279. številka.
Ljubljana, ? sredo 2. decembra 1903.
XXXVI,
thftja vsak dan zvečer, iaimfii nedeljo In praanike, ter velja po poeti prejeman aa evatro-c greka teftete an t»j uco « a, nap^ul >eta lb K, aa četrt let* 6 R BO h, » eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno ■ podDianten ca dom aa M teto 84 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta B K, aa eden vaoseo 9 K   Kdor aodi *am pooj, aa celo »eto ■ K, ap pol teta 11 K; aa četrt leta 6 K BO h, se eden mesec 1 K 90 h - Za tuje dežele tolike
kolikor anasa poštnina. »— Na narocbo brez istodobna rpoSiljatve i %roteJno eo ne oa!ra * Ta *s?i8*sHa p^caj* aa od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če ee oenanilo enkrat tiska, po 10 h, ee se dvakrat, in po 9 h, & is trikrat ali veCkrat **ska, rr Dopisi na} ae tevote frankovati. - Rokopisi *e ne »racajo. — Urada***** I* «»ravn!fttvo je na Kongresnem trgo St, 13. — Opravnifitvn naj ae blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oananll«
t. j. administrativne stvari. - Vhod i aredn&tvo ia as Valove olice tu 8, vhod t apravnifitvo pa a Kongresnega trga št. 12.
.Slovanski Harod" telefon St. 34. Postim«**** številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Volilni shod
v Kranju, dne 30. nov. 1903.
Poslanca dr. Fer j anČi6 in Ciril Pire sta sklicala na dne 30. no vembra shod volilcev, kateri se je vršil v prostrani telovadnici »Gorenjskega Sokola«. Shodu je predsedoval g. dr. štempihar, politično oblast je zastopal c kr. vladni konoipist g. dr. Scbwegel.
Predsednik pozdravi številne, na s: od došle volilce, omenja, da stoji vse politično življenje v znamenju obstrukcije, katera vpliva posebno pogubno tudi na mesto Kranj in okolico, zlasti z ozirom na prepotrebni vodovod, — ki bi bil že lahko izgo-tovljen, če bi ne bilo obstrukcije. Omenja dalje okoliška poslanca, ki pri obstrukciji sodelujeta, katerih eden je po svojem nastopu na Koroškem immuniziran, drugi pa ima Janov obraz, nekako dve duši, s katerih eno obsoja javno obstrukcijo, z drugo stoji v vrstah obstrukcionistov, ter da besedo državnemu poslancu dr. F e r j a n č i č u:
Le-ta razpravljajoč razmere v državnem zboru poseže na začetek in izvir obstrukcije v državnem zboru. Vzrok tej obstrukciji so od Badeni-jeve vlade leta 1897. izdane jezikovne naredbe, katere so znali Neme', ozlo voljeni, da so prišli po voliivah leta 1897. v manjšino, porabiti v to, da so ljudstvo razburili. Hrupna obstruk-cija je vrgla Badenija, sledilo je Gautschevo ministrstvo, ki pa ni nikdar prišlo pred parlament. Za tem je prišlo ministrstvo Thun-Kaial, ki se je skoraj dve leti upiralo obstrukciji in branilo naredbe. To ministrstvo je bilo žrtva razpada desnice. Kdor je ta razpad provzročil, je ravnal za ras naravnost izdajalsko in obstruk-eija, ki je stala vpehana in utrujena pred kapitulacijo, je triumfirala.
Z« Thunom je prišel Clary, ki je razveljavil naredbe in tako kapituliral pred obstrukcijo. S tem pa je zadal smrtni udarec parlamentarizmu. Kar se od tedaj skoraj štiri leta sem
vrši v notranji politiki, stoji vse pod vplivom in nasledki csodepolnega razveljavljenja jezikovnih naredb. Prišel je Korber. Poskusil je najprej s poravnavo med strankami; ti poskusi se niso posrečili. Poskušal je potem doseči normalne razmere v parlamentu s predlogami velikih investicij. Temu imamo zahvaliti bohinjsko železnico, katere proge se prej v tej razsežnosti ni nikdo nadejal. V kompenzaciju se bodo v severnih deželah delali plovni kanali. Vse to ni nič pomagalo; vkrenil je nove volitve leta 1900. Parlamentarni položaj se je le še poslabšal; s Češkega so prišli radikalni e leme .ti, Vsenemoi, ki so šteli prej pet glav, so prišli v številu 22 v zbornico. Predloge o Železnicah, ki so bile vsled razpusta propale, je ponovil, za asanacijo mesta Prage se je postavilo v proračun 16 milijonov, razdeljenih na deset let. To je poglavitno pripravilo Čehe, da so dopustili razpravljati proračun, edini, ki ga je dosegel Korber v svoji že skoraj štiriletni dobi. S tem proračunom so se mnogo popravile škode dosedanje obstrukcijske dobe in še za bodoče si je vlada finančno pomogla. Sedaj pa je pešlo vse, sredstev ni več, proračun je skrajno tesen. Vzrok temu so proračuni po § 14. Ta ne dopušča delati novih dolgov in če za leto 1903. in 1904. vlada ne dobi proračuna od državnega zbora, smo v velikem deficitu, ker ne more izdati 52 miljonov raz-dolžne rente. Vrhu teh skrajno na petih in neznosnih razmer v držav nem zboru, se je Korber še spri z ogrsko vlado in nagodba z Ogrsko, okoli katere se je osobito tekom tega leta sukalo vse politično življenje, je stopila v ozadje, nikdo sedaj o njej ne govori in vprašanje je veliko, ali se kdaj dobi večina za nagodbo. S težkim srcem zahajamo v državni zbor, toda v tako obupne razmere še nismo prišli nikdar, kakor v to zasedanje, ki se je pričelo 17. t. m.
Parlament  pod  to  vlado nima več nikake življenske moči, sklical
se je menda le bolj formalno, da se mu predloži državni proračun in se izkaže, da ga noče in ne more rešiti in da se potem ektroira s § 14.
Dela je mnogo pripravljenega in v odsekih izgotovljenega, a zbornica je pa mlin, ki teče, a nič ne melje. Skoro dodelana je v odsekih nagodba in carinski tarif —, krošnja.ski zakon, zakon proti pijančevanju itd., a v zbornici se nič ne reši, ker ob-strukcija ne dopušča. Udeležujemo se brez veselja tega brezplodnega zborovanja, avenemoziru le vendar cenimo ta in tudi tak državni zbor, in sicer zato, ker nam je edina javna tribuna, kjer dajemo duška težavam in krivicam, ki se nam gode, in teh ne manjka.
Govornik dalje omenja krivice, ki se gode slovenskemu jeziku pri koroških sodiščih in izraža nado, da nakane naših narodnih sovražnikov ne bodo obveljale, če se slovenski n rod vsepovsod v korist slovenskih rojakov na Koroškem dvigne in zahteva v naravnem pravu in državnih zakonih zajamčeno pravico tudi za te zatirane brate. V tej nadi ga utrja spomin, da je šele dvajset let, odkar se je hotel slovenski jezik izgnati celo iz sodišč na Kranjskem, kakor znano vsled slovenske razsodbe kamniškega okrajnega sodišča. Na korist slovenske stvari na Koroškem se je dvignil shod slovenskih odvetnikov, se je dvignil mestni zastop ljubljanski, se je dvignila trgovska zbornica in se je dalo duška ogorčenju radi teh razmer tudi v kranjskem deželnem zboru od strani narodno-na predne stranke v obliki interpelacije, — več radi klerikalne obstrukcije ni bilo mogoče storiti. Prišli bo torej na vrsto državni slovenski poslanci, da tudi oni store svoje korake, ki so v prvi vrsti zato poklicani. Državni poslanci so tudi v istini od loži v ši s a nasprotstva na povabilo dr. Susteršiča odposlali de putacijo na Dunaj k ministrstvu, in mene je zadela naloga, — osebno nikakor mi lahka — v družbi
dr. Susteršiča iti k ministrstvu. Sklical se je na 17. novembra državni zbor in vaa slovenska javnost je zahtevala in pričakovala od svojih poslancev, da dvignejo precej ob za četku zasedanja svoj glas za zatirane Korošce.
Kakor državni poslanec sem si bil te dolžnosti popolnoma svest in da stvar pospešim, sem pripravil v soglasju s svojimi tovariši  iz jugoslovanskega naprednega kluba nujni predlog. Ta predlog sem poslal sko raj teden dni pred prvo sejo poslancu dr. Ploju,  podnačelniku »Slovanske zveze«, s pismom,  v  katerem sem izrazil nado, da gotovo podpišejo ta predlog tudi člani »Slovanske zveze«, temveč ker smatramo to akcijo za skupno, kakor smo dokazali že z deputacijo, ki je  na  povabilo   dr. Susteršiča  intervenirala   pri ministru. Dan pred prvo sejo sem bil na Dunaju in sva s poslancem dr. Plojem gladila pot temu predlogu pri slovanskih poslancih. Dr. Ploju sem izročil predlog, da  ga  spravi  v sejo »Slovanske zveze«, da ga leta pod-podpiše. Izjavil sem  mu  vrhu tega, da n mam nič proti temu, da tudi on poleg mene stopi na čelo temu predlogu, da se bode solidarnost obeh klubov  še jasneje videla, — samo šusteršičevega imena poleg svojega na čelu nisem maral.   Posl. dr. Ploj je bil s tem vsem zadovoljen in se je z menoj trudil pri slovanskih poslancih za podporo našega predloga. Dne 17. novembra pred sejo zbornice   je  imela   »Slovanska zveza« svojo sejo.   Ne dvomim, da je posl. dr. Ploj v tej  seji  zastopal predlog v smislu najinih  dogovorov.   A to sva naletela! Dr. Ploj obrača, dr. Šu steršič pa obrne!   Dr. Ploj   pride z nepodpisanim predlogom iz seje in nam povč, da »Slovanska zveza« pač podpiše   predlog,  a  samo   pod tem pogojem,    da   mu   njen član stopi na čelo in ga tudi utemeljuj e. I, kako to, saj predlog je moj, ali narodno-naprednega kluba, — sem mu odvrnil.   V   tem je šlo
razpravljanje še sem in tje in ker je »Slovanska zveza« vztrajala pri zahtevi, smo mi poiskali podpise pri drugih strankah in smo predlog vložili. Vprašam torej, kdo je silil v ospredje, mi ali »Slovanska zveza«, ki se je hotela — častna stvar ni — polastiti našega predloga?
Predlog smo potem prijavili v »Slov. Narodu« — a smo namenoma stvari na ljubo zamolčali navedene zakulisne dogodke. »Slovanska zveza« bi imela še več vzroka tudi molčati, a to ji ni dal njen napuh in srd, da se njeni zahtevi nismo vklonili. Pričela se je časnikarska vojska prav z vsemi ostrostmi, kakor so že v našem boju v navadi. Vprašam drugič, kdo je kompromitiral vso zadevo in od nas započeto skupno akcijo: mi ki smo molčali, ali »Slovanska zveza«, ki je vprizorila časnikarski boj?
S temi razpravami in obotavljanjem »Slovanske zveze« je potekal čas in Nemci so v tem vložili celo vrsto nujnih predlogov, tako da naš bi ne bil mogel priti pred njimi na obravnavo, čeprav je češki klub že sklenil, dati našemu predlogu prednost pred svojimi.
Vprašam toraj končno, kdo je obrezvspeiil vso akcijo a predlogom, mi, ki smo za samo na sebi jasno stvar hoteli hitrih podpisov, ali »Slovanska zveza«, ki se je, hoteča biti od spredaj in potisniti nas nazaj, obotavljala podpisati, tako da ao Nemci s svojimi predlogi hitreje prišli?
Taka je stvar s tem predlogom I in nič drugačna. Postopali smo tako, kakor nam je velelo domoljubje in čast stranke ter smo si v svesti, da ne samo stranka, tudi vsak objektivni  človek nam mora prav dati.
Smatral sem za potrebno še tako podrobno pemuditi pri tej stvari zato, ker je razburila slovensko javnost in ker kaže, kakšno podporo nahajajo naši tudi najbolj domoljubni predlogi pri klerikalni stranki. Ta stranka pa naj si zapomni, da nas, kakor sedaj, tudi v bodoče ne
LISTEK.
Pisma iz Amerike.
Lnjiza Souvanova. II.
Čikago, 12. oktobra 1903.
Zelo, zelo se moram premagovati, Če hočem govoriti o Čikagu, kajti mesto samo je neznosno, toda ima zelo ljubka predmestja. Živo nasprotje Njujorka, kjer so hiše zelo stisnjene in radi malega prostora na otoku le tja v nebo silijo, je Čikago zelo raztresen. Ure in ure se lahko voziš po mestu, ne da bi prišel od enega konca do drugega.
Razen nekaterih velikanskih stavb, kakor pošta, borza, razne nanke in razun nekaterih »scy erap-pers« nima mesto samo nobenih posebnosti. Njegova zunanjost je enaka oni velikih mest, le da je Čikago silno umazan in nesimpatičen. Ker se pa tiče življenja samega, razločuje se Čikago popolno od evropskih mest. Temu je iskati vzroka že v ljudeh samih, v njih naziranju. V svojem poklicu je Amerikanec zelo priden in vesten, toda po delu se
rad razveseljuje in njegova parola je »Have a good tirne«. Naj si bodo ljudje še tako revni, v svojih prostih urah se vendarle vesele v krogu znancev, prijateljev, v gledališču. V gostilne ne hodijo, obiskujejo se le po kosilu od 7. do 10. ure, drugače ne. Ob 5. uri na čaj hoditi tukaj ni navada, pač pa se vabijo Amerikanci na kosilo. Neko posebno ulogo igra pri Amerikanoih telefon ali »phone«, kakor ga oni imenujejo. Vse govori po telefonu, vse govori od gospode, pa doli do služinčadi, celo otroci. In šele tu se spozna njegov velikanski pomen. V Človekoljubne namene darujejo Amerikanci mnogo denarja. Zanimala sem se posebno za neko žensko društvo, katerega namen je preskrbovati za mal denar samostoj nim ženam in deklicam dober »luneh« (drugi zajutrk). V veliki dvorani so postavljene okrogle mizice, ob eni Btrani je bufet z mrzlimi in toplimi jedili, ob drugi pa v lepem redu okrožniki, noži in vilice, česar se mora pa vsaka žena sama poslužiti. Ravnotako se preskrbi tudi vsaka z vodo, katera teče iz vodovoda. Pri jedi se pije navadno mleko, redko pivo ali vino.   Od obednice je po
španski steni predeljena soba, v kateri stoje divani; na njih počivajo utrujene ali bolne ženske, katere se hočejo v svoji prosti uri okrepčati za dnevno delo. Nizka lesena stena loči glavno dvorano od nekega stranskega prostora, kateri je lepo opremljen. V njem stoje gugalni stoli, — katere tu sploh zelo pogosto vidiš — po stenah pa so obešeni lepi bakrorezi in slike; na tleh so pogrnjene preproge, stene pa krase vaze in druga drobnjava. Na ličnih mizicah Ježe časopisi, na pianinu pa igra včasi spretna roka in zaziblje poslušalca v prijetno sanjarjenje. Za mal denar 10—15 cent. na dan dobe samostojne žene tukaj vse potrenno za svoje življenje.
Marsikdaj se mi zdi, da sem na Martu, tako je tu vse drugače. Lahko bi vam še mnogo, mnogo povedala o ženskih klubih v Ameriki in brez-dvomno bi bil to zanimiv donesek k ženskemu vprašanju, toda žalibog, da imam premalo časa. Čas, — ta pa je ravno v Ameriki zelo drag; mi Evropejci ga ne znamo nikdar dovolj ceniti.
Predno končam, naj vam še nekoliko opišem hotel, v katerem ata-
nujem. To vam je velikansko, toda lično poslopje. Stoji ob Mrčigenskem jezeru, v južnem delu mesta. Da si lahko približno predstavljate njegovo obsežnost, naj vam povem, da je v hotelu lahko nastanjenih 600 gostov in da je vseh nastavljencev okrog 400.
Ker je v Ameriki težko dobiti služinčadi, zato stanujejo mnoge dobre rodbine z otroci vred v hotelu. Umevno je torej, da je ta le za relativno majhno Število potnikov prost in da je hotel bolj podoben penzi-jonu. Ravno iz istega vzroka najdeš v ameriškem hotelu vedno izbrano, dobro družbo. Amerikanec je vobče zelo ljubezniv, toda ravnotako tudi rezerviran, hladen; le malo Evropejcev se lahko ponaša, da so prišli v dobre amerikanske družbe. Človek mora biti zelo, zelo prikup Ijive vnanjosti in mora imeti nekaj priporočilnih pisem, ako želi, da mu niso vrata čudnih amerikanskih »homes« (vit) vedno zaprta.
Življenje v tako velikanskem hotelu je nekaj posebnega. Zanimivo je tudi proučevati aparat, ki vodi in skrbi za vse potrebno. Tu šele spoznaš domačina-Amerikanca. Na-
tančnejša o tem ne bom govorila; hočem le najvažnejše omeniti.
Obeduje se tudi pri belem dnevu v dvorani, ki je električno razsvetljena. Večerja je pa enaka Blavnosti, kajti dame so elegantno oblečene in posute z biseri. Stotine črncev, vseh mogočih rodov, streže ljudem; in priznati se mora, da so zelo spretni natakarji. Seveda so tudi jedila drugačna nego v Evropi in rabila sem precej časa, predno sem se navadila na amerikansko kuhinjo. Kolikokrat se spomnim na svojo najljubšo jed, na dobrodišeče žgance, ali pa sedaj jeseni na nebeške cipe, toda — dovolj o tem!
Občevanje med posamnimi nadstropji posredujeta dve vzpenjači, kateri vodita dva zamorca. V sobah so tla prevlečena s preprogami. Nekaj posebnega so priprave, ki olajšujejo slugam delo. Postelje so tako urejene, da se lahko zvečer z enim samim prijemljajem urede; v kotu sobe je pa marmornat kotel, nad katerim je vodovod z mrzlo in toplo vodo. Vse te priprave olajšujejo slugom delo, človeka pa navajajo, da ae drži geala: »Nelp vomsel — pomagaj si aam!«
bode odrinila od zastopanja slovenskih koristi, kjerkoli se za to pokaže potreba.
Končno govornik omenja še lokalnih vprašanj železnice Kranj -Tržič, železniškega projekta Loka-Selce, važnega osobito aa mesto Loka, dalje novega savskega mostu v Kranju, za kateri je postavljen v proračun 1. obrok 20000 K in je tako ta zgradba v malo letih zagotovljena.
Predlaga alednjič na Koroške razmere se nanašajočo reaolucijo.
Temu poročilu je sledilo živahno odobravanje zborovaloev.
Državni zbor.
Seja dne 1. decembra.
Zbornica je končno vendar dognala debato o KOrberjevi izjavi, ki je strašila ravno 14 dni. Pred sejo je vložil posl. dr. ŠusteršiČ nujni predlog glede bede pogorelcev v Srednji vasi pri Bohinju; po seji pa posl. baron M alf a 11 i glede premestitve paralelnih stolio z inomoškega vseučilišča v Trst in za ustanovitev popolnega italijanskega vseučilišča v Trstu.
Dobesedno čitanje došlih vlog je trajalo do 12. ure.
Posl. Schalk se je zavzemal za gospodarsko ločitev od Ogrske in za gospodarsko carinsko unijo z Nemčijo. Dokazoval je, da je nagodba z Ogrsko za Avstrijo skrajno škodljiva. Nagodbo pa želi krona. Ministrski predsednik naj bi kroni že povedal enkrat resnico, da nagodba Avstriji škoduje. Po njegovem govoru se je debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika, pro posl. Derschatta, contra posl. Stranskv.
Posl. Derschatta je rekel v svojem izvajanju med drugim, da se je cela debata sukala o dveh vpra šanjih: o narodnostnem vprašanju in o razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Potem se je bavil tudi s slovenskimi pritožbami. Glede pritožbe, da se Blovenski uradniki neutemeljeno premeščajo na Kranjsko, je trdil, da ni dovolj slovenskih uradnikov. Glede slovenskih učnih tečajev za avskuitante v Celju, Mariboru in Celovcu je rekel, da bi bilo napačno misliti, da se obiskovalci teh kurzov šele iz začetka uče slovenski. Obiskovalci so temveč domačini slovenske Štajerske, ki že poznajo jezik v njegovih glavnih temeljih, ki pa se le uče zelo težavni slovenski sodni jezik (?). (Ta trditev je oČi-vidna neresnica, kajti v kurzih v Celju smo videli pristne Gorenje-štajerce, ki so i meli na sebi celo narodno nošo ter niso znali besedica slovenskega. Zakaj pa se potem ne pošiljajo v kurze vsi avskultantje brez razlike, tedaj tudi rojeni Slovenci, ki se na gimnaziji gotovo tudi niso učili slovenskega »sodnega je zikao V Potem je prešel na koroške razmere ter rekel, da vlada na Ko
Povsod, na Železnicah, v restav-rantih, prodajalnah, povsod vidimo socialno Ameriko. Da, novi svet, kakor imenujemo Ameriko v razlikovanje od starega sveta, ta novi svet je zelo zanimiv in tam se lahko marsičesa naučimo. Njim, Amerikancem, predvsem ni potreba vstran vreči starih tradicij, katerih sedanji moderni vek ne rabi. Seveda so pa v marsičem tudi za nami in zelo naivni. Njihove gledališke igre in njihove knjige narede človeka nervoznega. Tudi v umetnosti napredujejo le vsled svoje pridnosti in vztrajnosti in se tolažijo le z upanjem na boljšo prihodnjost. Seveda žive njih umetniki v svojem zasebnem življenju zelo udobno po svojih vilah in so zelo praktični. Oni so pravi pravcati »umetniki življenja«.
Veliko bi še imela pripovedovati, kar bi posebno nas ženske zanimalo, posebno o položaju žene v vseh mogočih strokah, toda o tem prihodnjič.
Pozdravite moje ljubijo gore v kraBni mi domovini! Jaz se spominjam hrepenečega srca vas, gore, in groba svoje matere . . .
roškem narodnostni mir. Koroški Slovenoi ae niso nikoli pritoževali o postopanju ž njimi pred sodišči, dokler ni premestil svojega sedeža ii Ljubljane v Celovec »kranjski deželni poslanec in odvetnik edino le v agitatorične svrhe«. V tem običajnem nemškem ovaduškem tonu je razpravljal dalje o slovenskih težnjah. Nadaljnji njegov govor se je bavil a razmerjem napram Ograti.
Posl. Stranskv je odgovarjal na levo ostro in prepričevalno. »Ako povdarja dr. Kflrber rešitev narodnega vprašanja, treba ga je spomniti, da je popolnoma nezakonito od pravil jezikovne naredbe, in sedaj nima poguma, da bi vložil zakon za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem.« Vladi je očitat, da postopa pri imenovanju uradnikov na Češkem pristransko. »Moravski spravni odbor dokazuje, da so vedno Čehi, ki nudijo roko v spravo. Dokler pa vztrajajo Nemci pri svoji domišljiji o nadvladi v Avstriji, ne more priti do miru.«
Pred  zaključkom seje je posl. dr.  Ploj   stvarno   popravljal Der-schattove trditve.   Rekel je, da Slo venci niso nikdar zahtevali, da mo rajo biti le slovenski uradniki nameščeni na Spod. Štajerskem. Slo venci le zahtevajo, da se na Spod. Štajerskem, kjer biva 90 °/# Slovencev, nastavljajo taki uradniki, ki so slovenščine vešči. Slovenoi zahtevajo nadalje, da se slovenski uradniki iz Spod. Štajerske   ne   premeščajo v druge  dežele,   dočim  prihajajo na Spod. Štajersko uradniki, ki niso slovenščine zmožni.
Premirje na Ogrskem?
Zadnje dni je bila obstrukoija opozicijonalnih strank tako silna, da se je v političnih krogih z vso gotovostjo mislilo in pričakovalo, da mora priti v najkrajšem času do odločitve: ali se umakne Tiszova \lada, ali pa obstrukcijonisti polože orožje. V političnih krogih se z napeto pozornostjo pričakuje, kaj bo prinesel najbližnji čas Sicer niso dani nikaki novi momenti, ki bi kazali, da se spremeni politični položaj, vendar s ? z vso gotovostjo vzdržujejo vesti, da se sklene med vlado in opozicijo-nalnimi strankami kompromis, ki bo omogočil redno funkcijoniranje par lamenta.
Zdi se. kakor da bi opozicija že omagovala in da si sama želi, da bi se že vendar enkrat končal boj, ki se že bojuje skoro eno leto, ne da bi prinesel opoziciji onega sadu, katerega je pričakovala.
Kakor je znano, ni Kossuth poseben prijatelj  obstrukcije.   Že opetovano se je trudil, da bi izvil svojim političnim prijateljem potom pametnega  kompromisa obstrukcijsko orožje iz rok, toda v to je bil vedno preslab,   dasi   vživa   sicer   v svoji stranki največji ugled in se mu sicer njegovi sobojevniki v  drugih vprašanjih   prav   radi  brezpogojno pokore.   Že  s  Khuenom  je Kossuth sklenil kompromis, vsled katerega bi neodvisua stranka položila orožje. Dasi istega stranka  ni hotela rat.fi cirati in je  vsled  tega  Kossuth s svojimi najožjimi pristaši izstopil iz stranke, je bilo to za vlado največ jega pomena.   Razcepljeno opozicijo bi bila vlada  veliko  lažje zmagala. Vsled neokretnosti grofa Khuena se ta prilika ni izrabila, ampak se je z nepremišljenim nastopanjem dal Kos-suthu povod, da se je vrnil v svojo stranko. Tudi sedaj zagovarja Kossuth načelo, da se  ima  proti primernim koncesijam končati boj in je baje, kakor se zatrjuje, vnet za pameten kompromis z vlado. Vendar še s tem premirje ni zagotovljeno.   To je odvisno od tega, ako bodo Kossuth in njegovi   ožji   ustavitvi obstrukcije naklonjeni drugovi Toth, Justh, Kom-jathy, Barta in Thaly prodrli s svo jimi nazori v  stranki.   To  se sicer baje na podlagi najboljših informacij o vso gotovostjo zatrjuje, vendar pa je močno dvomljivo.   Posl. Lengvel, vodja najradikalnejših elementov v neodvisni stranki, namreč zagotovlja v svojem listu, da je vsako upanje,
da ae opasti obstrukoija, praino in da se »nadporočnika« grofa Tino ne bode pardoniralo. Razvidno je torej, da vladi ne bo lahko pridobiti opozicije sa to, da ae odreče obstrukciji. _
Politične vesti.
— Državni abor ae po najnovejših zatrdilih odgodi aele koncem prihodnjega tedna. Oi raznih strani ae vpliva na deški klub, naj bi izločil iz obstrukcije vsem strankam ljube predloge, kakor zakon o plačah avskultantom, podpore proti ujmam itd. Mladočehi pa so izjavili, da pripusta v razpravo le predloge
0 podporah proti ujmi, ki pridejo na vrsto v jutrišnji seji. Vse druge predloge pa bodo obstruirali, in sicer začnejo Mladočehi najbrže že v današnji seji s tehnično obstrukcijo.
— Nemški napredni poslanci češke in Moravske so bili pri kardinalu baronu Skrb enakemu ter mu izročili v spomenici nemške želje glede nemških duhovnikov. Kardinal je priznal zahteve za upravičene ter obljubil skrbeti za nemški naraščaj duhovnikov.
— Odstopila sta predsednik kmetijske centrale grof Kottulin-sky in podpredsednik baron Gude n u s.
— Ponesrečen kompromis med opozicijo in vlado. Posl. Kossuth se je pogajal z grofom Tiszo glede razoroženja obstruk oije ter stavil sledeče mirovne pogoje: 1 ) razširjenje volilne pravice vsaj za 200000 novih voliloev, 2) socialni demokratje ne smejo biti volilci, 3) madjarski poučni jezik se mora vpeljati v vse Šole na Ogrskem, 4) konzumni davki se morajo prepustiti mestnim občinam itd. Grof Tisza je baje bil pripravljen sprejeti večino teh pogojev. Zvečer je bila o tej zadevi konfe renca v neodvisni stranki. Kossuthov predlog, naj se obstrukoija opusti za ceno navedenih koncesij, je bil s 27 glasovi proti 27 glasom odklonjen, na kar je Kossuth odložil predsedstvo ter izstopil iz stranke.
— Ogrska magnatna zbornica je imela včeraj sejo ter  iz v o
1 la člane v delegacijo.
— Plače podpredsednikoma ogrske zbornice. Liberalna stranka bo stavila predlog, da se podpredsednikoma dovoli po 16000 K letne plače.
— Dogodki na Balkanu. V Podgoričanih so vsi prebivalci prestopili v grško pravoslavno cerkev, kar je Bolgare v sosednjih vaseh tako razkačilo, da so šli štirje Bol gari v Podgoričane ter pred cerkvijo umorili štiri grške odličnjake in šol skega vodjo. — Avstrijski vojaški ataše v Carigradu, polkovnik Giessl, izdeluje organizacijo za maoedonsko orožništvo. Najeti se namerava okoli 50 častnikov in par sto mož, večinoma iz Bosne in kavkaske Rusije za orožniško službo v Macedoniji.
— Italijansko zbornico in senat je otvoril včeraj ministrski predsednik Giolitti z daljšim nagovorom, v katerem je povdarjal dobro razmerje do vseh sosednjih držav ter napovedal reforme v južnih pokrajinah in oelo vrsto socialnih reform.
— Obsojen sooialno-de-mokratični poslanec Pruski poslanec dr. Herzfeld je obsojen v 14dnevni zapor, ker je volil v dveh okrajih.
Dopisi.
Iz Šoštanja* Prišel je zopet advent, t. j. sveti čas, v katerem se ves katoliški svet pripravlja na roj stvo našega ZveliČarja. Pri nas v Šmihelu je bila, kakor skoraj po vsem Slovenskem, že od nekdaj navada, da se je vsaki dan v adventu čitala sv. maša pod imenom zornice ali svitance. Žalibog smo morali sedaj s prižnice slišati sramotno novico, da se letos opuuti ta cerkvena siavnnst. Kam smo prišli?! Ni li sveta dolžnost župnikova, skrbeti za čast cerkve in vzpodbujati ljudstvo za  bogočastje.   Marsikateri Čitatelj
bode ugibal, zakaj so se svitance letos opustile? Vzrok je navedel g. Župnik Govedič ta le: »Ker nikdo izmed faranov ni plačal sv. maš, torej izostanejo svitance za ceu advent« in je grajal oelo faro z očitanjem, da vera peša. Res aramota za celo faro, še bolj pa za g. žup nika, da se ta starodavna krščanska navada opusti. Danes ne bomo raz-motrivali, koga zadene krivda. Vprašamo samo g kneza in škof* Napot-nika, je-li se mu bodo skoraj odprle oči, da potrka na pravem mestu ter vpraša, kje tiči vzrok, da s tem zabrani pešanje sveta vere in pešanje ugleda duhovskega slanu, sicer se v kratkem zopet vidimo na tem mestu z drugimi sredstvi. Volens — nolens!
Več faranov.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 25. nov. V.
Prizadevanja rimske cerkve, pri dobiti gospodstvo nad vsemi narodi in nad vsemi državami, so res velikanska. Zlasti v zadnjih dvajsetih Istih dela cerkev s tako silo, kakor še nikdar poprej, ali vender so resnični uspehi uprav malenkostni.
Začetkom dvajsetega itoletja so klerikalci priobčili obširne spise v raznih jezikih o napredovanja katolicizma v minulem veku. V vseh teh slavospe-vih na zmagovito napredovanje katolicizma se pogreša samo eno — namreč dokazov za izvedene trditve. Toda z dokazi se ni cerkev nikdar preveč mučila.
Lepo so se Čitali ti slavospevi o zmagah katolicizma, ali kdor jih je kritično čital in primerjal njihove trditve z dognanimi resnicami, tisti je prišel hitro do spoznanja, da so vse te zmage samo namišljene. Francoski klerikalec Brunetiere je koncem 19. veka 3lovesno proklamiral „bankerot znanosti", ali zgodovina priča, da, če se more govoriti o kakem velikem bankerotu je to edino-le bankerot katoliške cerkve v njenem boju proti znanosti. Zgodovina bojev katoliške cerkve proti svobodni znanosti je ena sama vrsta najhujših porazov, ki jih je doživela cerkev. Lahko se reče: Kraljestvo dobi, kdor dokaže, da je katoliška cerkev le v enem samem znanstvenem vprašanju zmagala!
Egiptski menih Kosmos Indiko-plenstes je v 6. stoletju učil, da je zemlja čveterokotna in da jo obdaja morje krog in krog. Tega nauka se je cerkev držala. Prišel je pa Kolumb, razkril Ameriko in s tem dokazal, da je vzlic vsem cerkvenim naukom zemlja okrogla. Magellansovo potovanje leta 1519. je dokazalo, da tudi na nam nasprotni strani zemlje prebivajo ljudje, česar cerkev po izvajanjih sv. Avguština nikakor ni hotela verjeti. Ti eks -perimentalni dokazi o nepreinostnem nasprotju med vero in med znanostjo so sicer spravili cerkev v veliko zadrego, a udala se ni. Kopernik je mogel svoje znamenito delo „De Revolu-tionibus" šele 1. 1540 izdati in njegovo delo je uteklo cerkveni obsodbi le vsled tega, ker je izdajatelj v preponižuem predgovoru dejal, da Kopernik ne uči kot dokazano, da se zemlja suče, nego d* je to le hipoteza. Ta mala laž je rešila knjigo. Cerkev je knjigo iguori-rala in — ostala pri svojem nauku, da je zemlja nepremična. Ko je pa Galilej 1. 1610 nastopil z naukom, da ima planet Jupiter svoje mesece, da so na solncu lise, na mesecu pa gore in doline, tedaj je cerkev s kruto roko posegla vmes. Vseučiliščem v Pizi, v Ino-mostu in v Salamauki je bilo prepovedano, razpravljati o Galilejevih naukih. „0 človek Galilej", je zaklical doiniui-kanec Ceccini, „zakaj se tako trdovratno oziraš na nebo," pater Louisi je klical na pomoč inkvizicijo in sloveči bogosiovec Beliarmini je skušal dokazati, da, če eksistirajo ie drugi plaue-tje, morajo na njih živeti ljudje, to pa ni mogoče, češ, ker ti ljudje ne morejo izhajati od Adama in Eve in torej ne morejo postati deležni izveličanja.
Leta 1615. je bil Galilej pozvan, da pride v Rim pred inkvizicijo in vsled posebnega papeževega breve je bil izdan ukaz, Galileja zapreti, če ne prekliče svoje trditve, da se suče zemlja okrog solnca in ne soluce okrog zemlje. Galileja pa ni prav nič veselilo, da bi šel v grozovite ječe rimske inkvizicije in zaradi tega ga gotovo ni obsoditi. Toda v starosti 70 let so ga zopet zaprli in da bi ga ne trpinčili, je preklical in preklel svoj „ brez verski-4 nauk, da se zemlja suče, nauk, ki se ga danes vsak otrok uči.
Se začetkom 18. veka po Ne\vto-novih razkritjih je cerkev zavračala Kopernikove nauke, Češ, da so v nasprotju s sv. pismom in do 1. 1835. je bilo Kopernikovo delo na indeksu!
Postopanje cerkve proti Galileju je tekom časa, čimbolj je namreč znanost napredovala, postalo velika sitnost za cerkev saj je to postopanje kazalo, ne le, da je bila nezmotljiva cerkev v velikanski zmoti glede prirodnih razmer, nego tudi kako kruto in nasilno se je
cerkev borila proti znanosti in proti resnici ter za svojo zmoto. Ko je Nt. poleon I. zavzel Rim, je francoska vlada dala vse Galileja tičoče se akt« prepeljati v Pariz, toda 1. 1848. se je dala preprositi in vse akte vrnila Vati-kanu s pogojem, da jih objavi. Objav UeDJe Je prevzel duhovnik Marini. Ta častivredni mož je odstranil več najbolj značilnih dokumentov tega procesa m jih nadomestil z dragimi, katere je — sam napravil. Šele 1. 1867. je prifiel Francoz d* Epinois v položaj, da je dobil v roke vse dokumente ter i njimi dokazal sleparstvo omenjenega monai gnora Marinija.
Zdaj je bilo jasno kot beli dao, da je bil cerkveni nauk o svetu zmota. A kaj so zdaj rekli cerkveni gospodje? Rekli so, da ni cerkev kriva, da je toliko stoletij zmoto učila kot versko resnico, nego da je tega kriv — I Češ, da cerkev ni kriva, da sv. pismo uči napačni nauk o nepremičnosti zemlje nego kriv je bog!!
Vzpričo temu boju cerkve proti zna nosti se moramo pač vprašati: kdo je napravil bankerot — znanost ali cerkev?
Dnevne vesti.
V Ljunljaii), 2 decembra.
— Župan Hribar se m
peljal na Dunaj, ker mu je nt" \-doma zbolela soproga. Posvetovanj železniškega sveta udeleževal se bode njegov namestnik, veleinduttrijal c Vinko Majdič iz Kranja.
— Dunajsko slovansko dijaštvo — organizovano! Nalik
nemškemu »Hochschulausschuasu« ae je za slovansko dijaštvo določil izvr-ševalni odsek, kateremu se imajo v slovaniki akademiki brezpogojno p koriti.  Zadnjo soboto se je namrt pokazala nujna potreba  po taki or ganizaoiji,   iti  tej   potrebi  je  sed m ugodeno.   Reči  pa moramo, da nismo bili  dunajski  Slovanski akademiki še nikdar tako složni, tako trdni kot danea!   Znano je, da se Nemci boje   naše   organizacije  kot »hudič križa«.   In  res že v soboto jim je zlezlo srce v hlače, ko so vile!; liko slovanskih pesti). So nikd&r nas ni bilo Slovanov v dunajski auli istočasno nad 1200, a nikdar se še niso Nemci  toliko ponižali, da bi  se z nami! pogajali za mir in nas prosili, da naj ne demonstriramo, fteš, da oni nimajo nič proti Slovanom. Dobro!   Mt tudi nimamo nič proti Nemcem,   dokler  nas  ne izrovejo. Dokler nam nočejo kratiti naše domovinske pravice na akademičnih tleh dunajske univerze, bodem o mirni. A slovesno pa izjavljamo, da bodemo branili  enakopravnost do zari njega in da bodemo na vsako even tuelno    kršenje    pravic odgovor: krepko! Isto, kar je dovoljeno na dunajski univerziNemce m, isto bodemo brezobzirno zahtevali Slovani zase! Tako bodemo najboljše dokazali, da je dunajska univerza avstrijska, a ne nemška!  Zato pa Že danes prote-stujemo   proti izjavi rektorja, ki je dejal, da je »Hrom a peklo« aHeii-lied!«   Z večjo pravico smemo slovanski akademiki  v svoji hiši — in v auli  smo  mi  polnopravni gospodarji — peti pripoznano pesem »Hej Slovani«, kot pa Nemci protido vinsko »Die Waoht am Rhein«. Vse-kako  bodemo v bodoče tudi zaht. vali, da se skrbi v avli   za red in mir, ako bodemo Slovani nalik N«m cem »bumlali« s trobojnicami. Skratka principa, da je univerza edino le avstrijska, kjer imamo vsi slušatelji iste dolžnosti   in tudi iste pravice,   se   bodo  nase organi*, vane vrste držale in itzvajale na celi črti zato potrebne konsekvenee. Dunajsko dijaštvo je lahko veselo, da se je  še v pravem   času vidram organizovalo,   da  tako   brani svoje pravice! Zatorej vsi na krov!
— Protestni shod dunajskega slovanskega dijastv
bode v četrtek ob 3. popoludne v »Resurce«. Odločeni so trije glavni referati, eden o slovenski, eden o češki, a eden o razmerah na dunajski univerzi. Veliko poslanoev je ie du sedaj obljubilo poset. Navdušenje in zanimanje med slovanskimi akade miki je splošno veliko!
— Uradna slovenščina, ta opetovano smo imeli priliko pokazati, kako »krasno« »novoslo?enačmo« pi-
i
S
i
a
.1
n n a
B a
ti z
d r z
P •j
i
t A ti
B d ■
fejo nemški sodnijski organi na Sp, gtajerskem. Da take »novosloven-iftine« naš kmet ne razume, je pač umevno. Ko so nedavno tega slovenski listi navedli klasičen ugled, kako neusmiljeno mrovarijo nemški uradniki naš lepi jezik in priobčili neki eklep aodnega pristava Friedla v Slovenskem gradcu, spisan v uradni, tli takozvani novi slovenščini, se je takoj nemško časopisje polastilo te zadeve in je skušalo dokazati, daje dotični sklep natančno kopiran po dotičnem uzorou v zbirki formularov, katere je priredil za sodnijsko porabo uradnik slovenske izdaje državnega zakonika. 3 to glupo trditvijo so Nemci hoteli ne le oprati famoznega Friedla, ampak so hoteli tudi Slovencem zadati krepko zaušnico, meneč, da so s tem dokazali, da inteligentni Slovenci sami ne razumejo svojega književnega jezica, zakaj ni dvcms, da piše urednik slovenske izdaje državnega zakonika pravi književni jezik in ako potem Slovenci ne razumejo iz njegove knjige povzetih stvari, je to pač dovoljni dokaz, da sami ne umejo svojega jezika — takozvane »novoslo-renščine«. Na takšne gluposti, ki jih je mogla zvariti samo kaka duševna kapaciteta Friedlovega kalibra, se nam ne zdi vredno odgovarjati, zakaj z norci se mi principijelno ne prere kamo in da je dotičnik, ki je v svoji duhovitosti rabil v zagovor duševnega velikana Friedla take budalosti, kompleten norec, je pač evidentno. Spregovorili bodemo samo resno besedo z g. sodnim pristavom Friedlom v Slovenskem gradcu. Po zatrdilu nemških listov zna edino ta gospod pravilno »novoslovenščino«, doČim vsi r ovenoi skupaj nimajo pojma o — svojem jeziku. O tem ni nikakega dvoma! Sedaj vprašamo g. Friedla samo, ali je pitan v »novem slovenskem jeziku«, oziroma posnet po vzorcu iz zbirke formularov tudi ta-le uradni sklep:
»E 503 1.5. V izvršilni za-u e v i N. N. proti N. N.. . . s e N. poziva stroške katere so za-htevajočemu upniku po svoji prošnji z a v u s t a v i t e v i z v r Š b e že urašene bile in dalje ura-š e n e stroškeu znesku... tako gotovo v 8 dneh a. d. r. z a h t e • vajočemu upniku v roke svojega zastopnika poplačati, sicer bi se izvršitev nadaljevala. — Zshtevajočemu upniku oziroma njegovemu zastopniku ie omeni da se stroške, katere on za naznanilo stranki,da ve kdaj bo prodaja po 1K 45 h in stroške katere stranka za pot k prodaji po 10 K tirja nemorejo odmeriti, kajti ta stroški se neznajo k potrebnim i v z smislu § 7 4. i z. r. š t e t i. C. kr. okrajna sodnija Slove n-gradcu z dne 27. svečana 1902.
F r i ed 1 s. r.«
Taka slovenščina se piše po Štajerskih sodnijskih uradih! In ako te kolobocije naš kmet ne kapira, potem ne razume svojega materinega slo-venskega jezika! Vaaj tako zatrjuje pristav Friedl v »Deutsche Wacht!«
— Ali znajo pri koroških sodiščih   nemški?   V zadnjem
času zatrjujejo pri sodiščih na Ko roškem, da prav čisto nič ne znajo slovenščine. Mi smo sprva dvomili da bi koroški sodnijski uradniki, ki so še nedavno prav dobro znali slovenski jezik, nanj tako hitro poaa bili. No, danes je nam to umevno! Na koroških sodiščih se je namreč pojavila posebna bolezen — igno-rantia linguarum. Slovenski jezik so sodnijski uradniki že docela pozabili, sedaj je na vrsti že tudi nemščina, katere znanje že opasno peš«. Dokazuje to listina, katero imamo v rokah in ki slove: »Laut Begiaubi-gungsregiBter Z. 108 hat die Gerichte personlich bekannte Frsu N. N. diese Urkunde Heute vonmir eigen-£andig unterschrieben. — Kanzlei des k. k. Bez. Ger. Klagenfurt, 18 /XI. 1903.« Koroška sodišča ne znajo nič slovenski, nemški tudi ne, kakor vzgled kaže, kateri jezik pa znajo potem?  Morda ume zares perfektno
samo — znani tretji jkoroški deželni jezik!
— Vprašanje glada slo« venskega bogoslužja. »Jedinstvo« javlja, da te je te dni vrnil z Rima barski nadškof Milinovic, — ves potrt, ker papež Pij X. neče ničesar slišati o staroslovenskem bogoslužju. Milinovića to hudo boli, ker je bil on vedno najbolj goreč branitelj glagolioe in se je nadejal, da bo pri sv. stolici izposloval, da se vrnejo tej svetinji hrvatskega naroda atare pravice. V Rimu se baje odločno hoče spraviti z dnevnega reda vprašanje glede glagolioe in izročiti po-zabnosti, najbrže v nadi, da ae raba slovenskega bogoslužja v teku časa še bolj omeji, da bo potem še lažje glagolico popolnoma uničiti!
— Postne vesti. Poštari ca Viktorija Beifussova v Lukovici je vpokojena. — Pošto v Dovjem je dobil IvanJanša. — Poštni praktikant iđolf Savelli ▼ Trstu in poštni pomožni uradnik Luka Lenassi v Malem Lošinju sta premeščena v Ljubljano. — Med Novim mestom in Metliko in med Metliko in Črnomljem vozi od 1. t. m. naprej pošta dvakrat na dan.
— Učiteljske vesti. Suplen-tinja gdč. Ana Z a r 1 i j « v a v Šiški je imenovana za začasno učiteljico.
— Repertoir slovenskega gledališča. Zaradi nenadne obolelosti g. Č3nskega se je morala za sinoči določena premijera komedije »K ralj Harlekin« prestaviti na petek. Kralja Bohemunda igra g. N u Č i č. Opozarjamo iznova na Lotharjevo duhovito in originalno dramo najresnejše tendence in jedke satire. Komedija sp«da v prvo vrsto modernih serioznoliterarnih dremat, de). V Zagrebu igra Harlekina g. Borštnik, v Pragi g. Vojan, pri nas pa g. Lier. Uloga je velikanska in izredno težka.
— Slovensko gledališče.
Vsled nenadne bolezni g. Conskega se sidoči ni mogla predstavljati napovedana igra. nego se je pela opera »D a 1 i b o r«, brez posebne skušnje, a vendar tako lepo, da je bilo ob činstvo kaj prijetno iznenađeno. Zlasti sta se odlikovala g. O r z e 1 s k i , ki je bil izredno dobro disponiran, in g Pestkovski, poleg njiju pa tudi g. S kalo v a in g. K ali vodo v a.
— Koncert„Češkega pevskega kvarteta" iz Prage "v Ljubljani« Z ozirom na to, da bo ta kvartet koncertoval v nedeljo, 6. t. m. pri nas v Ljubljani, podajamo v naslednjem doslovno recenzijo ameriških novin o koncertu tega kvarteta v Chikagi, katera se glasi: Koncert, katerega je priredilo vseučilišče Češkemu pevskemu kvartetu v Kentovem gledališču je podal nov dokaz, da so Čehi naobražen, jako marljiv in glasbeno visoko nadarjen narod. Skrbelo nas je, ako se bo posrečilo češkim umetnikom doseči pri inteligentnem ameriškem občinstvu zaželjeni vspeh s programom v tujih jezikih. Tem rajše pa tu kon-Štatujemo, da je dosegel kvartet popolen vspeb. Vsi poslušalci so občudovali umetniško sigurnost in dovršenost kvarteta, kateri je izvajal sporedove točke v devetih različnih slovanskih jezikih, zraven teh pa tudi v angleškem jeziku. To je nekaj takega, česar se ne more kmalu lotiti kako drugo pevsko društvo. Zanimivo je bilo opazovati naše občinstvo, katero je sledilo mojstrskemu izvajanju kvarteta s pravim razumom tu važni, tam šaljivi vsebini pesmi. Da je dosegel kvartet s svojim umetnišk m izvajanjem toček izredni vspeh, pričalo je gromovito ploskanje po vsaki točki. S tem, da je bilo izbrano za spored iz zaklada vsakega slovanskega naroda po en ali dva bisera njegovih pesmi, nam je bila dana prilika Čutiti, kako visoko poetiško in čutečo dušo imajo Slovani. Saj je priznano, da se javljajo ravno v pesmi in napevu najglo-bokejšačustva, bodisi žalosti ali veselja, ter značaj vsega naroda. Čudavredno je, s kakošnem premišljenjem, ugloblje-njem in izrazom je izvajal kvartet vse pesmi. Češki pevski kvartet je lahko ponosen na svoje umetniške proizvode v tem koncertu . . .
— Gasilno in rešilno društvo je pričelo s pobiranjem daril za božičevanje pri onih meščanih, ki pripravijo darila. Čuli pa smo, da ao po nekaterjh hišah pobrali darila in prispevke tuji, v gasilsko uniformo oblečeni ljudje. Darovalce zategadelj opozarjamo, da se vselej prepričajo* je li pobiralec od ljubljanskega gasil nega in rešilnega društva. Ljubljanski pobiralci imajo štemplane in po načelniku podpisane nabiralne pole za legitimacijo.
— Slovensko pevako društvo  ppHpaM  naananja slavnemu
občinstvu, da je zopet začelo redno delovati ter da bode v kratkem zadelo nabirati podporne člane. Ker je društvo v slabem gmotnem stanju, •e je nadejati, da ae slav. občinstvo mnogoštevilno odzove dotični deputaciji. — Društvo bode priredilo Silvestrov večer v večjem obsegu e zanimivim sporedom.
— Pri občnem zboru Slo« venskega bralnega društva v Tržičn dne 29. novembra je bil izvoljen sledeči odbor: Gg. Raj k o Pollak, predsednikom; Iv. C i a l, podpredsednikom; Fran Deu, blagajnikom; Joaip Ghiauta, tajnikom; ter gg. Rihard M a 11 y Ivan Jezeršek, Fran Zoreoin Hinko Snoj odbornikom.
— Požar v Srednji vasi.
Veliko nesrečo, katera je zadela Srednjo vas, j« zakrivila kočarica Marija Arkova. Da bi si skuhala večerjo, je prižgala na samovaru špirit. Ker je pa bila nekoliko vinjena, ni pazila na ogenj. Najbrže se je špirit razlil na mizo, da je jela goreti. V hipu je bilo vse v plamenu. V eni uri je zgorela koča in še 19 drugih hiš z vsemi gospodarskimi poslopji-Škode je 07 000 K, dočim znaša zavarovalnina samo 17 000 K. Da ni pogorela vsa vas, je največja aa-sluga domačih gasilcev in požarne brambe z Bohinjske Bele, ki je takoj prihitela na lice mesta in se požrtvo valno trudila, da se omeji požar.
— Nova   orožnidka po h ta j a se )e ustanovila v Sjrioi v Kranjskem okraju
— Strahovi. V neki koči v Kranahu pri Lučanah n* Šujerskem že par tednov straši. Kamenje leti baje iz nevidne roke v okna, po hiši in pod streho pa ponoči grozno ropoče. Ko je gospodinja nedavno naložila košaro korenja na njivi ter jo je hotela privzdigniti, ji je vse korenje poakakalo iz koš«re. Hudobni duh pa nagaja le domačinom. Domači mlin (žrmlje) ne more nobeden domačin premakniti, doČim vsak tujec z lahkoto melje. Prišel je tudi župnik z mežnarjem, da bi zaklel hudobo, pa ga ni ubogala. Morebiti se posreči vendar orožnikom, hudobci ukrotiti.
— Zaradi požiga v Slov. Gradcu ]e ni te dni pred celjskimi porotniki čevljar Robnik. Požig se mu ni mogel do&aeati, pač pa je bil obsojen v 18 mesečno ječo, ker je zavarovalni družbi za 1300 kron škode več napovedal, kakor jo je v resnici imel.
— Izpred porotnega sodišča. 1) Pod predsedstvom dežel, sodišča predsednika g. Levičnika je kot prvi na zatožni klopi sedel 28 let stari Avgust Vrhovec, črevljarski pomočnik v Vodmatu, 3krat zaradi hudodelstva in lOkrat radi prestopka tatvine že predkaznovan. Obtožen je bil, da je 30. vel. srpana t. 1. iz zaprtega stanovanja vzel Josipu Gostinčarju 20 K vredno obleko. Vrhovec trdi, da je to storil v pijanosti. Porotniki so vsa vprašanja enoglasno potrdili in ker je Vrhovec tat iz navade, je bil obsojen na 6 let težke, z 1 postom in trdim ležiščem na mesec poostrene ječe. 2) Pri drugi obravnavi se je imel zaradi hudodelstva uboja zagovarjati 44 let atari Štefan Keber, posestnik in mlinar v Sadinji vasi. V tukajšni deželni bolnici je umrla dne 9. rožnika t. 1. njegova žena Terezija za ognojitvijo možganov; bila se ji je vdrla lobanja in mala koščica, ki se je zarinila med možgane je povzročila njih gnojitev, kar je bil povod njeni smrti. Zamrla je bila obče znana pijanka; nasproti temu pa je mož zelo pridno in varčno gospodaril, da je za-mogel preživiti sebe, ženo in osmero otrok. Kakor je v obtožnici navedeno, je šel Keber s svojo precej pijano ženo zvečer 26. mal. srpana iz HabiČeve gostilne proti domu, med potjo ga je pa jela žena obkladati z raznimi surovimi psovkami, kar je moža, ki je bil tudi nekoliko vinjen, tako razburilo, da jo je z nožem udaril po glavi, na kar je ona zaupila: „le čakaj hudič, kri mi teče!" in na to stekla proti domu, mož se je pa vrnil v Habičevo krčmo kjer je ostal kake pol ure, ne da bi kaj pil. Drugi dan je našla Marija Zupančič, tovarniška delavka na Vevčah, na tem potu, ko je šlo zjutraj v Št. Lenart k maši, krvavo žensko ruto, jo pobrala in obesila na grm. Ta ruta se je kasneje agnoscirala kot last Terezije Keber. Zaslišana hči, Micika Keber, je izpovedala, da je slišala iz svoje spalne sobe težak padec in čula besede: „Jezna Marija, kako sem se udarila", da jena to vstala in našla mater pod 2 metra visokimi stopnicami ležati na tleb, da je bila mati na licu krvava, na kar da jo jo ona spremila v spalnico. Sestra umrle Terezije Keber, Helena Ravnikar, je izpovedala, da je prišla dne 29. mal. srpana bolnico obiskat, in da ji je na vprašanje, ali je bolna, odgovorila: „on me je s kamnom ali pa s revolverjem vdaril." Raznesla se je tudi govorica, da mož, dokler je še govorila, ni   pustil   nikogar  k   nji,   in   da je
mislil, Če mu žena umre, odpotovati v Ameriko. Primarij tukajšnje dež. bolnice, g. dr. Šlajmer, je izjavil, da bi se ubila pofikodovanka lahko rešila smrti, če bi se ji bila o pravem Času odstranila v možgane zašla koščica. Največja težava pri vsi obravnavi je bila, zadobiti jasen dokaz ali je puško-dovanko res vdaril mol, ali če se je pri padca sama pobila. Zagovornik g. dr. Konrad Vodušek je skušal s prav strokovnjaškim govorom dokazati porotnikom, da tu ne veljajo domneve ali ljudske govorice za izrek krivde ali nekrivde, marveč le temeljiti dokazi, katerih pa v predležečem slučaju primanjkuje. To se mu je tudi posrečilo, kajti Štefan Keber je bil od zatoženega hudodelstva oproščen.
— Tujci v Ljubljani. Meseca novembra t. 1 je došlo v Ljubljano 2348 tujcev. 343 manj kot v prejš njem mesecu. Od teh se jih ie na stanilo v hotelu *pri Slonu« 726, »pri Maiiču« 449. »pri L'oydu« 297, »pri Južnem kolodvoru« 177, »pri S'.ruklju« 80, »pri Avstrijskem cesarju« 80, »pri Bavarskem dvoru« 75, »pri GrajŽarju« 40, v ostalih gostilnah in prenočiščih 424 tujcev.
Prepoden tat. Včeraj okoli 9 ure zvečer je prišel v vežo v Križevniških ulioah št. 9 neki 18 do 20 let star fant, ki je skušal v veži stoječo omaro odpreti. Gostilničar Ivan M >ran je slišal ropot v veži in je šel v vežo gledat kaj da je, nakar je tat zbežal, pustivši v veti kiobuk.
— Med mesarskimi pomočniki. Mesarska pomočnika Fr. Novljan in Ivan Novljan sta danes ponoči na Mesarski cesti napadla me^arske^a pomočnika Jožefa Pegriča in g.i hudo ranita.
— Nezgoda na novem vo-iask em strelišču. Včeraj popo mdao so streljan vojaki na novem strelišču ob Dolenjski cesti. Neki vojak je meril tako niz. o, da je krogla zadela v železni steber na stojišču in odletela nadporočniku Kleinosoheggu v nogo in ga tako ranila, da bo ga morali prepeljati v bolnišnico.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 75 izseljencev.
— Izgubljen denar. Kance-list F hbert P-tvhn, stanujoč na Kuh-novi cesti št 21, je izgubit včeraj ob pol 12 uri dopoludn** na poti od Mestnega trga, po Šp taiskih ulioah do Marijinega trga okoli 104 krone denarja.
— Na korist ljubljanskim
sirotam   bo filtri v Fantinijevi re stavraciti koncert vojaške godbe.
— Hrvatske vesti. V Ameriko se je odpeljalo včeraj preko Reke 60 izseljencev. — Skozi okno je skočil na Reki Čevljar Anton Marc in se težko poškodoval. Vzrok temu je inenda> neozdravljiva bolezen. — Poplava z vinom je sedaj na Reki. Italijani na vso moč hite, da Čim več vina spravijo Črez mejo, dokler še velja vinska klavzula. Ker so zadnje dni pripeljali več tisoč sodov vina na Reko, so vsa skladišča prenapolnjena in vino-tržci ga morajo ko j voziti naprej. — Novo društvo. V Brčki v Bosni se je osnovalo novo hrvatsko društvo „Hrvat". Društvo se bo osobito pečalo s petjem in tamburanjem. — Delni-čani v Mehiki so poslali za župno cerkev v Delnicah 884 K. — Reka Drina v Bosni je zelo narasla in se ljudje boje povodnji. — Profesorjem (izvanrednim) kanoničnega prava na zagrebškem vseučilišču je imenovan dr. Edo Lovrič, dosedaj privatni docent. — Odkritje spominske mize. V gozdu Jasik blizu Belovarja so odkrili v spomin lova, ki se ga je tu udeležil nadvojvoda Leopold Salvator, kamenito spominsko mizo. — Nogo si je zlomil gozdar Dražeuović iz Brinja, ker je padla pri sekanju bukev nanj. — Atletska borba. V sredo 9. t. m. bo v Zagrebu borma med dvema borilcema svetovnega glasu, namreč Hrvatom Tomaševićem in Nemcem Prandetom in vlada za to borbo v Zagrebu veliko zanimanje.
— Orkan v Kvarneru. V soboto, dne 28. t. m. je imel reški parnik »Liburnia« izlet z Reke in Opat je v Lošinj mali (Lussin piecolo). Že ko je ob 8. uri 30 minut zjutraj odplul iz Opatije, je bilo morje tako viharno, da je pljuskalo Čez pomol. A k r je bril za mornarje običajno nenevarni »levante« in je kazal jug še precej jasno podnebje, je parnik nastopil svojo pot. Morje je bilo silno razburkano. Vedno višje in višje so se dvigale mogočno vspenjajoče se gore grozovito se penečih valov in še predno smo dospeli v Kvarnerski zaliv, zrli smo pred in za nami z vso srditostjo razsajajoči orkan. Za nami je bučal »levante« ter podil črno pogubonosno meglo za parni-kom; pod nami je divjal mornarjem najnevarnejši »mar grosso«. A to še ni bilo vse. Dospevši v odprto morje proti svetilniku »Zaglava«, nas je sprejela odspredij silna burja, potap Ijajoč parnikov krov v razburkano valovje. Izletnikov je bilo malo, med
temi je bil pisec teh vrstio in neka dama iz Novega mesta. Krog in krog je razsajal najljutejši vihar, potnikom je pošel ves pogum in vse vprek je upilo: nasaj, nasaj, aieer smo izgub ljeni! Hrabri kapitan nas je dolgo časa tolažil, a ko je napo, le d sam uvidel, da ne more biti kos viharju, Neki navzoči nadporofinik, ki je Že več delgotrajnih in viharnih pomorskih voženj prestal, te je izrazil, da kaj tacega Še ni doživel. Z leve in desne je nas zajemalo srdito valovje, vsak trenotek vspenjali ao se celi hribovi vode čez krov naše kajute. Že smo skuro obupali, ko amo na krat od daleč aagledali avetilnik pozdravljajoč naa z obrežja K-ke Bili smo rešeni! Zagorski je ukazal parnik obrniti nasaj proti Reki Ž « amo bili po prestani paniki zopet mirni, ko naa je preaenečil drugi še hujši sovražnik: grozovita »bora«.
' Najnovejše novice. Velik
požar je razdjal vas Btbomir na Ogrskem. Zgorelo je nad 60 hiš. Do-Bedaj so izvlekli iz pogorišč* štiri mrliče, a iščejo še več žrtev. — čoln s petimi osebami se je prekucnil naKomonskem jezeru Tri osebe so utonile. — Po nare • jaiec vina. Pri dunajskem vinskem trgovou K a i ser j u se je dognalo, da je prodajal ponarejeno vino za pristno ter ž njim zalagal tudi druge trgovoe. Kaiser je zbežal — Afera posl. Breiterja. Lvovsko porotno sodišče je obsodilo žurnalista Daniluka na tožbo posl. Breiterja v denarno globo, Gviklinakega pa, ki je trdil, da ga je Breiter najel, naj umori njegovega protikandidata pa v dvamesečno ječo. — GledališČni ravnatelj z revolverjem. V Krakovu je gleda-lišČni ravnatelj M a lier z revolverjem obstrelil igralca Sovinskega, ki mu je grozil s palico. — Ploha je odnesla celo vas Margue-rite v Algiru — Republiko Panama je Nemčija priznala — Za nemške uradnike in podčastnike v Poznanju zahteva pruski vojni proračun zopet posebno doklado.
* Galieke volitve. Pred porotniki v Lvovu traja že več dni tiskovna pravda, ki Čudno osvetljuje ^svobodne" volitve v Galiciji. Državni poslanec Breiter toži namreč neki list, ki mu očita, da si je najel celo druhal potepuhov ter jih oborožil z gorjačami, naj bi napadli socijalno-demokratične voditelje, pred vsem poslanca Daszynskega. Občinski tajnik Wisniewski je izpovedal, da mu je Breiter obljubil 5 gld. za vsaki zob, ki ga izbije nasprotnikom. In res mu je dal Breiter 18 gld. zato, ker je Wisnie\vski njegovemu protikandidatu vrgel jajce v obraz. Se bolj obtežilno je izpovedal neki Cviklinski, češ, da mu je izročil Breiter meč ter mu obljubil 2000 gld., ako umori njegovega protikandidata. Rekel mu je tudi, da se bo tak umor le kot politično hudodelstvo kaznoval kvečjemu z enoletno ječo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 2. decembra. Današnja pogajanja s Cehi, da bi nekatere zadeve izločili iz obstrukcije, so ostala brezvpešna.
Dunaj 2 decembra. Vesti, da sa vrše med Cehi in Italijani neka pogajanja, so popolnoma neosnovane
Budimpešta 2. decembra. Opozicija je danes znova pričela z obstrukcijo. Najprvo se je vnela daljša debata o zapisniku; pri tem je prišlo do hudega spopada med grofom Tiszo in posl. Ugronom. Potem se je vršilo glasovanje.
Budimpešta 2. decembra. Raz-por v Kossuthovi stranki zaradi predloga, naj se opusti obstruk-cija, in Kossuthov odstop od na-čelstva sta v vladnih krogih vzbudila veliko radost, ker se aodi, da je s tem premaganje opozicije zagotovljeno. Radikalni listi napadajo Kossutha jako ostro.
Budimpešta    2. decembra Bivši  poljedelski minister baron Daniel je imenovan guvernerjem na Reki.
Berolln 2. decembra Sedaj je odločeno, da cesar ne otvori zasedanja državnega zbora, ker mu tega zdravniki nečejo dovoliti.
1		i
	Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv Cirila ir Metoda 1	
		p
Avstrijska specljslltsts. Na lelodcu boleha joči m ljudem priporočati je porab o|p ris t-cega ..Moli ove^a Seidlitz-pra&ka'4, ki je pre-skušeno domač« zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. B (1U—16)
,£e GriJJon'
najboljši cigaretni papir.
čte      Dnt»lva|se povsod. 705
Zdraviiski
!konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Damis l M
Trst-Barkovlje.
Vj steklenica K i'—, '/, 8tr klenice K 260. — Na prodaj r boljžib trgovinah. 6
2211-23
J(ctJc Kcuonij
dvajsetkronski zlati
5C nc 5uctlje teke
kakorTuč ideal-žarnic.
llustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34.
Darila.
Borzna poročila«
Ljubljana***
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze[2. decembra 1903.
Naložbeni papirji*
ISL0/* maieva renta . . . ii°/o srebrna renta . . . *°/0 avstr. kronska renta .
„   zlata       „ . !•/, ogrska kronska „ a«/, zlata „
f% ocaojilo dežele Kranjske i1/,0'e posojilo mesta Spljeta 5'V/c tt u Zadra ii/^bos.-herc. žel.ipos. 1902 a3/0 češka dež. banka k. o.
■     »-     P a u-2* k 4«/t»/0 aast pis.gal. d. hip. b.
a1/,0/, pefit. kom. k. o, a
I0°'0pr.     .  ... .
i»/t°/0 zast. pis. Innerst. hr. **/*•/.   h ogr. centr.
ćeSelne hranilnice . tVi*/t z*81- P18« °&' kip. b.
vitU °bi-      iokalnđ 2o~
ieznice d. dr.  .   . . 4V,°/c      2e8ke ind. banka
Denar
100 50!
100 36, 100-65 12055
98 45 11860
9975;
Blego 100 70
10C65 100-75 120 75 98f*5 118 70 100 60
99 50
100 60, 100-1
99'60 10135
10615
101 —
100 25 10U20
■ !
u
V:
V o prior. TrstrPoreClok.žei.
»1  dolenjskih železnic 33/o   11   }uZ. Sel. kup. */i Vi *V*°/c av. pos. za žel. p. o. Srečke*
Srsčke od teta 1854 .   . '. 167 -
„   11    I86OV1 .  . 185 75
itekke...... 163 25
aemlj. kred. I. emisije 294 —
p   O. 289-
c grške hip. banke . 268 —
srbske a trs. 100— 91 -
turske .      ... 144 —
srečke    .   . 19 20
Kreditne           c   .  •   - 471 —
\iiomoBke         ,      *  - 82 —
Sjakovske         ,    ... 80-
Ljubijaneke        ,       .   . 72 —
Avstr. rad. križa  . 63 26
Ogr.     u     „     .   .  .  . 2680
ctudolfove          ■   *  • 66 50
Salcbnrfike         ... 79 —
Dunajska kom.   .   .  . 504 -
Delnice,
jažne železnice    .      .  . 87-P.0
Državne železnice .... 676 —
i\vPtro-cgrško bančne del 1620-
a.vstr. kreditne banke  .   . 685 50
Ogrske      .         . 766-
ŽvnoBtenske       B 2t>2 —
Premogokop v Mostu (Brox) 692
Aipinske mosstan .... 40875
Praške želez ind. dr    .   . 19/jO
aima-Muranyi..... 49325
Trboveljske prem družbo . 392 -
avstr. orožne tovr. družbe 382 —
čo?ke sladkorne družbe   . 163
Valute
C. kr. cokm .  . U'35
20 tranki ... 1906
BO marke ...           .   . 23 42
oovereigns          . 2393
Harke  ........ 11715
£j3J3ki bankovci,   .... 9520
Siblji ..... 253
Dolarji ..... 4 84
Žitne cen« v Budimpešti.
dne 2. decembra 1903 Tsmlau Pšenica za maj    .   ..  za 50 kg
Rž        ,  maj    .   .  . » 50 „
Koruza  „ maj  1904 . . 50 „
Oves      „ maj     .   .   . „ 50 »
Nespremenjeno.
100— 100 25
98 50
99 50, 305 35 100 65
101 60 10016
100 60 102*35
10716
102 —
101 25 10120
101*— 101-25
1C3 30 307 35 101 65
171 —
187-75
165 25 298 — 292 50 272 — 94-146 — 20 20 481 —
87 -83 -75 50 64 25 27'80 68-— 82*—
608 —
88 50 677'—
1630-686 60 767 50 263 50 700-— 4' 9 75 1909 495.25 395 -
:j «5 -
1 154 50
11-39
2 19^9 23 50 £2 24 03 117 35 9540 253
; 5 —
768 661 616 649
Upravni!tvu našega lista so posl a' : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Ženska podrufnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah 1C6 K kot udnino. — Gosp Anton MejaC v Ribnici nabral pri prijateljih mladine 5 K. - Skupaj 121 K. — Srčna hvala!
Za Prešernov spomenik. Neimenovan v Mislinjah nabral 1 K in dal 1 K. — Skupaj 2 K. — Živel!
Za Kadilnikovo kočo na Golici. Romarji JoStarski 20 K z geslom:
..S seboj pa vabim druge vas junake, Vas, kterih rama se vkloniti noče: Temna je noč in stresa grom oblake; Sovražnik se podal bo v svoje koče!" — Srčna hvala! — Svoto smo isročili „Slo-venskemu planinskemu dru&tu
Ze bedne Macedonce. Vesela družba, zbrana v Bahovčevi hiši, 10 K, da se izogne eventuelni kazni radi kaljenja nočnega miru. Ob jednem želi družba, da bi se tudi drugi kalilci nočnega miru in budilci zaspancev spominjali v veseli družbi naših gladu umirajočih bratov. — Srčna hvala! Živeli daro valci in posnemovalci! — Svoto smo izročili gospodu županu Hribarju.
Meteorologično poročilo.
Tltln* n»d morjcun 6re<Ui;i *x»cni tU* 786-0 mu.
• ' čas a> opazo-° 1 vanja	Stanje barometra v mm.	IS S Š	Vetrovi	Nebo
1 19. av.	7218	37	si sever	oblačno
2. 7. sj. • a. pop.	722 2 727 6	04 21	brezvetr breavstr.	sneg oblačne
Srednja včerajšnja temperatura: 3-61, oormale: 0'4r. io rica v 24 urah :36 6 ^nc.
Kupi se
v, Ljubljanskega Zvona" št. 1. in 2. leta 1898.
Upratništvo »Ljubljanskega Ztona".
Uradnik išče
stanovanja s hrano
v bližini kolodvora ali Resljeve ceste. (3146-1) Prijazne ponudbe sprejema tlo IO. t. m. upravništvo ,,Slov Naroda1'.
Izvrstna fina (11_276)
vinavbuteljah
dobe w sjb«vii»l
Edmund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočemu dopadlo, naSega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta, gospoda    dQ    ajlin    ,.....>
Janeza Cerar
4
bivdega dolgoletnega župana in posestnika v Mcravčah
danes ob polu 5 url zvečer, v 93. letu njegova starosti, po kratki bolezni, previdenega s sv. tajstvi za umirajoče, poklicati k Sebi.
Pogreb blagega ranjcega bode v petek, dne" 4. decembra t. 1, ob R. uri dopoludne iz hi&e žalosti na farno pokopališče.
Svete maše posmrtnice se bodo brale v moravski farni cerkvi.
Dragega rajnega priporočamo v blag spomin in mohtev.
V Moravčah, 1. decembra 1903.
Marija Cerar roj Žgavec, soproga. -- Janez. Anton, Franc, sinovi — Ana Groboljšek roj Cerar, sestra Marija Cerar roj. Klopčič, si-naha — Anton, unuk.
Dva gospoda
ail dijaka se sprejmeta takoj na stanovanje s hrano ali pa brez hrane
v Gradišču št. 10. T
y Fantih restavraciji
bode
t četrtek, 3. decembra t. L
velik vojaški
godbe c. in kr. pehotnega poSka kralj Belgijcev št. 27.
Začetek ob 8. uri.       Vstopnina 00 h.
X)ejr C'latl dotiodek. je nninenjen tukajšnjim sirotam.
Na mnogobrojni obisk vljudno vabi
(3151) L- Fantini.
Razglas.
Št. 40694.
V četrtek, dne 10. decembra 1903 se bo med 11. in 12. uro
dopoludne vršila pri tukajšnjem uradu
minuendo licitacija za preskrbi evanja hrane in vcžnia odgoncev
pri odgonsko-postajski občini ljubljanski zta leto tttOl. K tej licitaciji se vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemniku vložiti 100 K varščine.
Mestni   magistrat ljubljanski
dne 2"». novembra 1903.
Župan: Iv. Hribar, 1. r.
(3149)
!!Potniki v Ameriko!!)
prevaža potnike naravnost
Iz Trsta w Novi - York
iz Trsta y No¥i-York
z brzim parnikom w/fWT«AMA^ z 1200 mesti III. razreda in s 300 •al'>n-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CX^M*M*-A— X"SSMJa.6& z 2000 mesti III. razreda in 8 400 salon-meeti II. razreda 8 kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, za hrano z vinom in vso postrežbo
III. razred za osebo 180 kron. (3147-1)
Odhod iz Trsta:
»CARPATIIIA« 15 dtc-mbra 1903. »CARPATHIA« 2. feb-uv. 1904. »AURANIAa      29. decerrbra 1903    »AURANIAa      16 februv. 1904.
Natančnejša razjašnjenja, vozne bilste, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Xove*tt-¥ork8 v notranja mesta Zedlnjenili «nav
Severne Amerike daje in preekrbljuje
Avstrijski domaČi glavni zastop Schroder & Co., Trst
Via Carlo Ghega št. 8, L nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Potniki nuj se iglaijo prarorusno in prerej pismeno aii brzojavno za Tozne bilfte I
£epo meblovana ^153
me$ecna joba
a posebnim vhodom se takoj odda
na Starem trgu št. 24
II. nadstropje, Ljubljana.
Suhe gobe, orehe, predivo, želod, vsake vrsta fižol, vsakovrstno žito in sadje
sploh vse deželne pridelke
kupi (2604-6)
Anton Kolenc v Celjn.
Regato izbcr©
mičnih
(3130-2;
žepnih robcev
in drugih primernih
Miklavževih daril
priporoča po zelo nizkih cenah
specialna trg-ovina z belim blagom
finlon Šare
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 8
nasproti hotela ,,L!oyd".
} Dva
natahrska učenca
se sprejmeta za restavracijo „Narodni dom".
Ved pova J. Kenda, Židovska šteta št 4 (3160-1)
Izjava.
Jas, Janez Mandelc, nrekli.
tem, k»r sem pwal o Antonu Mau« erju v Lescah at. 3, d« >v.»j, /a
otrek* trpinći ter Jijavij*m, da pg bile moje» obdolžitre  neresni čr«
Janez IVIairtdelc
(31B2) gostilničar v Javornlku.
Trgovskega pomočnika
sprejme a I. januarjem 1904
s d brimi pogop
Karol Cimperšek
i-»»sii trg.      (3129 2)
Strogo solidna 3135 ^
veletrgovina z vinom
na Južnem Tirolskem
tukaj  ie dolprn uvedena,  iače za Ljubljano, Kranjsko in Spod. Štajersko
spretnega, dobro uvedenega
d
i. i
Na prodaj je
v Ljubljani
Rimska cesta št. 4.
hiša
v kateri je bila prej gostilna A. Zajca, sedaj Josipa Komana. Hiša je enonad-stropna, ima pet kleti, vrt in salon. Štiri sobe so prirejene za gostilno.
Več pove Terezija Koman,
gostilničarka v Ljubljani, Rimska cesta št. 4. ,3128 3)
Ponudbe upravništiu »SI. Nar «
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemijske presku-Sevalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri 2596-2Ć
bratih Giaconi & Go,
Ois (Cisu) v Dalmaciji.
G. Rumpel,
(3043 - 4*
inžener in stavbni podjetnik,
iti
to 1
TO lil
)□] 81
llo
1
al
»P
I 1
rai *
Lil )8
08
:.l
)U M 10 Čl
Dunaj, XIX. Colloredogasse Nr. 38
prevzemlje preddela, napravljanje projektov, izvršitve stavb, naprave za pridobivanje vode, vodovodne naprave vsake vrste. Kanalizacije, plinarne za premogov plin vsake obsežnosti, tudi 44*44*4*   prezidave. 44444444
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
ol ri
ie || er
M
vi
i'i
! 'J
veljaven od dne 1 oktobra 1903. leta.
Odhod iz LJnllj&ne ju2. kol. Proga čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlai v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Seizthal v Aassct Solnograd, Čez Klein-Reiding v Steyr, v Line na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cel ovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj. Čti3 Seizthal v Solncgrad, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. at B ip popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensteste  Monafcovo. Ljubno, Čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeil ob jezeru, Inomost, Brejene, Carin, Genovo, Parii:.. čez Klein-Reitfing v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijino vare, Heb Fran cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dauaj Caz Amato tten. — Ob 10. uri ponoCi osebni via* v Trbiž, Beljak, Franzensteste. Inomost, Monakovo i Direktni vozovi I. m II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo m*ito in v Kcoev|e. Osobm viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v flovomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uro m po poludne istotako, ob /. uri 8 m zvečer v Novo mesto. Kočevje. Prihod v Iđabljano i iž. toi rrega U Trbiža. Ub 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Donaja Cez Amstetten, Moaako? inomost, Franztcsleste, Solncgrad, Lane, Stejr  1S1, Aussee, Ljabno, Celovec, Beljak, tdj rektni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst),  —  Ob 7. uri U m zju.ra; osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsk p* Prago  vdireku:i vozovi 1. in li razr.), Francove vare, Karlove varo,  Heb, Marijine va. Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz  Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeb jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, st. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoJadn« osobni vlak z Duuaja Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. lnomosta, Fra zenetesta, Pontabla. — Ob b. uri 51 m zvečer obode: viak i Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smo hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz lnomosta v Solnograd — Proga :s Novega, mtita . Eocevj*. Osobni vlaki: Ob ti. uri 44 m sj. iz Novega mesta m Kočevja, ob l\ uri 32 m po poldne iz Straže, Toplic, Novega jmcsts, Kočevja in ot H. uri 35 m zvečer lstoUk -   Odhod i2 Ljucl-ane drž. kol.   t jismrii. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob S ari 5 m popoiadne, ob 7 uri  10 m in ot 1U uri 45 m  ponoči samo ob nedeljah ii praznikih, samo oktobra.   —   Pnhcd v Idutljfcro drž. kol. ta .iaauaiiu. Mešam vi^Ki ; i tt. uri 49 m .'iLitraj, ob 11. ari 6 m dopomdce.  ob 6. an 10 m in ob H uri 55 m mr*6e hamo ob nedeijah in praznikih in samo v oktobru — Oaa pri- in odhoda ie oznat srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 11718
bi
i«
Ki
1< k
i
8
0
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozivetje in smrt  z zmanj&ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende.
let
WW
^ zaj«m n si zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital.je: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseikoxl
(26—139)
HlovanMko - nwrodno upravo.
tu pOJMAil* d«j« :
Generalni zastop V Ljubljani, oegar pisarne so v lastnej banenei hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prui požarnim Škodam po naj nižjih, cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne   n občnokoristne namene.
n ll
i
Ti
a
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"
43