Izhaja vsak dan razan sobot, nedelj In praznikov Iasued dally except Saturdays. Sundaya and Holidays PROSYETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE aeaa a. . s t § a i « s * itasaso Uredniški In upravniikl prastari! 2S57 S<>uth Uwndala Ava. Office of Publication: 2(157 South Lawndala Ave. Telephone. Hockwell 41KH LETO—YEAH XL Cona líala le Sg.00 anuria aa aarMS-class matur January IS. 1SU. at m« euat utttc« at Chicas o. UllnoU. under the Act ot Congraaa of Maren 3, 1ST» CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 3. MAJA (MAY 3), 1948 Subscription SI.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 97 Proslave delavskega praznika v Moskvi Maršal Bulganin poveličeval uspehe Sovjetske unije v povojni dobi. Parade v Parizu in drugih mestih Moskva, 2. maja,—Več sto tisoč'delavskega praznika. Govorniki ljudi se je udeležilo proslav med- so na shodih v sovjetskem sek-narodnega delavskega praznika j torju napadali Marshallov načrt na Rdečem trgu v Moskvi. Go- jn ameriške imperialiste. vorniki so hvalili socializem in | V Varšavi se je milijon ljudi Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorized on June 4. ISIS premierja Stalina, ki je z odra nad Leninovo grobnico opazoval parado. Ameriški poslanik Walter B. Smith je bil tudi na odru. Maršal Nikolaj Bulganin, vojni minister, je bil glavni govornik. Dejal je, da bodo ruske oborožene sile častno izpolnile naloge, ki so pred njimi. "Sovjetska ljudstva," je rekel Bulganin, "so izvojevala ogromne uspehe v borbi za izločitev posledic druge svetovne vojne. Petletni načrt je velik korak naprej. Ekonomski uspehi v povojni dobi so demonstrirali, da sovjetski socialni sistem in ekonomija nadkriljujeta kapitalistični sistem. Ljudstva in vlada gradijo komunizem in mir. Pozabiti ne smemo, da ie mednarodna reakcija na delu, da intrigira proti Sovjetski uniji in državam nove demokracije. Naša oborožena sila bo ščitila varnost ljudstev Sovjetske unije." Pravda, glasilo komunistične stranke, in Izvestja, glasilo sovjetske vlade, so objavile uvodnike in naglasile dosežene uspe he. Uvodnik v Izvestjah je poudarjal, da ie Rusija stabilizirala svojo ekonomijo v povojni dobi brez zunanje pomoči in da bo šla po začrtani poti naprej. Pari*, 2. maja.—Več tisoč delavcev, žensk in otrok se je udeležilo pohoda na delavski praznik. Članice ženske organizacije so nosile napise. Eden ,se je glasil: "Francija hoče biti neodvis na od ameriškega imperializma." Mladina ie tudi nosila napise. "Francoski vojaki se ne bodo borili za Trumana in Wall Street." —"Marshallov načrt pomeni suženjstvo" in "Zahtevamo zvišanje plače," so se glasili napisi V Berlinu se je .'100.00« ljudi udeležilo proslav mednarodnega Avtna unija se odločila za stavko Direktor Matthews dobil vso oblast udeležilo proslav. Ogromne mno žice so demonstrirale v Rimu, Milanu in drugih italijanskih mestih. Ljudje so praznovali delavski praznik v Belgradu, So fiji, Bukarešti, Trstu, na Dunaju Odpor proti progresivni stranki Demokratska mašina zavrnila peticije Chlcago. 1. maja. — Progresivna stranka je ponovno nalete la na odpor s strani demokratske politične mašine v poskusu, da pridejejo njeni kandidati nn glasovnico pri volitvah v novembru. Naznanila je, da bo storila nadaljnje korake za dosego svojega namena. Okrožni sodnik Ezra Clark je odločil, da mora progresivna stranka nominirati kandidate preko svojih odborov. To je stranka storila, toda naletela je na nove ovire. Demokratska po- in drugih mestih. Nemirov ni ^na mašina je šla prej preko bilo, čeprav so bile vojaške čete odloka državnega vrhovnega in policijske enote pripravljene za akcijo. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNP.I je 29. aprila obiskal Peter Elish iz Canonsburga, Pa. Ubit pri delu Gillespie, 111—Fred Podgor-nik se je 24. aprila smrtno ponesrečil pri delu v premogovniku. Okrog 10. dop se je nanj zrušila plast kamenja in ga tako poškodovala, da je par ur pozneje umrl. Star je bil 60 let, doma od Tolmina, Primorsko, v Ameriki okrog 40 let. Bil je dober član in blagajnik društva 405 SNPJ in ga bomo pogrešali. Zapušča ženo, hčer in vnukinjo, katerim društvo izreka globoko sožalje. V bolnišnici Barberton, O—Antonija Može, dolgoletna zapisnikarica društva Triglav št 48 SNPJ, je bila 21.aprila odpeljana v tukajšnjo mestno bolnišnico. Članstvo je prošeno, da jo obišče Rus hi vojaški častnih pridržan Berlin, 1. maja. — Ruski polkovnik ^J. D. Tasojev je pridržan v Bremenu. Tja je šel zadnji petek na povabilo ameriškega vojaškega častnika. Tasojev je inšpektor sovjetske transportne grupe. Ruske oblasti ¿o protestirale in zahtevale takojšnjo izpustitev polkovniku sodišča, da ima progresivna stranka status regularne stranke in da morajo priti njeni kandi dati na glasovnico. William Miller, državpi direktor progresivne stranke, je predložil peticije uradnikom demokratske stranke, ki kontrolirajo volilni ustroj, okrajnemu in mestnemu tajniku. Peticije so bile zavržene. "Borili se bomo za naše pravice in prepričan sem, da bomo zmagali," je rekel Miller. Curtis D. MacDougall, profesor žurnalizma na univerzi Northwestern, se je odpovedfll kandidaturi za zveznega senatorja na listi progresivne stranke. Možnost je, da se bo premislil. Kenneth E. Olson, dekan šole žurnalizma, je dejal, da MacDougall ne bo odslovljen in ne drugače kaznovan, ako bo kandidat za senatorja Olson in drugI uradniki univerze so prej pritiskali na MacDougalla, naj se odpove kandidaturi. Petnajst italijanskih delavcev ubitih Bologna, Italija, 1 maja. — Najmanj 15 delavcev je bilo u-bitih, ko se je zrušil most, katerega so popravljali, poroča čas Sawyer Dotrjen hot trgovinski tajnik Washington, D. C , 1. maja. — Senat je potrdil imenovanje Charlesa Sawyerja za trgovinskega tajniku Imenoval ga je predsednik Truman, ko je W A. Harriman resigniral. Harriman je postal potujoč ameriški poslanik v državah zapadne Evrope, ki so deležne pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Pogoji ta zvišanje produkcije v Nemčiji Frankfurt, Nemčija, 1. maju — Nemški ekonomski veščaki so orisali pogoje, ki bi omogočili zvišanje produkcije v ameriški in britski okupacijski coni. En pogoj je zvišanje odmerkov ži ™ * aei-u i it i niška agentura Ansa Nesreča vil delavcem, drugi pa reforma, Detroit, Mlch.. 1 majn — U- * ,, _ ,, , , .... L1n i se je pripeti u v Monte Castellu ki naj bi stabilizirala cene in dohodke. jugoslavija znižala odmerke živil zunanjim konzulatom niju združenih nvtnih delavcev, , CIO se je odločila za oklic stav- v bllz,m F()rl,Ja ke proti Chrysler Motor Corp 1- V njenih tovarnah je uposlenih okrog 75.000 delavcev Stavka bo oklicana lfl maja Direktor Norman Matthews je dobil vso stavkovno oblast On je naznanil. Ha se bodo pogajanja s korporacijo nadaljevala Belgrsd. 1 maja — Uradno Vaccum Oll Co Jugoslovanska do datuma stavke Matthews je naznanilo pravi, da je jugoslo- vlada Je podržavila imetje te obdolžil korporacijo zavlačeva- vanska vlada /nižala odmerke kompanlle rija |>ogajanj, ki so se pričela živil članom štabov zunanjih Amerika ima dva konzulata v pred osmimi tedni konzulatov v Zagrebu in da ne • Jugoslaviji Eden je v Zagrebu. Unija zahteva zvišanje plače bo dala ponovno v najem za drugi pa v Belgradu Slednji je 7a .10 centov na uro. penzijski grebškega poslopja ameriškemu | branža ameriškega j*>*lanlštve sistem, zavarovanje delavcev, konzulatu Velika Britanija ima še*t konzu- daljše letne počitnice in garan- Na/nanilo je sledilo notam ki latov v Jugoslaviji, Francija pa tirano tedensko plai'o Korpora so bile dostavljene ameriškemu, tri Amerka se je odpovedala cija jr naznanila da ne bo pn- britskemu in francoskemu jh>- rabi letala potem, ko je to od-stala na zahtevo unije «laništvu v Belgradu. s pozivom, peljalo britskega |x«slariika C Korporanja General Motors, n.ij razpravljajo o možnost i zni W Cannona in njegovo ženo iz ki se tudi pogaja / unijo, je /a- /anja štabov Člani ameriškega Bclgrada v Trst Vlada v Bel konzulata \ Zagrebu so bili in- gradu je izjavila da m* poslanik formirani da lahko kupujejo ži- in njegova žena lahko vrneta v vila na «hIprtih tržiščih t«nla Belgrad jhkI pogojem. da letalo plačati l>«»«lo morali petkiat vis- zapusti Jugoslavijo T«i je zad-io («no \ primeri / «»no. ki je d«» nje amerišk«» letalo v Jug«»*lavi lorena /a «nlmerjena /ivila ji Pričakuje se, rla Iv, «Híletelo PREMIRJE OKU CANO V'PALESTINSKEM MESTU Britski topovi bruhali izstrelke na židovske pozicije TRANS JORDANSKI KRALJ POSVARJEN Jeruzalem. Palestina. 1 maja. — Streljanje v Jafi« je bilo ustav ljeno po oklicu premirja med Židi in Arabci. Sklenitev premirja je izsilil britski komisar W. C. Fuller. On je naznanil, da se bodo reprezentanVi Židov in Arabcev sestali na seji in razpravljali o podaljšanju premirja. Enote židovske podtalne armade so invadirsle Jufo zadnjo sredo. Jafa je arabsko mesto. Zasedle so več mestnih predelov po ljutih bitkah z Arabci, v katerih so bili slednji poraženi.1 Podtalni armadi je prišla na po moč židovska milica Haganah. Britski topovi so bruhali izstrelke na židovske pozicije v Jafi. Streljanje je bilo ustav^ ljeno po sklenitvi premirja Enote židovske podtalne armade so udrle v Jafo iz Tel Aviva. Poveljstvo te armade je naznanilo, da bodo Žid je držali okupirane pozicije. Jafa ima 95.000 prebivalcev. Židovska milica je navalila na arabske naselbine v bližini Jafe. Britska letala so bila poslana v akcijo in metala S« bombe na pozicije židovske milice. Poročila se vzdržujejo, da se arabske armade pripravljajo r.a invazijo Palestine. Transjor danski kralj Abdullah je dejal, da bo arabska oborožena sila 30,000 mož invadii ala Palestino in jo osvobodila preti 15. majem, ko bo mandat Velike Britanije zaključen. Velika Britanija je dobila mandut od stare Lige narodov pred 25 leti. Lake 8ucceaa. N. Y., 1. maja. — Varnostni svet Združenih narodov je dobil telegram od svo ie komisije za Palestino, da je bil transjordanski kralj Abdul-lah posvarjen pred invazijo Palestine. On je poveljnik arabske legije, katero so l/.vežbali britski vojaški častniki. Komisijo tvorijo reprezentan-ti Amerike, Francije in Belgije Kralj Abdullah Je bil posvarjen, ko je naznanil, da bo njegova oborožena rflla Invadlrala Palestino Pogajanja o novi rudarski pogodbi Lewis bo zahteval zvišanje plače Washington. D. C.. 1 maja — John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je pozval operatorje na polju mehkega premoga, naj se odločijo za pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Pričela nuj bi se 1H. ma- Znamenja so, da se bo razvil oster boj o vprašanju plačevanja pokojnine starim rudarjem, ki je že povzročilo stavko letos. Veljavnost sedanje pogodbe med unijo in operatorji bo potekla 30. junija. Lewis je očitno prienal provizijo Taft-Hart-leyevega zakona, ko je obvestil operatorje fit) dni vnaprej, da je prišel čas za pogajanja. Seda nja pogodba določa pričetek pogajanj 30 dni pred potekom veljavnosti. Običajno je veljavnost stare pogodbe potekla, preden je nova stopila v veljavo. Staru tradicija je, da rudarji ne delajo brez pogodbe. Operatorji iz južnih držav so se izrekli za pogajanja z rudar sko unijo, niso pa določili datuma. Sedanja pogodba določa dnevno plačo $13.05. Rudarji mo rajo kopati premog šest in pol ure dnevno. Vsak rudar dobi sto dolarjev za deset dni počitnic v letu. Pričakuje se, da bo Lewis zahteval zvišanje plače in druge koncesije. Operatorji morajo prispevati deset centov od vsske tone izkopanega premoga v hlaglnjski ln penzijski sklad i^nije. Lewis bo mords zahteval zvišanje prispevkov na 40 centov. V skladu je sedaj $34.000,000, toda rudarji ne dobivajo mesečne pokojnine, Ezra Van Horn, reprezentsnt operatorjev v odboru zaupnikov sklada, Je odbil penzijski sistem, katerega sta odobrila Lewis In senu t or Bridges, druga zaupnika v odboru. Prizadevanja za odvrnitev stavke železničarjev Člani federalnega odbora konferirajo z reprezentanti bratovščin in kompanij Chlcsgo. 1, maja. — člani fe- pondeljek. Člani bratovščin so derslnega železniškega odbora že prej odglssovali za oklle so se sestali z reprezentanti treh stavke. bratovščin in železniških kom-| Voditelji bratovščin sti nazns panij in obnovili poskuse za nili, da bo stavka oklicana 11. odvrnitev splošne stavke na že- maja. Douglass nI povedsl, sli leznicah. Po konferenci so iz- so bratovščine revidirale svoje razili upanje, da bo konflikt iz- stališče. Izjavil je le, ds so de-rsvnsn. jmonstrirsll voljo za mirno reil- "Mnenja smo, da se bo našla lev spora. Na konferenci je pre-podlaga sklenitvi sporazuma." i vladovalo spravljivo razpoloie> je dejal Frank Douglass, načel nje, nik odbora, po konferenci, ki sej Odločitev o oklicu stsvke Je je vršila v hotelu Congress. "Po- padla, ko so se pogsjsnjs med gajsnja se bodo nadaljevala.1 voditelji bratovščin in repre-Znsmenju so, du se bo konflikt zentanti kompanij razbila, Bra-Izravnal, če bodo reprezentanti tovščine zahtevajo zvišanje pla« bratovščin in kompanij demon strlrall dobro voljo," Tri bratovščine so zavojevane če za 30 odstotkov in revizijo 25 delovnih pravil ln regulacij. Kompanije so ponudile zvltanje v konfliktu. Te so bratovščine plače za 15 in pol centa na uro. strojevodij, kurjačev in krstni« j Nadaljnje poskuse za Izrav-čarjev. Koraki za odvrnitev navo spora sla zavrnila Alvan-slavke so bili podvzeti na pod ley Johnston, predsednik brs lagi železniškega zakona. Ta- tovščine strojevodij, ln D. B. kozvana ohlajevalna doba 30 Robertson, predsednik brstov-dni je bila zaključena zadnji Vine kurjačev. Zadevno isjsvo sta objavila v Clevelandu, kjer je glavni stan bratovščin. Oba stu naglaslls, da bo stavka okli* cans II. maja, ako ne bodo kompanije pristale na zahtevo glede zvišanja plače in revisljo delovnih pravil, Tela «nlslavljati delavce Odslo-vila )c /e JOO.0OO delavcev m na daljnjih 100 íkki bo od*l«>\ I jenih tu i hod n j i teden Chrvslcr Motni Coi p je «Hlsl«)\ila okrog 'ti 11 v., ,< delavcev Brinks Manu factoring C" ki izdeluje avtn.i «i|'t«»d)a i« naznanila da Im* u stavila oh ra' filed«- fx »slop ja v najemu ame-nekega konzulata je vlada i/ja v Rim in tam ««talo Amerišk«» poslaništvo Bel- r ila da je jw.manjkan ie hiA v gradu je izrazilo mnenje, da je Chrv«der Motor Corp te pred Zagrebu in «ja *e je odl«*ila /a politika vseh držav v vzhodni b. erne »edn«>n a |H»no«iila /\iša prev/Hje jH>«d«»pja Poslopje je Evropi iztiranje weh ameriških j.!.•< e /.i ¿est («iito\ na uro bilo lastnina ameriške S»*«»nv letal / «»zemlja teb «ir/av ''J Načrt vojaihe koni ikripcije sestavljen Washington. D C., 1 maja ~r Kongresnik Andrews, republikanec iz Now Yorka in načelnik odseka za vojaške zadeve, je de-jal, da ie načrt vojaške kon-skri pelje sestavljen Razprava 0 načrtu ne bo pričela prihodnji teden v nižji kongresni zbornici Načrt predvideva registracijo vseh moških v Htar«>sti 1R d«» 30 let zs voiaško služb«» V«»tni veterani bodo izv/eti «hI vojaške službe Predsednik Truman, «» brambni tatnik Fotrestal in nekateri drugI člani kabineta so povečali pritok ria kont/nes za sprejetje načrta vojaške kon-skri pelje Um** odgovorna rn nasilja na pihetni liniii Washington, D C , 1 maja Martin S Ben ne' t, preiskovale« federalnega delavskega «»dbora, ie dejal, da unija ki «nlredl pi ketiranje ie odgovorna za nasilja na piketni liniji Unijo jh»-j hlštvenih delavcev CIO je m*»-znsl ra kriv«» kršenja Taft Hartlevevega zakona zaradi ak-Mvnoatl nlkfiov v «tavki t»r«»ti Smith Cabine* Mfc v Sale mu, Ind PikHi \f> nadlegovali [)l*f.rnl je Izjalo vil. Wllson A/ Co. je |K>nudils zvišanje plače za devet centov na uro, d očim unija zahteva več, Stavka proti vodilnim kluvnl-škim kompanijain je bllu okll-cuna pred osmimi ledni Pogajanju v Washlngtonu za končanje stavke sp bila pretrgana V konflikt med unijo in kornpanljarni Je |H>aegel Cyrus S Chlng, direktor federalnega spravnega biroja On je priznal, reprezentanti ameriških republik podpisali carter Bogcia. Colombtjs, I maja, — J njem konference On Je Inl nu Reprezentanti 21 ameriških ie čelnlk ameriške delegacije I/ publik ho |>o»krl>el /a /a JJJ^ zemlje, to pa Uavala vožnjo »n dospela v Phoc Predsednikova preiskovalna komisija je priporočala poravnavo o, tud< VMe Dne 03 marca oh...... te stavke s kompromisom. Unija je zahtevala 20c zvišanji. na uro, ¿ni »„iZ, gva^pelaVok£ družbe oa ao ti ponudile devet centov-toliko, na kolikor Je nekaj K^CUv kjer seT!me^ oora lav cev ADF ^ l£ ""F* H Z1 Jto kfga lavcev ADF. Ker klavniškl magneti delalo velike proflte-petnikdar ntaem videl kuoil oa krat. šeptkrat večje kakor pred vojno-Je unija CIO amatrala, da1 ^- ' P p> kaj ne slišim nfkákega šuma od Punió iz Trsta vozila ne od motorja. "Slišiš, žena, ali ti kaj sliši*?" sem vprašal njo; ker pa ni odgovorila, tem jo drezni! t roka Debelo me Je pogledala. Nekaj se j« zgodilo in kričati tva morala, da sva se razumela. V daljavi sem videl mettece in zapeljal sem na prvo gatolinsko postajo, ker sem potreboval ga-toiin. Ko sem možu povedal, da se iif nekaj zgodilo z mojim in ženinim sluhom, se je nasmejal in jKjasnil, da se to zgodi slehernemu, ki prevozi goro, ki je vi soka 8,500 čevljev. Mož me je tudi na vprašanje, informiral, da je še 20 milj do meeta Alamagorde. "Kako pa M imenuje to mesto?" ga vprašam in odgovor dobim, da se kliče Tulorosa Ta mesta imajo španska imena, ker je ta država nekdaj pripadala Mehiki. Njih potomci še sedaj govorijo španske Prenočevala sva v Alamagordi. Kabina je bila snažna in poceni, ftedno sva drugo jutro odpotovala, nama je lastnik kabin svetoval, naj si ogledava "White Sands" ali beli pesek, kar sva ttorila. Na eni strani ogromnq gore, na drugi pa morje belega peska, ki je tako fin kot bela moka. Ta planjava peska je oteip milj široka in 300 dolga. Od kje je prišel ta pesek, menda nihče ne ve, kajti v ftližini ni nobene Fcntana. Callf.—Prejel sem več pisen^od Pavla Bezeljaka iz Trsta, katerega se čitatelji Prosve- te gotovo še spominjajo. On je bil ujet v Afriki in Interniran v San Bernardinu, Calif., s sedmimi -drugimi Slovenci iz Primorske. V sledečem pismu med drugim prše: /'Dragi prijatelj Misoury! -1 Javljam Vam, da sem prejel poslani paket, za katerega se Vam in Vaši ženi prav lepo zahvaljujem. Pred dvema mesecema pa eem prejel dva paketa od tete in itrica, tako sem tudi njima zelo rvaležcn. Spomladi bom vprašal za dovoljenje za prehod v Jugoslavijo in bom obiskal Vašo rojstno vas Breginje. Ko sem bil ujetnik in prostovoljec za delo v korist Amerike, sem Vas večkrat videl bilo, če bi tedaj mogli tudi Vi praznovati v domači vasi njeno priključitev k Jugoslaviji. Kaj hočete, človek ne more biti povsod. Prepričan sem, da io Vaši sorodniki in vaščani govorili o Va%, saj ste veliko po f« MMMMU Udarnik Ivan Godec ls Maribora reke. Kakih 400 milj od tegti,mahali novi Jugoslaviji in rojst-eraja je prvič počila atomska ni vasi. bomba- j Pred nekaj dnevi sem prejel Popoldne ob treh sva prišle vT^f *c0 V?Se Pi- Ari, IT— ion s« ml- da so zelo veseli pod novo Beneon, Arlz. Ker je bilo še 180 ™ vesen pod milj do Phoenixa, sva prenočila ?V'J°' V™*>*<> ker 5e rešili domače mrčesi in civil- v Bensonu, drugo jutror stavka ,»e,a>e}n. C. pride in ko le bilo le še nekaj mili do do nje, se lado maši. v ka» vla starih, prednewdealskih metodah. Med atavkarji $0 N,kt*a niladeniča eem vprašal pričeli z gibanjem "back to work" in začeli nabirati akebe Do *a ce*l° M» katero sem kmalu zdaj se Jim ta poskus še nI obnesel, ker se stavkarji kljub izčrpa-1 na*BÍ' lmla nameoto da bi na kri neatl dobro drže Z brutalnim najwdom pred Cudehyjevo klav obrnil na levo, sem pa na nico v Kansas Cityju tudi policija ni dosegla nič drugega kakor le dt,no' to J* na tiato «^an, s ka-to. da so stavkarji pokazali še večjo odločnost T¿oJ drugi dan to l#fe >VU Be PrlPe,Ja,a Vo*Jia priWI popravljati razbito unljsko dvorano in ae zakleli, da ne gre *va * lv 31 a ni,va 8P° dr pre) na delo, dokler se klavmško družbe ne pobotajo « unijo. Izna,a- da ^va po lati poti Ml želimo tem delavcem In njih progresivni uniji zmago Toda nato pa Kem vPri4al na neki ga *a dotego tega i>a jHitrebuJejo finančne in morelne pomoči s strani! HoUrwki P0*1")1 in Izvedel, da vsega organiziranega delavotva Hazbltje te stavke in uničenje te narcdiI pomoto. Torej je unije bi reakciji dalo novega poguma. tre,,u obrniti. Smola se me a I Je držala ta dan in tako nitva Ker smo nrl tem predmetu, na) se dotaknemo še mezdnega bujal ^^P*'- dan v državo Texaa v par drugih industrijah Kakor vse kaže. se je Wall Street odio-1 k<* ,va rai"nela, pač pa do Say-čil, da ne bo v nobeni Industriji pristal na kakšno zvišanje plač irii' 0k,a- ki nekaj milj ga prav tako kontrolira Wall Street. Slično je|P°*llku ,mel a#m dovolj vož-ttorlla tudi mogočna Oeneral Electric Co., katero tudi kontrolirajo I nJe *a mo^a ,eta> kor ^n1 t4iti Morgannvt interesi Chrvslerjrva aviua družba pa je umaknila I d*l> nekaj nad milj svojo prvotno ponudb»» r« šestcentno /višanje na uro Drugo jutro »va ae že ob šestih Izgleda, da «e velekapital osnoval "skupno fronto " Izgovarja odpeljala naprej preko kola dr-se da je treba ustaviti Inflacijo " Scvodo na račun delavcev, ne lave Texas, nato pa v New Me*, n* račun nrofhnv, k. I> bUI lani. Na Ico. Tu se centa vleče, kot da nI podlagi ra/nlh bodo v prvem «etrtletju okrog :i0'.' višji ko ms lumca Pred seboj vidiš !t0- lam \ marslkekšni industriji l>. toiej lahko zvišali plače ^ obe- 40 milj v daljavo, ko pe prevoziš nem znižali cene m korn«»recije bi še pospravile ¿eden profit to dilj-vo. »e pa zopet tato pono-Kljub kategorični zavrnitvi zahteve /e zvišanje plač. v jeklar- vi. Tu In tam vidiš nekaj gove. sk. industriji ne bo miški do stavke kakor ie izjavil Philip Mur- di, ki se paac po preriji, t s čim »ay Mezdna oog.*lbtt v let »n.lu%i,iji poteče šele prihodnje leto pe hram, ne vem ker Je vsepo-Kakor ie razvidiM. Fitzgereldme izjave, 1»edsnintka unije elek I vsod tam pesek In kaktusi 11 eiakih delavcev CIO tudi t« uni.a ne bo forsirala stavke prt Po dolgi vožnji sva končno do. 1 '"i'- f,< " ,r v lrni kcr u,atin»kl unije niso .pele do gorovje Secremento vio/11» -prisnie lojalrMieti v snnslu TafUllartlc)jevi^e /ak.ma Ceeta ae vije okrr* gorovja k.»t lew-a m d« Illa ...ti Murtayjeva jekla.aka unija Ut*a In ae pn^ad dvlpa vtte in IM stuvk« oa zna miti pri Cluvsl,,jevi avtni družbi ¿«.topmkiI vláe V vttlni VOOO eevliev >.e )<*kainüi .1.... \n diuib. 1-. m ze urekl» ia stavko To *U»rili pričnejo borovci Zrak je octet še medno .«• diužba umakn'la svoio anaUcntnu ponudbo in bHo le preeej mrzlo Pazil h stavku so zda» zagrozile tudi in žeUrzničetske bretov^ine — »em. če bi kak srnjak skočil pred • trujevodje. ku, met tn k.Hruki V podajanjih za zvišanje plai in avtomobil Seveda kn vnriš le rrvuijo dekivnih predpiaov so b.U- ze izčrpane vse initance. ki >ih gori, moraš enkrat tudi doli Na jim pomaga še policija z lesenimi, količki. Fašisti se zbirajo v društvu Oberdan. Predsednik je neki 34-Ietni Italijan iz Brin-disija. Ko so člani ega drušva napadli poštene antifašiste, je bila policija prisiljena aretirati jih, kajti.pri njih so našli zaboj ročnih bomb. Seveda, ako bi kaj takega napravilo naše društvo, bi gotovo alarmirali vse vojaštvo in zaprli vse člane za več let. Toda mi se ne bomo ponižali jmDak bomo branili naše pravice. ki smo si jih priborili v zadnji vojni skupaj z Američani, Rusi in Angleži. Medtem ko so te propalice konvencije se je udeležilo veliko mladine, ki je zelo poeegala v debate in prevzela tudi dela, ki jih točno izvršuje. Veliko Je dela in truda, da pride novb stranka na glasovnico. Na konvenciji je bilo 476 delegatov in okrog tisoč poslušalcev. Tudi žentke so bile po-voljno zastopano, kar je pomembno, kajti glas volivca V "kiklji" prav toliko šteje kot volivca ^ hlačah. Ženstvo, ki je bilo vedno zapostavljeno in se mu je dopovedovalo, da spada v kuhinjd, je Vendar prišlo do u-poštevanja. Dne 3. aprila pa je imel mladinski krožek št. 68 SNPJ, odsek društva 107 SNPJ. velikonočno zabavo.* Mladi krožkovci so nam zaplesali nekaj ljudskih plesov, mladi članici Carol Blby in Lindy Speck sta deklamiraii slovenske pesmice. Posetil nas je tudi velikonočni zdjec v osebi Davida Barviga, ki Je avojo nalogo prav dobro Izvršil. Ker pride za soncem dež, za poletjem jesen in potem zima, moram z žalostnim srcem poročati, da je umrla v Freeburgu, 111., moja dolgoletna prijateljica Pavla Klasnek, roj. Vertnik, doma iz vaai Volčje jame, Šmartno pri Litiji. Ko ae ji je obrnilo na bolje, smo se vsi oddahnili, misleč, da je ne bomo izgubili, a izgubili smo jo,.ko smo najmanj pričakovali. Ob krsti je imela veliko cvetic, le žal, da jih ni videla, niti ne dolge vrste avtomobilov, ki so jo spremljali na mirodv^r. Pogreba so se tudi udeležili Ver-tnikovi iz Chicaga, ki so njdni sorodniki, kakor tudi Kastelcevi iz Jolieta. Pogreba se je udeležilo tudi veliko ljudi iz okolice. Iz St. Louisa so bili Mahnlčevi in Zimmermanovi od društva Špirit of St. Louis, katerega je predsednik sin pokojnice John Jurgec. Joeu Klasneku in sinovom moje globoko sožalje, Tebi, draga prijateljica, pa zasluženi počitek. Naj Ti bo rahla ameriška zemlja! Smrt kosi na d^sno in levo, kljub temu ne moremo pustiti dela in prekrižanih rok čakati, da nas pokosi Bratje in sestre, danes se bije boj, ali bomo umirali prezgodaj ali nam bo dana prilika, da uživamo polno kupo življenja preskrbljeni in v miru. Treba bo veliko truda in dela, ki ga mora izvršiti delavec v prid samemu sebi. Ako ne bo dela izvršil sam, mu ne bo nihče drug pomagal. Thereea Speck. Xa dni vel tke «Vobodllne borbe v Sloveniji. Te šfibe je bU. •note v Rogu teeoni lele 1944. Meé« da Franc Lodsošek minWlor se InductHio. In Jodp Vidmar pendaednlk SNOSa - robe Ko praznuje slovenski nšrod "spokorjenim narodnim" oblastnikom in proslavljale svobodo, ki je ni bilo. Samo delavska jedra so- vodila odločno borbo za pravice delovnega ljudstva. Tako je bila reakcija kmalu spet trdno v sedlu. In ko so delavske množice 24. aprila 1920 v veličastni manifestaciji zahtevale svoje pravice, je reakcija s se nevideno brutalnostjo v krvi zadušila prvi organizirani nastop, ki se je spremenil v prvi ognjeni krst slovenskega delavstva. Da si bo hlapec Jernej, kakor pred stoletji tlačan, zapomnil, kdaj je samo v mislih dvignil roko proti svojemu gospodarju! Za kmetskimi punti je prišla Zaloška cesta, vmes pa dolga stoletja duhovne teme, v katero so posvetili Levstik, Prešeren, Cankar. Zaloška cesta je kričala. Iz krvi rdeče ... T Leta 1941 so oblastniki stare Jugoslavije, po enotnem načrtu reakcije skoraj vseh evropskih dežel s premišljenim izdajstvom odprli vrata fašističnemu okupatorju. Dvanajstletna diktatura? je bila samo uvod v izdajstvo. Za ceno očitnega ali prikritega beraškega priskledni- skega ljudstva, kot dan rojstva slovenskega naroda. (Poslano Sanau) zval Slovence na javno demon stracijo z enourno odsotnostjo z ulic in lokalov, je bil odziv popoln. Tako popolne discipline,' # # ## «a as a !£? ££ Kovinska industrija na Poljskem ne najdemo v zgodovini. Oku-1 pator je spoznal, da bo imel* Komisija Sejma za industrijo opravka z organiziranim, odloč- Je Proučila poročilo o proizvodnim ljudstvom, ki ima svoje po-l^1 kovinske industrije. Lani so litično vodstvo'in kateremu ljud-1 b?le obnovljene ter so pričele «tun Tn ' obratovati 4 tovarne vagonov, ki izdelujejo sedaj povprečno vfcč kot 1100 vagonov mesečno. Tovarna lokomotiv izdeluje sedaj stvo sledi. To so pokazali že prvi odloki IOOF, o plačevanju narodnega davka, o prepovedi sekanja gozdov ob cestah in železnicah in o prepovedi' kupovanja nepremičnin. Maja 1942 smo dobili prvo svobodno ozemlje in takrat se je izvršila prva delitev organov OF. Izvedene so bile volitve v krajevne NOO (narodno osvobodilne odbore), ki so postali novi organi ljudske oblasti. Z italijansko ofenzivo je bilo osvobojeno ozemlje začasno izgubljeno In tedaj so bili nujni posli oblasti prene&eni spet na frontov-ske odbore. Iz te aobe nam je ostal posebno živ spomin na o-kupatorjev in belogardistični bes na odbore OF—predata vni- Vfla na Večni poti št. 3, kjer je bila pred aedmiml leti—ti aprila 1941—ustanov)jena Oavobodilna fronta slovenskega naroda. štva so roparju izročili oblast ke ljudske oblasti. Volitve v nad ljudstvom. Niso se zavedali, da so jo izpustili iz rok za večno.. Čeravno so se bali ljudstva, so ga vendar podcenjevali. V izdajalskem računu niso predvideli, da je ljudstvo vzelo tri-indvajsetletno narodno in ljudsko zatiranje kot kazefi za lahkoverno brezbrižnost v letu 1918 in kot trdo šolo za bodočnost. Zanesli so se na svojo silo, na slovensko tradicijo, na teror okupatorja, na nepogrešlji-vost sleparske propagande. Zato niso mogli poznati redkega zgodovinskega pojiva, da je zdrava s*la tudi hlapčevskega naioda v njegovi najtežji uri boja za obstanek sposobna sprožiti razvojni skok, pospešiti rojstvo naroda, spremeniti značaj ljudstva, da bo v svoji veliki uri preletelo preteklost in prihodnost {n spoznalo ne samo, komu pripada oblast, temveč odkrilo tudi skrivnost, kako priti dd oblšsti, to se pravi, da bo ža cery> svobode pripravljeno preliti svojo kri. In ta redek zgodovinski pojav, doslej bolj teoretična možnost, je na Slovenskem postal dejstvo. To dejstvo je Osvobodilna fronta Slovenije. % Zaršdi tega in takega razvoja je Osvobodilna fronta od prvega dne. ko je izvršni odbor spomladi leta 1941 pozval vse Slovence v oborožen odpor in se je slovensko ljudstvo temu pozivu odzvalo, ne samo enotno NCO odbore j»o se izvajale povsod in vedno/kadar je bilo pridobljeno novo svobodno ozemlje. Po italijanski okupaciji, to je po osvoboditvi pretežnega dela Slovenije, je nastal v razvoju ljudske oblasti velik napredek. Septembra so bile izvedene splošne volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda. V dnevih od 1. do 3. oktobra 1943 se Je zbralo v Kočevju 560 izvoljenih odposlancev iz vse Slovenije. Ti so iz svoje srede izvolili 120 članov Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora in 40-člansko zastopstvo Slovenije za II. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu. S to izvolitvijo je prenehdla funkcija vrhovnega plenuma OF, slovenski narod je dobil svoj prvi ljudski parlament. Izvoljeno je bilo predsedstvo SNOO s poverjeno nalogo, da v času med zasedanji vrši najvišjo zakonodajno in izvršno oblast. S tem dejanjem je bila tudi vv vrhovnem vodstvu izvršena delitev organov OF kot političnega gibania od organov oblasti. Vendar je bila zakonodajna in izvršna oblast še vedno nede-ljena. Enotnost OF in organov oblasti ie bila manifestirana v predsedstvu SNOO. k« ga je tvoril celotni takra\ni IOOF. sestavljen iz 11 članov. Prihodnjo stopnjo v postopni izgradnji slovenska ljudske ob-t lasti tvori Prvo zasedanje SNOO Proisvodnja vagonov Velika državna tovarna vagonov "Pafavag" V Wroclawu, ki so jo po osvoboditvi zopet zgradili, je izdelala do 1. marca letos 10,000 tovornih vagonov. Razen tega izdeluje ta tovarna serijske tenderje po načrtih poljskih inženirjev. "Slušba Poljaki" Na poljskem so pričeli izva- __ . . __, .. _ jati zakon o ustanovitvi splošne Kovinska industrija predvideva ^ladinkke urM(UlitAcij, ..SIuibtt povprečno 18 lokomotiv raznega tipa mesečno. V zapadnih pokrajinah so zgradili 3 tovarne za izdelavo orodnih strojev. v tem letu f>oleg kritja domačih potreb tudi izvoz v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Triletni gospodarski plan določa za leto 1949 podvojitev proizvodnje kovinske industrije v primeri s predvojno proizvodnjo. . Posebno pozornost posvečajo ustanavljanju novih strokovnih kadrov. V vsej državi je sedaj odprtih 74 industrijskih šol, 28' industrijskih gimnazij, 16 lice-jev -sebno važna vloga vrlim sloven skim koroškim dekletom, bodočim materam In gosj>odlnjam, ki si posebno prizadevajo, kako bi se čim bolje pripravile za svoje bodoče naloge. V tem po gledu posveča našim dekletom posebno skrb Kmečka zveza za slovensko Korpško, ki prireja po vseh slovenskih vaseh tečaje za šivilje in ki se dobro zaveda pomena ter koristnosti takšnili te Čajev. Na teh tečajih »e sloven ska dekleta sj>oznavajo ter zbil žujejo. V skupnih pomenklh se medsebojno izgrajujejo In izpo polnjujejo. Hvaležna so Kmečki zvezi za hvalevredno pobudo, ki povezuje na ta način naše žensko mladino v čutu za družno skupnost in tovariško sodelova nje. Posebno Jep uspeh Je Imel ta tečaj v Cirkovčah, ki je t)ll pri Krevcu o prostorih Osvobo dilne fronte, ki to zdravo |*/bu do v prid našim dekletom vneto j)odf>lra in pospešuje, • Kako živimo v nekdanjem središču partizanskega gibanja Obirska je majhna vas, toda po svoji zgodovini in pomenu znamenita Tod okoli so v času In edino po iticno giban etem-I ,¿Q februtrja 1944 v vce prav-od te*a dneJudi «d- ¿,|n<„nIju T dfHf * je na obla.st na Slovenskem in to ^ t.nov||1 v Slovt.n>ki ljudska oblast. Zg^ovlna Osvo-, „^'-^.Tn^svet. bodilne fronte je zato tudi zgo- dovina ljudske oblasti, zgodovina slovenskega parlamenta. Terenski, rajonski, okrožni odbori OF od vsega začetka 1. 1941 niso bdi samo odbori za zbiranje hrane, orožja, zdravil in denarja za partizansko vojsko, temveč ko bili tudi naborne ko mir.ije; vesta\lne fr"titovr»kth odborov so brk- organi oblasti narodna /.«ščita, varnoftln* in ob- litev oblast« s tem. da je pied-ve*čeva1na služba in končno vsa sedstvo SNOS-a dne 5 maja partizanska vofiik« Vrhovni 1045 v Ajdffvfa-tnl imenovalo pr-plenum in IOOF sta bila od vse l>si začetka pr»rnana k«it naj višja organa oblasti Ko je Iz To ime je ostalo vse do danes. V *e«tavu SNOS-a so se z u«tano-| vitvijo ndtekov pri predsedstvu SNOS a kakor pred tem z ustanovitvijo uoravne komisije— pojarilr z«rodki hedočih organov Izvrtne oblast & le tik |>ri d po|**Ino osvoboditvijo Slovenije, na poti v Ljubljano. se u ¿«vršila zadnja de-. sicer še obnovljen, toda to nas ne moti, da se ne bi z vso vnemo lotili ijudsko prosvetnega dela. Naša zavedna mladina marljivo uprizarja Igre, naSi pevci pridno nastopajo ter nas razveseljujejo z narodno in partizansko pesmijo. Seveda nam je zelo pri srcu naša obirska "himna"—"Prav lepa Je obirska fara." Sedanje prilike nas ne zadovoljujejo, ko vidimo, kako so še zmerom upoštevani tisti, ki so nas v času okupacije zatirali in preganjali. Kljub vse mu pa trdno verutemo v lepše čase, ko bo tudi Obirski veselo posijalo toplo, prijetno sonce lepših dni. Krivica je le delno popravljena Končno je varnostna direkcija za Koroško le morala ustreči zahtevi osrednjega odbora Slovenske prosvetne zveze ter vseh včlanjenih društev. Morala je priznati in potrditi osrednji odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru 12. marca t, 1. be veda je s tem le delno popravljena krivica, ki je bila prlza-dejana vodilni sluveuski kulturni instituciji na slovenskem Koroškem, Slovensko koroško ljudstvo terja, da se storjena krivica celotno popravi, in ne bo mirovalo tako dolgo, dtikler ne bosta varnostni direktor Stossler in njegova desna roka vladni svetnik Guggenberger preklicala na isti način preko radia in tiska svojega izzivalnega proglasa, ki sta ga imjtipostavno razglasila po občnem zboru 12. mar« ca, ku sta hotela s tem razdvo i iti slovensko ljudstvn na Koro-kem in ustreči bolestnim ambicijam peščice domačih nazadnjaških mračnjakov, ki ao temeljito pogoreli pri svojem poizkusu nadzlralnega delovanja med našim zavednim ljudstvom. • Huda nesreča je doletela slovensko družino Drulino cerkovnika Petra Parila iz liilčovsa je zopet doletela huda nesreča. Prod tremi leti je |>ovozil hčerko Mojci neki angleški avto, ko se je peljala s kolesom iz Celovca h Goape Sveti. Sedaj j)a se je smrtno ponesrečil 29-letni sin Tomaž, ki Je kot šofer stanoval v Celov» tu. S svojim prijateljem je bil na |>oti proti Skofjemu dvoru; atopala ata po bližnjici tik ob železniškem tiru, ko je nepriča kovano prisopihal od zadaj vlak, Njegov prijatelj ae je še utegnil rešiti s Iiltrom skokom, Tomaža Partla pa Je zajela lokomotiva in ga |>olegoila 60 metrov za seboj. Bil je pri priti« mrtev. Prepeljali so ga v rod« no vas in ga pokopali jx>Ieg ¡»eatre. Vztrajno orjemo kulturno prosvetne brasde Po vsej slovenski Koroški Je v polrirm razmahu kulturno j)ro-svetno delovanje Povsod prirejajo nastope, ob katerih spoznava naše slovensko koroško ljudstvo lejjoto slovenske bese de, globino slovenske kulture Pohvaliti moramo zlasti požr- tvovalno mladino, ki z veseljem in zanosom prepeva slovenske pesmi ter se uči slovenske igre. S temi slovenskimi kulturnimi prireditvami dokazujemo, da hočemo živeti, napredovati. Kruto ■e varajo oni, ki menijo, da bodo Jahko barantali z našim ljudstvom in da bodo lahko zaustavili naš korak. Zaman so poil-kusi, kakor je bil v Pliberku, kjer je okrajno glavarstvo prepovedalo nastop pionirjev iz Blata z igro "Pepelka". Na občnem zboru Slovanskega pro svetnega društva "Kočna" v Svečah je biki govora o preganjanju in zatiranju alovenakr besede s strani nestrpnih šovinistov; ki se v zadnjem {asu tako stopnjuje, da skušajo v cerkvi že spodrivatl slovensko besedo, kar je celo v nasprotju z odredbo Škofijskega ordinarija-ta v Celovcu, četudi ni naklonjen Slovencem. Toda kljub vsemu temu se slovensko ljudstvo navdušeno zbira na številnih kulturno prosvetnih prireditvah. Društvo "Dobrač" je s svojim lepo uspe lim "Zlalorogom" pri Prangarju na Brnel privabilo množico ia-vednih Slovencev, ki niso skoparili s priznanjem. Predstava S epopa- ica v Je izkazala, kako lep«, cena Je slovenska govt Spodnji Žili in ob Uaškem jezeru, "Dobrač" je gostoval i to predstaVo tudi v Ločah. Pri Hrenu v ftt. Jakobu so igrali &t, Peterjani "Glavni dobitek". Iz bližnje tn daljna okolice so prišli ljudje, da allšljo z odra domačo slovensko govorico, Ob sklepu Igre smo skupno zapeli "Hej Slovani". V Rožeku smo imeli ustanovni občni zbor Slovenskega pro svetnega društva "Peter Marko-vič". Izvoljeni odbor se Ja zavezal, da bo poživil kulturno prosvetno delovanje. V Narodnem domu v Podljub-Iju je Slovenako proavetno društvo "Štefan Slnger" iz Kaple uprizorilo veseloigro "Matiček se ženi" tako dobro, da se Je zbrano ljudstvo od srca nasmejalo. Ob koncu ao naa rezvaee-lili s avojim nastopom še tam-Uuiaši is Kaple. 8 takšnimi prireditvami bomo najlepše odgo vorill vsem, ki bi radi zatrjevali, da na Koroškem nI več Slovencev, V Trebesinjeh je nastopila pri Dovjaku nova Igralska družina s Plešivca z igro HV Ljubljano jo dajmo," Ljudje >so poplačali mlade Igralce z živahnim odobravanjem. V društveni dvorani v Akofl-čah je uprizorilo Slovensko prosvetno društvo "Edinost" Igro "Revček Andrajček", Igralci in tamburaši so navdušili staro In mlado, • Smrt zavedne slovenske mladinke in pevke Na Trebinji Je umrla vzgled-na slovenska mladinka in pevka Olga (iroblaeher. Nepregledna vrsta |>ogrebcev jo Je poapremi-la na njeni poslednji poti. Pod-pitala je partizane v njihovi borbi proti naaiinemu nacizmu, Slava njenemu a|M>minul (Peelane Sanagj "PROLETAREC" SaalaMatlAne Silavskl Olaslle Jugeaiuvanake see. in Proavstne metle«. Pisan v luvtnakorn In anglsiksm Jaiiku. Slano 93 aa aole, 11.71 aa pel« 91 sa šetrl leta. NAROČIT« KI OAt Naslov: PROLETAREC CNICAOO M. ILL, 1MI South Lawndale h M vo narodno vlado SI se je utrujala v delu od jutr« do večera, krt je še čisto mlada z«Mavlla svoje moči v tovarno potem Je prišla vojna. Zresnila in izbrustla jo je, Spi* znala, videla In zaalutila je mar- sikaj česar bi sicer nikoli ne za znsla. Pregajsnje, ki so ga iz-vejsll fašisti in izkoriščanje de lavcev, ni ušlo njenemu opazovanju, niti njej sami ne, kajti na lastni koži je občutile mnoge fa šistlčne udarce. Sam gospodar je tedaj najbudneje pazil nad delavci, če ni morda med njimi kdo, ki se noče pokoriti okupatorju, za katere Je menil, da so zaščitniki miru, imetja in kultura. Vzravnala se je, ae zazrla nad stroje, tja do velikih oken J, ako-zl katera je vsa leta po vojni gledala svetle, svobodne dneve. "V tov srn i se počutim kakor doma," Je dejala In se naamehnlla sosedi pri stroju, katera ji je tedaj nekaj namignila Marija je urno priskočila tja, JI v trenutku popravil« nekaj pri stroju, naravnala nitke, ki so se napačno naravnale na omotke In spet je bila prt svojem delu. Stala je ob atro)u, delala In mi pravila I mnogo o tem, kako je prišla doj^ praktičnega načina dela in kaj Jo Je privedlo do tega. Is njenih besed sem razvtdela, da Ma rije nt samo po naravi marljiva In um« delavka, marveč tudi zaveatna, prekaljena In odločna žena Kekla je "Kar verjeti niaem mogla, ko me Je komiaija proglasila za racionalizatorko. Pravijo, da sem s svojim nači nom dvignila efekt dela In pro-«lukcijo za sto procentov, da a tem prihranim tovarni lepo vsoto denuija V« asih ae je likalo na takem stroju 30 rut na uro. oedaj pa jih izdelam'do M Poleg tega ao rute tudi zrezane. kar optsvtm lahko mimogrede, če se količkaj obrnem In ven-¿ar niaem iznašla nič posebnega. Kaj ne, aaj aemi vidite, da je vse tako enostavno " Skromno me je pogledala, gladila pri tem svetlo žametno blago, v katerem so cvetele vtisnjene velike, lepe rože. Mlad delavec je ravnokar pobiral od stroja do stroja in zlagal na voziček izgotovljeno blago. T E, Marija, ti si sila!" ji je za-klical, ko je z njene mize umak nil prvo skladanico rut. "Ti res vse prekašaš. Radi tebe moram še jaz tekmovati. Presneto moram hiteti, če hočem, da ti pravočasno umikam te tvoje gore. Komaj te dohitevam s tem svojim kamijonom " Pokazal je na voziček, katerega je tedaj s kolenom veaelo porinil dalje in naju pozdravil z nasmeškom. Tudi Marija se Je nasmehnila. 'TI naši fantje so res dobri. Vsakokrat me j»zabavajo. Mladi so še. Če pomislim, v kakšnih o-lcolščinah smo delali mi, ko smo bili mladi, potem je to sedaj pač razlika. Ne privoščim nikomur, da bi okusil življenje, kakršno smo imeli ml v mladosti, a koristilo bi marsikomu poizkusiti ga vaej malo.' Saj se ne zavedajo,, »kaj je , prinesel delovnim ljudem nov Čas. Premalo se zavedajo, kaj pomeni, da skrbi nekdo v tovarni za vsakega pose bej, da ve zanj kakor za človeka in ne kakor za številko ali stroj, kot se je to dogajalo nekoč." Spet je obmolknila. Mialila sem ai: Zavedna in pridna de lavka, kakršnih je sicer mnogo pri nas, a jih še vedno mnogo manjka. Zaveda se, kaj je svoboda delavcu, zaveda se razlike od včeraj rta danes in prav gotovo se zaveda tudi razlik, ki še danes razmejujejo ljudstva ^ svetu. ' Morala sem prekiniti zamiš ljenost in molk, ki Je padel med naju. Morala sem ji nekaj reči: nekaj od tega, kar se mi Je v srcu napolnilo ob pogledu nanjo, "Čuj, Marija," sem dejala, "prej si mi rekla, da to tvoje delo ni nič posebnega, da nisi pri tem nič iznašla in kaj vem še kakšne skromne prip9mbe si mi natovorila. Prav gotovo pa sama veš, da si s svojim delom tovarni zgled in da slede tudi o-stall tovariš! tvojemu zgledu. To, kar praviš, da ni nič posebnega, to je mnogo. Ravno to, da si s preprostimi in malimi «ed-stvi dosegla večji učinek dela, to Je enako vredno velikemu izumu. Prav gotovo si kot delavka zastavila ves svoj razum in voljo za dosego tega novega dognanja." NI ml dovolila govoriti dalje. Segla je v besedo: "Nikar ne govorite o naporih. Izboljšati delo, to Je bila le moja dolžnost. Tam v naši barvarni bi se lahko go vorilo o naporih, kjer delavcem kemikalije In barvila razjedajo pluča. Tam so tovariši mnogo na slabšem kot mi tu v normalnem zraku, ob svetlih oknih; to je kakor noč in dan." Čez nekaj minut sem se poslovila od te skromne delavke Marije, vedoč, da vijolica ne bo nikoli tulipaA. • Stroji pa so peli dalje . . . (Poslano Sanau) Delavci aa peljejo po novi cesti Vrhnlka-LJublJan» ln ugotavljajo. d« je delo dobro opravljeno. Ponarejeno drevesce Prispevajte v obrambni sklad! Val darovi aa obrambo Enake-pravnoatl. Proeveto In Pr©letar ca aaj aa peilUelo na naalevt John Pollock. S44S& Lakeland Blvd. Euclid 21 Oble. Br. Pollock le blagajnik obrambne, ga aklada.___ NAROČNIKOM Datum e sklepala, aa (May 31. IMS), pela« vašega Boris Pahor Burja je ponehala in Trst se je sredi decembra nasmehnil. Na ulicah je bil dirindaj in ljudje so strujili mimo izložb. Bližal se je božič, na trgu so zagra-dili prostor in prodajali drevesca. Bližal se je tudi poldan in priprosta žena je hitela s torbo v roki proti obrežju; ob nji je drobila hčerka, ki je bila mala kakor brbunček. Ko.sta šli mimo dreves, je dejala: "To ni za nas, ne, mama?" "Letos ne." "Letos ne bomo kupili, res'" ."Ko boš bolj odrasla." "Kako moremo kupiti, ko pa so tako draga?" "Da" • "Mi ne zmoremo toliko, ne, mama?" "Ne." "Če bi papa delal vsak dan,* potem bi tudi meni kupil drevesce, kajne, mama?" "Bi, prav gotovo." "Tako pa ni mogoče, če dela le vsak drugi dan!" Potem je mati prijela malo za roko in prečkali sta cesto. Potem sta vstopili v pekarno in muti je naročfta škrnicelj piškotov. "Zdaj papkaj in bodi pridna." Mala je držala škrnicelj v naročju, kakor da pestuje punčko. Na korzu so bile zbrane gruče pred svetlimi okni izložb. Dekletce pa je stopalo modro ob mami, niti se ni ozrlo na trgovine; ko da imata onidve drugačno pot. • "Mama." "Da?" , "Si kupila piškote, ker je ukazal zdravnik?" "Zato, da boš papkala, sem kupila; ker hodiš letos v šolo in se boš lepo učila/* "Toda zdaj bomo imeli počitnice, mama." , Mati jo je spet prijela za robo in prečkali sta Borzni trg. Potem sta šli po obrežju. Pomoli so se belili, po dnevih burje je bil zrak prozoren; hišice na pobočju tržaških gričev so v decembrskem soncu bele, ko da so iz belega naškrobanega platna. Kakor da so poslikane, aa zbrane v prisojno piramido dvigajo gor v breg. Morje pa je bila burja pobarvala s temno modro, živo barvo, le ob branu nekje je malce skodrano. Tam ae kedaj iz spenjene gubice rodi galeb. "Mama." "Da?" "Če se boš spet jokala, na bom šla "eč k zdravniku." "Ziiaj papaj, ln bodi pridna" Mala je šla z ročico v škrnicelj. "Dve jajci na dan da mi mo rnš dati, tako je rekel, ne, ma ma*»" "Da" "Zato, ker imam luknjo i pljučih?" "Saj ni rekel luknjo." •Tri luknjice Je dejal ne'" | "Zdaj bodi pridna, boš videla kmalu papa, ko bo prišel z dela." "Ko bo piskalo poldne, ne?" "Da." "Mama, papa je rekel, da bi lahko imela dve jajci na dan, če bi vsak dan delal." "Da." "Toda Karleto da, on ima luknjo na pljučih, ne, mama?" "Zdaj t?odi pridna, sem ti rekla." • Dekletce je grizljalo piškot, ob bregu so lahno nihale jadrnice, iz skladišč pod Starim svetilnikom so prihajali tovorni avtomobili. "Mama?" "Kaj je pitka?" * "Dve jajci na dan! Kako je to, ir,"K«j jo tu uptri?" d* Žena in mala sta čakali ob nasadu in gledali može, ki so prihajali z mosta. Ko je prišel, je imel omot v rokah, oprezno je držal dlan pod njim, ko da nosi dragocen pla-denj. Dekletce je steklo k njemu in on se je sklonil, da mu je dala poljubček na lice. Potem sta šla k mami, in on je sedel na kamen in se naslonil ob zid. Žena mu je postavila aluminijasto kozičko na kolena. Mala je pokazala škrnicelj, dejala je: "Mama mi je kupila." "Ker si bila pridna, ne?" Mala je hudomušno namrščila obrvi in mu skrivnost pošep-nila: "Zato, ker ¿mam tri luknjice na pljučih, veš!" "Tako se reče, si razumela," je rekla jezno mati. Potem so molčali. Mala se je igrala ob nasadu. Mož si je zavijal cigareto, žena je nadrobi-la kruha v kozičko in pomazala kar je bilo ostalo. Tako kakor vse žene vzdolž zidu; katera si je še oplaknila usta s požirkom vina, ki je ostalo v steklenici. "Kar zdaj ji bom pokazal," ja dejal. 'Ko fe odvijal omot, je bila mala 2e ob njem. mogoče! Kvečjemu eno na te*«1 den, se ti ne zdi, mama?"n* ; "Bomo videli, daj mi roko zdaj." , "In Karletov oče, mama?" "Da?" "On nikoli nič ne dela, kaj ne?" "Ne, brezposeln je, toda zdaj bodi pridna." "Niti eno jajce na teden ne more kupiti Karletu, ne?" "Če ne boš pridna, ne boš šla več z mano k papanu, veš?" ' Potem sta šli mimo postaje Sv. Andreja, potem vzdolž nasadov v drevoredu. Delavci so že sedeli na zidku onkraj tramvajskih tračnic in kosili; žene so sedele ob njih na zidku. "Mama." "Da?" "Če bi me ne bila peljala k zdravniku, bi morda papa kupil drevesce." "Ker bi ne mislil, da mi mora kupiti vsak dan dve jajčki." "Če boš pridna, ti bo morda vseeno kupil." "Da?" Delavci sp sedeli v soncu pod zidom; ko so zajemali iz posod, se je aluminij svetlikal, svetli-cali so se jim zobje. Možje so prihajali po mostu z dela in sedali na kamne, na travo. Eden je uprl stopala v bodečo žico, ki je varovala ozek pas trave, žena je stala ob njem in hči, in sta ga gledali ko je jedel, ga verno poslušali, ko je med jedjo pripovedoval. Ii "jama" aa prišli. Jatrt ea bode ▼mili la -kri naše Indaatrtje." — Slika la Slovenije. ;.,Na delavčevi dlani je stalo malo drevesce: v vitko debelce je bil zvrtal luknjice in zapičil vejice. V vseko vejo so bile ze-bodene smrekove iglice! Iz lese so bile, vendar—kakor da so res» nične. In vse je bilo tako lepo temno zeleno! Nihče ne bi sodil, da ni resnično, na prvi pogled, o ne! "Kako srčkano!" je dejala mala in tlesknila z dlanmi. Oče je dal drevesce na tla, mala pa je stala ob njegovem kolenu, se ga oprijela in opazovala božično drevesce. "Domov ga neaeva, ne, mama?" . Zdaj je bila ob nji. "Na mizico v kuhinji ga bomo postavili." "Seveda." "Mama." "Da?" "Je ponarejeno, a je lepše kakor tisto kupljeno, ne?" "Seveda." "Zakaj?" je vprašal oče. "Zato, ker mi ga je naredil moj papa." In dekletce je postavil malo med kolena in jo objel. In ona mu je ovila ročice okoli vratu. DOPISNIKOM IN ČLANOM . JEDNOTE Kadar pišeta Pveevetl ali ▼ glavni urad SNPJ. ne posablte ▼ naslovu napraviti poštne številke 33 aa besedo "Cklcago*. Na kuverti vaelej aaplilftet Ckl-cago 23. I1L To bo olajšalo dalo na člkaškl pošti, nam pa po-epaillo dostavljanje p alte, "PROSVETA1 »S57 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111-------------------- Vaša naročnina na "Proeveto" Je potekla z dnem. .13. V alučaju. da Je ed atrani upreenlitea kakšna takoj obveeMte, da ea lata popravil Z bratskim poadravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Zo Zdruft. d rio ve icogo la okot lea la JIÜ 1 tednik la ....................t JI i a »dnik la . TB t todalk a In . _______MS la idalka la...... « todalk to in. ..............4.40 s a »dnik« ta. its 4 tod nil ra la M» s Si »dnlbo la 4JI • tednik ¡av la i.eo sa tjf Zs Evropo Je.................. ____41LM • Iapolallo apedi sjl kupon. priloAUo pi > denarja aH Money Order v pisan ta al aeroêUe Prosvoto, Ui t kl )e vašo ki le deveUJe ta bi Uve al! stanujejo na V nsbsasm slučaje M vaš hal I Pojasnilo t—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha bHI ¿lan 8NPJ. aH če se preseli pro* od družino In bo zahteval sam svoj tfct tednik, bodo moral UaU člaa Is dotitae družina, ki je tako skupno naročena aa dnevnik Prosvoto, to takoj naazianltl uprsvnlttvu lista, ln obenem doplačati dotlfao vsoto listu Proavota. Ako toga ne store, tedaj moro upravnlštvo cnitatl datum aa to vsoto naročniku aU pa uotaviU dnevnik. PHOSVETA. SIVPJ. NIT a Loomdolo Ava. Ctaoono SI. »