. 19 Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d. <~ TELEFON ŠT. 652 Ikdajatelj: AJaksttdcr tohsmikjur. — VMbrir §df»Taija: A«ir*j Sovor. Vsi i LtnMja«!-