•Poštnina piacana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V petek, dne 19. avgusta 1927 St. 185. Posamezna številka 2Oh
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Naročnina
bo državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|»ltn Iždnia celoletno vJugo-s lovili SO Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov
I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po I'30 ln 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din. v urednlAkem dela vrstica po 10 Din o Pri veciom g naročilu popu3
Izide ob 4 x|ulr<\J
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi uUcl št. 0III1 Kokoplsl se ne vračafo. netranlil rana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon št. 20S0, apravnlštva št. 2328
Naše jamstvo.
Naglasili smo, da je SLS po svojem bistvu stranka sredine. Ljudska stranka pojmuje narod kot živ, sklenjen organizem, ki ga ni mogoče razdeliti, in če se deli, je to amputacija, ki boli oba, oziroma vse razdeljene dele. Ljudska napredna politika je le tista, ki z vsemi močmi in sredstvi skrbi in dela za napredek vseh delov ljudskega organizma, to je vseh stanov, vseh pokrajin in vseh narodnostnih enot. Iz tega načela seveda nujno sledi, da je treba največ javne pomoči in zaščite tistim slojem, ki bi brez te pomoči hirali in umirali v neizogibno škodo celote. Zato so ljudski stranki tuji razredni boji, kakor ji je tuj kapitalističen družabni red na eni in revolucija, diktatura v vsaki obliki, tudi »pro-letarska«, na drugi strani.
Predpogoj dobrega izravnavanja interesov in s tem predpogoj zdravega ljudskega napredka pa je popolna svoboda.združevanja, organizacije in zborovanja. Zato je vsaka ljudska stranka, ki to hoče, najhujša sovražnica nasilja, reakcije, terorja, zato je ves njen program prežet socialnega obeležja in socialnega čustvovanja.
Slovenska ljudska stranka je vedno dosledno ta svoj program izvrševala in ga kljub vsem težavam in žrtvam držala visoko ftad vsemi dnevnimi političnimi boji. Ko se je po vojni v vseh državah dvignila reakcija in je val te reakcije z vso brutalnostjo planil tudi v našo državo, je naša stranka brez strahu in oklevanja na vsa usta izpovedala to svoje načelo in ga trdovratno branila, čeprav skpraj popolnoma osamljena v celem parlamentu in vsej politični javnosti in obrekovana »katoliškega boljševizma«.
Oster nastop Jugoslovanskega kluba proti Draškovičevemu zakonu o »redu in radu« nam je naprtil kleveto protidržavnosti, ana-cionalnosti in prevratnosti, pod katero smo trpeli dolga štiri leta. In v debati o zakonu o »zaščiti države« je bila Slovenska ljudska stranka edina, ki si je upala načelno pobijati to reakcionarno uredbo, in je s svojim nastopom edina dosegla, da so se vsaj nekatere ostrine prvotnega načrta tega zakona omilile. Vsak priprost delavec, ki je zasledoval bel-grajske dogodke, nam bo potrdil, da smo trdno držali načelo politične svobode tudi takrat, ko so mnogi bivši komunistični voditelji zapuščali delavske množice in hiteli javnost po listih in ustnih izjavah v mrzličnem strahu prepričevati, kako da obsojajo revolucionarne cilje in namene moskovske interna-cionale, za katero so poprej množice hujskali. Vsak nam bo pritrdil, da je na nas tedaj ležala vsa "težina tega boja, kajti razen pokojnega Stojana Protiča, ki je pobijal »Obznano« in njene absurdnosti s strogo pravniškega stališča, nismo imeli nobenega pomočnika. Socialisti vseh barv so se poskrili in zemljo-radniki so s svojimi nesmiselnimi napadi več škodovali kot koristili.
Ni odveč, če znova pokažemo tudi na tisto dobo, ko je »beli teror« v naši državi napravil resen poskus, da bi pod firmo nacionalističnega šovinizma enkrat za vselej z mečem in krvjo zatrl vsako svobodno gibanje ljudskih množic, zlasti vsako politično svobodo delavstva. V tistih dneh, ko je javna varnost tudi v Sloveniji padla pod ničlo, ko so se delavske množice pod strašno silo od zgoraj raztresle in poskrile kot jate preplašenih golobov, je bila samo Slov. ljudska stranka, ki se je upala upreti tistemu režimu in samo njeni poslanci s< si upali nastopiti križevo pot v trboveljske revirje in druga delavska središča, da tam z dejanskim posredovanjem in javnim nastopom po svojih močeh onemogočijo, da bi nasilje in umori dobili sankcijo oblastvene zaščite ter da pripomorejo pravici do veljave.
Pravtako smo uverjeni, da nam nihče ne bo oporekal, da je z nastopom Davidovič-Ko-roščeve vlade leta 1924. nasilje izginilo kakor bi odrezal. Smelo si prisvajamo to zaslugo. Organizacije, ki so bile ustanovljene za nasilje in radi nasilja, so tedaj apelirale na svoje prijatelje v tisti vladi, toda vsled prisotnosti SLS v vladi so vsi njihovi apeli brez uspeha padli v vodo. Če bi Davidovič - Ko-roščeva vlada nc bila prinesla državi in ljudstvu nič drugega kot to, da je njen nastop pomenil konec ubijanja neoboroženega, preganjanega delavstva, bi bila žc samo radi te edine zasluge vlada, ki sc je mora s hvaležnostjo in veseljem spominjati vsak, ki ljubi mir in svobodo, ki mu i« zaščita zatiranih slojev pri srcu.
Vemo, da nam bo od te ali one strani prišel ugovor, da nismo v tem pravcu vsega dosegli in nam bo kdo našteval reakcionarne uredbe, ki v državi kljub našemu prizadevanju še obstoje in obstoje tudi tisti čas, kadar je naša stranka v vladi. Sicer je ta ugovor za pametnega človeka, ki razume, da vsaka bolezen potrebuje do jotiajnega zdravljenja, in ve, da čim težja je bolezen, tem težje jo je ozdraviti, že a priori jalov, a vendar se nam zdi umestno, da tudi tu opozorimo na dejstvo, da so naši tozadevni uspehi z ozirom na številčno moč naše stranke naravnost veliki in se ne dajo primerjati z uspehi nobene druge parlamentarne delegacije in nobene politične stranke, najmanj pa kake socialistične, oziroma marksistične.
Klevete, ki so padale po našem hrbtu na ta račun, smo danes preboleli. Kljub ostrini tega boja je SLS vselej znala nastopiti tako, da jf tudi njen najhujši nasprotnik moral vi-
r Bled, 18. avg. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič je imel danes dopoldne daljše konference in razgovore s svojimi prijatelji in somišljeniki. Ob 10. je predsednik odšel v Suvobor, kjer ga je kralj sprejel v avdijenco. Nato se je kralj šel sprehajat s predsednikom vlaue okoli jezera. Dalje časa sta se živahno razgovarjala.
Med tem časom se je pripeljal na Bled vojni minister general Hadžič, ki se je takoj odpeljal v dvor in se prijavil za avdijenco. Nato je odšel v hotel, d i. obišče Vukičeviča. Ker je bil med tem časom predsednik vlade s kraljem, sta se predsednik Ln vojni minister sestala šole pri kosilu. Po kosilu sta se oba dolgo časa razgovarjala. Vojni minister Hadžič je .bil popoldne ob 5. sprejet v avdi-jenei od kralja.
Zvečer je vzbudil veliko pozornost sestanek, ki so ga imeli predsednik vlade Vukičevič, vojni minister Hadžič in minister dvora Jankovič. Opazilo se je, da sta bila predsednik vlade in vojni minister dobro razpoložena. Jutri l>o velik lov, katerega se bodo udeležili naš kralj, bivši grški kralj Jurij, predsednik vlade Vukičevič, vojni minister Hadžič, češkoslovaški poslanik Šeba in še nekateri drugi diplomati. Po dosedanjih dispozicijah odpotuje predsednik vlade s svojim spremstvom jutri zvečer v Belgrad.
SESTANKI Z VUKIČEVIČEM.
r Bled, 18. avg. (Izv.) Povodom sestanka predsednika vlade in dr. Korošca ter drugih sestankov, ki jih je imel predsednik vlade tekom bivanja na Bledu, so se v javnosti pojavili najrazličnejši komentarji. Kakor smo se poučili in kakor nam tozadevno merodajni krogi zatrjujejo, ni sestanku pripisovati nobene posebne važnosti. Razmerje med predsednikom vlade in dr. Korošcem oziroma med radikalno stranko iu SLS, je že tako trdno, da niso potrebni nobeni argumenti, da bi to razmerje okrepljevali. Razmerje je prisrčno danes in bo tudi v bodoče ostalo takšno.
IZJAVE DR. JAMBRIŠAKA.
v Bled, 18. avgusta. (Izv.) Na poziv predsednika vlade je prispel na Bled dr. Milivoj
v Sofija, 18. avg. (Izv.) Ponovne izjave Stjepana Radiča, v katerih pravi, da je kralj Boris pripravljen odstopiti, so v tukajšnjih krogih izzvale veliko ogorčenje. Politični krogi zatrjujejo, da je popolnoma izključeno, da bi bil bolg. kralj Boris sam ali pa kdo iz njegove okolice mogel dati kako slično izjavo. Ofioielni >Demokratičeski sgovor« piše v zelo ostrem tonu proti Radiču in energično de-mantira možnost, da bi bil kralj Boris dal izjavo, o kateri govori Radič. Tudi deman-
IZPREMEMBE V ROMUNSKI DIPLOMACIJI.
e Rim, 18. avg. (Izv.) V romunski di-plomacijski službi se bo d a v kratkem izvedle spremembe. Generalni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Ditmer Kicka bo imenovan za poslanika pri Vatikanu, namesto Benescuja. ki pride dnu?aru.
deti, da nas vodi pri tem iskrena misel koristiti ljudstvu in državi. Sposobnost naše stranke sc je malokje tako jasno izkazala kot ravno v tej panogi našega javnega udejstvo-van;u. Doslednost in sposobnost je tudi tu zmagala in danes je naša stranka zaželjena sodelavka, čeprav vsak, ki z njo hodi, ve, da je v njeni družbi vsem terorističnim in so-cialnoreakcionarnim poizkusom odklenkalo.
Če se danes obeta, da SLS vstopi y vlado, je to za slovensko delavstvo najveselejše sporočilo, ki ga za te volitve more dobiti. V tej obljubi ima slovensko delavstvo naj-sigurnejše jamstvo, ki ga je danes mogoče dati, da se časi terorja ne povrnejo več, da sc bo tudi pri nas začelo socialno ozdravljenje in sistematično odpravljanje izrastkov, ki jih je rodila povojna reakcija.
Mislimo, da je s tem pa tudi dana parola, kako naj slovensko delavstvo 11. septembra voli.
J a m b r i š a k , nosilec medstrankarske liste za Mcdjimurje. Predsednik vlade sc ni živahno zanimal samo za razmere v tem okrožju, marveč sploh na Hrvatskem. Po splošnem mnenju je Jambrišakovo bivanje v zvezi s tem, da poda predsedniku vlade poročilo o stanju na Hrvatskem s posebnim ozirom na Radičevo stranko.
Kolikor smo imeli priliko čuti mnenje predsednika vlade, bo imela Jambrišakova lista v Medjimurju vsekakor velik uspeh.
Jambrišak je imel davi celo konferenco s predsednikom vlade. Po tej konferenci je imel Vaš dopisnik priliko, se razgovarjati z Jnmbrišakom, ki je bil zelo rezerviran. Vendar ie dal odgovore na sledeča vprašanja:
»Kakšno razpoloženje je med hrvatskim ljudstvom nasproti radičevščini?«
»0 tem vprašanju je treba razpravljati zelo objektivno, in sicer na podlagi neposrednega opazovanja razpoloženja ljudstva, ne pa pripovedovanja ljudi, ki nimajo zadostnega objektivnega kriterija. Mase hrvatskega ljudstva so nasproti Radiču in njegovi stranki zelo nezaupne. Njegove neprestane obljube, ki jih daje, ki jih pa ni izpolnil, so ljudsko zaupanje vanj tako omajale, da je popolnoma gotovo, da bo Radičeva stranka trpela velike izgube. Po mojem mnenju bo Radič pri volitvah veliko zgubil, in sicer najmanj 20 do 30 odstotkov. Vprašanje je, ali bodo glasovi, ki odpadejo na Radiča, prišli v dobro pozitivni politiki drugih strank. Hrvatsko ljudstvo je na eni strani apatično in pasivno, vendar je opažati, da se znatnejše zanima za pozitivno politiko. Upamo, da bo tudi volivni rezultat za stranke s pozitivnim programom odgovarjal takšnemu razpoloženju hrvatskega ljudstva.
Kar se tiče povolivnih kombinacij z ozirom na Radičevo stranko, smo mnenja, da bi tudi v slučaju, če bi stranka tudi po volitvah ostala tako močna kakor doslej, ne prišla v poštev pri nobeni kombinaciji. Pri tej priliki je dovolj, da Vam izrazim svoje globoko prepričanje, da je tudi z ozirom na Pri-bičevičevo stališče nasproti sedanji vladi tudi vsaka bodoča kombinacija s Pribičevičem izključena.«
tira oficielno glasilo bolgarske vlade vest o sestanku kralja Aleksandra in kralja Borisa v Monakovem. List pravi nadalje, da Radič s takimi vestmi zelo slabo služi prizadevanju za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Še večje razočaranje pa je nastopilo, ker celo belgrajski vladni listi registrirajo te Radičeve izjave. To poročanje zelo škoduje delu zia zbližanje mod obema balkanskima državama, ki se je zadnje čase pričelo pripravljati od obeh prizadetih faktorjev.
NOV INCIDENT NA TTALIJANSKO-FRAN-COSKI MEJI. v Pariz, 18. avg. (Izv.) Tukajšnji časopisi zaznamujejo nov obmejni incident z Italijo. Italijanski obmejni stražnik je ustrelil nekega francoskega tihotapca, ki na njegov do vi v ni hotel Dočakati iu se legitimirati.
Fašistovsko časopisje hujska dalje proti naši državi.
o Milan, 18. avg. (Izv.) >Popolo d' Italia« ugotavlja, da pomenjajo albanske meje, katere je določila mirovna pogodba, krivico in da kričijo po popravi pred vsem kulturnim svetom. Sedanja Albanija ima 800.000 prebivalcev, en milijon pa živi pod srbskim im])e-rializniom. Ali je mogoče govoriti o pravici, ako je milijon Albancev žrtev belgrajskega imperializma.
komitašk! vpadi na boSgariko-jusosiovanski meji.
v Sofija, ;18. avg. (Izv.) V zadnjem času so se zopet pojavili na bolgarsko-jugoslovan-ski meji komitaški vpadi. Policija si prizadeva, da koinitaše polovi, vendar pa se je izkazalo, da je bila prešibka, da bi mogla biti kos vstaškim četam. Na železniški progi med Sofijo in Varno je 15 oboroženih komitašev napadlo železniškega čuvaja. Potem, ko so ga zvezali, so ga prisilili, da jim je izdal signale za vlake, ki bi imeli v tem času voziti po tej progi. V tem času je imel namreč pripeljati brzovlak iz Sofije, ki so ga roparji hoteli ustaviti in izropati. K sreči pa komitaši niso dobro razumeli signala iu se jim vlaka ni posrečilo ustaviti. Edino srečnemu slučaju se je torej zahvaliti, da se ni zgodila velika železniška nesreča, ker je bil brzovlak polno zaseden. Po neuspelem napadu so roparji zbežali v gore. Policija jih zaman zasleduje.
v 1'raga, 18. avg. (Izv.) Zastopniki katoliške slovaške ljudske stranke so o priliki zborovanja Hlinkove stranke v Ružomberku objavili dalekosežne notranjepolitične sklepe, v katerih se govori, da bo slovaška ljudska stranka nasprotovala vstopu socialistov v vlado, ker je mnenja, da zamorejo le združene meščanske stranke vodili energičen boj proti akciji lorda Rothermera. Stranka grozi v slučaju, če pridejo socialisti v vlado, z daleko-sežnimi političnimi posledicami.
ŠVEIILA GRE NA DOPUST.
v Praga, 18. avg. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla bo 20. avgusta nastopil svoj večdnevni dopust. Najprej bo odpotoval v Pariz, nato pa v London, odkoder se bo vrnil v Francijo, kjer bo osi a l dolj Pasa v nekem francoskem morskem kopališču. Ob tej priliki bo imel v Londonu razgovor z zastopnikom finančnega koncema, ki hoče vložiti svoj kapital v češkoslovaške železnice.
Nemški poslanik von Hoesch pri Poincareju.
Pariz, 18. avg. (Izv.) Nemški poslanik von Hoesch je imel danes daljši razgovor v francoskem zunanjem ministrstvu. Predmet razgovora je bil znižanje okupacijskih čet v ren-. skem ozemlju. V političnih krogih se je zelo opazilo dejstvo, da nemški poslanik ni govoril direktno s francoskim zunanjim ministrom Briandom, temveč s Poincarejem. Briand je namreč v vladnih krogih r letel na precejšen odpor proti zmanjšanju okupacijskih čet v Porenju. Po izjavah poslanika Hoescha se nemška zunanja politika ne bo spremenila in bo še nadalje delala v smislu sporazumnega reševanja vseh. aktualnih vprašanj. Tudi trgovinska pogodba, ki je bila včeraj sklenjena med obema državama, pomeni korak naprej v smislu politike sporazumljenja.
Grška politika se ne spremeni.
v Atene, 18. avg. (Izv.) Predsednik no-vega kabineta Zainis je prevzel poleg ministrskega predsedstva tudi notranje ministrstvo. Od ostalih 12 ministrstev zahteva Me-taksas zase kar štiri portfelje, in sicer justico, promet, prosveto in trgovinsko ministrstvo. V glavnem obsega program dosedanje vlade nadaljevanje programa prejšnjo vlade. Zunanja politika ostane nespremenjena. Sedanja vlada bo stopila pred skupščino z zatitevo, da se Paugalos izroči sodišču.
OPOROKA KRALJA FERDINANDA.
v Bukarešta, 18. avg. (Izv.) Kraljica vdo» va, princ Nikolaj, princezinja Helena in Bratianu delajo složno na izvršitvi oporoke po. kojnega kralja Ferdinanda. K izvrševanju iste 1x>do pritegnili tudi priznane iuridičue avtoriteta.
Konec blejskih dni.
AVDIJENCE PRI KRALJU.
Kralj Boris ne odstopi.
BOLGARSKI LISTI PRAVIJO, DA JE POPOLNOMA IZKLJUČENO, DA BI KRALJ BORIS DAL KOMU IZJAVO 0 ODSTOPU. — RADIČ SE JE ZOPET IILAMIRAL. — S TAKIMI IZMIŠLJOTINAMI SE IDEJA ZBLIŽANJA SAMO KOMPROMITIRA.
Hlinka proti vstopu socialistov v vlado.
»Uradniško vprašanje in volitve vsem treznomislečim državnim nameščencem
v razmišljanje,"
tako se gla.si brošura, tiskana v S D S Delniški tiskarni d. d. v Ljubljani za časa volitev dne 8. 2. 19251 Ker teče od tega Časa že tretje leto, naj nam državnim nameščencem — trez-mislečim — SDS stranka ne šteje v zlo, če ji ravno sedaj pred volitvami pokličemo njene svečane obljube nekoliko v spomin!
Proti koncu povdarja omenjena brošura, da »Narodni blok« uradništvu ne obljublja zlatih gradov, toda za kar smo se obvezali, to hočemo pošteno storiti in našo besedo kot možje izpolniti! Po tej brošuri sta se pa SDS in Narodni blok zavezala izpolniti 1. izboljšanje uradniškega zakona z odpravo Kojičevih pokvar, 2. izboljšanje uradniške uredbe z vpoštevanjem Reisnerjevega in našega elaborata, 8. revizijo razvrščanja, 4. izplačilo diferenc in 5. uvrstitev pogojev za veliko socialno-politično organizacijo javnih nameščencev v okvirju »stanovanjskega parlamenta«, v smislu načel Krekovih in 111. dela Vidovdanske-ga Ustava«.
Da SDS niti ene točke tega programa ni izposlovala in da ni držala svojih svečano danih obljub, je žalostna resnica! Državni nameščenci in njihove organizacije niso v tem pogledu ničesar zamudile; z neprestanimi spomenicami in prošnjami so opozarjale me-rodajne faktorje, da so službeni prejemki za dostojno preživljanje absolutno nezadostni, v nobenem skladu z draginjo, da uradniški stan propada, da se zadolžuje itd. itd. in da je tako ravnanje z državnimi nameščenci v nepregledno škodo države same! Poslanci drugih strank umevno niso bili v posebni meri inte-resirani na uradniškem vprašanju, ker so državni nameščenci v pretežni večini bili pod pokroviteljstvom SDS-stranke, kateri so zaupali svoje glasove. Dolžnost SDS-stranke, ki je to skrb prevzela, je bila, v resnici skrbeti za svoje volivce, nepretrgoma in z vso silo delati na zboljšanju nevzdržnega položaja državnih nameščencev in na ta način vsaj poskušati vse, da svoje dane obljube izpolni. SDS-stranka pa je imela kakor običajno, le pred volitvami lepe besede, obljube in brošuro za državne nameščence, po volitvah pa se za te svoje volivce ni več brigala! Nihče ne more SDS-stranki očitati in odrekati zasluge, da je s svojo brezbrižnostjo in nezmožnostjo in »s svojo zaščito« spravila državne nameščence tako sigurno na — rob propada! Dokaz temu so dali javno državni nameščenci, njeni volivci, sami s tem, da so nameravali na shodu pri »Leonu« postaviti lastnega kandidata! S tem sklepom so državni nameščenci dali duška svoji nezadovoljnosti z SDS-stranko, ji očitno obrnili hrbet in odklonili njeno nadaljno pomoč. Sedaj se je šele vodiv-nim krogom v SDS-stranki zasvetilo, da bi utegnil vendarle poslanec-uradnik intenzivnejše zastopati težnje državnih nameščencev, kakor pa SDS-stranka po sedanjih svojih poslancih. Vsled tega je bilo precejšnje razburjenje vsled tega koraka v teh krogih. Če pa državni nameščenci končno niso vložili svoje lastne kandidatne liste, ni treba misliti, da je državni nameščenec pozabil na brezbrižnost SDS-stranke pred leti, ko so morali državni nameščenci javnosti s triurnim štrajkom dopovedati. da se ne skrbi prav nič zanje!
Sodba nad SDS je izrečena, državni nameščenci so na razpotju in gledajo s strahom in obupom v bodočnost. Ali ne bi bilo sedaj umestno, da državni nameščenci sklenejo dogovor s politično stranko, ki ima voljo in pa, kar je glavno, tudi moč uspešno zastopati težnje državnih nameščencev?
V Ljubljani bodo štiri volivne skrinjice: SLS, SDS, socialistov in komunistov. Izbira je danes pač lahka! Vsakemu treznomislefemu državnemu nameščencu, ki hoče sam sebi dobro, jc samo obsebi umevno, da je edino SLS-stranka po svojem ugledu in svoji moči šc zmožna, državnim nameščencem pomagati. Ministrski predsednik g. Vukičevič je dne 15. avgusta t. 1. časnikarjem, med temi tudi g. Kuzmiču, urodniku belgrajske »Politike« izjavil:	pride po volitvah v vlado zato, ker cenimo njeno požrtvovalno in iskreno delovanje v vseh velikih problemih in potrebah državnega življenja. SLS je stranka dela, stranka, katere delovanje ni usmerjeno samo v zmislu partizanstva, marveč v praven splošne poštenosti na korist celokupnosti. Ona ni samo striuika za svoje pristaše, ampak je stranka, ki je za državo, red in pravičnost!« Če se o politični stranki tako javno izjavi aktivni ministrski predsednik, mora biti pač vsak državni nameščenec s slepoto udarjen, če voli katero drugo stranko, kakor SLS! Kandidat g. dr. Anton Korošec uživa ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu izredno velik ugled. On je star politik, katerega cenijo vse stranke, če tudi 11111 nekatere tega nočejo iz umevnih razlogov priznati. G. ministrski predsednik je pri ravno isti priliki izjavil, da g. dr. Korošec razume potrebe države in ljudstva in da izvrstno dela rta izvršitvi vladnega programa, ki naj bi ga morala izvršiti tudi vsaka bodoča vlada. Mnenja smo, da pri tem stanju stvari ni potreba nobenih besedi več, kajti vsak državni nameščenec bo volil SLS-stranko!
Če se SLS-stranka do sedaj ni v večji meri potegovala za državne nameščence, so temu krivi državni nameščenci sami, ker so njeno podporo za časa volitev sami odklonili, in si izbrali za svojo .zaščitnico SDS, vsled česar niso mogli od SLS niti zahtevati, da jim bo le-ta svojo pomoč takorekoč še vsiljevala!
SLS pa kljub temu ni nikoli odrekala pomoči državnim nameščencem. Dokaz temu je, da ima v svojem političnem programu začrtano zahtevo po izboljšanju gmotnega položaja državnih nameščencev. G. dr. Korošec je dosledno temu programu pred kratkim tudi javno povdaril, da hoče državnim nameščencem pomagati. Državni nameščenci, kolegi! SDS je po svojem načelniku dr. Žerjavu za časa volitev državnim nameščencem klicala: »Zvestoba za zvestobo!« Volili 9te SDS-strankor in za svojo zvestobo trpite danes s svojo družino inteligentnega človeka nevredno življenje in neznosno pomanjkanje!
Državni nameščenci! Kolegi! kot trezno-misleči inteligentni možje, zberimo svoje moči, odprimo svoje oči in oglejmo si vendar enkrat stvar tako, kakor je v resnici! Ne pustimo se več begati z demagoškimi frazami! Stopimo takoj v dogovor z g. dr. Korošcem in sklenimo z SLS javno pogodbo, s katero se za-vežemo medsebojno podpirati! SLS bo kot stranka poštenosti znala držati svojo besedo in nam bo z našim sodelovanjem izvojevala za naše pošteno delo tudi primerno plačilo! Ne mislite, da je ta apel na Vas morebiti običajno vabilo, da bi oddali svoje kroglice za SLS. SLS bo, kaikor doslej, z velikansko večino izšla iz volitev in g. dr. Korošec bo tudi brez naših kroglic izvoljen za poslanca, o tem ni dvomiti. Gre nam le za našo pravično stvar, da se rešimo nezaslužene »uradniške bede«, kar ne bo samo v korist nam in našim družinam, temveč tudi — državi!
Več uradnikov.
Klerikalno gospodarstvo na ljubljanskem
magistratu.
Z občudovalno srditostjo se je starina »Slov. Narod« v svoji št. 185 od 18. t. m. vnovič razkoračil nad sedanjo upravo naše občine.
Na stvarna objasnjenja v »Slovencu« od prošle nedelje na prejšnje »Narodove« napade, ki so ga očividno spravili v zadrego, ker so neizpodbitna, se zvija »Narod« v dolgoveznem uvodu zopet v čisto nestvarnih abstraktnih ugibanjih in izvajanjih, samo da bi pozornost svojih čitateljev speljal od svoje zadrege na druge brezpomembne stvari. Vladni komisar z dodanim mu sosvetom pač nima niti razpoloženja niti časa, da bi se ba-vil s tem, kaj se je, ali kaj se ni pod prejšnjimi upravami vse storilo, ali da bi brskal po neaktualnih aktih, ali da bi se pečal večno le z imenovanji uslužbencev itd., ker si je nadel nalogo, da se posveti z vso vnemo le pozitivnemu, za vse občane koristnemu delu, ki je nujno in neodložljivo. Prerekanj in zabavljanj po listih so ljudje že siti, žele si gospodarskega dela in resničnega gospodarskega efekta.
Sicer pa, kar se tiče nastavljanja mestnih uslužbencec, mora »Narodov« dopisnik sam priznati, da so prej predstojniki posameznih magistralnih uradov, posebno podjetij, nastavljali uslužbence, čeprav začasno. No, naravno je iz tc začasnosti potem postala redno tudi stalnost. Ravno radi tega pa je sosvet predložil, da se Dravica nastavljanja usluž-
bencev, ki se je bila per nefas doslej toleri-rala, odvzame sploh vsem predstojnikom in da nastavlja uslužbence samo vladni komisar, ki s tem tudi prevzema odgovornost.
Mestna hiša na Ahacljevi cesti, radi katere se »Narod« sedaj toliko ujeda: Da bo enkrat za vselej konec prerekanja, navedemo tu ves historijat o tej stavbi. Bivši obč. svet je v javni seji s tihim pritrjevanjem SDS sklenil, da se nakupi svet takozvane Meksike. Svet se je kupil po takratnih cenah, in je SDS takrat imela priliko in tudi dolžnost ugovarjati, ako je bila prepričana o pretirani ceni. Od takrat so cene padle, seveda kakor za drugi stavbeni svet, tako tudi za Meksiko. Kar se tiče nakupovanja sveta in hiš po bivšem gerentskem svetu, bomo pa postregli s posebnim člankom. Gospodom pa ne bo ljubo, če se bo razpravljalo n. pr. o ponesrečenem poskusu nakupa Tribučevc hiše ali n. pr. o prodaji sveta njihovemu pristašu gosp. Rozmanu itd.
Gerentski svet je pozneje sklenil na delu te parcele zgraditi stanovanjsko hišo. 2e prvotni projekt te zgradbe z 72 stanovanji po eno sobo s kuhinjo v primitivni izdelavi je bil na hitro roko odobren kredit od 4 mil. dinarjev ter je gerentski svet po par dnevih le uvidel napako, da ta projekt nima pravega pomena, je odredii zopet kar na niiro roko izdelavo drugega načrta z 52 stanovanji po eno, 24 z dvema in 6 s tremi sobami s nritiUli-
nami ter štirih poslovnih lokalov s skladišči; 1 po tem načrtu se je imela zgradba predvidno podražili za okroglo 1 milijon dinarjev ter je gerentski svet v to svrho v seji od 21, aprila 1926, mag. št. 12.081, ta načrt sprejel in kredit za preračunane stroške do približno 5 milijonov dinarjev odobril.
Na podlagi tega sklepa gerentskega sveta je mestna občina 23. junija 1926, pod št. 12.081 razpisala zidarska in težaška dela. Po dobljenih ofertah se je pokazalo, da bo stavba stala nc 5 mil., ampak 6,500.000 Din, dočim je za stavbo odobreni kredit znašal samo 5 milijonov dinarjev, a ker gerentski svet ni zaprosil za najetje kredita tudi višjega zneska od t milijona, ima mestno knjigovodstvo dejanj-sko za to stavbo le 4 mil. dinarjev kredita
Mestni gradbeni urad je to javil gerent-skeinu svetu, ali ta je brez daljnjega formel-nega dovoljenja kredita po na šest in pol milijona naraslem proračunu oddal dne 14. julija 1926 (akt mag. št 17.802) delo tvrdki Du-kič & drug, s čemur je torej via facti sprejel od mestnega gradbenega urada predvideni proračun.
Sukcesivno so se potem razpisavala in oddajala nadaljnja dela posameznim profesijo-nistom itd. Vsled potrebe sprememb, ki se je šele tekom zidanja pokazala (poglobitev kot-ljišča za centralno kurjavo in toplovode za kopališča i. dr.), so se zidarska dela zvišala za 348.945 Din ter so znašala skupaj 3,570.278 dinarjev, dočim stanejo vsa ostala dela (profesionalna i. dr. z električno razsvetljavo vred) 3,073.731 Din, tako da znašajo skupni stroški te stavbe 6,644.010 Din, pri čemur pa ni še uračunana ureditev dvorišča in naprava trotoarja, a tudi ne vpeljava plina, katero je že vladni komisar 17. maja t, 1. z zneskom od 150.000 Din odredil.
Neresno je »Narodovo« izmotavanje, da ni bivši gerentski svet prekoračil proračuna, ampak šele vladni komisar, ki je moral samo popravljati to, kar je gerentski svet, kakor se jasno vidi iz gori navedenih avtentičnih podatkov, pravočasno storiti opustil. Mar si kdo more predstavljati, da je mogel in smel vladni komisar že v polnem teku nahajajočo se zidavo in sklenjene pogodbe z dobavitelji itd. ukiniti, s tem občini povzročiti nepre- ; gledno škodo, stavbo pa pustiti na pol do- i grajeno, in sicer samo zato, ker bivši gerentski svet ni zasigural kritja za stroške po pro- ; računu, ki ga je sprejel!? Samo strankarsko ! popolnoma zaslepljeni in zlobni človek more očitati vladnemu komisarju greh, ki ga popravlja, a ki ga je zakrivil drugi. Kdo pa hišo gradi, nc da bi obenem poskrbel, odkod in kako jo bo plačal?
Smešno je nadalje očitati vladnemu ko< misarju, da je v svrho pokritja za to gradbe prekoračenega proračuna zaprosil velikega župana ta, najetje naknadnega kredita do tri milijone dinarjev namesto samo dva in pol milijona dinarjev. Od takega kredita se vendar porabi samo to, kar se bo faktično po trebovalol
Stavbna vsota znaša, kakor gori rečeno, nad 6 % mil. dinarjev. Hiša se ne zida v zraku, ampak na zemlji in stavbni prostor za navedeno hišo je bil drag. Mestni pogrebni zavod, lastnik tega prostora, je po lastni ceni prepustil del te parcele za 382.000 Din, kar se mora tudi vračunati v stavbne stroške.
Pouk o najemninah v mestnih stanovanjih in regulativnem vplivu istih na najemnine v ostalih hišah v Ljubljani naj bi si »Slov. Narod« raje prihranil. »Slov, Narodu« smo že enkrat povedali, da je po sklepu gerentskega sveta, ki ga vladni komisar spreminjati ne sme, mestna občina dolžna dolg za hišo na Ahacljevi cesti amortizirati v 100 semestrih. Ker mestna občina k amortizaciji tega dolga iz kakih drugih mestnih fondov ne more prispevati z ozirom na druge davkoplačevalce, je naravno, da so se morale najemnine za stanovanja v tej hiši nastaviti po pogoju dovoljenega posojila, ki ga je bivši gerentski svet mirno in z veliko samohvalo po listih sprejel. Zgradba teh 82 stanovanj pa bi končno nikakor še ne vplivala regulativno na najemnine v Ljubljani, ker ž njimi še dolgo ne bi bilo krito število stanovanj, ki so v Ljubljani še neobhodno potrebna, pa naj bi bile najemnine v tej hiši makar zastonj, ne bi bile najemnine v zasebnih hišah cenejše, ker je pač še vedno veliko pomanjkanje stanovanj. Ako bi n. pr. trgovec Puc prodajal med vojno moko tudi za smešno nizko ceno, bi je trgovec Pestotnik i. dr. ne bi prodajali cenejie. Ali bi v tem slučaju Pucovo socialno delo kaj zaleglo? Kako pride par rodbin, čeprav rodbin mestnih uslužbencev, ki itak prejemajo, in sicer zadostno stanarino, do tega, da se jim nudijo protekcijska stanovanja na račun drugih Ljubljančanov, medtem tudi mestnih uslužbencev, ki niso bili deležni ter danes ne morejo biti deležni teh izjemnih dobrot?
V eni prihodnjih številk pa objavimo dobesedno besedilo zakupne pogodbe z dne 10. septembra 1925, št. 21.428, ki jo je sklenil bivši gerentski svet s sopodpisom g. Turka v prilog sina g. Turka za smešno nizko ceno in z veljavnostjo za celih deset let.Pokazali bomo socialno delo bivšega gerentskega sveta v pravi lučL
Z zborovanj na$ih nasprotnikov,
Radiča in njegovega namestnika g. Pre-ipeluha odlločno odklanjajo po oel.ein Slov. Štajerskem. Poročali smo že, kako se je godilo g. Prepeluhu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer ga ziborovalci niso pustili do besede. Kakor pri Sv. Lovrencu se je godilo g. Radičevemu namestniku tudi v Št. Vidu pri Ptuju. Na shod SLS se je urinil zopet g. Prepeluh, a so ga volivci odklonili soglasno in ko je sklical za našim še svoj shod, so odšli vsi z vzkliki: Radiča in njegove politike so siti Hrvati in mi Slovenci bi naj pobirali žalostne ostanke! Nismo bedasti! Pri Sv. Andražu je poskušal g. Prepeluh s shodom, a ni šlo in ni šlo. Radi zgoraj navedenih shodov se je naselil g. Prepeluh v Ptuju, da bi jih organiziral. Ker kljub agitaciji svo-jin agitatorjev ni spravil toliko ljudi skupaj, da bi jim lahko govoril, se je lovil za shodi poslanca Vesenjaka, češ, tam bom dobil vsaj ljudi, a ga niso marali poslušati.
Kakor po Slov. goricah se godi radičev-cem tudi po drugod in doslej niso imeli niti enega shoda, o katerem bi bili smelo trdili, da je vseh Radičevih pristašev za eno omizje. V rogaškem okraju in v krajih ob Sotli je bila do letos radičevščina še najbolj ukoreninjena, .i je sedaj izginila popolnoma. Evo dva dokaza: Na praznili 15. t. m. bi se naj i>il vršil shod Radičeve stranke v prostorih gostilne pri Smehu na Mestinju, a se zborovanje ni vršilo, ker ni bilo nikogar. Ista usoda in lo isti dan kakor v Mestinju je zadela radičevce v Pristavi. Ako bi hoteli našteti vse polomije, ki 90 jih že doživeli Radičevi slov. generali po Slov. Štajerskem, bi napolnili pol »Slovenca«. Našteti zgledi so javnosti dokaz, da med dobro zavednim narodom radičev-ščina nima prostora.
Nič boljše kakor radičevcem se godi SDS. Shodi sam. demokratov so tako žalostni, da molčijo kot grob o njih sicer tolikanj bahavi in gostobesedni SDSarji. Zadnjo nedeljo dne 14. avgusta so bile pri Sv. Marjeti ob Pesnici na Radičevem shodu le tri osebe. Polomijo radičevščine je hotela izrabiti SDS in agiti-rala na vso moč za svoj 9hod 15. t m. in sicer za 2. uro popoldne. Na zborovanju sta se pojavila kandidata dr. Pivko in dr. Gori-šek. govorila množici 12 oseb, a je v tem številu že tudi krčmarjeva družina. Po vseh Slov. goricah ni niti ene župnije in niti enega kraja, kjer bi SDS lahko zborovala.
V očigled temu odklonilnemu stališču »lov. ljudstva javkajo radičevci in sam. demo-kratje o terorju. Ali je to teror, če ljudstvo mirno, a z odločnim bojkotom odklanja Ra-
dičevo in Pribičevič-Zerjavovo politiko ?' Doslej se ni skrivil las niti enemu Radičevemu ali Zerjavovemu kandidatu ali agitatorju in tega pa i.menjena gospoda vendarle ne more more zahtevati, da bi SLS silila narod, da vztraja na shodih naših nasprotnikov in posluša izbruhe onemogle jeze radi političnih uspehov SLS.
Zavednost slov. volivcev po potrebi skupne fronte v taboru se vedno bolj ukore-ninja, po Slov. goricah že mogočno raste in bomo želi II. septembra adove, o katerih se našim nasprotnikom niti ne »anja.
Vsiljiva SDS je dobila po nosul
SDS je hotela posamezne svoje kandidate vsiliti raznim društvom in korporacijam kot njihove zastopnike. Tpko se je meseca julija zelo pehala, kot smo izvedeli iz Celja, v tej smeri, da bi Klement Belovsky postal stanovski kandidat za vpokojence. G. Belovsky, ki Itak kandidira na listi SDS za novomeški in činomeljski okraj, je mislil, da je on tisti, ki je poklican za zastopnika starovpokojencev. Junaško se je bil na prsi: »Jaz, predsednik SDS okraja Novomesto, jaz, predsednik krajevne SDS, jaz, starosta Sokola, jaz podpredsednik Orjune, jflz itd., pričakujem, da bo društvo pozvalo vse vpokojence brez razlike strank in političnega mišljenja, da enotno glasujejo za kandid. listo SDS, katere nosilec je dr. Žerjav, da bom sigurno izvoljen. «
Pa so starovpokojenci sklenili drugače; Ne lxido glasovali za stranko SDS, ki je ravno povzročila njihovo bedno stanje, ne bodo podpirali onih, katerih moč in vpliv je strt v Belgradu, kjer ga ne bodo dobili več nazaj. In g. Belovsky gre lahko v politični pokoj, SDS pa naj mu prizna politično pokojnino za vsa njegova strankarska mesta, kjer se pa ni kvalificiral za zastopnika starovpokojencev. ampak za zastopnika SDS. Starovpokojenci pa bomo glasovali vsi za SIS, ker je že odprla pot v boljšo bodočnost in ker zaupamo samo njej, da že sklenjen načrt izvede in izpolni naše zahteve! Vsiljivi SDS pa dajmo enkrat občutno po nosul
»Mrliči" Sv. Pribičeviča.
Zagrebški listi poročajo: V Liki, glavni trdnjavi SDS položaj še ni jasen. Najbrže bo Pribičevič moral izgubiti en mandat. Vzrok temu pa je dovolj pikanten, da se omeni v javnosti. O priliki zadnjega obiska ministrskega predsednika Vukičeviča v Karlovcu je poročal veliki župan Hanžekovič, da so pri zadnjih volitvah v Liki volili 103 odstot. voliv-| cev. To se je uradno ugotovilo. Zgodilo pa se ' je lo na način, da so volili vsi mrliči
A Dr. Žerjav, davčne neenakosti in gospodarske krivice. V zadnji »Domovini« se bere na uvodnem mestu pastirski list dr. Žerjava njegovim vernim ovcam. Takole pravi pastir. »Kdor pozna razmere v Belgradu, mi mora pritrditi, da vsako podpiranje radikalov pomeni nadaljevanje davčne neenakosti in gospodarskih krivic v naši državi.« — Ampak tisti, ki je radikalom služil ter jih tako podpiral ter s tem — kakor sam pravi — krivice započel in nadaljeval od 1. .1919. do 1925-, je bil ravno dr. Žerjav s svojo SDS. Ko je bil on s Pašičevimi radikali na- vladi,
in vsi izseljenci. Na podlagi tega je ministrski I predsednik Vukičevič odredil, da se imajo iz [ volivnih imenikov črtati vsi mrliči in izseljenci. S tem je Laka izgubila 20.000 volivcev. Od teh mrličev in izseljencev je zadnjič okrog 3000 volilo za Radiča, 9000 pa za samostojne demokrate Pribičevičeve. Teh 9000 mrličev pta pomeni za g. Pribičeviča nenadomestljivo izgubo, vsled česar je v nevarnosti en njegov mandat. — Zato je razumljivo, če SDS vpije proti volivnim nasiljem, ko mrliči ne bodo smeli več voliti SDS.
Komentar k izjavam o reviziji ustave,
»Politika« na uvodnem mestu razpravlja o zadnjih izjavah dr. Korošca, Vukičeviča in dr. Marinkoviča. 0 izjavah glede revizije ustave pravi: Politični krogi i v izjavi g. Vukičeviča i v oni g. Marinkoviča vidijo mesta, ki dovoljujejo in dopuščajo revizijo ustave. V tem trenutku predsednik vlade in minister zunanjih zadev govorita o reviziji ustave z veliko potrebno rezervo, toda ko bo prišel trenutek, bosta mogla govoriti odkrito in jasno, toda sedaj ta trenutek še ni prišel. Vprašanje revizije ustave in vprašanje gospodarske zbornice je prezgodaj udarilo v javnost in razprava se je o tem začela, ko vladi še ni prijetna. V tem je pojasnilo identično s ti v izjavah gg. Vukičeviča, dr. Marinkoviča i% dr. Korošca.
Konferenca Vukičeviča s slovenskimi radikali.
Kakor čujemo z dobro informirane strani, prispe ministrski predsednik Vukičevič danes v Ljubljano, kjer bo zvečer konferiral s slovenskimi radikali. Konference se med drugimi udeležita tudi oba slovenska voditelja radikalov dr. Ravnlhar in dr. Niko Zupa-nič, ki prispe danes z dolenjskim vlakom iz Bele krajine, kjer se mudi na oddihu.
KANDIDATNE "LISTE.
č Zagreb, 18. avg. (Izv.) V Hrvatski, Bosni in Dalmaciji je bilo vloženio sledeče število list: mesto Zagreb 7, zagrebška oblast 12, požeiki volivni okraj 11, virovitiški 12, sremski 15 (od teh 5 hrvatskih), severna in južna Dalmacija po 7, sarajevski volivni okraj 7, tuzlanski 12 (od teh 5 hrvatskih), mostar-ski 10 in travniški 6.
ARETACIJE KOMUNISTOV.
Zagreb, 18. avg. (Izv.) Preganjanja komunistov se ne vrše samo v Belgradu in Zagrebu, ampak tudi v provinci. Tako poročajo iz Kruševcas da je bil aretiran odvetniški kandidat Todorovič in se proti njemu vodi preiskava na podlagi zak. o zaščiti države. ,V Karlovcu je bil aretiran nosilec komur.i-stične liste za občinske volitve in več delavcev. V Sarajevu so zaprli dr. Jokanoviča in zdravnika dr .Živkoviča ter štiri delavce, ki so izročili na sodišču delavsko listo. Poleg
v hišah delavskih voditeljev vrše preiskave in več delavcev je bilo izgnanih iz mesta.
so se delali novi davki, ko je bila SLS na vladi z radikali, ki niso bili Pašičevci, so se začel davki zniževati. Tu pa je tista razlika, na katero bi g. dr. Žerjav rad pozabil. A slovenski volivec ne bo pozabili
A Fletna domišljija. V »Domovini« piše dr. Gregor Žerjav: »V Sloveniji se vrši odločilna borba med nami (SDS) in klerikalci.« — Žaba je dvignila nogo in je res mislila, da je konj.
A Tudi mi tako pravimo. Tudi te le se je iznebil dr. Žerjav v »Domovini«': »Mi pravimo, da je treba pri volitvah zlomiti tiste, ki vzdržujejo in podpirajo krivičnost ter ovirajo enakopravnost.« — Dobro je to povedal voli tel j tiste SDS, ki je pri nas 6 let podpirala krivico in nasilja ter ovirala enakopravnost. Zato jo bo 11. septembra zlomilo slovensko ljudstvo tudi brez Zerjavovih opominov.
$&om s£s
Javen shod železničarjev v Novem mesto.
Za sredo zvečer je bil sklican javen shod železničarjev iz novomeške postaje in bližnje okolice v gostilni pri Miillerju v bližini novomeškega kolodvora. Udeležba je bila izredno
dobra, nad 80 železničarjev se je udeležilo zborovanja. Poročala sta bivša posl. Zebot in dr. K u l o v e c. Shod se je vršil v najlepšem redu in vsi zborovalci so z največjo pazljivostjo sledili poročilom govornikov. Po govorih se jc razvila zelo stvarna debata o raznih železni-čarskih vprašanjih. Shod se je končal v zado-voljnost vseh.
Za kočevski okraj se vrše 21. t. m. tile shodi: ob 7 v Ribnici v društveni dvorani; ob 11 v Strugah; ob 3 v Dobrepoljah. Poroča posl. Škulj in obl. poslanca g. Skubic in g. Strnad.
Na Kalobju je imel preteklo nedeljo izredno lepo uspeli shod oblastni poslanec gosp. dr. Ogrizek. Otvoril in vodil je shod g. Matija Vrečko iz Tržke gorice. Volivci so razen par izjem soglasno odobravali izvajanja dr. Ogrizka o dosedanjem razvoju oblastne skupščine in o uspehih poslancev v Belgradu in izjavili, da pojdejo edinole s S. L. S.
Shod na Zusmu. Minolo nedeljo po rani maši je imel oblastni poslanec dr. Ogrizek iz Celja volivni shod na Zusmu. Gospod poslancc je obrazložil pomen in dosedanje delo oblastne skupščine ter opozoril na veliko važnost bodočih skupščinskih volitev. Volivci so poslan-čeva izvajanja soglasno odobravali in zagotovili, da ostanejo SLS zvesti.
TretiS manjšinski kongres.
Berlin, 18. avg. (Izv.) V dneh 22.-24. avg. se sestane v Ženevi tretjič kongres narodnih manjšin. Udeleženih bo 35 skupin, ki skupno predstavljajo 40 milijonov ljudi. K temu zasedanju so se priglasili i Rumuni iz Jugoslavije kot Srbi iz Romunije. S poljskimi manjšinami Belorusov, Ukrajincev in Litavcev, ki zahtevajo razširitev programa, so pogajanja še v teku. Kongres bo tudi tokrat otvoril slovenski zastopnik poslanec dr. V i 1 f a n. Predvidevno se bo poleg običajnih obravnavalo tudi vprašanje, ali naj se iz skupne baze izločijo one manjšine, ki tvorijo v tej skupini proletarsko
plast, kot zahtevajo n. pr. dobro situirani Nemci v Romuniji; dalje vprašanje, ali naj sc ustanovi društvo manjšin kot protiutež društva narodov; vprašanje manjšin v Nemčiji, njihov pravni položaj v primeri s tistim, ki ga nemške manjšine uživajo oziroma hočejo imeti drugod. Nadalje predlog glede slovenske narodne manjšine na Koroškem in vpisa v narodni kataster, ki naj pomeni narodno priznanje. Kot kažejo vse te predpriprave, bo glavno torišče tendenca, ki hoče delati razliko med jakimi, gospodarsko dobro stoječimi in pa slabšimi, proletarskimi manjšinami.
Niti košček Slovaške se ne odcepi od
republike.
Praga, 18. avg. (Izv.) Na današnjem zborovanju češkoslovaške ljudske stranke v Ru-žomberku je poslanec H 1 i n k a imel govor, v katerem ostro napada Rothermerovo akcijo za revizijo trianon. pogodbe. Slovaška ljudska stranka, je izjavil Hlinka, ne bo nikdar dopustila, da bi slovaški narod zopet prišel pod oblast svojih tisočetnih tlačiteljev ter je
izjavil, da se bo njegova stranka proti Rother-merovi akciji upirala z vsemi silami. Slovaška ljudska stranka bo v prihodnjih dneh priredila številna zborovanja, na katerih bo svečano manifestirala proti prizadevanjem, ki gredo za tem, da bi se le košček slovaške dežele odcepil od češkoslovaške republike.
Proces proti Turatiiu.
ITALIJANI OBTOŽUJEJO FAŠIZEM.
Rim, 18. avg. (Izv.) Danes se začne pred sodiščem v Savoni proces proti znanemu soci-jalistu T u r a t i j u in desetim njegovim prijateljem, ki so obtoženi, da so Turatiju pripomogli 11. decembra preteklega leta, da je pobegnil iz Italije. Turati je izdal spomenico, v kateri jemlje vso krivdo nase in pravi, da je zbežal le iz lastne inicijative.
v Pariz, 18. avg. (Izv.) V procesu, ki je naperjen proti Turatiju radi njegovega bega v inozemstvo in se vrši v Savoni, sta Roselli in Bari pri zaslišavanju podala ponovne izjave proti fašistovskemu režimu. Roselli, ki je nastopil proti fašizmu že v času, ko je bila vsaka opozicija združena z veliko nevarnostjo je izjavil, da je v Italiji vsaka legalna opozicija popolnoma nemogoča. V svojih nadaljnjih izvajanjih pravi, da je fašistovski režim zasužnil ves italijanski narod in da pravemu Italijanu ne preostaja drugega, kakor boriti se proti nasilnemu režimu v inozemstvu. Tudi Turati se je zato zatekel v tujino, ker doma
ni mogel protestirati proti strahotnim metodam, ki se jih italijanski fašizem poslužuje v boju proti svojim političnim nasprotnikom. Bari, ld se je udeležil tudi svetovne vojne, pravi, da so z njim istih nazorov tisoči dobrih Italijanov, ki so radi neznosnega terorja prisiljeni k molku.
Primo de Rivera odstopi?
Pariz, 18. avg. (Izv.) »Journal« poroča iz Madrida, da obstoja možnost, da odstopi diktator Primo de Rivera in prevzame oblast zopet redna parlamentarna vlada. Tako naj bi se izvršil prehod k parlamentarni vladavini na španskem.
VIHARJI IN NALIVI NA RUSKEM.
Moskva, 18. avg. (Izv.) Veliki viharji z dežnimi nalivi, ki so nastopili v okolici Vla-divostoka, so uničili 50 vasi in 16 mostov. Tudi mnogo oseb je ob tej katastrofi prišlo ob življenje.
Romanje na Velehrad.
(Od našega poročevalca.)
TRIUMFALNA VOŽNJA IZ VELEHRADA V PRAGO.
Praga, 15, avgusta.
m.
Vožnja velehradskih romarjev iz Vele-hrada preko Moravske in Češke v Prago po-menja triumfalno manifestacijo češkoslovaško-jugoslovanskega bratstva po krvi in po veri. Ti nad vse prisrčni in ljubeznivi sprejemi in pozdravi bratskega naroda so nas globoko ganili. Ti iskreni dokazi ljubezni do nas so nas utrdili, poglobili so dosedanje tesne vezi obeh bratskih narodov: en duh nas druži, verska misel nas poživlja, cirilometodijska ideja nerazrušno krepi, združuje življenje obeh po tujcu ločenih bratov.
Ganljivi prizori ob sprejemih na kolodvoru so nepozabni. Tako resnični izrazi ljubezni do nas Jugoslovanov so nam privabili solze ginjenja v oči. To romanje Jugoslovanov na Velehrad in pot v Prago je zgodovinsko. Sc nikdar nas niso Čehi in Slovaki tako sprejemali, kot sedaj, ko manifestiramo za misel cirilometodijsko. Za prijateljstvo obeh bratskih narodov nastopa novo razdobje poglobitve in nerazrušne utrditve.
Ko nas je vlak zopet potegnil iz Uh. Hra-dišta na sever proti Olomucu in ko smo ravno pričeli razmotrivati vtise z Velehrada, ki smo ga ravnokar zapustili, že nas presenetijo na prvi postaji Kulin. Mala postaja je to. Naš
vlak niti ne obstoji tam. Vendar Moravci nam hočejo pokazati, da nas ljubijo: Na kolodvoru se je zbralo ljudstvo v pestrih nošah z dvaj-setorico Orlov z zastavo. V pozdrav povesijo zastavo, dvignejo roke k čepici, ljudstvo pa navdušeno kliče >Zdaf Buhl«
Nismo še dali dovolj duška vzradoščeno-sti nad to ljubeznivo pozornostjo, že nas čaka novo iznenadenje, še večje, še prisrčneje. Vlak zapelje v Pferov, mesto ob slovaškem delu slovite moravske Hane. Nad 1500 ljudi napolnjuje peronski prostor. V strumnem po-zoru stoji četa Orlov in Orlic. Godba igra »Lepo našo domovino« v hitrem, prijetnem tempu. Stotine robcev, stotine klobukov, cvetlic maha v pozdrav. Ropot ustavljajočega vlaka uglušuje pozdrav tisočglave množice.
Škofje izstopijo. Pred nje stopi kaplan Ferdinand Chilek, urednik »Prava«, obkrožen od ljubko oblečene šolske mladine. Množica utihne, Chilek pa z visokim glasom pozdravlja zastopnike Slovencev Ln Hrvatov v starodavnem Prerovu. Za njim pozdravijo podžupan pFerovski Veselski, načelnik krajevne organizacije Lidove stranke Kabelik in načelnik Orla Ginter.
Škof Bonefačič se ginjen zahvaljuje za pozdrav in sprejme od šestih malih deklic in dečkov skrbno povite šopke.
Ob skupnem petju »Kde domov muj« vstopamo v vlak, ki zapušča kolodvor. Naš vlak leti mimo lepih vasi. Ljudstvo nas ob progi v gručah pozdravlja.
Preletimo par malih postaj in pridemo v Olomuc. Vagonu z episkopatom se približa
številno zastopstvo. Naše presenečenje se stopnjuje: prvič nas pozdravljajo zastopniki slavne češkoslovaške vojske. Olomuški župan dr. Fischer, načelnik Orlov, nas pozdravi v hrvatskem jeziku, pozdravi v imenu občine in jugoslovanske-češke lige, v imenu katoliških društev in Orla dobro nam znani Dolansky. V imenu češkoslovaške armade izrečeta dobrodošlico in iskren pozdrav major Petrušič in podpolkovnik Zicha, namestnik generala. Škof Bonefačič je poln zahvalnih besed in želi neprekinljive trajnosti prisrčni bratski ljubezni.
Zabreh na Moravč, poslednja postaja na Moravskem na naši poti v Prago. Kaplan dr. František Kolar z Orli in množico 300—100 ljudi pozdravlja episkopat na meji dežele, kjer je tekla zibelka naši veri. Škof Jeglič mu stisne roko, želeč Moravcem napredka v narodnem in verskem oziru. Pevci zapojejo »Gor čez izaro«.
Vlak zdrči na Češko. Mimo prve postaje Lupine vozimo počasi. Sto rok se dvigne v pozdrav, sto šopkov vržejo proti oknom. Pol jih vjamemo, pol iih zdrči na tla. Orli v po-zoru se jasno odražajo v množici. Dvajset sekund gledamo, pa nas vlak odpelje dalje.
Tudi Hoštejnci nam hočejo izkazati svojo ljubezen. Zbrali so sc na nizkem gričku ob podružnični cerkvi. Pet zastav maha v pozdrav. Hvaležni smo jim: mahamo z zastavicami, prevpiti hočemo ropot vlaka: »Živeli Čcnii«
Češka Stribova je tovarniško mesto, ki šteje 10.000 prebivalcev. Orli imajo svojo
Katoliški shod na Limbarski gori.
V nedeljo 21. avgusta se vrši za morava ško dekanijo katoliški shod na Limbarski gori pri Moravčah.
Ob 10 bo sv. maša in cerkveni govor, kai opravi prevzvišeni g. škof dr. Jeglič.
Po sv. maši nastopita na prostem dva govornika iz Ljubljane. Govorila bosta o katoliški šoli in presv. Evlia listi ji, vezi narodov v kraljestvu Kristusovem.
Vabljeni so vsi zavedni možje in mladeniči, posebno udje apostolstva mož in mlade-niških Marijinih družb, dalje dekliške in druge Marijine družbe, Orli, Orlice, prosvetna in druga društva, ki so ua katoliški podlagi in tudi vse ljudstvo, ki je vneto za katoliško idejo.
Na predvečer naj po vsej dekaniji gore kresovi.
Konflikt med Vatikanom in Budimpešto.
Budimpešta, 18. avg. (Izv.) Težkoče pri imenovanju Czernochovega naslednika zavzemajo vedno več razsežnosti. Težave so iste kot pri imenovanju cerkvcnih dostojanstvenikov na Češkoslovaškem. Gre za interpretacijo določil, na koga so prešle bivše pravice avstro-ogrske* ga ccsarja. Praško vlado posnema Budimpešta in trdi, da jc že itak i preje vlada kot taka participlrala na patronatskem pravu in da so ji te pravice ostale, četudi prestol ni zaseden. To stališče zastopa i predsednik grof Bethlen. Vatikan je nasprotno mnenja, da je bilo patro-natsko pravo podeljeno kralju kot osebi in vztraja na določilih kanonskega prava. Njegov kandidat jc dr. S e r e d y , ki že dolga leta deluje v Rimu in si je pridobil glas učenjaka kanonskega prava. Krščanski nacionalci upajo, da se konflikt reši na ta način, da se vlada in Vatikan zedinita na osebo tretjega kandidata. Kar se pa načelnega stališča tiče, naj služijo za vzgled države z razmerjem urejenim po konkordatu.
Požari na Korziki.
Pariz, 18. avg. (Izv.) Na Korziki še vedno divjajo katastrofalni gozdni požari. Več mest in vasi je uničenih. Požar je uničil tudi veliko čredo ovac. Škoda se ceni na 50,000.000 frankov. Vojaštvo iz Nizze in Toulona je pridno na delu, da pomaga nesrečnim prebivalcem.
RICCIOTTI GARIBALDI SME V ITALIJO.
Pariz, 18. avg. (Izv.) Petit Parisien poroča iz Londona, da je Garibaldi, ki se je vrnil iz Kube v Evropo in kateremu je Anglija odklonila bivališče v državi, dobil dovoljenje, da se sme vrniti v Italijo.
SACCO IN VANZETTI.
v Newyork, 18. avg. (Izv.) Bostonska po« licija je še vedno pripravljena na eventu-elne izgrede radi slučaja Sacco in Vanzetti. Policija je pomnožena iu je stalno priprav ljena za akcijo.
e Rini, 18. avg. (Izv.) Po poročilih iz Berlina je neko sovjetsko kinopodjetje naročilo nemški filmski družbi, da izdela film o Saccu in Vanzeltiju. Ta film bi se uporabil v sovjetski Rusiji v proparmudne svrhe proti Združenim državam.
PREMIRJA V MOSKVI JE KONEC?
Pariz, 18. avg. (Izv.) Po poročilih agenturo Havas iz Moskve jc Trockij izjavil svojim somišljenikom, da bo pred 1. decembrom, katerega dne se sestane komunistični kongres, vrgel Stalina. Stalin da je izdal povelje opozicijo razorožiti.
lastno godbo. Na kolodvoru nas čaka 300 ljudi. Pozdrav izreče sam dekan František Bi-lek, Orlica Zdenka Ruspivova poklanja vla-diki Jegliču šopek. V imenu Lidove stranke pozdravita predsednik katol. društev Provaz-nik in vpokojeni župnik Hybel. Vladiki Jeglič in Bonefačič želita bratom vse najboljše. Vlal odhaja ob zvokih »Naprej zastave Slave«.
Ganljiv dokaz ljubezni doživimo v Cho-> cenu. 200 ljudi, sami preprosto oblečeni ljudje. Oči jim žare čuvstev za nas. V ospredju častitljive priproste matere z ljubko se smehljajočimi drobnimi obrazki ob strani. Dekan Komarek pozdravlja in izroči škofu Boncfa-čiču sveženj razglednic v spomin. Pet belo-oblečenih deklic poklanja šopke. Škof Jeglič se zahvali. V očeh teh preprostih mater se zasvetijo solze. Globoko čuvstvo nas prevzame spričo takšne verne ljubezni v duši pripro-stega človeka.
Ogromna množica nas sprejme v Pardubicah. Ker škropi dež, stopijo škofje pod krov kolodvora. Dijakinja 4. gimnazije Ružena Mo-cova iskreno pozdravi velchradske romarje in pokloni episkopatu kite cvetja. Poštni nad-kontrolor Karel Kolin, predsednik Orla, pozdravlja v hrvatskem jeziku in pokloni škofom albume slik mesta Pardubicc. Profesor katehet Adam, ki je bil žc enkrat v Sloveniji in v Hrvatski, pozdravlja škofa Jegliča, Boncfačiča, dr. Korošca, dr. Grivca in sc spominja na dr. Kreka. Škof Jeglič sc zahvaljuje in čestita Čehom, ki ima tako vrle sinove, kot jih na potu spoznavamo. Na kolodvoru se je zbrala tudi celokupna Marijina družba.
ICaj se godi doma
Našla smrt orožniškega poveljnika Manigodica.
V sredo ponoči tik pred [tolnočjo je nenadno fedihnil poveljnik orožništva v Sloveniji podpolkovnik Marko S. Manigodič Zadela ga je srčna kap na njegovem stanovanju na Bleivveisovi cesti, v hiši orožniškega poveljništva, Bleivveisova cesta St. l-III.
Pokojni Marko S. Manigodič je bil rojen v Hercegovini, častniško šolo pa je absolviral v Mariboru. V avstrijski armadi je naglo avanziral ter je nekaj časa poveljeval tudi stolni ji 27. lovskega bataljona, kjer so službovali večinoma Slovenci.
Po prevratu je vstopil v jugoslovansko žan-da-rmerijo ter je služboval najprej v Sarajevu, nato pa v Belgradu, nakar je bil premeščen leta 1924. v Slovenijo. Ko je bil prejšnji orožuiški poveljnik v Sloveniji Trokovič premeščen, je bil na njegovo mesto imenovan Manigodič. Manigodič si je dobil v Sloveniji lep ugled s toni, da je znal tu očuvati objektivnost in ncprisiljenoat orož-ništva ter ni dopuščal nikakega vtikanja v politične borbe S svojimi podrejenimi je postopal zelo dobrohotno, enako tudi z vsem drugim občinstvom.
Pokojnemu Mnnigodiču ohranimo dober in lep spomin.
Zidanje kapele sv. Cirila in Metoda v Vratih.
Srčna želja nepozabnega triglavskega župnika Jakoba Aljaža se izvršuje: kapela v Vratih se zida. Mnogoštevilni i planinci, ki obiskujejo Aljažev dom, z zanimanjem ogledujejo že nad 2 metra visoko zidovje, pa si ne morejo dobro predstavljati, kakšna bo kapela, za katero je iz prijaznosti napravil načrte g. univ. prof. Vuraik.
Aljaževa želja je bila, sezidati v Vratih cerkvico v obliki Pantheona. Vurnik star. je bil napravil po Aljaževi želji skico. Povojne gospodarske razmere so ta veliki načrt onemogočile. Da pa se prvotna misel popolnoma ne zavrže, je sedanji načrt nekako stisnjen Pantheon, da ima tloris v notranjosti ovalno obliko. Župnik Aljaž je nadalje arhitektu naročil, naj zida tako močno, da bi kapele tudi eventualni plaz ne mogel lahko irušiti. Mesto, na katerem stoji kapela, sicer pla-tovom nikakor ni izpostavljeno, tudi bi sunek plaza prestregel »mali Triglav«, ogromna skala, ki stoji nad kapelo, a g. Aljaž, ki nI mogel pozabiti nezgode, katera je zadela prvotno Aljaževo kočo v Vratih, je zahteval, naj pri načrtu upošteva tudi nevarnost plazov. Načrt upošteva to na dva načina. Proti severu, odkoder plazovi prihajajo, tvori izredno močni zid oster kot kakor ree, da bi se ob njem snežena plast razklala. Simetrično seveda je južni vogal na isti način izvršen. Da pa streha ni v preveliki nevarnosti, je zidovje visoko šest metiov in tlak kapele je skoro dva metra nad površino, na kateri stoji, tako da tudi nad 6 metrov debel sneg strehe še ne bo dosegel.
Od zunaj bodo vodile do vrat, ki so 1.00 m nad površino stavbišča, stopnice, zid pa bo okrog in okrog obdajal nasip, da bo kapelica navideano stala na malem gričku. Na ta način je arhitekt ugodil izrecni želji rajnega župnika Aljaža, na drugi strani pa je stavbo dvignil, da pride med drevjem in na ozadju triglavske stene primerno do veljave. Visoka, strma streha bo stavbo še bolj prilagodila pokrajini. Pogled na kapelico bo od pota približno ob dr. Slajmerjevi vili brez dvoma impozanten te>' bo slikovitost okolice Aljaževega doma še povečal.
Seveda je treba za takšno kapelico nekaj več denarja. A prepričan sem, da bo vsak ljubitelj planin in prijatelj župnika Aljaža mnenja: boljše nekaj dražj", da je le dostojno kraja in namena. Dostojen spomenik pa nova kapela brez dvoma bo. Ako bo vreme še nadalje ugodno, bo zidovje kmalu dogotovljeno, potem postavi tesar streho; notranjščina se bo dopolnila prihodnjo pomlad, da se bo mogla kapela blagosloviti kmalu v pri-četku turistovske sezone.
Aljažev klub SPD, ki zidavo vodi in plačuje, ima velike stroške. Nabrani darovi ne zadostujejo niti za zidarska in tesarska dela.. Zato, prijatelj plarin in častilec sv. Cirila in Metoda, če moreš, pošlji svoj j>rispevek pa Aljažev klub SPD v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80 ki ima čekovni račun štev. 13401 ali pa na /.i;,mi urad na Dovjem, ;> Mojstrana. — Dr. l?ožman, predsednik Aljaževega kluba.
Krava človeka potopila in rešila
Dne 16. t. m. je hotel posestnik iz Prekarja pri Kresnicah peljati kupljeno kravo in mladega junčka v čolnu brodarja Drčarja preko Save domov. ' '.nček je radevolje vstopil, krava se je pa čolna branila. Videč, da krava noče v čoln, so hoteli isto šiloma spraviti vanj. Kravi pa to početje ni ugajalo — skočila je z obrežja preko čolna v 3 m globoko Savo in ]>olegiiila s seboj lastnika Načeta Makovca, ki je kravo držal na vrvi. Gospodar in žival sta takoj izginila v kalni vodi. Kmalu se pa iz globine pokaže rogovje in Ma-kovčeva roka. Makovec je namreč tudi v vodi krčevito držal vrv in to ga je rešilo. Postajna uslužbenca Rajšek Anton in Martinšek Jože sta Makovcu in živali pomagala iz vode.
Podoben slučaj se je bil pripetil posestniku Cerarju, kateremu je tudi telica sredi Save dezer-tirala ln vse tri čolnarje prekucnila v valove. Iz te šale je postala resnica. Nujno bi bilo pričeli z regulacijo Save pri posestniku Francu Cerarju v Verneku pri Kresnicah, ker brod že nad eno leto vsled poplav in spremembe struge ne more voziti. Občinstvo je s tem, da brod ne vozi, jako prizadeto, ker more z vozovi m pridelki preko Save samo s čolnom. V slučaju velike vode pa je sploh vsak prevoz nemogoč. Da je tu regulacija najnujnejša, jasno pričata ta dva slučaja kravjih potopov, na kar se vodstvo regulacije Save resno opozarja. — Prizadeti.
Posvetovanje tržaških fašistov-skih glavarjev.
V petek se je vršil v Trstu sestanek primorskih fašistovskih voditeljev. Poleg pokrajinskega fašistovskega tajnika 60 se udeležili sestanka poslanca Suvich in Banelli in general Mozzoni, poveljnik fašistovske milice. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o političnem in gospodarskem položaju v mestu in na deželi. To je prvi sestanek te vrste. Kakor t je prvi sestaneik vseli fašistovskih pokrajinskih tajnikov prinesel znano bojno napoved Slovanom v Italiji, ki je bila pozneje precizirana v spomenici na Mussolinija, tako je gotovo, da je tvorilo glavni predmet tega posvetovanja vprašanje poostritve raznarodovalne akcije.
* « »
Italijanski bojevniki v Postojni. Na veliki šmaren je mrgolelo tujcev v Postojni. Organizacije bivših bojevnikov Iz Licenze in Tridenta in delavska strokovna organizacija iz Padove so priredile velik izlet v Postojno, da si ogledajo postojnsko jamo. Po obnašanju bojevnikov v Postojni pa sodimo, da je imel ta obisk na meji tudi drug namen: čemu sicer toliko prepevanja bojnih pesmi, čemu tako objestno obnašanje napram domačemu
k Velehradski romarji so se včeraj dopoldne ob pol 12 srečno vrnili iz Prage v Maribor zdravi in nad vse zadovoljni z lepo uspelim romanjem. Z njimi so se vrnili škofje gg. Bonefačič, Jegi,: in Karlin. Njarady se je odpeljal iz Prage v Belgijo. Takoj po prihodu so sc romarji podali na Slomškov grob, na katerem so molili za cerkveno zedinjenje. Molitve je v staroslovenščini opravil g. Bonefačič. — Iz Maribora so se romarji odpeljali na svoje domove. Ljubljanski so se vrnili zvečer ob pol 7.
k Umeščen jc bil včeraj 18. avgusta 1927 na župniji Fara ob Kolpi g. Andrej Stare, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani.
■k Napredovanje. Kanonik dr. Tomaž Kli-nar \ :i stolnem kapitlju v Ljubljani je pomak-•ijen iz 6. v 5. grupo 1. kategorije.
k Volitev župana. Snoči je bil v Rudniku izvoljen za župana dosedanji župan g. Karel J e r š i n (SLS) s 15 glasovi, to je skoraj soglasno.
k Možje iz vojnel Opozorite eden drugega na poseben vlak, ki vozi 21. t. m. ob 7.50 iz Ljubljane na Otoče. Agitirajte za častno udeležbo. Ne kliče nas vojni rog, temveč Marija, kateri smo toliko dolžni iz časov groze in strahu. Preskrbite si karte z mokrim žigom že v soboto. Za povratek se bodo dobile pri rediteljih na Brezjah posebne izkaznice. Kupi in dobi jih lahko vsakdo, 'član ali nečlan. Vozni listek dobro spravite. Če bo na popoldanski vlak, ki pride iz Otoč v Ljubljano ob 16.40 hud naval, bo priskočil na pomoč še drug vlak, ki bo telefonično pozvan iz Jesenic. Držite najstrožjo disciplino in pazite povsod na najlepši red. Slovesnost se prične v nedeljo ob 10 dop. Govori F. Bonač, maša z libero F. Kogej. Sodeluje izborna železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Pevci vežbajte pesmi in vsi ob 9 k vaji v samostan. Tovariši, da si spet veseli in zdravi podamo roke na Brezjah, zaplakamo za padlimi in letos umrlimi in na novo okrepljeni sežemo spet vsak po svojem opravilu domu v čast, sebi v prid, Bogu v proslavo!
-Ar Premeščenje. Gospodični Ida M a z 1, učiteljica v Trbovljah - Vode in Roza R a n d 1, učiteljica v Ptuju sta prestavljeni v Ljubljano na prvo žensko osnovno šolo. G. Karol Široki pa je postavljen za stalnega učitelja v Črnomlju.
k Zveza Slovenije z morjem. Komisija strokovnjakov je te dni pregledala na licu mesta vse načrte za graditev železnice, ki naj veže Slovenijo z morjem, in izdelala referat. Komi-
,rane v imenu praškega nadškofa dr. Kordača, ki je zadržan priti radi evharističnih slavnosti v Budjejevicah. Škof dr. Jeglič se hvaležno zahvali za pozdrav. Bratskemu češkemu in slovaškemu narodu iskreno želi, da bi napredoval ne samo v narodnem, ampak tudi v verskem oziru. Mestnemu svetniku in zastopniku župana praškega mesta dr. Svobodi se je zahvalil križevski škof Njarady in poudaril, da prebiva v naših dušah in srcih isti duh-Podpredsednik jugoslovansko-češke lige dr. Kocky v hrvatskem jeziku pozdravlja brate, ki so od groba sv. Metoda prihiteli v zlato Prago. Splitski škof Bonefačič se zahvali in želi čim večjega dela za zbližanje obeh narodov.
V	slovenskem jeziku pozdravlja znani prijatelj Slovencev in slovenskih akademikov v Pragi profesor Pechuška, tajnik apo-stolstva sv. Cirila in Metoda. Pozdravlja nas z željo, da bi nam ugajalo pri njih. Kot predsednik romanja se zahvali dr. Grivec.
V	imenu češkoslovaških Orlov nas v orlovskem kroju pozdravlja vpokojeni polkovnik Kfečan, predsednik čeških Orlov. Skof Jeglič se mu iskreno zahvali. Med številnimi zastopniki so bili odlični cerkveni dostojanstveniki.
Med tem pozdravljanjem in sprejemom episkopata so romarji izstopali. Urnebesni klici »Dobro došli!«, vihar robcev v pozdrav nas spremlja skozi kolodvorske prostore. Ves trg pred Wilsonovim kolodvorom je poln. Orli nam napravijo kordon, da moremo do Iramvaiev, ki nas razvozijo po stanovanjih,
prebivalstvu. Iz Licenze je prispelo 3000 ljudi, h Tridenta 300 in iz Padove «00. Mesto je bilo kai poplavljeno od tolike množice.
Vol jo je zabodel. Josipina Filipčič, stara 61 let, iz Lindnra je šla na travnik, da nažanje nekoliko trave. Vol, ki se je pasel na travniku, se je nenadoma zaletel z rogovi proti nesrečni starki in jo podrl na tla. Poklicali so zdravnika iz Pazina, ki je ugotovil težke poškodbe. Po dveh dneh strašnega trpljenja je nesrečnica izdihnila.
Velik požar v Istri. V soboto okoli poldne je nastal v hiši Martina Bubnifa v Abrovu ogenj, ki se je takoj razširil; streha je bila namreč pokrita s slamo. Poleg lega je podžigal ogenj veter in zanesel iskre na bližnja poslopja. V kratkem času je bilo v |>lamenu 7 hiš, ki so gorele kakor ena sama baklja. Na pomoč so prihiteli ognjegasci iz Materije in Podgrada. Posrečilo se je le omejiti požar. Pogorelci so izgubili vse. Trije voli in več ovac je zgorelo Človeških žrtev ni bilo.
Razširjenje goriško cestno železnice. V soboto se je otvorila nova Iramvajska proga Gorica-Št. Peter. Progo je zgradila neka milanska tvrdka. Sentpeterski tramvaj se odcepi od goriškega na korzu pri kavarni Guribaldi >n leče po Šentpe-terski cesti do cerkve Otvoritvena slavnost se je zaključila z javnim plesom. Za razsvetljavo je poskrbela goriška občina. — Kakor se vidi, prihaja jazband v modo tudi na goriškem magistratu, znamenje, da se ta vendar enkrat malo modernizira.
Italijanski dijaki v Gorici. V Gorico so prispeli dijaki iz Barija, da si ogledajo vojna pozo-rišča. V Gorici ostanejo več dni.
siji je predsedoval ravnatelj ing. Babovič, sodelovali pa so prof. ing. Vaskovič, ing. Dimitri-jevič in geologi vseuč. profesorji Ahačevič, Lukačevič, Koh in ing. Markovič.
k Naredba o izplačilu razlike uradniških prejemkov, ki je izšla v »Službenih Novinah« 6. avgusta 1927, je objavljena sedaj tudi že v »Uradnem listu« od 16. avgusta. Na to prizadete posebej opozarjamo.
k Umrl je v Kamnku koroški rojak gosp. dr. Alojzij K r a u t, odvetnik in bivši župan. Pokopali so ga včeraj popoldne. — Blag mu spomin!
k Smrt ugledne žene. Umrla je Marija Novačan, posestnica v Laporju pri Poljčanah. Prepeljali so jo iž Laporja v Črešnjevec pri Pragerskem, kjer počiva poleg svojih starišev in moža. Rajnica je bila globokoverna mati, žena in skrbna gospodinja. Blagopokojni ostani ohranjen časten spomin!
k Izvoz brezalkoholnih sokov. Mnoge države, posebno Nemčija, Finska in Norveška zelo povprašujejo po koncentriranem brezalkoholnem soku iz sliv, sadja in grozdja, za kc.terega plačujejo sorazmerno visoke cene. Da bi lahko čimpreje z izvozom pričeli in tako še v večji meri prispevali k omiljenju naše gospodarske, osobito vinske krize, se vabijo vsi, ki imajo smisel za razvoj našega narodnega gospodarstva, da se pridružijo akciji, ki jo je pod-vzela »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, ki sprejema prijave za sodelovanje.
k Himen. Poročila sta sc dne 15. t. m na Brezjah Alojzij Svete in gdč. Adalberta Ore-hek, hčerka trgovca. Bilo srečno!
k Darovi za kapelico v Vratih, poslani Aljaževemu klubu: po 100 Din so darovali g. Slana, gospa K Slana, župnik Finžgar, poslanec Smodej, kanonik dr. Kimovec, g. Cilka Platner; 50 Din dr. Fr. Perne.
k Pokrajinska razstava Ljubljanskega velesejma bo obsegala ob letošnjem terminu (od 17. do 26. septembra) tudi razstavo pod naslovom »Gledališče — Ljudstvo — Družba«. Ob tej priliki se bo nudila javnosti možnost, da si ogleda razvoj in zgodovino slovenskega gledališča, podano v dokumentih, skicah, slikah, portretih in drugem materijalu. Ker pa je ta materijal silno raztresen, vabimo vse ljubitelje slovenskega gledališča, da stavijo upravi Ljubljanskega velesejma za čas omenjene razstave morebitne zanimivosti, tičoče se gledališča, na razpolago. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma, kamor naj se tudi pošiljajo razstavni objekti.
* Latinščina. K podlistku »Latinščina« v »Slovencu« z dne 17. avgusta t. 1. naj dodamo to-le novost iz Amerike. V Newyorku obstoja med drugimi tudi Jeflersonova srednja šola, Amerikanci so mojstri zlasti tudi v merjenju inteligence pri mladini. In kakšen izsledek so ugotovili na Jeffersonovem zavodu? Časopis »School Life« (april 1927) poroča, da so ugotovili, da kažejo dijaki, ki so si izvolili latinščino, najvišjo bistroumnost, inteligenco (»Latin Students are highest in Intelligence«), Seveda velja to le za tako srednjo šolo, kjer se učenci latinščine pošteno uče, torej že od prvega gimnazijskega razreda dalje, ne pa par ur na teden od petega razreda dalje (kakor bo to zdaj na naših realnih gimnazijah).
k Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. razr. je odlikovan Marko T o m a ž i č , dekan v Kozjem. Z zlato medaljo za civilne zasluge so odlikovani Simon B e r 1 i č iz Litije, Edvard P i v c , posetnik v Ribnici na Pohorju, Anton Maček, posestnik v Šonovi, občina Kozje. Srebrno medaljo so dobili: Josip Kurent pri kranjski hranilnici v Ljubljani, Avgust Vidmar pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in Franc Pintar, strojnik v Zabukovici.
k Za poveljnika državne straže v mariborski oblasti je imenovan Franc Finžgar, doslej nadzornik straže v Mariboru.
k Himen. Poročila sta se v Dubrovniku g. Franjo I. Beyer, morn. tehn. poročnik kralj, mornarice, in gdč. Francika Beyer roj. Polačck.
k Iz pisarne min. narodnega zdravja. Na osnovi odobrenja gospoda ministra narodnega zdravja z dne 8. avg. t. 1. H. br. 35.346 razpi-j suje se konkttrz za 10 zdravnikov, ki bi se ho-I teli baviti z zatiranjem endemičnega sifilisa v
Lega Nasion3'3 ln morska kopelj postojnskih otrok.
Neumorno poitalijančevalno društvo Lega Nazionale je pretekli teden organiziralo izlet postojnskih otrok v Trst in Koper, ki ga tržaški faši-stovski li-sti označujejo za »neporabno kopel ita-lijanstva v modrih vodah Jadrana«. Iz Postojne so se odpeljali otroci v avtomobilu preko Razdrtega. Pri Razdrtem so srečali italijansko artile-rijo, ki je tam na vajah in jo pozdravili po rim-ljansko. Italijanski vojaki so odzdravili »prisrčno in veselo«. V Trstu so si ogledali Sv. Justa. Pred znano ploščo na stopnišču pred katedralo je neki
učitelj razložil pomen te plošče, ki našteva slavne čine italijanske armade. Otroci so si ogledali tudi Koper. Kosili so v prvovrstni restavraciji »Bo-navia« v Trstu. Kava je bila servirana v fašistov-ski kavarni »Specchi«. V Baru Nazionale so jim postregli s pecivom. Zvečer so se z avtomobilom vrnili v Postojno. Kakor se vidi, je bilo za otroke v vsakem oziru izvrstno poskrbljeno, seveda z gotovim namenom. Izleta so se udeležili samo otroci, ki obiskujejo Lege Nazionale in tisti, ki so vpisani v Balillo. Ti naj bi 3 pripovedovanjem o krasnem izletu zvabili še druge postojnske otroke v to poitalijančevalno šolo.
Med temi pozdravi so romarji v vlaku povečerjali. Točno ob napovedani uri se vlak odpelje.
Sardenko doživi nepozaben prizor.
Na poti do Prage smo obstali samo še v Kolinu, središču sladkorne industrije. Z vsako postajo doživljamo večje presenečenje. Skoro si ne moremo misliti, da nas čaka še večje presenečenje. Pa vendar! Kolin preseže vse dosedanje sprejeme in pozdrave. Kakor da smo v Pragi. In »Sardenko doživi nepozaben prizor« izraza ljubezni, bratstva in skupnega duha. Gane ga, poživi ga, okrepi in dvigne.
Kolodvor je nabito poln. Ne moremo izstopiti. Le škofom se umaknejo za korak, dva. Dvatisočglava množica ugluši z urnebesnim vzklikanjem, godbo, eno samo morje robccv v pozdrav. Vlak naravnost zasujejo s cvetjem. Vsak romar dobi kar po več šopkov.
Dekan Siksta čaka minute, da bi se nepopisno navdušenje poleglo in mu dalo pol minute časa, da izreče pozdravne besede. Ne! Srca so prepolna. Ljubezni jc treba dati duška. Dekan Siksta, gvardijan Nahulek pozdravita. Občinski svetnik dr. Juzel, predsednik krajevne organizacije Lidove stranke dr. Stanko Hula ne moreta do besede.
Kanonik Merhar-Sardenko ne more izreči besede v zahvalo za poklonjene cvetlice, zato izvleče podobo vcichradskih blagovest-nikov. Desetine rok se stegne. Mlada, odlična dama dobi podobo. Beseda zahvale se ne sliši. Treba je vidnega znaka. Ozre se do sebi.
Cvetje je že razdelila. V roki nima ničesar. In vendar poda znak zahvale, stori dejanje požrtvovalne ljubezni. S prsi odtrga kos dragocene svilene jopice, končujočega se v umetno vezen trak, in ga poda v zahvalo. Odlična dama žrtvuje dragoceno svileno obleko, samo da se zahvali, da izrazi ljubezen do Jugoslovanov. Za Sardenka nepopisno ganljiv prizor.
Godba igra. ZVoki »Kde domov muj« se izgubijo. Počasi nas objame tema, ob stekla udarja dež, luči zagorijo. Navdušenje Je nepopisno. Triumf za triumfom doživljamo. Ce-hoslovakov in Jugoslovanov spričo takih dokazov ljubezni ne bo ničesar ločilo. Če nas loči tuja država, nas pa tem tesneje veže ljubezen,
V daljavi zagledamo morje luči. Dež poneha. Vlak obstoji. »Nadraži Wilsonovo!« — Praga.
VELIČASTEN SPREJEM V PRAGI.
Praga, 15. avgusta.
IV.
Kljub številnim nad vse prisrčnim sprejemom in pozdravom na poti iz Velehrada v Prago smo vendar točno ob naznačenem času dospeli v Prago.
Nepregledna množica praškega prebivalstva nas čaka na Wilsonovem kolodvoru. Godbe igrajo himne. Orli vzdržujejo red med manifestirajočo množico. Episkopat izstopi in se poda v kolodvorsko sprejemno dvorano* Tu nas pričakujejo zastopniki cerkvcnih -'n javnih obiasti in katoliških društev, škof dr. i Jan Sedlak pozdravi najprisrčnejše Jugoslo-
Dnevne novice
oblasteh Požarevac, Timoč in Niš pod nastopnimi pogoji: 1. dobijo prejemke epidemskih zdravnikov, 2. ne smejo izvrševati privatne prakse. Rok za prijave se zaključi 10. septembra t. L Vsa podrobnejša pojasnila je dobiti pri Higienskem oddelku Ministrstva narodnega zdravja v Belgradu.
ir Častni konzul lelonske republike v Belgradu je postal g. Dragiša Matejič. Naša vlada mu je žc izdala eksekvatur. V Skoplju je postavljen za častnega konzula kraljevine Švedske g. Jožef Erei.
iT Sv. sinod srbske pravoslavne cerkve je pričel svoje redno zasedanje. Predseduje patriarh Dimitrije.
* Strašna politika. V Velikem Bečkereku sta Dušan Čirčanski in Milan Todorov vse dopoldne pila po raznih gostilnah. Ko sta okoli poldne šla proti domu, sta se sprla radi politike. Bila sta namreč oba radikala, le da je eden član grupe dr. Ninčiča, drugi pa je dr. Mi-letičev. Razgrela sta se tako, da je Čirčanski udaril Todorova s palico po glavi, tako da se je ta onesvestil. Ko se je prebudil, je iztrgal nekemu gasilcu nož, pohitel za Čirčanskim in mu nož zasadil naravnost v srce. Slučaj se je zgodil pri belem dnevu v ulici cara Lazara, ko je na ulici polno ljudi, ki so vsi zbežali, ko je začel Todorov dirjati. Čirčanski je umrl, Todorov pa se v bolnici s smrtjo bori.
KUPUJTE SREČKE II. STADSONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—
ir Bolnice belgrajske > blasti. Oblastni odbor belgrajske oblasti je prevzel vse bolnice v svojo upravo in takoj razpisal vsa nepopolnjena mesta upravnih uradnikov in zdravnikov.
ir Društva, ki žele protialkoholno predavanje, naj se obračajo pravočasno na ».Sveto vojsko« v Ljubljani, ker v zadnjem hipu ni mogoče takoj ugoditi.
ir Uprava Narodne barke razpisuje šest pripravniških mest. Pogoj je dovršena univerza ali trgovska akademija. Prosilec ne sme biti mlajši kot 20 in ne starejši kot 31 let. Prošnje je vlagati do 15. septembra pri ravnateljstvu Narodne banke. Razglas je v Službenih Novinah št. 182.
ir Konjeniška podčastniška šola v Nišu sprejema učence, ki hočejo postati podčastniki. Biti morajo nad 17 in pod 21 let stari. Kolko-vane, lastnoročno spisane prošnje se pošljejo na poveljstvo šole v Nišu.
ir »Zoro«, pevsko društvo v Karlovcu, so karlovški meščani nad vse slovesno sprejeli. Pa je tudi zaslužila tak sprejem. Koncertirala je v Frankfurtu ob Mcnu in drugih nemških mestih z velikim uspehom. Vse stroške za to veliko | akcijo je nosilo društvo samo.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
ir Senzacionalna tatvina v Zagrebu. Zagrebški trgovec Josip Scholler je v blagajni tvrdke, v kateri je družabnik, ukradel 800.000 dinarjev in pobegnil. Scholler je bil lahkoživec in je s svojim zapravljanjem spravil firmo v težave in ko ni bilo več izhoda, je ukradel in pobegnil.
ir Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte Ziko!
m. II. dr. Fr. Hlrant
ne orsSinlra osi 19. do 30. t. m. Ljubljana
O Delavski shod Slov. ljudske stranke na ljubljanskem gradu. Snoči se je vršil ob lepi udeležbi v delavski dvorani na Gradu nadvse uspel shod Slov. ljudske stranke, na katerem sta poročala narodni poslanec g. S m o d e j in pa gerentski sosvetnik g. Pire, Delavstvo je pazno sledilo izvajanjem g. Smodeja, ki je razkrinkal delo samostojnih demokratov za naše delavstvo tekom zadnjih let — in prirejalo burne ovacije nosilcu naše liste, načelniku SLS g. dr. K o r o š c u. G. P i r c je poročal o delu bivšega gerentskega sveta in ga primerjal z velikopotezno stanovanjsko akcijo sedanjega gerentskega sosveta in o nalogah bodočega občinskega sveta.
O Zatvoritev Poljanskega nasipa ob bodoči zgradbi mestne občine na Poljanski cesti. Mestna občina ljubljanska je prisiljena da radi gradbe nove stanovanjske hiše ob Poljanski cesti zatvori Poljanski nasip v dolžini, ki odpade na fronto bodoče zgradbe. Vsled tega je z današnjim dnem onemogočen vsak prehod na tem mestu za vozila kakor tudi za pešhojo.
0 Nesocialcn čin na mestnem magistratu, ki ga zlorablja »Narod«, se je dogodil človeku, ki je pristaš SLS. Razumljivo je, da je SLS vse storila, da se krivica popravi. Dr. Kulovec in mestni odbor sta v tej stvari že posredovala. Ta dejanski položaj menda za vsakega dovolj jasno kaže, koliko je za to nerodnost odgovorna
S. L. S.
© Občinske zadeve. Vsled vsestranske zaposlenosti naših gerentskih sosvetnikov g. Pirca in Pusta, se stranke, ki žele pojasnila v eni ali drugi zadevi mestne občine, vabijo, da se zgla-šajo v tajništvu SLS za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna II., od 5 do 7 zvečer, ki bo te želje redno sporočalo sosvetnikom v izvršitev. Priporočamo vsem strankam, da svoje želje spišejo in spis oddajo tajništvu. — Tajništvo SLS za Ljubljano.
0 Kopalne karte. Kdaj se dobe? Nekdo je zahteval zadnjo soboto na glavnem kolodvoru kopalno karto. Gospodična pravi: »Saj se danes ne boste kopali.« Ker je potnik le zahteval, mu jo je žc pripravila, ko se oglasi druga in pravi, da je nI treba dati. Potnik je res moral plačati celo karto. Istočasno, za isti vlak pa je dobil na gorenjskem kolodvoru pravilno kopalno karto. Vprašamo: Kakšna pravila veljajo? Dobro bi bilo, če pristojni činitelji to pojasnijo, da se ljudje ne bodo po nepotrebnem razburjali.
0 Začetek Šolskega leta 1927/28 na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Poljane). Privatni izpiti se vrše od 25. avgusta naprej. Razredni izpiti bodo od 27. avgusta ob osmi uri po načrtu, ki bo priobčen na črni deski v avli. Pismena matura se začne 1. septembra. Vpisovanje bo: za novince I. razreda: 1. septembra od 8. do 12. ure; seboj je prinesti: krstni j list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost je 10 ! do 13 let v tekočem soinčnom letu; za domače učcnce od II. do VIII. razreda: 2. septembra ob osmi uri v razredih; za učence z drugih za-1 vodov in domače repetente I. razreda pa dne 1. septembra od 2. do 3. ure popoldne.
O Izlet v Belgrad namerava prirediti sredi meseca oktobra (za 3 dni) Trgovsko' društvo Merkur v Ljubljani. — Prijave do najkasneje 25. t. m. sprejema in daje podrobna pojasnila društvena pisarna Gradišče 17/1. (Telefon 2652.)
Odbor.
0 Redni občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v petek dne 2. septembra 1927 ob pol 8 zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo z običajnim dnevnim redom.	Odbor.
' © Merkurjev izlet. — Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani priredi v nedeljo 4. septembra 1927 celodneven izlet v Grosuplje v zvezi z ogledom Zupanove podzemske jame na Taboru pri Ponovi vasi. Prijave, ki so potrebne radi kosila in voz, sprejema in daje pojasnila društvena pisarna Gradišče 17/I (telefon 2652) do najkasneje dne 27. avgusta v uradnih urah.
O Pevski zbor Glasbene Matice, Kar nas je v Ljubljani, nameravamo v nedeljo, 21. t, m. na Skaručino- Da se pogovorimo za ta izlet, pridite vsi danes zvečer ob 8 v našo pevsko dvorano.	Odbor.
0 Zveza Privatnih nameščencev Jugoslavije, Ljubljana, je preselila svoje poslovne pro-i store v Gledališko ulico štev. 8 (palača Pokoj-| ninskega zavoda za nameščence). Razdelitev referatov v poedinih zadevah in uradne ure za stranke so razvidne iz zadnje številke lista »Privatni Namcščenec«.
© Nesreča motociklista pri Sv. Križu. Včeraj ob 6 zvečer se je pri Sv. Krištofu ponesrečil na motornem kolesu g. Jurca, po poklicu baje uslužbenec Delniške tiskarne. Jurca se je z motornim kolesom "zaletel v neki avtomobil, nakar je padel na tla ter dobil težke notranje poškodbe. Ponesrečenca so naložili na avtomobil in ga prepeljali v bolnico. Ostalih podrobnosti o nesreči šc nismo mogli izvedeti.
O Popravilo poslopja Mestne hranilnice. Poleg ostalih javnih in zasebnih poslopij so pričeli pred dnevi tudi s popravilom poslopja Mestne hranilnice v Prešernovi ulici. Poslopje bo dobilo novo, estetskemu okusu odgovarjajoče lice, dočim bo prejšnja neokusna barva fasade izginila.
Mar^bar
□	Westfalski Slovenci obiščejo Maribor.
Začetkom septembra pride v Slovenijo na obisk okrog 600 vvestfalskih Slovencev. Spremljalo jih bo tudi več Nemcev, med njimi par duhovnikov, ki si hočejo ogledati Slovenijo. Dne 5. septembra pridejo westfalski Slovenci v Maribor, kjer se poslove od domovine ter odidejo zopet na Westfalsko.
□	Kulturna prireditev. Kat. slov. izobraževalno društvo »Ljudski oder« Studenci pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 21. avgusta 1927 ob pol 16 (pol 4 popoldne) po večernicah v Framu v dvorani g. Turner gledališko predstavo »Užitkarji« in pa dodatno šaloigro »Tihotapci«. Ker je to prvo gostovanje na tujem odru, prosimo vse občinstvo, da sc te krasne prireditve udeleži, ki se vrši ob vsakem vremenu.
□	Seja občinskega sveta se vrši prihodnji teden v sredo 24. avgusta. Na dnevnem redu bo med drugim: Izprememba pravil Mestne hranilnice in revizijsko poročilo.
□	Združenje vojnih invalidov, Krajevni odbor v Mariboru, ima še na razpolago nekaj knjig invalidskega zakona, pravilnika in komentarja. Opozarjamo, da je knjiga vsakemu invalidu in vdovi velike važnosti, ker iz nje razvidi svoje pravice in postopanje v invalidskem vprašanju. Tudi za urade je knjiga dobrodošla. Knjiga je primeroma jako poceni, stane Din 12.—, po pošti Din 13.—. Dobi se v pisarni Udružcnja vojnih invalidov v Mariboru med uradnimi urami vsako sredo, soboto in ob praznikih od 9—11 dopoldne, Rotovški trg 6/1.
□	Dva kolesarska lisjaka. Policiji se jc posrečilo izslediti dva kolesarska tatova, ki imata gotovo več tatvin na vesti. Posrečilo pa sc je le enega obdržati, dočim je drugi še na svobodi. Aretirani kolesarski tat je 17 letni Franjo Cerkovšek, ključavničarski vajenec iz Slivnice pri Mariboru. — Drugega kolesarskega uzmoviča je ustavil stražnik v sredo okrog polnoči na Aleksandrovi cesti, ker sc je vozil brez luči. Stražnik je kolo zaplenil, kolesar pa je napovedal napačno ime in sc ni več javil. Kolo izvira očividno iz tatvine, je pa najbržc že urcdelano, ker so platišča ko-
les rumena s črno črto po sredi, ogrodje pa je . črno, znamka Puch.
□ Zopet nove tatvine koles. Včeraj je bilo j zopet ukradeno dvoje koles. Iz gostilne na Ale- j ksandrovi cesti št. 53 je izginilo kolo Francu ' Paul, iz veže hiše št. 8 na Koroški cesti pa ■ kolo trgovskega potnika Ivana Polanec.
Celje
d Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je naša nedeljska prireditev na Babnem tako sijajno potekla. Naklonjenost in ljubezen, ki smo je bili celjski Orli ta dan deležni, bomo povrnili s še vztrajnejšim delom za vzore orlovske organizacije. — Bog živi! — Orlovski odsek v Celju.
0 Napredovanje v sodni službi. Pri
okrožnem sodišču v Celju so imenovani za deželnosodne svetnike na dosedanjih službenih mestih ter v istih skupinah in kategoriji dosedanji okrajni sodniki gg. dr. Adolf Lenard, dr. Leopold Vičar in Alojzij Nendl.
& Smrtna nesreča med vožnjo. V torek dopoldan je izdihnil v celjski bolnici Jelen Janez iz Haloz, star šele 21 let. Med vožnjo iz Slovenske Bistrice v Poljčane je padel iz vlaka in dobil tako težke poškodbe, da jim je moral podleči.
•©■ Imenovanja. Pri okrožnem sodišču v Celju sta imenovana za kanclista g. Anton Čmer in pisarniški oficijant g. Anton Veber. Pisarniški pomočnik g. Rudolf Dečman je bil imenovan za pisarniškega pripravnika pri celjskem okrožnem sodišču.
0 Graški velesejem. (Grazer Messe.) Sejem, ki traja od 3. do 11. septembra t. L, bo nudil posetnikom obilo zanimivosti. Omenjamo le glavne izdelke: Splošni oddelek — izdelki industrije in obrti. Stavbni oddelek — v tej stroki porabne materijalije in stroji. Oblačilni oddelek, tekstilije, sukno, čipke, obleke. Razstava pisarniških predmetov, računskih in knji-govodstvenih strojev. Tekmovanja v tipkanju in stenografiranju. Štajerska v slikah. Narodne noše in drugo. Zimski šport. Razstava poljedelskih strojev. Vrtnarska razstava. I. t. d. — Razstavljalci in posetniki vživajo popust na železnicah in brezplačni avstrijski vizum na podlagi sejmske izkaznice. Podrobne informacije daje ln prodaja sejmske izkaznice tukajšnje častno zastopstvo praškega velesejma: Tujsko-prometna pisarna v Celju (Palača Praštedionc).
■©■ V mestni klavnici v Celju so bili v času od 1. do 7. avgusta zaklani 4 konji, 27 volov, 20 krav, 2 telici, 47 telet in 52 svinj. Mesa pa je bilo uvoženega: 348 kg govedine ter 1341 kg teletine.
Cašlco
»Jutro« piše, da je g. Mihael Hrastnik »na pritisk klerikalcev« v Laškem moral odložili čast-nio mesto kot gerent okrajnega zastopa v Laškem. Ker pa je g. Hrastnik sam pismeno prosil g. velikega župana, da ga razreši radi preobilice drugih poslov, o čemer se dopisnik lahko tudi informira, se vidi, kako malo vredna so poročila »Jutra« iz Laškega.
Velika revščina v Laškem okraju. Na sod-nijski tabli jo naznanjenih 21 dražb premičnin in 6 Zemljiških.
Velika divja svinja je razstavljena pri gostilničarju in mesarju g. Karolu Gradu v Laškem. Ustreljena je bila v občini JurkloSter.
Novo pekarno bo postavil trgovec in posestnik g. Jožef Herlah in je že razpisan tozadevni komisijonelni ogled na licu mesta. Tako bomo imeli sedaj kar tri peke v Laškem. Tekma bo gotovo dobro vplivala na kakovost peciva.
Hrastnilc
Začetek volivnega gibanja. Komunisti so imeli preteklo nedeljo volivni shod v dvorani g. Alojza Logerja na Hribu Govorila sta učitelj Mi>-denidorfer in neki Klopčič iz Zagorja. Navzočih je bilo razmeroma še dosti ljudi. Oba govornika sta napadala Kristanovce in bi bilo prišlo skoraj do pretepa. Eden govornikov je bleknil laž, da so kri-stanovci zvezani z SLS in Orjuno. Ob koncu je hotel govoriti Kristanovec Verden, pa radi velikega kričanja ni mogel do besede.
Sestanek SLS. V pondeljek zjutraj je bila v čečah cerkvena slovesnost sv. Roka. Med in po maši je močno deževalo, kar je gnalo ljudi hitro domov. A kljub temu je bil volivni sestanek SI.S pri Polokarju zelo dobro obiskan. Poročal je gerent okrajnega zastopa g. dr. Godnič iz Laškega. Sestanek je izvrstno uspel.
Umrl je g. Miha Dernovšek pristaš SLS in naročnik »Slovenca«.
Izjava. G. Vinko Zadebovšek, čevljar pri Sv. Katarini, je preteklo nedeljo pred neko pričo rekel, da dobi »Arnšek mesečno 2000 dinarjev, ker dela za klerikalno politiko«. Poživljam g. Zado-bovška, da svojo trditev dokaže, obenem prepustim njemu onih 2000 dinarjev mesečno, da jih on namesto mene vzame, ker jih gotovo nič manj ne potrebuje nego jaz. — Janko Arnšek.
Slovenska Izrajina
Vlom. V Sebeborcih so neznani vlomilci vdrli v hišo Gregorja Lubasa. Gospodar se je radi ropota, ki so ga povzročili, zbudil in je vstal, da bi nepoklicane goste pregnal. Ti so sicer pobegnili, h so pri tem streljali. Strel jo zadel gospodarja v nogo in ga je precoj hudo poškodoval.
Motljavost so vrača. Distol je za nekaj časa pregnal metljavost, uničiti je pa nI mogel popolnoma. Vedno več je zopet novih slučajev obolelosti. Iz Turnišča, Renkovec, Gomilic in drugih sosednih vasi je bilo pretekle dni več metljavih krav. Ljudje jih prodajajo, seveda ne dobijo zanjo niti četrtino prave cene.
Z lato se jo zabodel v trebuh. Na Hartnerje-vem mlinu v Doliču je dalavoc J. Bokan z lato delal pri stroju. Slroj je lato zagrabil in mu jo jo treSčil s tako silo v trebuh, da se mu je globoko zasadila med želodcem in jetri. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
Kupujte srečke
v korist zgradbe novega društvenega doma na Jesenicah! Žrebanje neOfeltliCBO dr.s 28. avgusta!
Vič
Za nod«lj»ko prireditev 1'rottvetaega društva, Id so bo začela ob treh popoldne na Pavličevem vrtu, je veliko zanimanja radi krasni! dobitkov za tombolo. Tablice se prodajajo i>o Din 2.50 v kon-sumu ter v trafiki Dolžan v Rožni dolini Vstopnine ni! Poleg tombole jako zanimiv in bogat spored.
Kranjska gora
Planinski dnevi. Pusto, deževno sobotno jutro ni dajalo "prav nič nade, da bodo planinski dnevi dobro izpadli. Vsak je pomislil na lansko leto, ko je med planinskim dnevom padal y vasi sneg. Vendar pa so se proti poldnevu raztrgali oblaki, samo goro je zavijala gosta megla. Zvečer je vse hitelo na kolodvor pričakovat planince. Ob prihodu vlaka je zažarel gostom v pozdrav kres na ltobeli, od gora pa je odmevalo mogočno streljanje. Po sprevodu skozi vas se je vršil v hotelu Razor komerz, kjer so govorili v imenu HTK Slje-me predsednik V. Cvetišič; v imenu kr. gorske podružnico in županstva župan Lavtižjir; v imenu mariborske podr. sodni svetnik dr. Senior; v imenu litijske podr. pa Tomazin. Po komerzu se je razvila prosta planinska zabava. Točno ob 12, ko so se meglo malo razprlle, pa je zasvetil na 1G65 metrov visokem Vitrancu 4 m visok kres, ki so ga tukajšnji dijaki gradili dva dni. 14. in 15. dan pa so porabili planinci za daljše in krajše izlete; posebno mnogo jih je posetilo Prisank, še več pa jih je odšlo čez Križko steno v Vrata.
Prvi jesenski dan. V pondeljek zvečer je pritisnil hud in mrzel sever. Popolnoma bele meglo so v kolobarjih obkrožale vso dolino, polagoma je začel naletavati droben jesenski dež. V torek zjutraj pa so zableščale gore v novem snegu in je temperatura padla na +5° C.
Nesreča. Na planinski dan ob priliki sprejema gostov je streljal neki lant v bližini kolodvora tako nerodno, da so izstrelki zadeli kar tri osebe. Pri dveh poškodbo niso težke, eni pa je šel izstrelek skozi roko in je poškodba težjega značaja.
Brezobzirnost avtomobilistor. Skozi Kranjsko goro divjajo avtomobilisti kot za stavo ali pa kot da bi trenirali za kakšno gorsko dirko. Toda no-kateri so poleg te slabosti tudi zelo brezobzirni. Tako sta v pondeljek prav blazno drvela dva avtomobila proti Vršiču. Na ozkem pišenskem mostu je prvi zavozil v čredo krav, ki jima je prihajala nasproti. Pritisk je vrgel kravo tukajšnjega posestnika Žerjava čez most na prod, kjer je obležala vsa polomljena. Avtomobilne številke radi zaprašenosti ni bilo možno ugotoviti.
Razpada. Monumentalna cesta na Vršič, ki jo je v letu 1915 gradilo več tisoč Rusov in Srbov, polagoma razpada. Dva mosta sta se v sredini že občutno nagnila, jarki za odvod vode so vsi zasuti, na mnogih krajih se cesta pogreza ui udira. Mnogo prošenj je bilo že poslanih merodajnim krogom, pa vso zaman. Vse drugače pa je na drogi strani Vršiča. Italijani cesto skrbno vzdržujejo in vsako leto popravljajo, tako da morejo po njej prav do vrha voziti najtežji vojaški avtomobili.
Kočevje
i
Zadružna gospodarska banka d. d podruž» niča Kočevje se je preselila dne 17. t. m. iz trga Kralja Petra I. (gostilna Ilarde) v prostore mer-kantllne banke (župnišče). Prevzela je likvidacijo merkantilne banke, obenem pa uraduje tudi sama. Stranke sprejema v delavnik od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. — Na ta način sc bo tiho likvidirala merkantilna banka v Kočevju in njena podružnica v Ribnici.
Razplas. Evidenčni urad zemljarinskega katastra razglaša, da se sprejemajo v smislu § 10 in 18 evidenČn. zakona naznanila o posestnih spremembah v dnevih 29., 30. in 31. avgusta.
Obisk Kočevarjev iz tujine. V zadnjih dneh se mudi v Kočevju veliko tujcev-Kočevnrjev iz Gratza. Tam imajo tudi svojo organizacijo, ki se imenuje »Gottscheerland«. Domačini so jim priredili na praznik 15. avgusta slavnostni večer na goslilniškem vrtu g. Verderberja.
Popravi! V včerajšnjo notico »Smrtna kosa-; je tiskarski škrat vrinil neljubo pomoto. Umrl jo namreč najmlajši otrok železniškega kretnika g. Batičn (ne pa načelnika g. B.!)
Opomin! Vse hiše in gostilne, ki imajo zaradi varnosti priklenjene pse, bi morale biti mi cesto ograjene. Pri F., pri Č. zFaven Marijinega Doma, pri Č. nasproti župnišču, j>si varuhi zjutraj in zvečer divje lajajo na človeka, ki gre po resti mimo Če se pes odtrga, kar se lahko zgodi, in se zakadi v človeka, je škoda lahko usodna. Psi so za to, da branijo dohod na svet lastnikov, ne pa, da ogrožajo mirnega pasanta!
Podfrorska ulica. O Podgorski ulici se je žo omenilo, da so jo razširili. Dolga je c. 850 m. Razširili so jo tako, da so ozek kos i.oeerjevegn travnika prevzeli, nekako 200 m daleč, Loserju pa napravili betonsko ograjo, na katero pride še žrlez-nea, in mu dali dva izhoda na cesto. Pripomniti je, da jo trotoar za pešce preozek. Kanal je tudi majhen. Prvotno so govorili, da bodo takega naredili, da se bodo priklopili kanali iz hiš. Kanal ni niti skpzi celo leto izpeljan, nego je navadni obcestni jarek, pokrit z betonskimi ploščami, od katerih so nekatere počene vložili. Končno, kako se bodo zidale nove hiše, kakor je namen, ob tej, zdaj z betonom ograjeni strani Podgorske ulice?
Dopisi
Stranska vas pri Dobravi. Dne 16 t. m. smo imeli tak naliv, da se je iz vseh grabnov razlivala voda preko travnikov. Popoldne jo prestopila bregove tudi Gradaščica in valila svoje umazane valove preko njiv in travnikov. Sena smo radi lanske povodnji, ker je bilo vse zasuto z blatom, nakosill komaj tretjino navadnega pridelka. Otava je bila pa jako lepa. Začeli smo jo ravno kositi in jo je več posestnikom voda odnesla. Ostala je pa vsa zasuta z dračjem in blatom. Ljudje so žalostni, glodajo, kako jim voda uničuje poljske pridelke. Da bi se pričelo enkrat z regulacijo Gradaščice ali pa da bi se vsaj zavaroval levi breg Gradaščice v vasi Snjica, ki ga je lanska povodenj razdrla. Bilo je že več komisij, a drugega uspeha doslej žal ni.
Knjige in revifet
Novo dramo je dokončal že po »Vrtincu« znani mladi slovenski dramatik Jane/. Žagur. Drami je naslov »Mrtvi Človek«. Snov je zajeta iz sodobnega življenja. Delo je močno dramatično in pomeni velik korak naprej od njegovega prvenca.
Nasznanila
Ferijalna kolonija Podmladka društva Rde. čega kriia v Ljubljani priredi dno 21. itvgusta t. 1. ob 8 popoldne v Društvenem domu na Breznici akademijo v prid ubožni mladini brezeiške šole. Na sporedu so doklamaclje, prizori s petjem in igra »Lažnjiva Milena«. Za obilen obisk eo priporoča — vodatva
Spomenik na koroški fronti padlim rojakom, Skupina angleških pomorskih kaki je bil letos odkrit na dvorišču vojašnice v detov, ki uživajo poletje v posebnih Mariboru.	taboriščih na prostem.
Najmodernejša šola na svetu
se je otvorila te dni v Suresnesu v Franciji Šolske s sobe« so vse polne luči in zraka, ker nimajo strehe. Šola ima krasna kopališča. V medaljonu v levem kotu slike od zgoraj je videti g- Selliera, župana mesta Suresnes, ki se je najbolj trudil za zgradbo te šole.
Amerikanska filmska lepotica
Miss Harric Byers, ki je uvedla modo uhanov v obliki letala.
Pariških otrok,
IU nc morejo v letovišče, se je zavzela človekoljubna gospa Weill, k! iela velik mestni park, v katerem otroci uživajo vsaj nelaj proste narave.
14. t. m. so v Pardubicah na Češkem slavili stoletnico bratov Františka in Vaclava V e— v e r k a, ki sta pred 100 leti iznašla moderni plug, kateri zemljo ne samo reže, ampak tudi drobi. Oba sta umrla v revščini. Prva podoba kaže spomenik, ki je bil obema odkrit leta 1883. v PardubicaL. druga pa plug, kakor sta ga onadva sestavila; odspodaj so reliefi z
njunega spomenika.
ta praznovala te dni zakonca Cler-and v Drouilleau v departementu Gironde v Franciji. Rojena sta bila ba 1. 1836., sta torej danes vsak 91 let stara.
KAMEN ITI DEZ.
iz Madrida so pred nedavnim časom poročali v svet, da je vas Calando v Arraginiji, dohitela nenavadna nezgoda. Nekega lepega solnčnega dne se je kar hipoma pojavil nad vasjo svincu podoben oblak, iz katerega se je vsul kameniti dež. Vsa okna v vasi so bila razbita in strehe ter dimniki poškodovani. A nili kaplje dežja ni padlo vmes.
V Evropi so slični pojavi redkost, a v tro-pičnih krajih nastopijo večkrat. Tako je nastal kameniti dež med svetovno vojno v bližini Oranja v Južni Afriki. Bilo je proti večeru, ko se je na obzorju pojavil siv oblak, ne večji kot človeška roka. Neznansko hitro pa se je oblak povečaval. V nekaj minutah je bila vsa okolica zatemnjena. Nato pa je nebo postalo rdeče, konji so se spenjali, vsa živa bitja »o begala nm ki tja. Ko se je nato usul na zemljo dro-
ben kameniti dež in ker se je od nekod priklatil šakal, je okoli dvesto konj v divjem begu zbežalo na vse strani. Kogar je zajelo na prostem, ta se je vrgel na tla ter pokril glavo. Ko se je kamenita nevihta polegla, je že nastopila tropična noč in mnogo truda je stalo, predno so zopet konje polovili.
NAJBOLJ RTB BOGATO JEZERO.
Skadersko jezero je menda najbolj bogato rib v vsej Evropi. Jezero meri 373 kvadratnih kilometrov, je torej precejšnjega obsega. V tem ježem je silno mnogo rib, v golo-•rih letnih časih se zdi, da je jezero neizčrpno. Med ribami so majhne ribice, komaj velikosti sardel. Toda ravno te donašajo mnogo dobička, ker jih suše ter razpošiljajo po svetu. Zelo mnogo je jegulj, dobijo sc cclo 30 kg težke. V marcu vsakeaa leta se pojavijo cele proce-
sije belih rib, nekoliko pozneje pa karpi in poLirvi. Kljub temu pa je v primeri z množino ribolov na zelo nizki stopinji, tako da obilnemu ribjemu blagoslovu dostikrat ni kos. Ako namreč nekaj časa lovijo manj kot navadno, se ribe tako namnožijo, da jih morajo pokončavati, ker jih ne morejo sproti razpe-Čati
PET TON SLIK.
Pred kratkim so natovorili na parnik, namenjen v Ameriko |>et ton slik. Obilo posla so imeli, preden so slike shranili na popolnoma varnem mestu parnika. Slikarija je 400 čevljev dolga in 50 čevljev visoka ter je pravzaprav skupina fiOOO slik vojnih dogodkom. Dva firanooska slikarja sta vsak dan vojne slikala vsak važnejši dogodek ter sta imela osemnajst pomagačev. Vrednost lo-h slik ie nepreračunljiva. Razstavljene so bile
v Parizu v veliki stavbi, kjer so komaj na> šle dovolj prostora.
JEKLENI ČEVELJ.
Glasnik nemške kazenske justice prinaša popis izuma komisarja Schloerecke v Magde burgu. To je jekleni čevelj, ki odvzame, zlo. čincu vsako priliko za beg. Čevelj ima oblik« jeklene nogavice, ki se zaklepa na ključ. Na vadna nogavica se obleče povrh. »Čevelj« j t zelo tenak, ne povzroča nobene bolečine, tod« ovira gleženj. Zločinec more korakali le po časno in mirno. Beg in skoki so izključeni. Čevelj se naredi iz posebnega finega jekla, ki kljubuje vsakemu orodju. Brez ključa ni mogoče odpreti duhovito narejene ključavnice. Komisar Schloerecke lx> menda veliko zaslužil s prodajo patenta v Ameriko in na Angleško. Koliko tisoč zločincev bo preklinjalo njegov izumJ
K stoletnici pluga.
70 letnico svoje poroke
Poravnajte natočnino!
Najnovejša polotim moda,
kakor se je videla na tekmah Deauvillu v Franciji.
Elegantna poletna toaleta za sprehod.
Gospodarstvo
Nemško - francoska trgovska pogodba.
Ljubljana, 18. avgusta.
Po tri leta trajajočih pogajanjih je sedaj podpisana nemško-francoska trgovinska pogodba. Pogajanja so bila pozimi prekinjena in je sedaj njih nadaljevanje prineslo zaključek jiogodbe, ki je za svetovno gospodurstvo velike važnosti.
Da so se pogajanja tako zavlekla, je pripisovati predvs(jim francoskemu odporu proti dovo' litvi naseljevan.ju Nemcev v francoskih kolonijah zlasti v Indokinj in Maroku, tu pa posebno radi tega, ker se Francozi bojijo za svoj položaj v Maroku, saj je tu imela že pred vojno Nemčija močne postojanke im je ravno radi Maroka prišlo do velikih zapletljajev v predvojni svetovni politiki.
Nemšiko-frnncoska trgovinska politika je le nov moment v gospodarskem /.bližanju Nemčije ki Francije. Že leta 1925. je bil sklenjen sporazum med nemško in francosko kalijevo industrijo. Nadalje sta se sporazumeli nemška in francoska težka Industrija v znanem evropskem koncernu jeklarske industrije.
Z novo trgovinsko pogodbo je sedaj olajšana pot francoskemu vinu ter luksuznim in tekstilnim predmetom v Nemčijo na enj slrani, na drugi strami pa produ letom nemške težke in kemične industrije v Francijo, ki si tudi sama zelo prizadeva ustvariti veliko kemično industrijo, kar se ji je v veliki meri posrečilo, in podpira svojo železarsko in jeklarsko industrijo. Kontingent za uvoz francoskih vin je 180.(XX) hI.
Ves svetovni tisk komentira to pogodbo s političnega stališča. Z gosj>odarskega stališča pa je ugotoviti sledeče: Nemčija je postala popolnoma enakopravna vsem drugim državam. Njena trgovinsko politična svoboda je vzpostavljena.
Pogodba bazira za obe strani na največji ugodnosti. Obe strani sta dovolili znatne carinske popuste. Vendar pa pogodba Franciji omogoča izdelavo novega carinskega tarifa, katerega osnutek je že predložen parlamentu. Pa tudi ima Francija pravico izvesti razne tarife za gotove vrste blaga v slučaju fluktuacije franka
Trgovinska pogodba pomenja zbližan je nemškega in francoskega gospodarstva, kar bo gotovo imelo ugodne posledice ne samo za nemško in francosko gospodarstvo, ampak tudi za ostale države kakor tudi za politično razmerje med Francijo in Nemčijo.
Volta, tovarna električnih žarnic d. d., Maribor v konkurzu. Iz Maribora nam poročajo, da je okrožno kot trgovinsko sodišče razglasilo konkurz o imovini »Volte«, tovarno električnih žarnic, d. d. v Mariboru. Konkurzni komisar je dr. Franc Peitler, uprrtvnik mase pa dr. Josip Rapoc, oba iz Maribora. Prvi zbor Upnikov 24. avgusta, oglasni rok do 21. septembra in ugoditveni rok 5. oktobra. D. d. je bila ustanovljena 1923 in je prevzela istoimensko 1. 1920 ustanovljeno družbo z o. z. Kapital je znašal 1,500.000 Din, imela je 70 delavnih moči, večinoma ženske. Bavila se je tudi z izvozom žarnic zlasti v Ameriko. Tvornica je lani pogorela. Njena bančna zveza je bila do poloma Slavenske banke podružnica te banke v Mariboru.
Novi papirji na ljubljanski borzi. Včeraj so začele kolirnti na ljubljanski borzi tudi delnice tvornice za dušik d. d. Ruše. Kapital 5 milijonov dinarjev je razdeljen -na 100.000 delnic, po 50 Din nom. Zadnji občni zbor je sklenil valorizacijo in v zvezi s tem zvišanje kapitala od 5 na 20 milijonov dinarjev in ustvaritev novega rez. sklada v znesku 5 milijonov dinarjev. Nominale delnic se zviša na 200 Din. Rezerve podjetja znašajo 1 milijon 832.494 Din. Podjetje je največja kemična industrija Slovenije in zaposluje okoli 500 delavcev in dela predvsem za izvoz. Zaposlenost podjetja je prav dobra. Dividenda za 1926 je bila 17 50 Din. Delnice notirajo na dunajski borzi okoli 34 šilingov. V Ljubljani je bil včeraj kurz 260—270.
Izprememba mane »agrobške borze. Kakor poročajo iz Zagreba, je zagrebška borza izdelala ostiiitek nov|h u^anc za trgovino z devizami, valutami ln elekti. To pomeni reorganizacijo borznega poslovanja. — Podrobnosti osnutka še niso znane.
Izpremembe v trg. registru. Vpisi: Rudolf Abruč, trg. z ijieiajiini blagom na Dovjem; Avgust Lipovšek, trg. z mešanim blagom na Savi-Jesenl-Mlli; Henrik llfinigmann, prevozništvo hi špedicija v Kočevju; Miško Kajfež, trp. z lesom in ogljem; Edvard Ivamlš, trg1, z mešanim blagom v Krškem; Anton Šila, prodaja sadja ln zelenjave v Ljubljani; Koštn Viiknsinovič, trg. s čevlji, usnjeni itd. v Mariboru; Milan Modic, lesna Industrija v Novi vasi pri Rakeku. — Izbris: Angefa Jane, trg. z meš. blagom v Novem pieslu (ker se je opustila).
Vpis v zadružni register. Mlekarska zadruga v Laškem, reg. z. z o. z.
Likvidacija. Posojilnica v Zatični, r. z. z n. z. je prešla v likvidacijo.
Občni zbor, Jugoslovenska-češka tvornica bombažnih tiskanln, d. d. v Kranju 31. avgusta ob 11 v družbeni pisarni. (Regularia in izprememba pravil, ime družbe in zvišanje števila upravnih svetnikov.)
Gradba železu, proge v Snndžnkii. V Sand-žaku je samo železnica Mitrovica—Skoplje. Ce?t ni, občinske ceste so popolnoma v derutnpm stanju. Kakor sedaj javljajo iz Belgrada, je železniško ministrstvo razpisalo licitacijo za gradbo proge Pralni pije—Priština. Proga bo dolgji 94 km in bo nor-malnotirna.
Novi viceguvorner Narodno banke. Kakor nam poročajo iz Belgrada, se je danes vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri je bil izvoljen zn podpredsednika član uprave in vršilec dolžnosti viceguvernerja Ljuba SrečkoVifl, predsednik zveze izvoznikov.
Pletarska in knšarskn Sol« v Ptuju. Kakor nam poročajo iz Belgrada, je danes minister trgovine in industrije dr. Spaho podpisal odlok o ustanovitvi pletarske in košarske šole v Ptuju. Šola se bo otvorila še v teku tega leta.
Angleško posojilo zn stabilizacijo dinarja. Diplomatski sotrudnik »Daily Telegraplia* pozdravlja ureditev našega dolga V Angliji in javlja, da Jugoslavija že nekaj časa razpravlja z Anglijo in finančnim ministrstvom o vprašanju stabilizacije. Verietno |e, da bo Jugoslavija zaprosila in tudi dobila posojilo za stabilizacijo dinarja na angleškem trgu.'
Tz ameriškega gospodarstva. Umrl je predsednik ameriškega jeklarskega trusta Garv, ki ni bil samo vodilna oseba v gospodarskem življenju, ampak je imel temu primemo besedo v politiki. Danes je jeklarski trust največje podjetje sveta. Zaposluje okoli 300000 delavcev in je lani produ-ciral 26 milijonov ton jekla (vsa Unija 50 milijonov). Tnista — U. S. Steel Corporation — ne dosega nobena drutrn družba v jeklarski industriji. Boj zn njegovo nasledstvo se je začel Največ izgledov ima Dupont, predsednik General Motor Corporation. — Nadalje poročajo, da je umrl Ar-mour, lnshilk tvrdko Armour in Co. v Chicagi, ki je največje podjetje mesne industrije v Uniji in na celem svetu. Imenovali so ga ^kralja mesar.
Deflacijska politika v Italiji Amortizacijska blagaina bo v septembru t. 1. kupila zn 300 milijonov lir drž. papirjev, ki zapadejo prihodnje leto. Indeks cen v veletrgovini znaša sedaj 491 in je najnižji od leta 1922 sem.

Dne 18. avgusta.
DENAR
Na današnjem deviznem trgu je napram včeraj beležiti neznatno izpremembo kurza Berlin, nadalje ie bila danes Italija trgovana po 300.75 napram 309.25 včeraj, vendar ni bilo dosti blaga na razpolago in je povpraševanje ostalo nezadovolje-no. Promet v Itnliji je znašal samo 35.000 lir napram 210 000 včeraj. Skupno je bil promet danes znatno manjši kakor včeraj. Največji ie bil v de-vfzi Curih, potem London in Dunaj. Privatno blago je bilo v devizah: Trst, Newyork in Praga, dočim je Narodna banka dala Curih, London, Dunaj m Berlin. Mednarodno je bil danes Berlin čvrstej-ši, zaradi sklepa trgovinske pogodbe med Nemčijo in Francijo.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.514—13.544 (13.53—13.525), Curih 10.9351-0.965 (10.95), Dunaj 7.9925—8.0225 (8.0075), Newyork 56.70—56.90 (56.80), Praga 168.20—169 (168.60). Trst 308.75— 310.75 (309.75), London 275.a5—276.65 (276.25).
Zagreb. Berlin 13 51—13.54. Curih 10.935— lO.OfiT), Dunaj 700.18 -800.13, London 275,85— 276.05, Newyork 56.693 56.81», Pariz 222.50 -224.50, Praga 1(!8.20—169, Trst 308.92-310.92,
Curih. Belgrad ».12fi, Amsterdam 207.85, Berlin 123.97, Budimpešta 90,SO, Madrid 87.70, Dunaj 73.25, London 25.3175, Ne\vyork 518.70, Pari? 20.3450, Praga 15.37, Trst 28.2850, . Bu km rešt 3.21, Sofija 3.75, Varšava 57.00. < ■■ ii • i
Trm. Bolgrad 32.30 -32.35, London 89.20— 89.27, Ne\vyork 18.34—18.30, Praga 71,80—72.
Dunaj. Devize: Belgrud 12-49, Kartanj 190.10, London 34.5075, Milan 38.73, Ne\vyark 700.80, Pariz 27.8225, Varšava 79.28. Valute: frmic. frank 27.90, lira 38.80, dinar 12.495; fcilkorftovaika krona 21.045.	i	• ,Y
Praga. Devize: Lira 188.85, Zagreb 59.85, Pariz 132.35, London 1(13.90, ■ Ne\vyork : 39.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Danes so začel« notinatl na ljubljanski borzi delnice Tvornice za dušik, Ruše. Kurz h; bil 2H0— 270; v Merkantilni so bile porituibe po 90 in 80.
Na dunajski borzi je nadaljevala Kranjska tnd. svoj dvig in dosegla 50 (včeraj 47.75, predvčerajšnjem 47.25), dočim so Trbovlje nazadovalo od 60.30 na 58.75.
V	Zagrebu ho državni papirji razen agrarnih Obveznic narasli. Bančni in industrijski papirji so zanemarjeni.
Ljubljana Celjska 197—190, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilna 90, 80 bi., Praštediona 850 d., Kred. zavod 100 den., Kranjska tnd. 370 den.. Dušik Ruše 260—270, Vevče i35 den.. Stavbna 50 d., šešir 104 den.
Zagreb. 1% invest. posoj. 86, vojna odškodnina 351, agrari 49.50 - 50.50, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850-860, Ljublj. kred. 142 den., Šecerana 485—505, Drava 530-560, Slavonija 16. Trbovlje 475—485, Vev&j 135—142.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.50, Živno 93.70, Hipobanka 7, Alpine 48 90, Leykam 12, Trbovlje 58.75, Krarajska ind. 50, Murni lis 164.50, Slavonija 1.80.
BLAGO:
V	LjUbljani in Novem Sadii je danes pšenica znatno nazadovala, dočim notira koruza neizpre-menjeno. Budimpeštanske vesti vedo povedati o znatnih nakupih Jugoslavije: blago gre skozi Ža-kanji in Kelebijo na Hrvaško in Skvenijo
Ljubljana. Les: Zaključeno .5 vag. testonov; povpraševanje je za: brodarski pod 28 mm 14, 15, 16 cm šir. z zarezo in peresom zoblano na eni slrani I., II. franko vag. nakl. post. 700 den., trami merk. 4/5, 5, 0, 7 in po kupčevi noti franko vagon meja 290 den., desko smreka-jelka 10 $m naprej media 18/19, 20 mm franko vagon naklad, [»ostaja 430 den ; tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki: pšenica bačka nova 78 kg, 2%, brez dopl., ml. tar., slov post., 30 dni prompt 342.50—345.50, ista za september 345.50—347.50, sremska 78—79 kg, 2%, ml. tar., slov. post. 30 dni prompt 340—342.50, slavonska 78—79 kg. 2%, ml. tar., slov. i>ost., 30 dni prompt 335—337.50; koruza bačka nav. vozn. slov. post. 30 dni prompt 267.50, čisla ml. tar. 262.50, moka pš. fko Lj. pri odjemu celega vagona plač. po prejemu 515; vso samo ponudbe; zaključkov ni bilo; tendenca mirna.
Novi Sad. Pšenica bačka 78 kg 295. bačka 78 —79 kg 297.50—300, sremska 78 kg 295—297.50, oves bački 205—207.50, ječmen bački 06 kg 265— 270,, ječmen sremski 66 kg 262.50—265, koruza bačka 214—215, koruza bačka bela 240—245, koruza sremska par. Indjija rel. Bgd. 215—217.50, koruza banatska 212.50—215, moka 0 g bučka 442.50 —445, 0 g ban. 435—440, št. 2 bačka 420—425, 5 bačka 390—395, 6 bačka 340—345, 7 280—285.
Cerkveni vestnik
Blagoslovitev novih zvonov na Rakovniku. — Bila je lo veličastna slovesnost; • od vseh strani Slovenije so prihiteli romarji, zlasti sotrudniki in sotrudnice. V sijajnem sprevodu so pripeljali zvonove. Pred svetiščem je čakala duhovščina. Ko se je sprevod uvrstil okrog paviljona, pripravljenega za blagoslovitev, je ravnatelj zavoda pozdravil zvonove, na kar jih je prevzv. g. di*. Dominik Pri-muš, pomožni škof iz Zagreba, slovesno blagoslovil. Blagoslovitvi so prisostvovali -zastopnik velikega župana svetnik dr. Andrejka, predsednik oblast, skupščine dr. Natlačen, svetnik dr. Marn, ravnatelj policije dr. Guštin in več drugih odličnih osebnosti. Po posve'itvi so potegnili zvonove v zvonik. Zvečer ob sedmih so prvič slovesno zapeli in pozdravili procesijo, ki se je s prižganimi svečami in s kipom Marije Pomoč, razvila protj Dolenjski cesti. Svetišče in zavod sta bila sijajno razsvetljena. Drugi dan jo bil praznik sotrudništva. Bili so govori, razne slovesnosti, posebni sestanki, bil je praznik velikega navdušenja.
Orel
Vrhniško orlovsko okrolije prirodi v nedeljo
dtia 21. avgusta celodnevno prireditev v Vemlu pri Vrhniki. Spored: Ob osmih zbirališče, nato odhod k sv. maši, pri kalori !>oje cerkveni zbor staroslo-v on ako mašo. Po maša odhod v Verd. Popoldne ob pol štirih javni nastop celegu okrožja v Matjaževki, ]>o nastopu se vrši tek na 1000 metrov, nato sledi družabna zabava. — Vstopnina: Sedež 8, stojišča 4 Din, otroci '2 Din. Pri prireditvi sodelujeta dve godbi. Vsr na^i. prijatelji vljudno vabljeni!
Naše difaštvo
Informacije glede vpisa na univerzo in vno> ga, kar treba pri vpisovanju in pozneje, daje Jug, Kat. A kad. društvo »Danica« v svojem toknlu v Akademskem domu, pritličje levo, vsak dan od 9. do 12, uro dopoldne. Tudi potrebne listine ob vpisu na univerzo Vam bo društvo preskrbelo. Treba ,se je samo zglasili.
Turistika
IZREDNI 0BCNI ZBOR SPD.
Sinoči ob pol dovetih je otvoril predsednik osrednjega odbora SPD dr. Fran Tominšek izredni občni zbor osrednjega odbora SPD. Po pozdravnem nagovoru ugotavlja predsednik, da je razveseljivo videli veliko udeležbo članstva tudi na izrednem občnem zboru. Izredni občni zlior se je sklical radi volitev osrednjega odbora po novih pravilih, ki so potrjena tako od ljubljanskega, kakor tudi od mariborskega velikega županu Voliti je treba najprej predsednika in pa 14 odbornikov ter 5 namestnikov. Ker ni pomisleka, se voli po vzkliku. Tako je. bil soglasno izvoljen za predsednika O. O. dosedanji predsednik g. dr. Frau Tominšek. Nato je bila predložena olicijelna lista odbornikov in namestnikov, ki naj bi se izvolili za nadaljno dobo treh let. V osrednji odbor: Prof. Janko Mlakar, Ivan Tavčar, dr. Fran Pavlin, Maks Hrovatln, Rudolf Rozman, Viktor Naglas, ing. Škof, dr. Stanko Tominšek, Alojzij Knafelu, Jože Jereti-nec, dr. Josip Tlčar, Janez Kveder, prof. Janko Ravnik, Gvldon Cadež. — Namestniki: dr. Filip Orel, dr. Stanko Kmet, Anton Bervar, Ivan Šahe«, Mišo Vlaj. — Preglednika računov: Emerik Fer-linc, Franc Skerlep.
Lista je bila soglasno sprejeta. Izvolitev delegatov osrednjegn odbora v skupščino Širšega osrednjega odbora se prepusti osrednjemu odboru.
Nato so sledile slučajnosti, pri katerih se je oglasil k besedi g. Rasto PustosIemSek, ki je ostro kritiziral napadanje naših in inozemskih mirnih oseb od gotovih neodgovornih ljudi v Cojzovi koči. Taki slučaji so se dogajali zadnje dni v Kamniških planinah. Tudi nekateri mladi turisti, slabega imena, ki pa najbrže niso člani nobenega naših planinskih društev, se obnašajo naravnost zločinsko in ogrožajo mirne in poštene turiste. Apelira na velikega župana, da preišče energično to zadevo v Cojzovi koči. Predsednik g. dr. Tominšek izjavlja, da bo oba slučaja temeljito prefokal. Nadzornik Wester predlaga, da naj se društvo primerno opraviči napadenim Bavarcem, uglednim turistom. Za slučaj, da so bili napadalci člani SPIl, naj se izključijo. Nadalje predlaga g. nadzornik Wester, da naj se preišče tudi incident na italijanski meji, ki nam je toliko škodoval, da sedaj no smemo prehajati čez italijansko mejo. Tudi omenjene ljudi je treba, če so člani SPD, izključiti iz društva: K besedi se je oglasil še g. Milko Krapež, ki je ostro kritiziral neprijazno vedenje oskrbnice in pijančevanje nekaterih domačinov v koči na Begunjščici. G. nadzornik Janko Pretnar razjas-njuje slučaj v Cojzovi koči, ki se je zgodil zadnjo nedeljo.
Ob tri četrt na deset je bil lepo uspeli izredni občni zbor zaključen.
Šport
SK Jadran. Danes ob 19 30 sestanek sledečih igralcev v Koleziji: Peter l.Qgar, Ivo Steiner, Kos, Bončina, Pokorn, Zomer, Znidnrič, Brcar, Rape, Gaudi, Jerina, Banovec, Rogač. Sestanek je brezpogojno obvezen za vse imenovane. — Tajnik.
PETNAJSTLETNICA SK SLOVANA
V dne*h od 21. do 28. 1. m. proslavi naš drug! najstarejši klub SK Slovan 15 letnico obstoja. Med drugim je organiziral SK Slovan pri tej priliki tudi jubilejni nogometni turnir, katerega se bodo udeležili Ilirija, Jadran. Hermes, Slavija ter seveda Slovan. Zmagovalec v jubilejnem turnirju prejme darilo mestne občine ljubljanske. Turnir sam pa bo obenem pokazal, v koliko so naši prvorazredni klubi napredovali tekom ]>oletjn. Za nedeljo dne 21 .t m. sta določeni dve tekmi. In sicer
Nikolaj Ljeskov;
Začaram romar.
46
Jaz itak nisem vsega tega maral, in ne bi bil niti trenutek ostal tam, ampak takoj odšel proč, samo Gruša se mi je hudo smilila in nikakor nisem mogel poizvedeti, kam se je vendar zgubila. Vsi prejšnji sluge, katere sem vprašal, so molčali: videlo se je, da so dobili strogo prepoved. Jako težko se mi je končno posrečilo zvedeti od neke dvorske starke,3 da je Grušenjka bila tu še pred kratkim. »Samo kakih deset dni je minulo,« je rekla, »da se je nekam s knezom odpeljala v njegovem vozu in odtedaj je ni bilo več nazaj.« Tekel sem h kočijažem, ki so ju bili peljali. Začel sem vpraševati, a tudi ti niso nič rekli. Zvedel sem samo, da je baje zamenjal knez konje na poštni postaji, svojo vprego poslal nazaj, sam pa se odpeljal z Grušo naprej z najetimi konji.4 Letal som sem in tja, a vse je bilo zaman, nikjer nisem našel sledu. Bal sem se, da jo je neusmiljeni človek kratkomalo ugonobil. Saj jo je lahko zaklal z nožem ali ustrelil iz pištole, jo vrgel nekje v jarek v gozdu in zasul s suhim listjem ali pa jo utopil v vodi... Knez je bil nasilen človek in bi to prav lahko storil. Saj mu je bila napoti pri poroki. Jevge-nijn Semjonovna je govorila resnico. Gruša ga je ljubila, hudobneža, z vso svojo strastno, nebrzdano cigansko ljubeznijo; a ni mogla vsega tega pretrpeti in se udati v usodo, kakor je to storila Jevgenija Semjonovna, Rusinja in kristjanka. Ta je žrtvovala knezu vse svoje življenje, njemu na ljubo je to svoje življenje sežgala kakor krotko lučko. A Grušin ciganski ogenj je moral vzplamteti kakor čadna grmada,
• Dvorski sluge so živeli zase v graščini in so dobili od gospoda plačo v živilih ali pokojnino. Niso imeli polja kakor ostnll tlačani.
' Državna pošta je nadomeščala takrat še nepoznane železnice. Potnik je lahko dobil konie tudi zn svoj voz.
čim ji je rekel zastran poroke. Bog ve, kako je tedaj zdivjala, in jo je najbrž ugonobil.
Čimdelj sem nosil te misli v glavi, tem bolj sem se prepričal, da se ni moglo drugače zgoditi. Zato mi je bilo hudo videti, kako so se vsi pripravljali na knezovo poroko s pred vod iteljevo hčerko. Ko je napočil dan za svatbo, so dobili vsi sluge živopisane pasove in sploh novo obleko, kakor se je spodobilo za njih opravke. Jaz pa nisem oblekel ne pasu ne praznične noše, pustil sem vse v svoji kamrici v konjušnici. Odšel sem navsezgodaj v gozd in tam blodil bogvezakaj do samega večera. Vedno sem mislil, da menda še kje najdem njeno umorjeno truplo. Prišel je večer. Stopil sem ven iz gozda in se usedel na strmini ob reki. Onstran vode se je svetila in žarela v luči go-spodska hiša. Tam se je pričela svečanost, so se zabavali gostje in je donela godba, daleč se je slišala. Jaz pa sem sedel in sedel. Nisem več gledal hiše, temveč vodo, v kateri je odsevala vsa ta luč. Vodne struje so se lesketale kakor stebrovi: zdelo se mi je, da se vidijo skozi valove povodne palače. Postalo mi je tako hudo in tožno, da se mi ie dogodilo, česar nisem doživel niti v ujetništvu: Pričel sem govoriti s prikaznijo. Klical sem jo, mojo nesrečno Grušenjko, z milim fflnsom, kakor se pripoveduje v pravljici o Alenčici, ki jo je klical njen bratec:5
— Moja sestrica, moja Grušenjka! — sem klical, — odklikni se mi, odzovi se mi! oglasi se. prikaži se vsaj za trenutek! — No, in kaj bi vi mislili, gospodje! Zastokal sem na ta način trikrat in mi je postalo hudo. Vedno se mi je zdelo, da teče nekdo k meni. Glej ga, zdaj je že pritekel, vije se okoli mene, mi šepeta na uho in mi gleda čez ramena v obraz ... Nenadoma ie pridrvelo nekaj iz nočne teme naravnost na me! ... Obesilo se mi je na vrat in je krčevito drgetalo...
" V ruski pravljici o izgubljenih »irocih postnne bralec žrtev povodnega moža.
Sedemnajsto poglavje.
Malo da se nisem zgrudil od strahu, a vendar še nisem izgubil zavesti in sem čutil, da drgeta in vzdihuje poleg mene nekaj živega in lahkega. Človek bi mislil: obstreljen žerjav je. Slišati ni bilo nič.
Opravil sem natihem molitev, in kaj bi vi mislili, gospodje? Tik pred svojim obrazom sem zagledal Grušin obraz ...
—	Dragic^ moja, revica! — sem rekel. — Ali si šo živa ali si se mi prikazala z onega sveta? Ne prikrivaj nič, povej mi resnico. Saj ne bom imel strahu pred teboj, ti nesrečna sirota, četudi si mrtva.
Nato je pregloboko vzdilinila z vsemi prsi in rekla:
—	Živa sem.
—	No, pa hvala Bogu, — sem zaklical.
—	Ne, ne, pobegnila sem, da umrem.
—	Kaj ti je, Gru Ica, Bog te obvaruj, — sem jo ustavil. — Čemu naj bi umrla? Odtod pojdeva in srečno bova živela. Jaz bom zate delal, postavil bom zate, revica, posebno kamrico in boš pri meni živela kot ljuba sestra.
—	Ne, — mi je odgovorila, — ne, Ivan Severjanič, ti moj dobri, dragi, zvesti prijatelj. Sprejmi večno hvaležnost od uboge sirote za tvoje besede. A ne sme mveč živeti. Sicer bi obupana ciganka lahko upropastila nedolžno dušo.
Vprašal sem jo:
—	O kom zdaj govoriš? Čigava duša se ti smili?
—	Na njo mislim, — mi je odvrnila, — na mlado ženo mojega zapeljivca. Vem, da je mlada duša in ni ničesar kriva. A vem tudi, da ji vendar no bi prizaneslo moje ljubosumno srce. Sebe bom upropastila in tudi njo.
—	Kaj ti je! — sem zaklical, — stori sveti križ! Saj si vendar kristjanka. Pomisli, kaj bo potem s tvojo
dušo?
= 111 = 111
M £
o
S a
co <
<N
ri N
a ■2, >
S N •H, f J N
S -9
a Q
:!SS 5 rf
O M
.5, i
« 3
on
« ^ 33 o 3
. -'A
a H bc 3 »
M .o — ® _
z ° S
'•S
. o Js M b£ "3
a Si o
S = -
!G	3
t	J
I o	1!
3>	S?
3	cr >
o
—	<N Ui
O	«
a t	2
3	«
"	-K
»t	a
a d
g
o
CO - v
z> >a
s s s
3 u
'2 -
a *
? =» SI
< => O
X si ■N 3
a 3
Ui _ ^
t ' J
££ "1
d ;Ej
< a J ^ |
vi £ j O S Je
S a
i-a . rt
< s :
=!!!=!!!
nastopita kot prvi par Hermee:Slavija, takoj nato pa Jadran:Slovan. Zmagovalca v teh tekmah igrata nato v semifinalu med seboj, zmagovalec iz te tekme pa nastopi dne 8. t. m. proti Iliriji. Podrobnosti javimo prihodnje dni. Že danes pa opozarjamo občinstvo na to proslavo ter apeliramo nanj, da se jubilejnih prireditev SK Slovana v čim večjem številu udeležuje.
AVSTRALSKI VTISI.
Tajnik kluba Vršovice, ki je s tako velikim gspehom igral v Avstraliji, poroča zanimive podatke o tej turneji. »Naš avstralski obisk je imel poln uspeh; pripomogel nam je do njega prisrčen Bprejem vse javnosti, ne samo športne, izredno ugodno ocenjevanje v vseh dnevnikih in strokovnih listih, gostoljubnost državnih, mestnih in športnih uradov. Potovanje iz Sydneya proti zahodnoavstral-skemu pristanišču Fremantle, takrat, ko smo se vračali, je bilo en sam slavnostni sprevod; na vsaki veliki postaji so nas čakali zastopniki vseh uradov, časnikarji in športniki, da se nam zahvalijo za naš obisk in nam voščijo prijetno potovanje domov ter skorajšnje svidenje. Če bodo v prihodnjem letu prišli Avstralci v Evropo, še ni gotovo. Mislili so sicer, da pošljejo olimpijsko moštvo v Amsterdam, a ekspedicija bi bila zelo draga.<
Drugje beremo: »Uspešno turnejo kluba iVršovice moremo ceniti v polnem pomenu šele sedaj, ko smo dobili prekomorske avstralske časopise, pa najsi bo to glede propagande kot glede športne strani. Vsi časopisi prinašajo slike posameznih igravcev ter vsega moštva in prinašajo razgovore s spremljevalcem kluba. Ne samo športno, temveč tudi trgovskopolitiino se bo učinek pokazal; avstralski listi opozarjajo že na direktne trgovske stike s Češkoslovaško, z izločenjem londonskega posredovalca. Sicer je to morda seme, ki bo pozneje rodilo sadove; izven dvoma je pa športni uspeh, ki sta si ga priborila čslov. nogomet in njegove metode na oddaljenem kontinentu. V debelem tisku prinašajo avstralski listi poročila o igrah, v celih stolpcih, polna navdušenja. Vsakega posameznega igravca natančno in na široko orišejo in opišejo, kaj zna in kako igra. Napetost je bila na višku, ko so nastopili Čehi po sedmih zmagah proti najmočnejšemu moštvu, onemu iz Novega Južnega Walesa. Prireditelji so spesnili poluradno pozdravno pesem in so jo prodajali v neštetih izvodih; ko so češkega kapitana tehtali, so ga fotografirali in so ga občudovali kot oceanskega aviatika. Listi so se prepirali, kje bo stal ta igravec, kje oni, itd., in so pripravili ozračje napetosti, ki se je tudi v polni meri javila. Prišlo je do boja, močne volje do zmage proti metodiki, in prva je zmagala. Cele vrste fotografij so napravili, ki nam kažejo pravi značaj avstralske igre, prej rubgy kot soccer (soccer imenujejo angleško govoreče dežele naš nogomet). Vsi listi so isto ponavljali: Igra gostov je premišljena, kombinacija Čudovita, a premalo je energije pred vratmi. Zaključek 5:4 za Avstralce je bil v teh razmerah za Čehe še prav ugoden, zlasti še, ker so igrali z dvema ranjenima igravcema.«
Spet vidimo, da nas svet po športu dosti bolj spozna in se dosti bolj nauči ceniti nas kakor po vsej diplomaciji.
AMERIKA IN AMSTERDAM.
Razmah lahke atletike v Evropi, zlasti na Nemškem vzbuja v marsikom upanje, da bo mogoče leta 1928 spodmakniti Amerikancem stolček lahkoa'letskega prvenstva. Pa bo bolj težko šlo. Preglejmo uspehe Amerikancev v zadnjem času. — »Slovenec« jih je veliko že navedel, kakor so bili pač ja\ljeni, drugo tukaj izpolnimo:
Na kratke razdalje je Amerika še zmeraj prva. Štirje -printerji, Borah, Quin, Alderman in Pappas, tečejo 100 y vselej v 9.6, Schultz v 9.7. Na 9.8 prišli letos Paddock. Miller, Wycosse, Slocum in Rucker. Enake so razmere na 220 y (okrog 200 m) Zrvi je Wycosse, z 21 sekundami, nato pridejo Miller, Borah, Rucker, Rockwell in Glendenwing, 21.6 je tekel Locke itd.; pod 22 jih je še cel tucat Na-440 y vodi Spencer s sijajnim časom 47.8 (svetovni Liddelov rekord na 400 m je 47.6, a 440 y je nad 402 m); pod 50 so tekli v tej seziji Philips, Ross, Eagle, Chapman, Alfine, Me Arthur, Swoye in Baird. Seveda so bili isti uspehi doseženi na idealnih ameriških tekališčih z 220 y dolgo ravno progo. Atleti so večinoma di. jaki iz Kalifornije, in ta ne pozna zime. Slabše je v US s srednjimi razdaljami. Haggeriy je tekel pol milje (804.665 m) v 1:56.1, Hogan, Levefoy in Mc Kenna v 1:56.5. Za rezervo na to piogo ima Amerika še Martina (koliko jih je, teh Martinovi) Helf-fricha, Hahna in Watsona. Najboljša čas na 1 miljo (1609.33 m) je dosegel Wills s 4.21, s čimer bi v Evropi nič ne opravil. A Hahn je tekel svoj čas že 4.12 in je najhujši tekmec Skandinavcev, ki so prvaki na daljših progah. To prvenstvo hoče Amerika Skandinavcem vzeti in se je zatekla k Indijancem, ki so znani kot krasni vztrjanosltni tekači. Sedaj jih pridno trenirajo, vse se vrši na tihem, presenetiti hočejo.
120 y lese je teklo sedem atletov pod 15 sekundami ; \Verner v 14.4! (torej je le res, nismo mogli verjeti), Nichols, Leistner in Maxavell v 14.6, Welsh, West in Wells v 14.8, štirje porabijo 15 sekund.
V skoku na daljavo ima Amerika poleg Hub-barda polno atletov, ki skočijo nad 7.2 m daleč. Vemo, da je skočil Hubbard 7.84 m, za 5.6 pod lastnim svojim rekordom, in brali smo, da je dosegel v treningu tudi še 8 in pol m! Visokošolsko prvenstvo je dobil Bates s skokom 7.53. Hlll je
skočil 7.47 m daleč, par centimetrov manj Flama-gan in Zombro, Dyer 7.39, Meeks 756, Deacon 7.92, t* i je drugi nad 7.30 itd.
Osboru v višinskem skoku letos ni prišel na 2 m; skok 1.98 je moral deliti s Kingom; Work je skočil 1.97 ra visoko, Burg 1.93, Bruns in še trije drugi 1.93 m.
Vemo že, da je preplaval Carr ob palici 29. maja. 4.267 m in da je z boljšal s tem Hoffov svetovni rekord. — Vemo tudi, da Hoff to zanika in pravi, da višina ni bila pravilno izmerjena. — Carru za petami sta Barnes in Williams s 4.12 m; brali smo tudi 4.20 m. Mc Ginnes in Droegen-mueller sta skočila 4.04 m visoko, Smith in Ed. monds 3.97, trije drugi nad 3.90. Zaloga je torej precejšnja.
V sunku s kroglo vodi Hoffman s 15.15 m, za njim pride Kuck s 14.80, Kreutz 14.75 in štirje drugi nad 14.40. Kje so Hartranft, Hcuser in Hills? Vidimo, da se bo bil v tej disciplini hud boj, in Finec Jiirvinen je prišel že na 15.20, David in Da-ranyi se sučeta okoli 15 m in Nemci tudi že.
Tudi v disku so i9to. Hoffman ga je vrgel 47.05 m daleč, a isto razdaljo je dosegel tudi žo Nemec Hoffmeister. Dalje omenjajo Houserja s 45.82, Thornhilla s 44.92, Labesa s 44.68 itd. Dis-kos ni več ameriška in finska domena.
Kladivo Amerikancem ne frči več tako daleč iz rok kot je frčalo svoj čas Grathu ali Flanna-ganiu. Niti na 50 m niso letos prišli, so slabši kot Angleži.
Tudi kopje ni na višini Skandinavije. Enajst atletov je doseglo 58 m in čez, največ Hines z 62.49 m. Pisali smo pa, da je pri srednješolskih prvenstvenih tekmah vrgel Meres kopje 62.54 m daleč: to bi bil torej bodoči talent.
Splošno lahko rečemo, da je v večini disciplui stališče Amerikancev še zelo trdno, a ne več tako kot pri prejšnjih olimpijadah. Celo na kratke razdalje v teku bodo imeli dosti opravka, da se bodo Evropejcev otresli, na srednje pa še bolj; spominjamo le na Peltzerja, Loweja ter na zadnjič imenovano francosko štiričlansko gardo Martin, Wi-riath, Feger in Baraton, ki so tekli 800 m vsi pod 1.56. V teku čez lese Amerikancem pač ne bo mogel nihče do živega, dolge razdalja bodo iz-vojevali morda Skandinavci (Nurmi, Ritola, Sten-roos), skoki na daljavo, v višino iu s palico bodo ostali Amerikancem, troskok bo najbrže angleški; meti so pa vsi negotovi, tako diskos in krogla kot kladivo in kopje; najmanj še kopje. Nekako ta kole bi rekli glede Amerikancev, v splošnem: No ja, še bo šlo, a ravno toliko, da bo šlo.
MAM OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1-SO Din aU vsak.	_
SO por. Najmaaji. „„,.. 5 .1^'Dta^if, ^ deve. vrstic se račun«,„ vile. z. odno^r *"!' Navpralanla bre« znamke ne odgovarja"«™
| Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.

Pohištvo
prodam. Škofja ulica 8.
Fant, 15 let, išče mesta
VAJENCA
za ključavničarsko ali kovaško obrt. - Naslov v upravi pod štev. 6398.
ALOJZIJ SVETE
trg. sotrudnlk
ADICA OREHEK
trg-, hčerka
poročena.
Brezje, 15. avgusta 1927.
Prlniarij dr. Ivan Ram?
Celje, Krekov trg 8 zopet redno ordinira.
sprejme V stalno službo obratovodjo odnosno varilnega mojstra S strokovno predizobrazbo, nadalje tudi več uslužbencev, ki so doslej službovali dalj časa v enakih podjetjih. — Ponudbe s spričevali je vposlati na Boh & Križnic, Ljubljana, Poštni predal 146.
V svoji neskončni previdnosti je Vsemogočni sklenil poklicati k Sebi v slajše življenje našo predobro in skrbno sestro in teto
Marijo Bergant
Okrepčana 6 tolažili sv. vere je po dolgi in mučni bolezni danes 18. avg. ob 8. zjutraj šele v 64. letu starosti za-tisnila k večnemu počitku svoje trudne oči.
Pogreb predrage rajnke bo v soboto 20. avg. ob 7. zjutraj iz hiše žalovanja v Krascah na župnijsko pokopališče sv. Martina v Moravčah.
Naj počiva v rajskem mirul
Krasce, pri Moravčah, 18. avg. 1927.
ŽALUJOČI SORODNIKI.
Služba ORGANISTA in CERKVENIKA
sc razpisuje v Kresnicah. | - Nastop 1. oktobra 1927.
UČENKO
poštenih staršev sprejme | VOKA, Krekov trg.
D R
• U
B 1
Dr. Ivan Eržen
zobozdravnik v Kranju ne ordinira od is. do 31. avg,
Vsegamogočnemu Bogu je dopadlo poklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Franc Lapornika
rudniškega upravitelja ▼ pokoja
ki je' po kratki mučni bolezni, v 74. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v sredo dne 17. t. m, ob 9 zjutraj zatisnil svoje blage oči. — Pogreb s sv. mašo v farni cerkvi bo v soboto dne 20. f. m. ob 9 zjutraj. Vse prijatelje in znance pokojnika prosimo tihega so-žalja.
Trbovlje, dne 17. avgusta 1927.
ALOJZIJA LAPORNIK, soproga. Inž. Franc Lapornik, sin. — Ana La-pornik, šolska uprav., hčerka. — Magda Lapornik loj. Paravan, sinaha. — Edo in Ada Lapornik, vnuka.
iščem kuharico j
za vse, za Jesenice, hotel PAAR, za privatno kuhinjo; plača 400 Din, | vstop takoj.	6421
DIJAKINJA
I razr. gimn. išče hrano in stanovanje pri krščan. družini v bližini Zvezde. - Ponudbe na L. Erjavec, Medvode.
Opremljeno SOBO
takoj oddam. — Rimska cesta St. 6, I, nastr.
Zahvala.
Za obile dokaze iskreoiega sočutja ob smrti nepozabnega soproga
MIha Dernovška
se tem potoan vsem najprisrčneje zahvaljujem.
Posebna zahvala pa bodi izrečena g. zdravniku dr. Neubergarju za blagohotno lajšanje bolečin, Častiti duhovščini, cenjenemu lovskemu društvu za izkazano zadnjo čast, g. govorniku za globoko občuten poslovilni govor, pevskemu društvu »Svoboda« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem ontan, ki so spremili dragega mi pokojnika na njegovi zadnji poti.
Hrastnik, 18. avgusta 1927. ANTONIJA DEBNOVŠEK, žal. soproga.
Mirna stranka z 1 otro- I kom išče
STANOVANJE
mestu ali okolici, za takoj ali pozneje. Soba . in kuhinja. Plača tudi za | pol leta naprej. Ponudbe I prosi na upravo lista pod šifro: »Eden otrok« 64051
Vsakovrstno
zlato ftupufe
po najvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
KLAVIR KUPIM.
Ponudbe na upravo lista pod: »Klavir« St. 6426.
Razpisujemo dobavo |
raznih delov
za Wolfove jamske sve-tiljke. Ponudbe je predložiti do 6. septembra
1. Več se izve pri Direkciji državnega premogovnika Zabukovca, Griže.	64201
lenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke:			
IvanKrižnar | krovec 1 LJubljana, Hrenova ul. 9		Deželna lekarna pri ,Mar. Pomagaj' Mr. ph. M. Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1	Ruii Radovan tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7
IVAN JAV0RNIK i mesar I Ljubljana, Domobranska c. 7 . Stojnico poleg Zmajskega mostu		K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja ln Čevljarskih potrebščin Llubilana. Sv. Petra cesta 32	KOVAČIČ & JflPEU trgovina s spec. koloni'. In materij, blagom LiUSUPNfl, Kongresni trg 19
Blaž Jančar | plesHar | l lubilana, Breg		PRISTOl) & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 1903	Stanho KGzele splošuo kJeparstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3
\m\imm m i u mm | Kopitarjeva ulica 6/II		Franc Fnjan splošno krovstvo Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru.	Prodajalna K. T. D. (II. ftieman) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.
f?.jO'-■ "'^V'-" v.S . .? ■ * '
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 18. avgusta 1927.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja krni	fes	Barometer	Toplota » C'	Rel. *laga ' %	Veter In brzina v m	Oblačnost 0-10
	7	762-3	15-1	82	NE 2	0
L|abl|ana (dvorec)	14	759-3	26-2	63	W 5	1
	21	759-5	20-6	71	W 2	0
Maribor		761-3	17-0	80	SSE 2	0
Zagreb		762-1	170	74	SE 4	0
Belgrad	8	762-9	23-0	53	mirno	0
Sara|evo		763-5	16-0	77	mirno	0
Skoplfe		763-9	22-0	58	mirno	0
Dubrovnik		761'2	25-0	34	S 4	0
Split		761-8	23-0	49	NNE 4	0
Praga	7	761-6	11-0		mirno	0
Vrsta padavin
ob opazovanlu
v mm do 7»

26-3	11-5
25	U
26	13
24	13
24	19
29	11
29	15
29	12
20	9
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajsko vremenske poročilo za 19. avgusta; Jasno Proti večeru oblačno. Temperatura se
dviga. Vzhodni vetrovi.
Kupim 12 komadov 8 do |
10 m dolgih
STARIH TRAVERZ
ali železniških tračnic. Ponudbe na Anton Vidmar, Ambrus 24, poŠta I Zagradec.	6414 |
Krušno mokol n
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA |
Ucsljeva tehta 24.
Oficiri 8. žand. puka javljajo tužno vest, da je njihov visoko cenjeni in ljubljeni Komandant, gospod
Marko S. Manigodsi
žandarm. potpukovnik, Komand At 8. žandarm. puka, nosilec Ordena Belega Orla
dne 17. t. m. ob 23.30 uri nenadoma preminul.
Pogreb se vrši v petek, dne 19. t. in. ob 15. uri iz hiše žalosti Bleiweisova cesta štev. 1, III. nadstr. na pokopališče k sv. Križu.
šim' r-^v ssfc
' -".'■!,.'■•'}•■' j'/. '->'■
■ i- i ■	"ij.,...; >t—VK\*T»«s rS2v;*»-Ji».iSSPV*-? t g" ■
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Emerika Zelinka
veletrgovca
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem krasnega cvctja in vencev, kakor tudi vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Sv, maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 20. avgusta ob 8 zjutraj v novi šišenski cerkvi.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1927.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Za Jufloalovanako tlakama v Ljubljani: Karol Cefc
Izdajatelj: dr. Fr. Knlnvac.
Uradnik: Frane Te netila*.