št. M3 UREDNIŠTVO Df UPRAVA: LIUBLJAHA, BBEM—O zastopstvo xa oglase ls Kraljevine Kalije to UKIONE PTJBBLICTTA ITAUAKA & SOLANO Za tooasenurtvo 10 ONARIA ESCLUSTVA per la pobblicita di provenienza i estera: TJNIONE PUBBUCTTA IT ALI ANA S. A-, MILANO. Una laboriosa riunione della Consulta comtneniofazlone dl Bruno Mussolini — Salato al nnovo viccprcfetto dott. conmu David I contributi deli Governo alla provincia —Esame delle qucitioni e dei lavori pubblici Safaato mattina 1 Atto Corainiasario ha riiinito al Palazzo dei Governo la Consulta deiLa provincia- Prima di dare itllzio aJ-la tratlazione deliordine dei giorno l'Alto Comnu&sario, menlre la Consulta sorgeva in piedi, ha rrvoltx> M oommosso pensiero alla nobile f igura di Bruno M.ussolini cadu-to nell'adempimcnto del suo dovere di sol-dato nel cielo di Pisa. L'Ecceiienza Gra-zioli ha, det-to come in cjuestora di graode fiero dol ore aoche la popolazione deli a. pro-vincia di Lubiana, corae quella di tutto U popoio italiano, e vici na al cuore del Duce. Egrli na comunicato di aver pregato li Duce di aecoe/liere l'espreasione di cordoglio della provincia. Dopo le parole dell'Aito Cojnmissario la Consulta ha mantenuto un minuto di raccogLLmento. ELsaurita la lettura dell'ordme del giorno della precedente seduta, l'Alto Commissario ha ili us trato ta hini provvedimen-ti presi in relazione alle m at eri e trat tate nell'ultima seduta, e particolarmente sulla questione degli assegni famigliari che sono ali o studio, su quella delle pensioni, della Croce Rossa. delle comunicazioni e della Fiera che va rapidamente ailestendo la sna organizzazione, grazie alla pronta par-tecipazione delle piu importanti industrie e case commerciali italiane. L'Alto Conimissario ha puinćfi rivolto, ari che a nome della Consulta, un cordiale saluto al viceprefetto dott. comm. David giunto in questi giorni a Lubiana, da Tre-viso, per assumere r*Lncarico di Viceprefetto presso i'Alto ODmmissariato, avendo avuto il viceprefetto dott. cotrnm. Bisia rincarico di Capo Gabmetto. L'Alto Conuni.ssario ha iniziato quindi Tesame dei problemi posti all'ordine del giorno il pnmo pun t o del quale compren-deva Tesame del rifornimento dei generi al imen tari. Durante questo esame la Consulta e stata messa. al corrente degli alti contributi devoluti daj Governo Fascista, e dal bilancio dell'Aito Commissariato, per iT coiigiLaglio dei prezzl. allo scopo di evi- tare ulteriori aggravi alla po polazi OCe. Esa-minanck? i singoli generi rAlto OoiTLmis-sario ha messo in ril i evo la neceseita di limitare guesti contributi e dello studio della revlsione di talune vod Particolare attenzjone ha posto l'Alto Commissario al problema della fornitura dei grassi dei quali la provincia ha u na produzione limi- tata. Sullopera svolta dagli Tzffici competen-ti ha messo al corrente la Consulta 11 dott. Mosoj-i, il quale, esaminato quesio capitolo, ha d a to relazione sul censimento e siri raduni bcstiame che si sono iniziati con esito mol to favorevoie. Anche in que- sto campo il contributo dello S t at o a tavore del con su m at ore e. notevolissimo. L'Alto C&mmissario ha messo quincK al corrente la Consulta sullopera svolta per assicorare la fornitura del latte alla CittA di Lubiana. e sui sacrifici finanziari in at -to allo scopo di e vi tare che i prezzi salga-no ulteriormente. Su guesti argomenti il consultore dott. Natlačen ha esposto aicu-ne proposte tendenti a favorire la regola-zJooe ded consirmi. specialmente in provincia, n consultore Pucerj ha esposto fl suo pun t o di vista sulla necessita ćn mcrerneo- tare rallevamento dei maiali, e quello sul regime dei grassi a Lubiana e in provincia. Per quanto riguarda il raduno del be-stiame il consultore Pucelj constatta co-me questo provvedimento sia sta to attua-to con mol ta regolarita ed equita, Sull'ar-gomento dei rifornimonti alimentari han-no interloquito anche i consultori Slokar, Kavka, Krusec. Esaurito il p rimo pun to dell'ordine deJ giorno l'Alto Commissario ha fatto un ra-pido esame del primo lotto di lavori pubblici che han no avuto, o stanno per avere inizio. Questo primo lotto comprende ottre 81 milioni di lavoro, non ha bisogno di es-sere commentato. Le cifre parlano da sole e dl cono k> sforzo che viene compiuto dal Regime a favore di questa provincia- Al primo lotto seguira. tra breve, un secondo lotto di lavoro, che intereasera particolarmente i centri rurali della provincia. D consultore Pirkmajer rmgrazia l'Alto Cornmissario per il grande contributo dato dal regime ai lavori pubblici della nuova provincia. ed esamina quindi alcuni aspet-ti deirattuazione dei lavori stessi. Sull'ar-gomento hanno parlato anche i consultori Slokar, Kavka, Pucelj. Passando ad un altro punto defl'ordine del giorno l'Alto Commissario ha accen-nato ad un gruppo di problemi interessan-U reconomia locale, e si e soffermato a parlare delle societa di assicurazloni, esa-rninando i diversi aspetti della questione con particolare rignardo agli interesi della provincia. Passando poi a parlare deU'organizza-zione come e naturale anche nella nuova provincia verra esteso il sistema corpora-tivo fascista. U passaggio che sara fatto gradualraente e con la collaborazione degli elementi iocali, ha avuto inizio con la costituzione deU'uiiioiie provinciale del la-voratori; nuclee questo intorno al quale, gradatamente. sara creato 11nquadramen-to delle forze produttive della provincia. Le questioni sindacali, e particolarmente quelle delTattivita di oollocamento. sono state illustrate dal cons naz Vagliano, il quale ha messo in evidenza la necesaita che tutti i lavoratori disoccupatl doman-dino Hscrizione a detto ufficio. Da ultimo l'Alto Commissario ha fatto un rapido esame della situazione della Provincia comunicando ai consultori le sue precise direttive perche nulla avenga a turbare 11 ritmo dell'attivitA che tendono al potenziamento deirorganismo provinciale e alla sua normalizzazione. Generoso contributo del Duce al Teatro Nazionale e alle istitozioni nrasicaH slovene L'Alto Commissario per la provincia dl Lubiana ha comunicato al »ovrintendente per i Teatri di Lubiana Oton Župančič che era accompagnato dai direttori dei Teatro Urico e del Teatro della eommedia e dal rappresentanti degli artisti, che Đ Duce tA era eompiarJuto accordare nn contributo dj lire 300.000 perche fosaero rt vedute le paphe delle mas-^e dei Xeatri dl LuMana in modo da mijHorare le coroMzioni da quost1 lavoratori LEcc. Graziofi ha commrtcato qntndi cfi aver disposto i se^uenti aumenti salari; paphe fino a 600 Ure menflili 15^> di an-mento, pafrhe fino a 900 mensiB 12% dl anmento e paghe superiori a 900 il 10'/* con un mamimo di 250 lire dl aumento. D sovrintendente anche ai nome degii artisti e delle ntasse ha enpresso all'Alto Commissario la sna commossa gratitudine per U munifico e generoso provvedimento del Duce predan do TEcc. Grazioli dl manife- wt_-1 r < t 11 l'eflpre«Aione della prof onda rio©-noHOenra di qnanti dedicano la loro Inte-ni-gente fatiea all'arte dei Teatri dl Lnhlana. Dopo quella dei Teatri PAlto Commissa- rio ha ricevuto i rappresentanti della 80-eieta Glasbena Matica e ha comunicato loro che il Duce ha vol ti to personalmente accordare a questa e alle altre societa mn-slcali un contrflmto annuo di nre 200.000 che dovranno ?»ervire alla predispo^irJone di manifestazioni musicaH da svolgersi nel periodo che va dairottobre dl quest,an-no all'ottobre del 1943, e al potenziamento delle societa di eultura nra^icalp dl Ln-hiana. II dott. Ravnikar Vladimir, prwi- Zasedanje sosveta Ljubljanske pokrajine Sozalje ob smrti Hrana MussoHmja — Novi viceprefekt — Organizaci|a preskrbe in pocenitve iivil — Velika javna dela — Uvedba korporacijskega sistema Ljtihljana, 10. avgusta V soboto 9. t. m_ je Visoki Komisar sklical v vladno palačo Pokrajinski aoevet. Preden je otvoril dnevni red, se je Visoki Komisar, med tem ko je Sosvet stal, spomnil z občutno mislijo plemenitega lika Bruna Mussolinija, ki je padel, ko je izvrševal svojo vojaško dolžnost na nebu Piše. Eks-celenca Grazioli je dejal, da je v tej veliki uri ponosne bolečine tudi ljudstvo v Ljubljanski pokrajini kakor vse italijansko ljudstvo, blizu Ducejevemu srcu. Sporočil je, da je Ouceja proeil, naj sprejme izraz sočustvovanja Ljubljanske pokrajine- Po besedah Visokegra Komisarja je Sosvet vztrajal v minuti zbrane tišine. Ko je prebral zapisnik prejšnje seje, Je Visoki Komisar obrazložil nekatere akrepe, ki jih je izdal v zvezi s snovjo, ki jo je obravnavala zadnja seja. zlasti v zvezi z vprašanjem družinskih doklad, ki se proučujejo, glede pokojnin. Rdečega križa, prometnih zvez in velesejma, W se na-:rlo pripravlja po zaslugi radovoljnega sodelovanja najvažnejših italijanskih industrij in trgovskih tvrdk. Visoki Komisar je nato naslovil tudi v Imenu Sosveta prisrčen pozdrav vicepre-Tekta dr. kom. Davidu, ki je prispel te dni te Trevisa v Ljubljano da prevzame posle viceprefekta Visokega Komisariata. ker je viceprefekt dr. kom. Bisia sprejel posle *jefa kabineta, Visoki Komisar je nato otvoril razpravo j vprašanjih na dnevnem redu, ki je kot rvo točko obsegal razpravo o zalaganju živin. V svojem pregledu je seznanil So->vet z visokimi prispevki, ki sta jih doio-TjOa FaSiartiCna vlada in proračun Vlaoke-ffjB. Komisar i jata da bi se izenačile cene in bi se ljudstvu prihranile nadaljnje težave. Pretehtajoč poedine vrste živil, je Visoki Komisar poudaril potrebo, da bi se ti prispevki omejili in da bi se proučevala revizija nekaterih postavk. Posebno pozornost je posvetil Visoki Komisar vprašanju dobave maščob, ki jih proizvaja pokrajina v omejenem obsegu. Glede dela, ki so ga v tem pogiedu izvršili kompetentni uradi, je poučil Sosvet dr. Moseri, ki je po proučitvi tega poglavja poročal o popisu in degonu živine, kar se je začelo z zelo zadovoljivim uspehom. Tudi v tem področju je prispevek države v korist potrošnika zelo znaten Visoki Komisar je nato seznanil Sosvet z delom, k* je bilo izvršeno, da bi se mesto Ljubljana založilo z mlekom, ter s finančnimi žrtvami, ki so v teku, da bi se preprečil nadaljnji porast cen O teh predmetih je sosvetnlk dr. Natlačen postavil nekatere predloge, ki gredo za tam, da bi se uredile potrošnje, zlasti na deželi. Sosvet nik Pucelj je izrazil svoje mnenje o potrebi, da bi se povečala reja prašičev, nadalje o gospodarstvu z maščobami v Ljubljani in na deželi. Kar se tiče dogonov živine, ugotavlja sosvetnik Pucelj, da je bil ta ukrep izvršen z velikim redom in pravičnostjo Glede dobav Živil so se oglasili tudi sosvetniki Slokar. Kavka. Krušec. Ko so izčrpali prvo točko dnevnega reda, je Visoki Komisar na kratko poroča) o prvi skupini javnih del, kj so se že za-6ala. aH pa se Se bodo. Ta prva skupina obsega nad 81 milijonov Hr - ta te dejstvo pač ne potrebuje komentarja, ttevil-ke govore same in izražajo trud, ki si ga nalaera i ežliu w kortst t* pokrajin©. Prvi skupini bo itledlte v kratkem druga skupi- na del. ki bo zanimala zlasti poljedelska središča pokrajine. Sosvetnik Pirkmajer se je zahvalil Visokemu Komisarju za veliki prispevek, ki ga je določila vlada za javna dela v novi pokrajini in je nato razložil nekatere poglede glede izvršitve teh del. O stvari so spregovorili tudi sosvetniki Slokar, Kavka in Pucelj Prehajajoč na nove točko dnevnega reda je Visoki Komisar opozoril na skupino vprašanj, ki zadevajo krajevno gospodarstvo in je spregovoril o zavarovalnih družbah, pretehtavajoč razne poglede na to vprašanje s posebnim ozirom na korist pokrajine. Ko je potem prešel na sindikalno organizacijo, je Visoki Komisar sporočil, da se bo. naravno, tudi na novo pokrajino razširil fašistični korporacijski sistem Prehod, ki se bo izvršil stopnjema in s sodelovanjem lokalnih činiteljev. se je začel z ustanovitvijo Pok m Inske delavske zveze. To je jedro okrog katerega se bodo počasi razvrstile proiz\-r.ja!ne sile pokrajine. Sindikalna vprašanja, zlasti glede urada za zaposlitve, ie obrazložil nar. svetnik Vagliftno, Ki je poudaril potrebo, da se vsi brezposelni delavc' prijavijo za vpis v 'meoovani urac Na koncu je Visok: Komisar na kratko podal pregled o položaju pokraj*ie in ie 3osvetnikom sporočil svoje točne smernice, da bi nič ne motilo delovni ritem, ki gre za tem. da bi se pokrajinski organizem okrepil m normaliziral Ne pozabite obnoviti naročnino! dente della Glasbena Matica ha rivolto al-TAlto Commissario 1'espressione di vivis-vtsa gratitudine per il generoso contributo ded Enjce a favore della cul t ura siovena pregando lFxv. Grazioli di manifestare al Capo del Governo l'e^presmone della pio vi v a e commossa rlo^oocenza della antiea societa musieale e di qnante altre societa Hvolgrono la loro proflqua attivtta nel campo municale. n Comitato provinciale per rufiHcio di collocamettto dall'Alto Commisssario Oggi alle 15, presidente il Cav. uff. Gat-tt delegato dell'Arto Commissario, si e riu-nito il Comitato provinciale per 1'ufficio di collocamento. In questa riunione sono sta- j te ooneordate le disposizioni per la rapida e totali ta rta applicazione dell'ordinanza dell'Aito Commissario per la disciplina e l'accertamento della mano cTopera disoc-cupata ed oceupata. Particolarmente e. stata decisa. la dlstri-buzione di un manrfesto a tutte le aziende della citta e della proviiicia contenente il riassunto deiie norme fissate dalla citata ordmanza., la istitruzione di un urficio cor-rispondente in osni capoluog"o di eapitana-to e la delesrazione delle funzioni colloca-tarie a tutti i comuni della provincia. Dopo la riunione il comitato e stat o ricevuto dall'Alto Commissario, fl quale ha impartito le direttive per 1'opera da svol-gersi per il piti utile funzionamento del- 1'ente. Velikodušen Ducejev prispevek Narodnemu gledaliKo in slovenskim glasbenim ustanovam LJubljana, 10. avg. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je sporočil višjemu upravniku ljubljanskih gledališč Otonu Zupančiča, Id sta ga Spremljala ravnatelja opernega In dramskega gledalidča, In zastopnikom igralcev, da Je Duce blagovoli] nakloniti prispevek 800.000 lir, da bi se revidirale plače usluž-benstva ljubljanskih gledališč in izboljšal položaj uslužbencev. Eksc Grazioli je nato sporočil, da je odredil naslednje povlske plač: za plače do 600 lir mesečno 13 odstotkov, za plače do 900 lir mesečno 12 odstotkov po viska In za plače nad 900 lir 10 odstotkov z najvišjim poviskom 250 lr. višji intendant je tudi v imenu umetnikov in uslužbencev izrazil Visokemu Komisarju svojo iskreno zahvalo za dobrotljivi in velikodušni Ducejev ukrep in je prosil Eksc. Grazioli ja, naj Duce ju sporoči izraze globoke hvaležnosti vseh, ki posvečajo svoj trud umetnosti ljubljanskih gledališč. Po zastopnikih gledali&c je Visoki Komisar sprejel zastopnike družbe Glasbene Matice in jim je sporočil, da je Duce osebno blagovolil priznati tej In dragim glasbenim družbam letno podporo 200.000 lir, Id bi se naj uporabile za pripravo glasbenih nastopov v dobi od oktobra tega leta do oktobra L 1942. ter za okrepitev društev za glasbeno kulturo v Ljubljani. Dr. Vladimir Ravnikar, pred sodnik Matice, je Izrazil Visokemu Komisarju naj-zivahnejso zahvalo za plemeniti prispevek Duceja v korist slovenske kulture in je prosil Eksc, Graziolija, naj Vladnenni poglavarju sporoči izraze najtoplejše, iskrene hvaležnosti stare glasbene družbe ter vseh drugih družb, ld Izvršujejo svoje plodno delo na glasbenem področju. Pokrajinski odbor urada za namestitve sprejet pri Etesc Visokem Komisarju Ljubljana. 9. avg. Danes ob 15. se je pod predse».fstvom cav. uff. Gattija, deleirata Visokega Komisarja, sestal Pokrajinski odbor urada za namestitve. Na tem sestanku so obravnava!! ukrepe za naglo in popolno izvršitev odredbe Visokega Komisarja za ureditev in zaščito brezposelnega m naposlenega dola v siva. M\iruila se je zlasti razdelitev proglasa vsem podjetjem v mestu in pokrajini, ki bo obsegal vsebino točk v omenjeni odredbi, ustanovitev nstrezajočega urada v vsakem glavnem okrajnem mestu in zastopstev t namestitvenimi funkcijami v vseh občinah pokrajine. Po sestanku je odbor sprejel Visoki Komisar in Izrekel smernice za delo, ki naj se izvede za najboljše delovanje ustanove. Efflcad azioni aeree e navali Attacchi aerei contro Marsa Matruch e Sidi el Barrani — Un somrnergibile nemico aSfondato da una torpediniera U Ouartier Generale delle Forze Ar mate comunica in da ta di 10 a gosto il seguente bollettino di guerra n. 432: NeJl'Africa settentrionale attivita sui fronti Tobruk e di Soilum. Nostre unita aeree hanno bombardato a Marsa Matruch impianti portuali e piroscafi alla fonda provocando incendi. Altre unita hanno at-tacato naviglio nemico ad est di Sidi el Barrani. O nemico ha compiuto i ne ur s ion i aeree su Bengasi, Derna e Bardia. NeirAfriea orientale 1'aviazione brftnn-nica ha rip«*tuto attacchi ai ridotti dt^Ila piazza di Gondar. In Grecia alcuni aerei brttanniH hanno bombardato Corinto. Nel Medlterraneo centrale una nostra torpediniera al comando del capitano cli fregata Carlo di Ix>wenberp eol eoneorso di un aereo da ricognizione marittima ha af on dat o un sonunergibile nemico. Uspešne letalske in pomorske akcije Letalski napadi na Marsa Matruch in Siđi el Harani — Torpedovka ie potopila sovražno podmornico Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil danes naslednje 432. vojno poročilo: Delovanje topništva na fronti T o bruka in Soluma v severni Afriki. Nase letalske edlnice so bombardirale v Marsa Matruchu pristaniške naprave in vsidrane parnike ter so povzročile požare. Druge edlnice so napadle sovražno brodovje vzhodno od Siđi el Barranija. Sovražnik je izvedel letalske napade na Bengazl, Derno In Bardljo. V vzhodni Afriki je angleško letalstvo ponovno napadlo posadko v trdnjavi Gondar. V Grčiji je nekaj angle&kib letal bombardiralo Korint. V osrednjem Sredozemlju je neka naša torpedovka pod poveljstvom kapitana fregate Karla di Lewenborga s sodelovanjem izvidniškejEra pomorskega letala potopila eno sovražno podmornico. Italijanski letalci počastili spomin Bruna Mnssolini]a eskadrila bo nosila njegovo ime Izrazi sožalja Rim, 11. avg. s. Kr. Vis. knez Piemont-ski je poslal Etaceju sledečo brzojavko: V trenutku, ko je Vas Druno padel ob izvrševanju dolžnosti, Vam izražam, Duce, tudi v imenu princese svoje najgloblje so&a-lje spričo velike bolesti, ki trga očetovsko srce in ki globoko pretresa srca vseh prijateljev, ki ne bodo nikoli pozabili zglednega lika Vašega ljubljenega sina, Kim, 11. avgusta, s. Duce Je prejel naslednje sožalne brzojavke: Vam in gospe Racheli pošiljam izraze mojega neakor*-čnega sožalja spričo velike izgube, ki je ranila vaša srca. — Udana Lidija vojvo-dinja Pistoiska. Mož in jaz izražava Vam m gospe Racheli naše prisrčno sožalje. — Mafakta ki Filip di Assia. Rim. 11. avgusta s. Včeraj so na vseh letališčih v Italiji in izven nje italijanski letalci prisostvovali posebnim žalnim službam božjim v spomin na junaškega letalskega kapetana Bruna Mu s sol ini ja. Zaduinic so se udeležili vsi italijanski letalci ter vsi nameščenci posameznih vojaških in civilnih letališč. Cerkvene svečanosti so potekle v resnem vojaškem razpoloženju. V drugem dodatku od red beri ega lista letalskega ministrstva pa je bilo včeraj objavljeno: Odreja se, da se bo bombniška eskadrila z velikim akcijskim radijem, ki se je sestavila na letališču v Pisi pod poveljstvom Bruna Mussolinija, odslej imenovala bombniška eskadrila Bruna Mussolinija z velikim akcijskim radijem v spomin na junaško žrtev in zvestobo, na letalsko vnemo in velike vojaške vrline svojega pokojnega poveljnika. Na vzhodu nič novega Operacije se nadaljujejo po načrtu Iz Hitlerjevega glavnega stana objavlja nemško vrhovno poveljstvo naslednje poročilo: Operacije na vzhodu potekajo tudi nadalje po načrtu. Nemška letala so tudi v pretekli noči s posebnim uspehom bombardirala oboroževalna središča, prometne naprave in preskrbovališca v Moskvi. V središču mesta In v severnem loku Moskve so nastali številni veliki požari. V borbi nemškega letalstva proti sovjetskemu letalstvu, ki je bila posebno uspešna zadnje dni, je sovjetsko letalstvo na vsej fronti vključno finsko fronto izgubilo od 22. junija dalje nad 10.000 letal. Berlin, 11. avg. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo v soboto -wečer nasleanje službeno vojno poročilo: Sovjetski oddelki, ki so bili. kakor je bilo objavljeno že v vojnem poročilu dne 5. avgusta, okrog 100 km južno vzhodno od Smolenska obkoljeni, so bili uničeni. Ujetih je bilo nad 38 000 častnikov in vojakov. Zaplenjenih je bilo 250 tankov, 369 topov in mnogo drugih vojržh potrebščin. Sovjeti evakuirajo mesta Kodanj, 11. avg. a Po vesteh iz Carigrada m Ankare se je začefla močna omi-»racija chiinega prebivalstva v Sovjetsk:l zvezi preti vzhodnim pokrajinam. Emigracijo je baje zapovodala Moskva po katastrofi pri BjalvstoJcu in zadeva irKk»tr»5-sko in kmečko preo rva Istfvo. EvaJciriramri bodo naseljeni v pas« med rekama Dor>om in Valgc ter Uralom. V mestih bodo ostale samo potrebne osebe za opravljanje }avrwh služb in zaposlene v vojnih področjih. Sc*v~ jetska vlada izvaja ta ogromna načrt v iluziji, da bo mogla stabrtirati fronto zapadno od okrožij kjer se bo neseiiJc/ evakuirano civilno prebivalstvi Berlin, 11. avg. s. Nemška polsiuibena agencija je objavila, da so topovi in protitankovski topovi neke oklopne divizije ob Nadaljevanje na z. strani 1739 * r Stran 2 ffiOTBHSri NAROD c, PcmterJ*, H. avgnst* mi-XDC Štev. 1 83 Dnjepru obstreljevali dve sovjetski portni ladji po 1000 in 800 ton. ze spričo prvih granat sta bili obe ladji prisiljeni, da sta se ustavili. Malo kasneje sta bili na reki je sedaj popolnoma pod nemško na rek je sedaj popolnoma pol nemško kontrolo. Letalske akcije Berlin. 11. avgusta, s. Tudi predvčerajšnjim je nemško letalstvo nadaljevalo z bombardiranjem sovjetskega zaledja, posebno železniška križišča, kolone motornih vozil in oskrboval i šča. Železniška proga Leningrad—Moskva je bila ponovno razdrta. Berlin, 11. avg. s. V Ukrajini je skupina nemških bombnikov in strmoglavcev v soboto hudo napadla zbirajoče se sovjetske čete. 23 sovražnih baterij je bilo uničenih. 16 tankov in 138 drugih avtomobilov razdejanih. Berlin, 11. avg. a Kakor poroča DN~B. je nemško letalstvo v ukrajinskem sektorju srdito napadlo v teku 9. avgusta sovjetske motorizirane kolone, tanke in protiletalske baterije. Napadenih je bilo 63 tankov. 230 težkih motornih vozil in 9 baterij. V boju proti boljseviškemu letalstvu j> bilo sestreljenih v istem sektorju 32 sovražnih letal, dočim je bilo 7 letal uničenih na tleh. S teh akcij so se razen enega vsa nemška letala vrnila na svoja opo-i~?>!a. Vojna na morja Berlin. 11. avgusta, s. V nekem zalivu ob Karelski obali so nemška bojna letala, kakor poroča DNB. napadla dne 9. avgusta torpedovko sovjetske mornarice. Sovražna edinica je bila večkrat zadeta. Na- gnila se je m nemška podmornica je potopila neko jetsko izvidniško ladjo, katero Je polno zadela, nakar se je ladja takoj topila. f i i boni, IL avgusta, a V San na Zelenem rtu je bilo izkrcanih 12 skih mornarjev, ki so pripadali rmsirlU angleške petrolejske ladje »Heroshell«, ki je bila potopljena 27. julija južno od Kari arijskih otokov. Dvanajst angleških mornarjev je rešil portugalski parnik »Vzhodna Afrika« dne 6. avgusta. Rim, U. avg, a Angleška mkimmMfbttt je objavile, da je bm\ pabaptjon rusJboc iUo-fender«. Ledja je bila dograjena leta 1932. Izpodrivala je 1375 tun vode. Bas je oborožena s štirimi topovi po 120 mm, en en protiletaliJcifn topom po 76 in 2 po 40 mm. ter s petimi strojnicami, dalje s 8 cevmi za torpedo po 533 man. Razvijete je brzino 35.5 voalov ne uro. Njene i*rmmWn je v n"mem času štela 145 med. Rodan j, 11. avg. s. Potopljena je bila nadaljnja danska trgovska ladja, Id je bila v službi Anglije. Gre sa ladjo >Sam*ee< s 1.500 tonami. Napad na švedsko lad}o Kodanj. 11. avgusta, a V četrtek ponoči je neko angleško letalo napadlo v danskih teritorijalnih vodah švedsko 1.200tonsko ladjo >Venersbergc in jo poškodovalo. Ladja je bila izplovljena iz ladjedelnice leta 1914. Vlačilci so jo odvedli v bližino neke druge švedske ladje. Trije švedski mornarji, med njimi tudd kapitan, so bih ubiti. Danski parnik potopljen Kodanj, 11. avg. s. V tukajsnjh lad jede lmskih krogih se je izvedelo, da se je potopil danski parnik >Elisabeth<. Ladja se je potopila v bližini Anglije. Kako si zamišljajo Angleži nadaljevanje vojne proti Nemčiji Rim, 11. avg. s. Kakšno je razpoloženje v Angliji glede strahu pred porazom in voljo za preprečenje poraza, jasno kaže članek, ki ga je objavil znani list >The Sphe-re«. Pisec obravnava iredstva, katera naj uporabi Anglija za uničenje Nemčije, preden bo Rusija onesposobljena za borbo. >Sphere« poziva angrleško vlado, naj vrže vse letalske sile in vse pomorske sile in tudi kopno vojsko proti nemškim invazijskim oporiščem v Franciji, Belgiji. Nizozemski in Norveški. Pisec izvaja d ose bedno: Za Anglijo je prišel trenutek, da napa- de in uničuje, pri čemer se ne sme ozirati na to. da je prizadeto prebivalstvo Francije, Belgije. Nizozemske, Danske in Norveške. Misliti moramo nase! Vse ostalo ni vredno pomisleka. Sicer pa smo se obvezali, da bomo tem narodom vrnili svobodo in prav je, da nam ti narodi pomagajo s svojim trpljenjem pri njihovi rešitvi. Te krute misli Angležev resnično kažejo, kakšna je angleška miselnost. Razkrije se nam vsa vojna in mirovna politika Anglije, Če jo gledamo skozi prizmo, ki jo je postavil »Spherec. Poslanci bivše hrvatske seljačke stranke prisegli zvestobo ustaškeimi pokretu Vsak poslanec mora računati s smrtno kaznijo, če bi prekršil ustaška pravila Zatrrch. 11. avg. s. V okviru posebne izredno pomembne politične svečanosti se je včeraj dovršil nov obrat v notranji politiki neodvisne hrvatske države. V dvorani hrvatskega sabora so se zbrali vsi bivši poslanci in voditelji razpuščenih or-ganlsarlj dr. Mačkove hrvatske seljačke strank? ter se svečano priključili ustaške mu gibanju. V prisotnosti poglavnika je neki bivši poslanec HRS govoril v imenu vseh svojih tovarišev in podal izjavo o priključku k iistaSkemU pokretu. Govoril je v im«mu 1S0 h poslancev in prvakov bivše dr. Mač-K vi stranke, ki so nato tudi vsi prisegli nrod poglavnikom z naslednjimi besedami: Prisegam na vsemogočnega Boga ln na vse. kar ml je drago, da se bom v bodoče ravnal po načelih, ki jih postavljajo ustas-ka pravila, da bom izpolnjeval vse odred-bt : oglavnika ter da bom znal čuvati sleherno tajnost, ki mi bo zaupana, ne da li ;o kdaj izdal. Prisegam, da bom branil v vrstah ustaškega pokreta doseženo neodvisnost Hrvatske države in narodno svobodo, če ne bom izpolnjeval te prisege, bom. zavedajoč se svoje odgovornosti, ki mi je bila naložena, za vsako svoje dejanje in svoje dolžnosti računal s smrtno kaznijo, kakor mi jo določajo pravila ustaškega pokreta. Tako mi Bog pomagaj! Poglavnik je imel davi na svečanosti v hrvatskem saboru kratek govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da se je to dogodilo v stari zgodovinski hrvatski sabornici. Naglasil je silni pomen tega dogodka, ki pomeni združitev vseh narodnih sil. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da so se zastopniki bivše hrvatske seljačke stranke izrazili za ustaška načela ln da so obsodili one, ki so izdali zaupanje hrvatskih kmetov in sodelovali z beograjsko vlado ter zbežali z njo v tujino, kjer delujejo proti interesom hrvatskega naroda. S svojo današnjo izjavo so poslanci in Hrvati bivše hrvatske seljačke stranke dovršili veliko patriotsko dejanje. Podali so dokaz, da so spoznali veliki pomen obnove hrvatske drŽave in dali so izraza svoji odločitvi, da aktivno sodelujejo pri delu za njen razvoj. S tem se vsak Hrvat, ki so mu Interesi njegovega naroda pri srcu, pridruži temu delu. To naše delo pa ima namen: popolnoma obnoviti in zagotoviti obstoj hrvatske države in ustvariti vse pogoje, ki bodo našemu narodu zagotovili srečo in blagostanje. Vsi napori hrvatskega naroda bodo posvečeni temu delu na osnovi ustaških načel v okviru novega duha in novega reda, ki sta ju ustvarila velika voditelja Duce in Hitler. Na ta način bo Hrvatska postala močna država in važen faktor med i ostalimi državami v Evropi. Q dirkačih, ki bodo v petek poselili Ljubljano Dirka na progi Gorica-Ljubljana-Trst-Gorica naj bi izpod-budila domače organizatorje k večji podjetnosti Ljubijana, 11. avgusta. V petek, na praznik Velikega šmarna, bodo vozili prvič skozi Ljubljano italijanski dirkači kolesarji na progi Gorica, Ljubljana, Trst, Gorica. O pripravah za to športno organizacijo smo delno že poročali. Potek dirke je že organiziran do vseh podrobnosti, medtem ko bodo prijave zaključene do torka zvečer in bo tedaj znano, kateri dirkači bodo sodelovali. Glede na značaj dirke je verjetno, da bomo imeli priložnost videti v Ljubljani najboljše, kar premorejo dirkačev italijanske kolesarske vrste. Medtem ko je kolesarski sport pri nas zadnja leta iz različnih vzrokov nazadoval, je v Italiji in sploh na zapadu zelo priljubljen. Močno so ga pospeševale predvsem tovarne koles, ki so zaradi reklame pošiljale na razne dirke številna zastopstva svojih uslužbencev, kolesarskih dirkačev. Poleg tega so tudi same pripravljale in izvedle razne dirke ter darovale v ta namen iepe nagrade. Vse to je bilo pri nas skoraj neznano in kolesarski profesionaii-zem ni imel možnosti, da bi se razvil, ker pač ni bilo domačih tovarn koles. Kakšno zanimanje je n. pr. v Italiji za kelesarske dirke, izpričuje že prostor, ki je v športnih časopisih in športnih rubrikah dnevnikov odmerjen tem prireditvam. O dogodkih na dirkah, o dirkačih, nagradah, tekmovalni progi se piše na dolgo ln široko, razpravlja se do vseh podrobnosti o vprašanjih ,ki se tičejo organizacije kolesarskih dirk, pa še o marsičem drugem, kar često nima niti zveze s samimi koie- sarslcimi prireditvami. V teku razvoja so se zlasti nekatere tekmovalne proge tako priljubile, da so vsako leto na sporedu in jih imenujejo klasične proge. Letos je bilo že sedem dirk ■jia takih progah, osma se je vršila včeraj- šnjo nedeljo. Število udeležencev iz vrst tovarniških zastopstev, pa onih, ki tekmujejo sanioctcjno, je bilo povprečno zelo visoko. Dirke Milano—San Remo se je udeležilo 69 dirkačev, krožne dirke po Toscani iS, krožne dirke po Benečiji 42, državnega prvenstva 40. krožne dirke po Piemontu 57. krožne dirke po Campaniji 38, a za včerajšnjo krožno dirko po Emiliji se jih je prijavilo 62. Dirkači, ki se najpogosteje udeležujejo dirk in odnašajo nagrade, so med drugimi: Bergamaschi iz Sermide, Bevilacqua iz Benetk, Canavesl iz Gorle, Chiappini iz Rima, Coppi iz Castellanije, Corrieri iz Messine, Cottur iz Trsta, De Benedetti iz Tortone, Destefanis iz Torina, Leoni iz Rietija, Molio i= Torina, Valetti iz Avigliane, Volpi iz Torrenierija, Taddei iz Rima, Baibo iz Serravalle, Bartali iz Firenc, Bini iz Prata, Servadei ln SuccJ iz Predappie in Toma-soni iz Torina. Mnogi med temi, H smo jih našteli, bodo tvorili moštvo, ki ga bo na dirko poslala tovarna znanih koles znamke Bianchi, drugo skupino pa pripravlja tudi Le gnano. VeČino jih bomo v petek videli v Ljubljani, kjer se bodo dirkači za nekaj časa ustavili, želeli bi ne samo, da bi dirka uspela v vsakem pogledu, temveč predvsem, da bi našim domačim organizatorjem in voditeljem kolesarskega sporta prinesla novih izkušenj in pobud za bodoče delo v okviru Slovenske kolesarske zveze. evropskih metalcev kladiva Lani smo s ponosom zabeležili, da se je naš simpatični inž. Stepišnik s svojim najboljšim rezultatom v metu kladiva uvrstil , med najboljše v Evropi. Letos je zaradi f le ezdrrat pokazati svoje sposobnosti, vendar se mu občutno posna pomanjkanje treninga. Os mu bo dana do konca lahk oatletske sezone prilika, ho nedvomno tuđi letos zavzel ▼ vrhu evropske liste najboljših rezultatov v metu kladiva vidno mesto. Trenutno vodijo naslednji metalci: 1. Storch (Nemčija) 56 62, 2. Blask (Nemčija) 55 71, 3. Lutz (Nemčija) 54.70. 4. Backhmd (Švedska) 53.03, 5. Hein (Nemčija) 52.79, 6. Peter mam (Danska) 52.70. Tetfttfki turnir v Livontn Tretji dan turnirja v Livomu je prinose! spet nekaj novih rezultatov. Najpomembnejši je vsekakor poraz švedskega reprezen-tanta Rohlaaona, ki ga je izločil Rolando Dei Bello (6:3, 9:7), Sehroeder, najboljši Je s Stortija (9:7, 4:6, 9:7) premagal Ze pred dnevi so poročali o prvem dneva plavalnega prvenstva Ostmarke. Drugi in zaključni dan tekmovanja je prinesel največ uspehov dunajskemu klubu EVVASC, ki je zmagal v skupni oceni v moških ln žen siri h disciplinah. Na drugo mesto so se v moških disciplinah plasirali Celovčani, pri ženskih disciplinah pa dunajska Danu-bia. Razen v štafeti je Cerer nastopil še v dveh disciphnah: na 100 m prosto je zasedel tretje mesto tik za Paukerlom ln Rauberjem, ki sta oba dosegla 1:05. Na 200 metrov prsno pa ni imel pravega tek-in je zmagal v času 2:54. V Budimpešti vodi Italija O pripravah za mednarodni lahkoatletski miting v Budimpešti preteklo soboto in nedeljo smo že poročali. Po skrbnem izboru je sredi preteklega tedna italijansko moštvo odpotovalo z najboljšimi nade jami, da se bo vrnilo z zmago v domovino. V soboto je bilo na sporedu devet točk. V prvi, teku na 400 m čez zapreke je bil rezultat, kakršnega so pričakovali. Obe prvi mesti sta pripadli Italijanom, vendar pa so časi slabi, kajti Missonl je pretekel to progo letos že v času 53.7. Enako velja za skok v višino. Obe prvi mesti sta tudi v tej disciplini zasluženo pripadli zastopnikoma Italije, toda Campagner in Tangetti, ki sta zmagala z skokom 1.85 m oziroma 1.80, sta skočila že 1.93 oziroma 1.85. — Tudi Madžara sta bila v slabi formi. V teku na 100 m se je zgodila italijanskemu moštvu nesreča, da je bil Monti zaradi prestopa proge diskvalificiran. Zmagal je sicer drugI zastopnik Italije Mari ani a časom 10.6, vendar je tako italijansko moštvo izgubile važne točke. Tudi Madžara sta dala iz sebe, kar sta zmogla, saj je Czanvi zboljšal svoj letošnji rezultat za celo desetinko sekunde. Vrstni red v metu krogle je bil tak, kakršnega so pričakovaJi. Zmagal je Italijan Profetti s čedno daljavo 15.13 m. V teku na 800 m slavni Lan za ni imel doraslega tekmeca. Zmagal je v času 1:47.8, a tudi drugi zastopnik Italije je s časom 1:53.4 mogel potisniti oba Madžara na poslednji mesti. Najbolj nesdguren je bil izid v skoku v daljino. Madžar Czanvi skače redno okoli 7.20. pa tudi Maffei kot najboljši Italijan je že letos preskočil 7.13. Maffei pa je odpovedal ln ni niti dosegel znamke 7 m. Tretje mesto je pripadlo Madžaru. Drugo zmago so spravili Madžari in si osvojili obe najboljši mesti v teku na 1500 m. Szi- lagy je znan rekorder in specialist za tek na 5000 m. Italijana Mastroienni in Vita le sta se trdo borila, vendar sta precej zaostala. V mestu kladiva je zmagal Italijan Tad-dia, ki se je z zmagovalnim metom močno približal 52 m. Vsi ostali so končali pod 50 m, vendar se je Superma nasproti poslednjim rezultatom zboljšal za dobra dva metra. Štafeta 4x100 m je bila gladka zmaga Italije, ki si je tako priborila v skupni oceni 46 točk, Madžarska pa 37. Borba za končno zmago bo še trda, ker so v nedeljo na sporedu discipline, v katerih so Madžari zelo močni. Podrobni rezultati prvega dneva so bili naslednji: Tek aa 400 m z zaprekami: Missonl (I) 55, 2. Fontana (I) 57.1, 3. Kiss (M) 57.4, 4. Polgar (M) 63.5. Skok v visino: Campagner (I) 1.85, 2. Tanghetti (I) 1.80, 3. Torday (M) 1.75, 4. Cserna (M) 1.70. Tek na 100 m: M ari ani (I) 10.6, 2. Csa-ny (M) 10.7, 3. Korompav (M) 10.8. Met krogle: 1. Profetti (I) 15.13, 2. Ne-meth (M) 14.93, 3. Daranv (M) 14.55, 4. Bertoceni (I) 14.24. Tek 800 m: Lanzi (1) 1:47.8, 2. Donnini (I) 1:53.4, 3. Harsani (M) 1:54, 4. Hires (M) 1:56. Skok v daljino: Csany (M) 7.19, 2. Maffei (I) 6.95. 3. Guriosa (M) 6.94, 4. Pederzonl (I) 6.87. Tek na 5OO0 m: 1. Szilagy (M) 14.47.6, 2. Nemeth ti pred Cesnovarjevo gostilno neki avtomobilist podrl 37-letnega mizarja Ivana Matja-šiča iz Ljubljane. Matjašič je precej močno pobit po telesu. — Fran Zakrajšek, železniški delavec na ljubljanski postaji, je stopil iz vagona tako nesrečno, da si je zvil nogo. ŠAH — Prvo kolo v turnirju za Šahovsko prvenstvo Nemčije, ki se je vršilo že preteklo nedeljo in katerega rezultati so prišli v naše roke šele sedaj, je dalo nekaj prav zanimivih partij. Presenetil je zlasti Lokvenc, ki je premagal Rellstaba Tudi oba najmlajša Junge in Pfeiffer sta uspešno začela. Oba sta zmagala nad svojima nasprotnikoma. Kieninger, lanski prvak, je remizira] z Richterjem, neodločeni sta ost»li tudu partiji med Schmidtom in Ernstom ter med Palmetom in Krankijem. Radio Ljubljana Ponedeljek 11. avgusta 1941-XIX 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. - 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. — 34: Poročila. — 14.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra D. M. šijanoa. — 19: Italijanski tečaj prof. dr. Stanka Lebna. — 19 30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. - 20: Napoved časa in poročila. — 20.20: Kramljanje v slovenščini. — 20.30: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Franca FedeMja oh sodelovanju pianista Vica la Volpe — 21.30: Filmska glasba, orkester dirigira mojster Angelini. — 22: Koncert violinista Alberta Dorme-Ija ob spremljavi mojstra Marjana Lipov-Ska na klavirju. — 22.45: Poročila Torek. 12. avgusta 194IXIX. 7,30: Poročilo v siločin<. — 7.45: slovenska glasba — v odmrTu nanovcd časa, — 8.15: poToćiilo v italiian-vini. — 12.30: poročilo v slovenščini. — 12.45: operetna glasba. — 13.: napoved časa. poročilo v italijanščini. — 13.15: Konminikc glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17: Radijski orkester ni vodstvom Dra^a Marija Sijanca: lahko glasba, — 14.. poročilo v italijanščini. — 14.15: koncert Ljubljanskega kvarteta — 14.45: poro.;-:'o v s1cyven>čini. — 1715: koncert godaHnoga orkestra pod vodstvom moj-tra Minna. — 17.45: zbor mladih £?rl FIA K — 1930: poročilo v slovenščini. — 19.45: koncert kvarteta sester Stritar, pr. klavirju Marijan Lipovšek — 20.: nspov--d Caca — poročilo v italijanščini. — 20.20 slovensko predavanie — 20.30: gledališka sezona F1AR Puccini Tosca. v prvem odmta, bo no ■J-ni urvditvi dela FmonsJce ceste znatno pcidob"!n na svojem p*-menu, ker bo po njej usmerjen ve! k del prometa, ki se zdaj fril po fvkem Gradišču, kjer povzroča *c večjo stisko dvntirna tramvajska proga. S temi deli, ki bodo \ najkrajšem času dn\TŠcna, Ko dobilo ožje iti .širše mestno središče skoro povsem urejeno cestn-j> omrežje. Toda ne umo v mestu, tucfi ▼ sred ni in posredni okolici Lnrbl jane. ▼ okviru ljubljanskega okraja, so v teku večja cestna dela. Ta dela so sicer bila določena že pred vojno in so b*ia potreba« s«r©ds»rva na razpolago, v«ndar je btf tempo dela po okupaciji znatno popešen. Vsa dela v ljubljanskem okraju gradi izključno Okrajni cestni odbor v Ljirbljani in sicer s svojim kreditom in dotacijo Visokega Komi san jata, kar je omogočilo pospešen* dela. Med najvažnejša dela* ki spadajo v ta okvir, je brez dvoma gradnja novecs* žclczxioetonske2a mostu čez LjHiMjenJco pri Zalogu, kjer je dosedanji leseni davno odslužil in je zahteval neprestana popravila, kar je spet zahtevalo mnogo stro4co»v. Poleg tega je stari most večkrat na teto preplavila narasla Ljubljanica da je btf del j časa nesposoben za sleherno uporabo. Gradnja novega sodobnega ithaIu p« bo precej zamudna, ker se bo treba boriti * številnimi' tehničnimi zaprekam-. V rv-ezf z novim mostom bo treba preložiti v precejšnji dolžini glavno cesro hi jo znatne dvigniti, da bo ko novi most, varna pred največjimi pepla vami. Preložiti in preurediti bo treba tudi r*ar stranska p&t&v. N*a \-*eh obstoječih cestah so v teku v pospešenem tempu razl;čna vzd rževalna dela. ki so neobhodno potrebna za naraščajoči promet sodobnih rnotornih vor\. S-., no se povsod opravlja jo rjopravila manjšega značaja, kakor krpanje, posipanje in čiščenje jarkov. Vse to spada med normalna vzdrževalna dela. Med številne novogradnje, ki pm so b*ie že itak t proračunu, spada dograditev preložitve ceste na Dobrovi, kar je aa naraščajoči prorner znatnega namena, ker ho cesta skrajša ia in bodo odpcrHj« nekateri ovinki ter omiljena strmina. Na isr* cesti bo neko-liko dalje na Švici prav tako izvedena potrebna preložitev. Nadalje bo dograjena moderna cesta na Ugojmi ne Vrh mik in dokončana dela v Ježah pri Horjulu. Dovršena bo tudi preložitev ceste v Lučah na DolenjeJcem. Nekaj nevarnih ovinkov m strmin bo na ta način odpadlo, kar do omogočilo znatno h^rejšo in varnejšo \*oč-njo. Znani hudourniki pri Hudapotniku so povzročali tamkajšnjemu prebivalstvu velike skrbi, cestam m potom pa stalne okvare. Struge nagajajočrh vod bodo te-deljito regudirane. v zvezi s te mri večjemi deri pa so tudi cestna dela proti Polhovemu Gradcu. V sled nove meje sta odpadli dve cestni doli, ker sta o&taJH na drugi strani. Namesto teh dveh del p* se vrši rekonstrukcija nevarnega ovinka pri Zde-šarju med Dobravo m Brez jam in rekonstrukcija podobnega ovinka na pokrajinski cesti Grosuplje—Žužemberk v Grosupliu- Pri vseh teh delih je zaposlenih do 250 delavcev, večji ded brezposelnih m beguncev. Za olajšanje njihovega položaja v teh težkih Časih, je Okrajni cestni odbor » pomočjo Rdečega križa povsod, kjer st dela v teku, organiziral delavske kuhinj in prenočišča. Na ta načm gre tudi delo h rtreje od rok. treba čakati na kupce. Na trgu za kurivo se ustavljajo le nekateri, a tudi oni ne dolgo. Kmalu je sklenjena kupčija, tako da kmetje zdaj na trgu za kurivo niti več ne krmijo konj. Precej lepa suha bukova drva prodajajo po 80 L kubični meter. Kmetje iz Polhograjske doline ne dovažajo drv na Grudnovo nabrežje, ker imajo svoje stalne odjemalce po mestu. Kupci pri- hajajo nakupovat tudi h kmetom na dom drva. Meščane je treba opozoriti, da ne bodo šli zaman na pot, da je večina suhih '• drv v Polhograjski dolini že razprodana. —lj Dr. Robert Neubauer je začel s pri- j vatno prakso kot specialist za pljučne bolezni ter ordinira na Tyrševi cesti 6 (bivša dr. Hausova ordinacija) ob delavnikih od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. 350 n „Poslali vam bomo na dom!" Kaj pravijo trgovci o vljudnosti in postrežbi v trgovinah ▼ teh časih M^sha Gaspari In nfegova razstava Gaspari je dosegel svoj višek in tam bo obetal Ljubljana. 11. avgusta Pred razstavo v Jakopičevem paviljonu so pisali naši listi o štiridesetletnici njegovega dela. Ta številka ni točna, ker je Gaspari prvič razstavil leta 1906., ko se je -vrnil z Dunaja. Srečala sva se z Aškercem, ki mi je omenil, da gre pogledat, koliko je mladi Gaspari napredoval, s pripombo, da je Gaspari najbližji naši zemlji, ker ni le slikar, temveč tudi pesnik. Od leta 1895. dalje se je začelo gibanje med dijaki, ki so čutili v ^ bi pesniško-pisateljsko žilico in ustanavljali dijaške liste oziroma literarne klube. Clani so liste sami pisali. Tako so se mladi ljudje tudi našli leta 1902. in se povezali v literarni klub, katerega sem omenila v »Jutruc ob smrti dr. Ivana Laha pod: »In memo-riam<. Navedla sem imena onih, ki so pisali in pesnikovaii. Mak.sim Gaspari je UM ilustriral in objavil tudi svoje pesmi. Da je bil ta literarni klub s svojim listom zanimiv, priča tudi dejstvo, da ml ga je v pozuejšui letih večkrat omenil v pogovoru dr. šlebinerer. glede na imena onih, ki so se udejstvovaii na knjižnem polju, in izšli iz omenjenega kluba. To bi bilo za uvod. ker so naši listi omenili, da je Gaspari slikar-pesnik, kakor je Golar pesnik-siikar. Marsikomu ni znano, da je Gaspari tudi pesnik, ker je vse premalo prior»čil glasove svoje lire. Na podlagi tega je razumljivo, kako se druži in spaja njegova slika s pesmijo. Razstava njegovih del je ena sama narodna pesem in skoro ob vsaki sliki se zamislimo v zveneče kitice naših prade-dov. ki so nam jih zapustili za dediščino iz časov, ko so zlagali pesmi ob vsaki priliki, v vseh lotnih časih pri svojem delu na polju in ob razveseljevanju. Ob sliki ^Slovenska Marija«, ki ima tisto presrčno naše dete v naročju, nam nehote zazv-nijo verzi: >Ti si roža Marija.« Sme-joče se dekle med nagelji in Nedeljsko popoldne kar samo zapoje: >2ide kupila bom. šopek povila bom.« V narodni noši klečeče dekle pred oltarjem nas spominja na Gregorčičevo pesem. Z zibeljo na glavi se vrača žTa domov in ta slika je tesno povezana \ narodno pesem: >Sinčka bom zibala, tebe štemaia.c Tam gredd dekleta od maše zardela od fantovskih pogledov z viržin-kami v ustih in kdor je živel na deželi, ve. kaj vse to pomeni. Ko bo zvečer pri-sijalo fantovsko sonce, bo šla vesela pesem skozi vas in trkala na okna: >Prl tebi je še rožmarin, boš dala ga v spomin« Za Ohcetjo je seveda tudi krst. Le poglejte tista dva botra, kako ponosna sta. Tam pase pastir svoje ovčiee. večerni zvon se oglaša iz nizkega stolpa in dekle moli pred kapelo. To je dih naše zemlje, ćez polja gre procesija na dan sv. Rećnjega Telesa in naša dekleta nesejo bandero. Žehtenje zemlje se spaja z zvonovi in z molitvijo, da Bog blagoslovi delo sejalca in žanjic. Vse to je naš svet, naše njive, naši griči in holmi s ponižnimi cerkvicami, vse to objema naša narodna pesem, katero je preoblikoval Maksim Gaspari. Ako bi hoteli zajeti vsa Gasparijeva ?.!~VNE VESTI — Danska priznala Hrvatsko. Zdaj je tudi Danska priznala neodvisno Hrvatsko državo. — Fašistično odposlanstvo pri dr. Pave-Kču. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel v prisotnosti italijanskega poslanika Caser-tana odposlanstvo Fašistične Stranke, pod vodstvom generala Co^elschia. General Co-selschi je izročil poglavniku pismo strankinega tajnika Serana, s katerim je akreditirana Fašistična organizacija pri stranki hrvatskih ustašev. — Počastitev spomina Stjepana Radića. V petek je bila obletnica smrti Stjepana Radiča, ki je umri tragične smrti pred 13 leti. Na Hrvatskem je bilo več spominskih svečano sti — Počitniški tečaj nemščine za srbske učitelje. Nemški znanstveni zavod v Beogradu prireja počitniški tečaj nemščine, ki se ga udeležuje 130 srbskih učiteljev. Zanimanje za tečaj je tako veliko, da bo prirejenih še več tečajev. _ Zaščita hrvatskih kulturnih dobrin. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je odredilo strogo kontrolo nad vsemi umetninami in zgodovinskim-; dragocenostmi v javni ali zasebni posesti Trgovcem z umetninami je prepovedano prodajati umetnine brez dovoljenja prosvetnega ministrstva. — Podružnica neimke državne banke v Celju. V Celju je bila ustanovljena podružnica nemške državne banke. — Hrvatski konzulat v Gradcu. Hrvatska ima zaenkrat pet poslaništev, in sicer v Berlinu, Rimu, Vratislavi, Bukarešti in {Sofiji, generalne konzulate na Dunaju, v Milanu in na Reki, konzulate pa v Miin-chnu. Mariboru in Ljubljani. Te dni je bil ustanovljen še hrvatski konzulat v Gradcu. V manjših mestih bodo zastnrpali Hrvatsko honorarni konzuli. Iz Ljubljane Naknadne prijave za meso Mestni preskrb ovalni urad obvešča prebi valstvo. da bodo mesarji sprejemali zamudnike, ki se še niso prijavili za meso, še do srede 13. avgusta zvečer. Mesarji naj izpolnjene sezname v treh izvodih predlože preskrboval nem u uradu v četrtek 14-avgusta do 13. ure. Hkrati pe moramo opozoriti tudi vse gospodinje, da sedaj ni vee mogoče menjati mesarjev ter je v tem pogledu kakršnokoli posredovanje na mestnem preskrbo\-alnem ura lu popolnoma neuspešno. Dogcdilo se je namreč več primerov, kjer so se stranke priglasile pri tem ali onem mesarju ter pri njem že tudi dobil* knjižico, toda še pred no sr» dobile meso. so se gospodinje spet premislile ki zahtevale, da bi dobivale meso pri drugem mesarju. Vsi mesarji brez razlike imajo pc-pclnoma enake predpise, ki se morajo po : njih ra-vnati. prav tako pa veljajo predpis) tudi za stranke ter zato nikakor ne sunetu de'ati zmede in nepotrebnega dela. Z uvedbo knjižic je vsaki družini žago tovljen najpotrebnejši košček mesa, ki aa prej niti za drag denar na boo mogoče do- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. uri KUNO UNION TELEFON 22-2J Najpopularnejši i talijanski komik Mara rio v Usvrstni komediji burnega smeha Morski razbojnik Slovenski napisi po vsej dolžini filma! KINO MATICA TELEFON 22-41 Odlićna muzikalna korredija s prekrasno glasbo, plesi ln humorjem Ukradena pesem Vlvl Glol. Nino Taranto. Ugo Coseri KINO SLOGA TELEFON 27-30 Prekrasen film Ave Marija Z Benjaminom Glglijem v glami vlogi. biti. Nezadovo!jnežem, ki hočejo se zeta} izbirati mesarje, se pa prav lahko pripeti, da mesa ne bodo dobili nit- pr; tem niti pri onem mesarju, saj se mc&arji nikjkoi nc te po za. odjemalce, pač so pa zadovoljni, če čim manj strank prvde s knjižico po meso. Ponavljamo torej, da jc menjanje mesarjev zdaj nemogoče m da je zamoi toga vsaka beseda «n vsak kfjrak na preskrb ova I nem uradu rx>rx:iroma odveč. it —lj Dela na Emonski cesti, zarad: katerih je že deij časa preložen ves vozni promet v druge sporedne ulice, se bližajo zaključku. Sedaj utrjujejo cesto na od-^eku med Napoleonovim spomenikom in Aškerčevo ulico. Obenem so uredili tudi robruke hocirLLkov nasproti K rižanske cerkve. Način obdelave in utrditve cestišča je bil že večkrat opisan, ljudje pa se prav radi ustavljajo in opazujejo delavce pri delu. Kakor kaže spodnji del Vegove ulice, ki je že odprt za promet, je ta način utrditve vsekakor zelo primeren za kolesarski in lažji vozni promet. Kako se bo pa obnesel, ko se bodo enkrat preizkušala na njem težja tovorna vozila zlasti tovorni avtomobili, bo pa pokazala šele bodočnost. 2eleti bi bilo, da bi prestal preizkušnjo boljše kakor tlak z velikimi kockami na Tyrševi cesti od nebotičnika do Figovca in oni z drobnimi kockami na Sentpetrski ulici, kjer je cestišče že tako razdrapano in stopnjevito, da se ga boji vsak voznik, še ceio pa kolesar. Ko bo delo v Vegovi in Emonski ulici končano, bo »ulica spomenikov« in z njo vsa okolica univerze, nove univerzitetne knjižnice in Križank ugodno pridobila na zunanjosti. Skoda pa je, da se vrsta spomenikov pred Glasbeno matico tako izgublja med vejevjem parka na terasi. Pozoren tujec šele po natančnejšem opazovanju odlcrije, da so ti stebri spomeniki in ne zgolj arhitektonski okras parka. —lj Promet v Trnovskem pristana v pristanišču za čolne nasproti »Špice« je vedno živahen, posebno pa še te dni, ko je voda po zadnjem deževju precej visoka. V lepih, solnčnih dneh prevaža motorni čoln kopalce v kopališče na desnem bregu Ljubljanice, obenem pa pristajajo tod tudi veliki tovorni čolni. V njih tovori jo opeko, podpeški kamen in drva z Vrhnike. Podpeči in krimskih gozdov. Pristanišče pa je za današnji promet premajhno, posebno če se nakupičijo na bregu večje količine gradiva naenkrat. Ko / bo srečno dokončana regulacija Ljubljanice, zgrajena zatvornica pri cukrarni in odstranjena stara na »Spici«, se bo izto-varjanje preložilo nižje doli. kjer je urejen stopničast breg in je tudi več prostora. —lj Trg a kurivom. Čeprav kmetje dovažajo v mesto dan za dnem z Dolenjskega mnogo drv, se vendar ne vrste več vozovi, obloženi z drvmi, na Grudnovem nabrežju kakor včasih. Meščani še vedno zelo živahno kupujejo kurivo, tako da kmetom ni Ljubljana, 11. avgusta. Iz trgovskih vrst smo prejeli zanimiv dopis; odgovarjajo piscu, ki je napisal v nekem ljubljanskem dnevniku nekaj ne-laskavih besed o vljudnosti in ustrežljivo-sti naših trgovcev. Meščan se je pritoževal, da so trgovci začeli opuščati lepe stare navade in da so nekateri prodajalci zdaj toliko premalo vljulni kolikor so bili prejšnje čase preveč. Predvsem pisec toži, da so trgovci začeli opuščati lepo navado pošiljanja blaga na dom. Pravi, da ima trgovsko osebje zdaj še tem več časa in bi se prodajalci ne smeli izgovarjati, da ne utegnejo. Naš dopisnik pa prava, da pisec, ki objokuje stare čase ter obsoja trgovce, najbrž še ni imel prilike stati v vrsti pred prodajalno kako mnoge gospodinje, sicer bi se lažje vživel v razmere. Res so včasih trgovci pošiljali svojim odjemalcem blago na dom in vljudnost v trgovinah je bila celo pretirana. Prav tako so pa bile pogosto zahteve odjemalcev pretirane. Ni pretiravanje, če povemo, da so kupci zahtevali, naj jim prodajalec pošlje iz srede mesta v Rožno dolino kilogram krompirja ali 10 dkg čaja. Gospa je kupila za dinar kvasa in zahtevala, naj ji ga prineso na dom. Res je pa tudi, da so bili trgovci do neke mere sami krivi prevelikega izrabljanja njihove uslužnosti. Odjemalci so začeli izkoriščati vljudnost trgovcev. Sicer so bili tudi nekateri kupci vljudni in niso gledali v trgovcu svojega sluge. Tako mnoge gospe niso dovolile, da bi jim trgovec dostavljal blago na dom. češ, moj mož je dovolj močen in ima več časa kakor vaš vajenec Nekateri odjemalci so sprevideli, da se trgovski vajenec ne more izučiti na cesti, vsi pa, žal, ne. V Ljubljani se ne more sklicevati na razmere v drugih mestih, n. pr. v Trstu, da bi rekli, češ, tudi pri nas bi trgovci lahko obdržali vse stare lepe navade. Naše male trgovine nimajo toliko osebja, da bi ga lahko pošiljale ves dan na cesto. Ljudje, ki mislijo, da imajo trgovci zdaj zaradi manjšega prometa manj dela, se zelo motijo. Trgovec ima zdaj precej več dela, ki je tudi bolj odgovorno. Prodaja na nakaznice zahteva več časa, kar pač lahko sprevidi vsak sam, če kdaj stopi v prodajalno. Precej dela je pa že s samimi pripravami za racionirano prodajo, z urejevanjem, oddajanjem nakaznic, prevzemanjem blaga itd. Trgovec prevzema blago pri Prevodu in to ni tako enostavno kakor se morda zdi nekaterim nepoučenim meščanom. Trgovec špecerijske stroke, čeprav nima mnogo blaga, ima dovolj dela s svojimi stalnimi odjemalci v prodajalni. S prodajo blaga v manjših količinah je mnogo več dela, kakor če bi trgovec n. pr. prodajal po cele vreče moke ali zaboje sladkorja. Koliko je že več tehtanja! Kako naj trgovec mirno pusti čakati odjemalce v trgovini samo zaradi tega, da bo nekdo drugi, ki je preveč zvišen, da bi stopil v prodajalno, dobil blago na dom? Odjemalci, ki prihajajo po blago v prodajalne, bi imeli nedvomno dovolj povoda pritoževati se nad trgovčevo nevljudnostjo, če bi delal tako velike razlike med njimi. Ce bi že nekaterim pošiljal blago na dom, bi to smeli zahtevati vsi. Razvajenim odjemalcem je pa treba natočiti čistega vina. Dandanes je treba povsod plačati takoj vsako blago. Trgovec prejme blago le, če ga takoj plača. Trgovci nimajo kapitala, da bi lahko blago kreditirali svojim odjemalcem kakor so ga včasih. Prejšnje čase je bila navada, da so mnogi odjemalci prejemali blago na dom. predvsem tisti, ki so hkrati naročali večje količine živil. Bila je pa tudi na- J vada, da kupovale! niso plačali sprejetega blaga vajencu, ki jim ga je pripeljal. Tudi zdaj je še tako, da odjemalec ne plača blaga takoj, če mu ga pošljejo na dom. Razumljivo je, da meščani tožijo nad opuščanjem starih navad. Kako udobno je bilo včasih, ko si samo zdrdral po telefonu, koliko sladkorja, kave, moke, masti, olja in drugih dobrot želiš, pa so ti jih pripeljali na dom, ne da bi ti bilo treba reci »Hvala!« . . . Neknterim odjemalcem še vedno ni mogoče dopovedati, da trgovec lahko da blago le, če mu ga kupec takoj plača. Tudi le nekaj tednov trgovec zdaj ne more Čakati na plačilo, ker sicer ne more naročiti drugega blaga. HAL OGLASI DANAŠNJA HRANA ne ustreza povsem in podhranjuje ljudi. Da dobi telo hranilnih snovi in vitaminov v zadostnih količinah, je treba redno piti AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljub- II OTROŠKI VOZIČEK J krasen, dobro ohra ljana, št. 6. židovska ulica 39 T I njen. globok, pleten — prodam. — Naslov v oglasnem oddelku *S1. Naroda«. 1344 KAUČE -«ovi modeli po nizkih cenah dobite pri C. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 84 INSERIRAJ e Slov. Naroda' Posebej je pa treba naglasiti, da ima zdaj trgovec s samo evidenco nakaznic več dela kakor prejšnje čase s pošiljanjem blaga na dom. Načeto je vprašanje vljudnosti pri trgovcih, zato pa tudi ni nevljudno, če se vprašamo, kako je z vljudnostjo pri odjemalcih. Ali se vam zdi vljudno zahtevati od prodajalca, naj vam pošlje blago na dom, ko je preobložen z drugim delom in ko mu nihče tudi ne plača prenašanja po mestu? Ali je vljudno, če močna gospodinjska pomočnica ali gospodinja zahteva, naj ji trgovec poSlje blago na dom, naj ga prepelje slaboten in z delom preobložen vajenec? Zdaj, ko so trgovino odprte po 5 ur, ima vajenec še manj časa, da se izuči svoje stroke, pa naj zahtevamo, da še tiste ure porab? za prennšnnj« tovorov! Ali se naj fant uči trgovske stroke, ali pa naj prakticira za postreščka — obojega ne more. Vljudnost torej zahteva, da smo v teh časih vljudni vsi, čeprav to ni lepa stara navada. Spomini starega Turjačana Ljubljana. 11. avgusti V bližini gradu med kranjskimi lipami je stala svoj čas lesena bajta. Zob časa jo je pobral in sedaj ni več sledu o njej. Na istem mestu pa rase trava in osat. Se dobro se spominjam, ko sem bil Se deček, kako so graščinski uslužbenci pra vili, da v gradu straši, da hodi po grajskih sobah stara grofica, ko pa se bLža polnoč se pa prikaže v kačji podobi. Nekdanji cerkovnik jo je tudi večkrat videl in srečal na cerkvenih stopnicah, ko je lezla v cerkev. Kakor sUela iz neba je začelo v cerkvi zvoniti in vsi grofje so se iz strahu poskrili. Zupnikova pisarna je bila tik nad ječami in je župnik Medved večkrat pravil v gostiln pri Prajerju, da je slišal ženski glas iz ječe. Malokateri župnik pa se je na giadu postaral, kajti ra ii nočnega nemira jc vsakdo pobegnil. Prerokovano je, da se vsakih 100 let prikaže grofica v kačji podobi. Pride pogledat svoje staro gnezdo, kjer se je rodila kot kranjska grofica, dasi tujega porekla Svoje ujetnike je pustila v kleteh stradati, da so od gladu pomrli. Tlačan Gašper je prišel plačat davek Zmanjkal pa mu je en krajcar. Vprašal je valpeta. ali mu ga bodo oprostili ali si ga bodo zapomnili, da ga bo pozneje plačal. Toda valpet je bil še trikrat hujši od samega gospoda in je jeznj odgovoril: Ne bomo ti ga polarili pa tudi ne zapomnili Peljal ga je v temnico, ki je bila v stolpu. Leta 1S4S. je bilo konec tlake, t Pritekelj Anton Anekdota Michelangelo je bil dovršil doprsna kipa dveh sodobnikov Mnogi prijatelji umrtno sti so ju prišli gledat. Enim se je zdela podobnost med umetninama in človekoma premajhna. Michelangelo je pa zavrnil njihove pomisleke rekoč: — Kaj za to! Kdo se bo pa čez tisoč let zmenil za podobnost! TORIMO • 1835 CORA-CORA l'aperih'vo di gusta moderno. Si prende con ie!z, aperitiv modernega okusa. Pije se s sodevico. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAR 27 T R. d. st. 2/41 riEBinlEiei- SE3EH-BA3IA AUTUNNO 1941 I I DO! A JESEN 19* 1 ID?KI) \mm\ 3i mostu U11 u 1 H. otvoritev ji.avg. u I i u IIU • note voli rid LZ10MI FERR0VHR1E • znatni popusti na železnicah Rappresentante Onorario Reglonale per Lubiana Častni pokrajinski zastopnik za Ljubljano Ing. G. T O N M E S — LUBIANA — TYBSEVA 35, tel. 27-62 97 Stran 4 Btor. 183 Kraljevska italijanska Akademija V razmeroma vodilno mesto Ko je postal general Napoleon Bonapar-te po državnem prevratu 18. Brumaira prvi konzul, je bila njegova prva naloga obnoviti red v Franciji. V ta načrt je sprejel tudi skrb za duhovne vrednote naroda. Zato je ustanovil Institut de France. Ob njegovi ustanovitvi se je mogel Napoleon inspirirati po stari italijanski in francoski tradiciji. Oboma je dal vidno obliko in tako je ustvaril poleg Academie Francaise. Akademijo moralnih in političnih ved lepe poezije, upodabljajoče umetnosti in medicine. Tudi pri tem je bila italijanska tradicija o I ločilna, kajti polotok je ustvaril m%čenši a 15. stoletjem dolgo in ponosno vrsto akademij vseh vrst in smeri. Akademije so uživale naklonjenost papežev in vladarjev — mecenov. Ob zibelki KJA Tudi Duce je stal po svojem pohodu na Kim pred podobno nalogo, kakršno je rešil v Franciji prvi konzul po 18. Brumairu. V It?.':ji je bilo treba odstraniti in izročiti pozabi mnogo ruševin, rešiti dolgo vrsto težavnih nalog vseh vrst, dovršiti duhovno in v gotovem smislu tudi politično edin-stvo italijanskega naroda ter zgraditi na ti Inih temeljih močno državo. Osredotočiti cvet pisateljev, znanstvenikov in umetnikov, v eni ustanovi je bila zapeljiva naloga, kajti tu se je nudila prilika pokazati, da je postalo moralno edinstvo naroda resnično in življenjsko dejstvo. Tako je bila 7. januarja 1926 s kraljevskim dekretom ustanovljena Kraljevska Italijanska Akademija in 25. marca je dobila sankcijo parlamenta, ki je izglasoval dotični zakon. Potrebna so pa bila 4 leta vztrajnega dela, da je prišlo do definitivne ustanovitve Akademije, ki je bila slavnostno otvorjena na Kapitolu v Rimu 18. oktobra 192S, ob sedmi obletnici pohoda na Rim. Obsegala je štiri razrede: moralne in historične vede. fizične, matematične in prirodoslovne vede, poezijo in lepe umetnosti. V marcu prejšnjega leta je ustvaril zbor prvih 30 akademikov jedro bodočega Instituta, ki naj bi štel 60 članov. Pred- kratkem času je zavzela med itafijansldm sedniku vlade je bUa priznana pravica imenovati na vsako izpraznjeno mesto novega člana, zbranega izmed treh, ki mu jih predlaga zbor akademikov. Sedež Akademije Akademiji je bila odkazana razkošna palača Farmesina na bregu Tibere nasproti palače Corsini na Lungariji kot sedež. Ta krasna vila. ki je bila. v 16. stoletju last bogatega sienskega bankirja Chi-gia, velikega prijatelja humanistov, okrašena z dragocenimi Rafaelovimi in Peruz-zijevinv freskami, je bila širokopotezno renovirana pod vodstvom vicepreziderrta Akademije Sartoria. Renoviranje se je pričelo leta 1930. Tako je dobila Kraljevska italijanska akademija sebi dostojen sedež. Zdaj ima krasne vrtove, avditorij za 500 slušateljev, dvorane za seje poedi-nih razredov, knjižnico in celo vrsto krasnih pisarn. Ob ustanovitvi je bilo jasno povedano, da Akademija ne bo razvijala dejanja, ki bi kolidiralo z delovanjem katerekoli že obstoječe Akademije v Italiji. Njena naloga je bila izraziti na polju visoke kulture nov ideal veličine in sile Italije, oživljene s svežim duhom obnove. Kr. Italijanska Akademija je začela takoj z izdatnimi podporami podpirati znanstveno, literarno in umetniško ustvarjanje vseh tistih, ki so delovali na polju razvoja italijanske kulture. Kot oficijelna ustanova, je vzdrževala tesne stike z drugimi podobnimi ustanovami v inozemstvu in utrjevala s tem intelektualne vezi, ki so vezale Italijo z vsemi civiliziranimi državami, pa naj bodo blizu al' daleč, velike ali majhne. Predstavniki duhovne Italije Prvi predsednik Italijanske Akademije je bil Tom maso Tittoni, ki je postal po dolgi diplomatski in politični karijeri predsednik senata in pozneje predsednik Akademije. Po njegovi smrti je bil izvoljen za njegovega naslednika sloveči učenjak Guglielmo Marconi, čigar ime in svetovni sloves sta mogla mlado, a že slovečo Akademijo samo počastiti in okrasiti. 20. julija 1937 je Marconi v Rimu nenadoma umrl. Akademija mu je izkazala najvišje časti in Duce je določil za njegovega, naslednika Gabriela D'Annunzia. Gotovo m moglo hrti srečnejše izbire, saj je bilo to imenovanje čisto simbolično, kajti pesnik dela Laudi ni mogel več dopustiti svoje vittoriale in odpotovati v Rim, da bi prevzel z njegovim imenovan jm združene visoke ftmkcije. Leta 1938. ko je odšel v večnost tudi D'Anmmzio, je bilo treba, znova rešiti vprašanje predsedstva. Tu je prišla do veljave že tradicija mlade Akademije, da mora biti vsak novi predsednik vreden svojega prednika. Izvoljen je bil predsednik senata Luigi Federzoni in sicer soglasno. Federzoni je eden največjih tvorcev nove Italije. Njegove moralne vrednote, inteligenca, kultura, njegova zgodovinska in literarna dela in izreden govorniški talent, vse to ga vsposablja, kot idealnega predstavnika tega visokega zavoda Poleg prvih treh predsednikov je treba omeniti dolgo vrsto nadarjenih in slovečih mož, ki na raznih poljih delujejo za slavo in veličino svoje domovine. V kratkem članku ni mogoče našteti teh imen. Poleg pokojnih predsednikov Tittonia, Marconia in D'-A nnuTLzia naj omenimo še kardinala Gasparia, slavnega romanopisca Panzinia, Lučio d'Ambro. Izmed živečih slavnih mož si šteje Akademija v čast prištevati med svoje člane pisatelje Giovannia Papinia, Angela Gattia, TJga Oettia in Marinettia, naj\'ečjega zdaj živečega poznavalca skrivnostnega Tibeta učenjaka Giuseppa Tuc-cia, slovečega strokovnjaka na polju primerjalne literature Artura Farinelia, slavna zgodovinarja Alessandra Luzia in Gioacchina Volpea, dalje glasbenika L*o-renza Perosia in še celo vrsto drugih. Zanimivo je, kako je v razmeroma kratkem času Kr. Italijanska Akademija zavzela čisto izjemno ui vodilno mesto v življenju italijanskega naroda s svojim bogatim, vse panoge obsega jočim plodnim delovanjem. Horoskop za tekočI teden od 11. do 17. avgusta 1941 — Tranziti planetov s Soncem ob rojstvu Ljubljana, 11. avgusta Rojeni mini 22. januarjem in 19. februar jVm v Vodnarju: Teden hudih preizkušenj za vse rojene v tem znamenju. Ogroženo je zdravje. Na novo pričete zadeve ne bodo uspele. Rojeni m<*d 20. februarjem in 20. marcem v Hibah: Ravnajte previdno v uradnih poslih, kakor tudi v družabnem in ljubezenskem življenju! Rojeni mul 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu; Prav dober teden za dosego postavljenih si ciljev. Rojenim med 5. in 15. aprilom prete nezgode in obolenje, a sreča jim je vendar naklonjena. Rojeni med 21. aprilom in 20. majem v Biku: Nič veselega se ne obeta. Vznemirljivi dogodki naj vam ne zmešajo načrtov. Rojeni med 21. majem in 21. junijem v jDvojčkih: Srečen teden, v katerem lahko dosežete nove uspehe. Aspekti vzpodbujajo k novim dejanjem. Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v Raku: Rojenim med 11. in 21. julijem se smehlja ljubezenska in družabna sreča. Izkoristite to, vendar čuvajte svoje zdravje Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Cevu: Rojeni v prvi in zadnji tretjini ne morejo napredovati zaradi ohromelih razmer, rojeni v sredini pa lahko napredujejo. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Dobro kaže za ljubezenske zadeve, v denarnih in uradnih zadevah pa kaže na polomije. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Ako vam zdravstveno stanje dopušča, boste lahko uživah srečen in ugoden teden. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Teden mnogih hudih preizkušenj, ki vas bodo za dolgo oslabile, če jim ne boste kos. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Jako ugoden teden za vse. S pravilnim nastopom se vam bodo odprla vsa vrata. Uporabite te dneve za pričetek važnih akcij. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Nekakšno mrtvilo preprečuje hitro rešitev osebnih zadev. Prete vam tudi nenadna obolenja in nezgode. Bodite previdni pri delu. B. R. če ne bo nagajalo vreme, ki se je te dni tako sprevrglo, bodo gospodinje imele kmalu obilo presnega domačega paradižnika za razne dodatke k jedem, za omake, solate, pa tudi za uživanje v sirovem stanju. Pripravile pa bodo tudi mezge, da jo bodo uporabljale pozimi in pomladi. Izkušenj in receptov za pripravo te mezge ima vsaka za svoje potrebe dovolj. Najpreprostejša je priprava mezge brez kuhanja v surovem stanju. Popolnoma dozorele paradižnike na gostem rešetu ah cedilu zmastimo in z mešanjem pretlačimo. Skozi luknjice bo odtekala mezga, v rešetu bodo pa ostali seme in trdi deK. Potrebujemo čisto, platneno, v vodi namočeno in ožeto vrečo, v katero zlijemo vodeno paradižnikovo mezgo. Vrečo z vsebino obesimo na kol za toliko časa, da odteče odvisna voda in postane mezga gosta. Nato mezgo spet prelijemo v skledo. Da se nam ne pokvari, primešamo mezgi toliko gramov salicime kisline, ki je naprodaj v vsaki drogeriji, kolikor litrov je mezge. Takoj nato jo spravimo v kozarce in steklenice, na vrh nali-jemo. da zabranimo plesen, prav tenko plast masti, in posode zapremo s perga-mentnim papiriem ah celofanom. Za steklenice so seveda uporabni plutovinasti za-maški. Mezga bo uporabljiva pripravljena na ta način tja do nove sezone paradižnika. Paradižniki so že dozoreli Kako si na najpriprostejši in najtrpežnejši način pripra viiuo paradižnikovo mezgo Ljubljana, 11. avgusta Mesec avgust je doba zorenja paradižnikov, sočnega in vsestransko uporabljivega sadeža naših vrtov. Težko breme, ki ga nosijo špalirji in posamezne rastline, prislonjene ob oporni kol. že kaže rahlo rdečico, ki jo izvablja pripekajoče poletno sonce. Sadež se naglo bliža popolni dozori-tvi, ko bo prijetne živordeče barve. Pa malce nagajivosti in muhavosti je v tej južni rastlini, ki pravijo, da ji je domovina daljni Peru. Nikoli ne veš. kje bo dozorel prvi in naslednji sadeži. Zdaj tu. zdaj tam. kakor da v naravi ni nobenega reda. Paradižniku pravijo Italijani zlato, Francozi rajsko. Nemci tudi ljubavno jabolko, pri nas se bolj redko uporablja podoben naziv ra;čica In vsa ta različna imena, ki jasno govore o vzhičenju nad lepoto in okusom, pa tudi o vsiljivi primeri s plodom visokih, mogočnih dreves, so izraz visoke cene tega okusnega sočiv-ja. ki ga pri nas zlasti kmetje še vse premalo cenijo. Letos kaže letina tega gosposkega sadeža, ki ne prenese hujšega mraza in slane, prav lepo. Na obdelani in pognojeni zemlji, kjer je bilo vedno zadosti vlage, so paradižnik^ debeli s čisto, napeto kožico. Da bodo otroci zdravi 1. Pazite, da bo vaše stanovanje solnčno in čisto z žalostno količino vode. Nalezljive bolezni so ▼ takem stanovanju manj nevarne kakor v zanemarjenem. Učinkovito orožje proti nalezljivim boleznim je poleg čistega stanovanja mirno domače ognjišče in izdatna hrana. 2. Počitniške kolonije pod strokovnim nadzorstvom otrokom zelo koristijo. 3. Bivanje otroka na igrišču v prosti naravi, utrjevanje s prhami, umivanje telesa s postano vodo, kopanje na prostem, sadje in sočivje, vse to utrjuje otroško tek), in s tem tudi zdravje. 4. Ne pustite otroka poljubljati in ne prepuščajte ga nadzorstvu priletnih kaš-ljajočih ljudi. č>e prepustite otroka služkinji ali pestunji se informirajte prej o njenem zdravju, 5. Izmenjajte pogosto perilo in obleko, prtičke, brisače in žepne robce in dobro jih operite, da bodo brez madežev. & Ne pozabite, da mora biti otrok od Časa do časa zdravniško pregledan. Tako Se pravočasno preprečite bolezni, ki bi utegnile pripraviti tla drugim boleznim. To so zlasti bolezni v vratu, grlu in sapniku. 7. Ne preobremenjujte otroka niti s telesnim, niti z duševnim delom, ker se lahko izčrpa. &. Posvečajte vso pozornost rednema H* ščenju ustne in nosne dupline. Pazite, da si bo otrok po vsaki jedi izplaknil usta. Oblačite otroka letnemu času primerno. 9. Dobro je razkužiti školjke v stranišču in pljuvalnike z raztopino jodoforma ali odorita. Rabiti v ta namen sublimat ali sublamin je nevarno. Odprava paketov za vojne ujetnike Poštnih pristojbin ni nobenih — Ne prilagajte pisem! Ljubljana, 11. avgusta Poicrajtnsikn adbo«- Rdečega križa v Ljubljani je prejel od Pokraj i n.skecja po.:~tnoga, barzojavnega in telefonskega nivnate! jstvn v Ljubljani naslednje sporočilo: OtvoTJen je paketni promet iz Ljubljanske pokrajine za jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Poštam so bila izdana naslednja navodiila: Generalna direkcija pošte in telegrafa v Rimu je z odredbo štev. 739579 od 24. julija t. 1. dovolila soreiem paketov pri poštah Ljubljanske pokrajine, naslovijonih na jugoslovanske vojne ustnike v Nemčiji. Dovoljeno jc pošiljati pakete do težine 5 k« brez označene vrednosti m brez odkupnine. Vrh naslova na spremnici je treba staviti označbo: »Le co-Hs pour le prisonnior de guerre«. nrvnotako na paketu. Poštnih pristojbin za pošiljanje teh paketov ni nobenih. Omot ncikctov mora biti trpežen, po možnosti škatla, zavita v platno ali pogoščeno Ha t no. Za pakira- nje tako znotraj kakor zunaj se ne snrrvfo uporabljati časopisa in nc tisisotvanei Prifto-žiti se nc sjme nobeno pismeno sporočilo, pač pa je dovoljeno vložiti v zavoj ktjpijo naslova, seznam poslanih predmetov ter naslov pošnjstalja. Paketi smejo vsebovati samo naslednje i>mimcto: Ncpckvottjivsi živila (rasrlm>kaV vojaške tmffc«rnre, ki ustrezajo vojaškemu emu ujetnik i, oerilo. nogavice, chutev. mfto. toaletno rrre.fmete (ne v tubah m steklenicah, pač pa samo v škatlah), igre. godhone instmmente. knjice.. ki ne razpravljajo političnih vprašanj tor igralne karte. — Za pnV.ajo teh pxiketrrv se uporabljajo medmrrodne poštne sprom-nice, katerim jc treha ptritaiziti dve izpoA-njeni carinski deklaracij. Na spremnica h mora biti označena natančna vsebina v francoščini. Te pakete in spremnice irmrar jo potite usmerjati na posto Ljubljana 2, ki jih odpravlja pošti Tnovtt Pacchi l>o> ga na- 10 letnica smrti dr. Majarona Ljubljana. 11. avgusta Pred dnevi je poteklo 10 let, odkar je umrl o j lični slovenski pravnik, kulturni delavec dr. Danilo Majaron. Mnogostran-sko in plodno je bilo njegovo življensko udejstvovanje. Bil je med tistimi slovenskimi intelektualci, ki se ne omejujejo v življenju na golo poklicno udejstvovanje in pridobivanje za vsakdanje življenje, temveč imajo še presežek volje in talentov za poseg v splošni kulturni tok narodne skupnosti, postavljajoč ji visoke smotre in ustvarjajoč temelje za lepšo bodočnosL Rdarnd na M ik!< .šioervi cesti 22 b: Boškovič Ljuba, Krača-n Ignacij, M.rtič S. Ljubica. Savinski Hermina. Veselmovič Do-šaTL. Teran Ivan, Znidaršič Anton. Pošto naj dvignejo: Gabrovec Jcstp, Cesta v Mesitni log 58, Sporu dr. Zdenko, zdravnik. Vode Angela. Cojzova 5 ali Beethovnova 9. Svojci g. GavTiilovića Milana naj se z£ta-sijo v svrho informacij v n-.vši pisarni. Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o rx)gresancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Capulovič Jovan, De Franc, Meše Anton, Rejec Ciril, TomažiČ dr. Danilo. Pošto naj dvignejo: Andjelkovič b. poručnik, Devetak Sonja. Gračner Mnti! la, I Einspielerjeva 19, Grill Andrej, Železnikar-jeva 18, Grohar Viktor. Šiška, Hribar He-I lena, JegliČeva ulica. Hribar Vida. Mari-| bor sit a 21, Knez Frančiška, Viška 13, Kra-šovec Frančiška, Tugomirjeva 27, Modic Ludvik, Vič 164. Osolin Mihajlo, arhitekt. Sv. Petra c. 6/II, Penko Pavle, policijski agent, Pokom Ivana, Rožna 5/1, Potokar Sanka Na peči 23, Stepic Dušan. Lepi pot 15, Verdonik Edo, Dramsko gledališče, Vi-gele Ferdo, Dolenjska cesta. Vittori Karti. Vič-Glince 4, Vreček Anton. Sv. Petra c., Žagar Betka, Vič 161. Namesto venca na krsto ge. sni biče ve iz Poljan nad škofjo Loko je darovalo uradni-štvo t_ t. >Slovenia Transport«, Ljubljana 100 L, neimenovani pa je daroval 200 L Rdečemu križu, Plerncnitim darovalcem iskrena hvala! Ne samo v odvetniškem poklicu in v pravniškem udejstvovanju sploh, tudi V kulturnem udejstvovanju je bil pokojni dr. Danilo Majaron mož, ki je storil svojo veliko dolžnost. Slovenski narod mu bo ohranil večen spomin kot ustanovitelju slovenske univerze, kateri je po naklonjenosti Du-ceja in Visokega Komisarja zagotovljen obstoj in razvoj tudi v novi dobi. Trr.jno vrednost bo imelo tudi izredno plodno udejstvovanje pokojnega dr. Danila Majarona v pravniškem poklicu. S svojimi izrednimi sposobnostmi se je uvrstil med naše najodlienejše pravnike. Tvorno je sodeloval pri oblikovanju na.*?ga pravniškega jezik? in sloga kot urednik Slovenskega PravnOra , užival je globoko spoštovanje med slovenskimi pravniki in v javnem življenju. Močne osebnosti je bil, ki je delala za višje, idealne smotre slovenske skupnosti, zaradi tega se ga spominjamo ob lOletnici smrti in ponovno občudujemo njegovo življensko delo. ki ie bilo p!o 1 njegovega ustvarjalnega duha. POZNA JO — Z ženo sem se spri. — Tako. No pri mojih dohodkih bi si jaz kaj takega ne mogel privoščiti. Do tri ne zna|a šteti Prebivalci Murravskih otokov v morski ožini Torres poznajo samo številki 1 in 2 Za številko 3 rabijo 2 in 1, za 4 pa 2 in 2, ne da bi seveda znali seštevati. Seveda je pa tudi njim potrebna poštevan-ka. Pomagajo si z deli telesa in tako pridejo do 33. Najprej se dotaknejo prstov z mezincem leve roke začno, potem pa gre preko zapestja, komolca in rame leve polovice telesa, ki ji sledi še desna in tako pridejo do števila 17. Ce jim tudi še to ne zadostuje, pokličejo na pomoč zobe, gležnje, kolena in boke levo in desno, tako pridejo srečno do števila 33. Ce rabijo še večje število, si morajo pa že pomagati s svežnjem paličic. Štetje s pomočjo dotikanja raznih delov telesa, je med primitivnimi narodi zelo razširjeno. Iz tega pa ne smemo sklepati, da bi primitiven človek ne znal šteti. Šteti in celo računati zna, samo na svoj način. Njegov odnos do števila ni abstrakten kakor pri kulturnem človeku, temveč povsem konkreten in ta odnos nadomesti pogosto s čudovitim spominom pomanjkanje logičnega mišljenja. Obnovite naročnin©! Tito A. Spagnol: 9 IZDAJALSKA PUNČKA R o m a d S temi vprašanji v glavi sem nehote krenil proti vasi. Vedno znova sem se moral ukvarjati s stričevo rekonstrukcijo umora. Njegovo pojasnilo je bilo logično in prepričljivo. Ali se pa bodo našli dokazi, ki bodo vse to potrdili? Ali pa se bo morala justica zadovoljiti z indici, ki jih je tako bistroumno spravil na dan? Pred vrtnimi vrati vile Da Camino sem se ustavil. Na cesti ni bilo nikogar. Ali se je bil odpeljal poročnik v mesto? Pogledal sem v tla pa nisem opazil v cestnem prahu nobenih sledov avtomobila. Poročnika torej ni bilo tu. Nadaljeval sem svojo pot. Vaški trg je bil zapuščen, samo nekaj otrok je skakalo okrog vodnjaka Vprašal sem jih, ali so videli avto. — Da, — je odgovoril neki deček in pokazal z roko na vrata bližnje gostilne. — Tja notri je zapeljal. Krčma je bila obenem vaška trgovina. Poleg vina je prodajal krčmar tudi druge stvari: tobak, kolonijalno blago, sukno, orodje. Pri vratih je videl poštni nabiralnik, v hiši sami je bila pa javna telefonska govorilnica. Kupil sem zavojček cigaret in vprašal krčmarico. ce je morda videla poročnika Karabinjerjev. Pri-1 ;-nala je in odgovorila t^ho: — Pravkar telefonira. Ze pol ure je v telefonski celici. Kaj neki se je zopet zgodilo? — O nič, — sem odgovoril brezbrižno. Ali bi mogel dobiti čašo svežega piva? — Čisto sveže je. steklenice spravljamo v vodnjak. Takoj stopim po eno. Krčmarica je odšla. Prisluhnil sem. in takoj sem razločil poročnikov glas. Toda telefonska celica je bila obita s klobučevino. in zato nisem mogel razumeti nobene besede. Kmalu je stopil poročnik iz celice in si obrisal potno čelo. — O vi ste doktor? — Tu v celici bi se človek lahko zadušil! — je vzkliknil. — Ali hočete popiti z menoj čašo piva? Crsto sveže je. — Prav rad. Toda stopiva na vrt. Ali vam tu ne smrdi? In zares mešanica vonia po polenovki. petroleju in začimbi, je ustvarjala v trgovini neprijetno atmosfero. — Ali hočeta sesti v uto? — je vprašala krčmarica postrežljivo. To je bila dobra ideja. Tam je bilo sicer tudi vroče, toda bil je vsaj čist zrak Poročnik je hlastno pil. — Ali veste, da je bil Don Poldo sijajen? — je dejal končno poln iskrenega občudovanja. — Priznati moram, da smo bili že od začetka na napačni Doti. in da bi brez vašega strica nikoli ne bili našli oravih sledov. — Meni se pa ne zdi. da bi bilo niegovo rrrpri-*?nie trdno. — Kako to? — Seveda je prepričan, da je Storni storil zločin, kar se pa tiče dokazov, ki jih bo treba zbrati, je pa tudi sam v veliki zadregi. — Bežite no! In vrednostna papirja! Ce ju je vzei Storni, morata vendar biti nekje. — Kdo ve, kje sta zdaj. Pomislite, koliko časa je imel, spraviti ju na varno. — Da, toda kam? Gotovo ne daleč. Od dneva umora so bili vsi stanovalci vile brez izjeme pod nadzorstvom. Nihče ni napravil izven hiše nobenega korak, nihče ni z nikomur govoril, ne da bi ljudje to zvedeli. — Toda Storni je bil ta čas večkrat v mestu. — No in? — Kaj mislite, da mu ni nihče sledil? Kaj niste še nikoli opazili, koliko kmetov in potepuhov se klati zdaj ta po okolici? — Karabinjerji? — Da. Toda misliti ne smete, da bi nam bilo to kaj pomagalo. Ta mož je preveč prebrisan, da bi odnesel vrednostna papirja. In videli boste, da ju najdemo tu. Poročnik se je zadovoljno nasmehnil in obmolknil. Potem si je pa pomel roke. — Na kaj mislite? — Na obraz, ki ga bo napravil komisar Carati. — Zasluga za razjasnitev tega zločina bo pripadla to pot tistim, ki so veljali za sposobne pojasniti samo tatvino kokoši, — sem odgovoril, kajti spomnil sem se bil opazke, ki jo je bil izrekel nekoč poročnik. — Prav za prav gre zasluga samo vašemu stricu Donu Poldu. — Pa vendar ne mislite, da bi stric rad, da bi prišlo njegovo ime v zvezi s tem v javnost? — Kaj vi ne mislite tako? — Ah, kaj pa mislite, poročnik! Videli boste, da bo prvo, kar bo zahteval, da se njegovo ime sploh ne imenu i e. — Razumem, — je zamrmral poročnik. Tedaj sta pa zaslišala po strmi cesti bližajoči se avto. — To je maresciallo — je dejal poročnik. Vstal je. Ali hočete z nama? — V vilo? — ga je vprašal zbegano. — Seveda. No. kar pojdiva! Pred parkom je poročnik ustavil svoj avto. Za nama vozeči avto se je tudi ustavil in izstopil je maresciallo Usigli. — Pojdite z menoj! — je dejal poročnik. — Brigadir in dva moža naj gredo skozi park k upraviteljevemu stanovanju. Če ga najdejo, naj ga do mojega prihoda obdrže. Vsekakor ne sme nihče zapustiti hiše. Druga dva moža na>j nama z avtom počasi sledita, tako da prispeta do vile pet minut za nama. Maresciallo je sporočil povelje naprej, potlej je pa skočil na stopnico najinega avtomobila. Čez dve minuti smo izstopi!; in poročnik je odšel sam v vilo. Kmalu se je zopet pojavil na pragu. Maresciallo je skočil k njemu. Izmenjala sta dve besedi, potem se je pa podčastnik vrnil. ti. i+a. - > -urocino Vlad. Begali j Vsa z Ljubljani