a
mladosti preminula po kratki bolezni za saauup* ljenjem krvi.
Vzoren vojaški
Zopet Je ugrabila smrt ljudem med grozotami
Redki so bili Slovenci Iskrenega narodnega prepričanja, ki so se mogli kljub temu, da so kazali na zunaj neustrašeno svojo narodno pripadnost, službeno po vzpeti na tako odlično mesto, kakor pokojnik. Svojo prvo službo Je opravljal v St Petru v Savinjski dolini, kjer je poročil Legatovo Marijo, s katero ga je vezala iskrena vez ljubezni do njene smrti 22. marca leta 1930. Službena leta so ga privedla v Celje, Ptuj in Maribor, tedaj same kraje, v katerih se je pred prevratom oholo Šopirilo lažno nemStvo. A povsod Je blagi pokojnik bil vzor vsakemu uradniku, priljubljen pri strankah in pri predstojnikih.
dneh prevrata in tudi Se pozneje vedno zvest prijatelj in tovariS. To je bil g. Hubert Kant, vlSjl vojaSkl duhovnik, ki je ne samo zaradi službe, temveč tudi zaradi svojega blagega srca najvzor-nejSe izvrSeval svoje poklicne dolžnosti in si tudi izven njih pridobil spoštovanje in prijateljstvo vseh, ki so ga imeli priliko spoznati.
Pokojnik je bil rojen v Skofji Loki. Študiral Je gimnazijo v Kranju in v Karlovcu in je vstopU po maturi v novicijat frančiškanskega reda na Trsatu. Novo mašo je bral 1. 1894. v Ljubljani. Kot mlad redovnik je po potresnem letu 1895. od-Sel vEgipt, kjer je vodil tamošnjo naSo kolonijo. Organiziral je svoje rojake in jim v vsakem pogledu pomagal. Tedaj sta mu zvesto pomagala dva Slovenca, pokojni lekarnar Hugon Roblek, ki je umrl tragične smrti, ko Je skočil iz gorečega Narodnega doma v Trstu, in univerzitetni profesor dr. Fran Jesenko. Sest let Je pater Hubert skrbel za dušni in telesni blagor svojih rojakov v Egiptu, nato se je po vrnil v Evropo in postal vojaški duhovnik. Služboval je v Gorici, Inomostu, Trstu in v Dubrovniku. Kot divizijski župnik je bil na ruski ta Italijanski fronti. Po prevratu Je kot zaveden Jugoslovan stopil v našo vojsko. Na Dunaju je v vojaških arhivih z največjim naporom zbral imena naših padlih vojakov. Do svoje vpokojitve leta 1930. Je služboval v Novem Sadu. Tedaj Je nevarno zbolel in pred par dnevi ga Je smrt rešila vsega trpljenja. Umrl je star 61 let.
Pokojnega patra Huberta so spoštovali vsi, ki »o ga poznali. Bil je dobrosrčen, odkrit in zaveden človek.
Zveza bojevnikov, kateri predseduje njegov prijatelj g. general Maister, je izgubila odličnega člana, pa tudi iz skupnosti je smrt Iztrgala idealnega in blagega človeka, ki je povsod, kjer je bil in s komur se je družil, napravil najboljši vtis in zapustil tudi najlepši spomin.
Jakob Požar f
V svojem tihem domu v Vojniku pri Celju Je 8. t. m. umrl g. Požar Jakob, poštni kontrolor v pokoju, ž njim je legel v grob zopet eden onih nesebičnih In delavnih mož, ki v svojem Iskrenem domoljubju ne poznajo drugega, kakor izvrševanje svojih službenih dolžnosti ter ikreno ljubezen do svoje domovine, naroda in rodbine. Tudi njemu je tekla zibelka v preprosti kmečki hiši. Rodil se je 1848 v Gorenjah pri Lukovici. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani se je posvetu postni službi, ki jo Je vzorno opravljal do svoje upokojitve v letu 1912,
žil Smrt ga je rešila dolgotrajne hude bolezni. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Naj mu bo lahka tuja zemlja.
Zaslužen šolnik
Marjana Debevčeva
vzorna Sokollca, članica Sokola I., je ▼ cvetju
V Krškem je umrl 17. t m. g. Ivan Lapajne* prvi ravnatelj meščanske šole v Krškem v ookoju
ta ravnatelj Okrajne posojilnice istotam. S pokojnikom lega v grob markantna slovenska korenina, kakor jih naša polpretekla doba ne pozna veliko. Pokojnik se je rodil na Vojskem nad Idrijo in je bila tudi prva njegova učiteljska služba v Idriji. Pozneje je dobil mesto na meščanski Soli v Ljutomeru, in sicer na podlagi slovenske prošnje, kar je rajeni večkrat z zadoščenjem poudarjal. Ko je ga. Hočevarjeva ustanovila meščansko šolo v Krškem, je kot edini prošnjik z meščansko-Solskim izpitom prevzel na novo ustanovljeni Soli ravnateljsko mesto. Kot odličen šolnik in pedagog je rajni g. Lapajne znal svoje učence vzgajati v zavedno slovenskem narodnem duhu, čeprav je bila šola ustanovljena v svrho ponemčevanja slovenskega življa Radi svoje narodne zavednosti je od strani tudi najvišjih avstrijskih dostojanstvenikov večkrat žel očitke, a to ni omajalo značajnega moža. Pozneje Je ustanovil Okrajno posojilnico v KrSkem na Reifeisnovi podlagi in Ji z velikim uspehom skozi 40 let do svoje smrti sačeloval kot ravnatelj.
Pokojnik ae je udejatvoval tudi na pisateljskem polju ta sta znani njegovi knjigi »Krško ta Krč sini« ter »Jugoslovanski posojilničar«. Razni listi ta revije so priobčile tudi več njegovih pedagoških apiaov. Rajni g. Ivan Lapajne je oče dr. Sivka Lapajneta, zdravstvenega načelnika pri ljubljanskem areru ta vseučlliškega profesorja v Ljubljani dr. Stanka Lapajneta. Naj počiva v mirut
Večino svoje službe je preživel v Ceiju, ker je Imel svoj dom na Miklavževem hribu, sedaj last učitelja Levstika. Tu Je bilo pravo zbirališče slo-vneskega dijaštva, ki se je takrat Šolalo na nemški gimnaziji v Celju. Pod gostoljubno streho so se zbirali naši fantje ter kovali načrte za bodoča leta. Neštetokrat je to mladino navduševal ta pripomogel, da je bila marsikatera mlada duša obvarovana odpadnlštva. V prijaznem domu, kjer je užival neskaljeno družinsko srečo, Je vzgojil sedem otrok, ki zavzemajo vseskozi odlična mesta.
Žrtev dela v tujini
V Freyningu (Francija) Je umri v 4». letu na« rojak Janez Skoda, doma iz Krmelja pri S t. Jan-
Vzorni kulukarji
Delo naših učenjakov
iz Lučove v Prekmurju, ki so opravljali kuluk na nedržavnih cestah v jeseni. Od leve na desno so: Liško Adam, KardoS Koloman, Zilavec Kari, Zllavec Peter, Novak Ludvik, cestar, Ziško Aleks, Pondelek Ludvik, KardoS Ludvik, KardoS Aleks, Ziško Kari, 'i Zilavčeva Marica, vsi lz Lucove.
Srebrna poroka
Malokdaj pride preprost človek do vpogleda v delo nagih učenih ljudi, ki se ne brigajo za dnevne prepire, temveč delajo vztrajno ln bogatijo našo zemljo. Prva slika nam kaže našega rojaka, čigar sloves gre po vsem svetu. Ta mož je vseučiliškl profesor za elektrotehniko na ljubljanskem vseučilišču dr. Milan Vidmar. Pravkar je napisal poljudno knjigo iz svoje stroke: Zanimivosti elektrotehnike ln njenega gospodarstva. V njej natančno dopove vse Skrivnosti in koristi električne sile.
Drugemu je že kar s brade videti, da je profesor. Zgodovinar dr. Jože Rus Je to, ribniški rojak. Pravkar ze napisal knjigo o prvih hrvatskih kraljih Svevladičih, ki so bili gotskega pokoljenja in so vladali združenim Hrvatom m Srbom od 1. 454. do 614. po Kr. Knjiga je vzbudila po vsej državi zelo veliko pozornost.
Dne 1. oktobra t. 1. je praznoval v Dortmundu na Vestfalskem srebno poroko dolgoletni bivši blagajnik Delavskega podpornega društva g. Mihael Polježak. Srebnl ženin je bil rojen v Golobtnjeku pri Planini 1. 1875., njegova žena ga. Jožefa, rojena Knezova, pa 1. 1880. na Skovcu pri Tržiču na Dolenjskem. Oba sta že dolga leta čitatelja »Domovine«. želimo jima dočakati najmanj zlate poroke.
Zlata poroka
Slika desno:
Zlata poroka
V nedeljo 15. t. m. Sta praznovala zlato poroko ljubljanski pečarski mojster g. Franc Jenko in njegova verna družica ga. Ana. Jubilanta, ki sta vzgojila 11 otrok, od katerih jih živi Se 7, sta kljub visoki starosti še vedno čvrsta ln čila.
V Evingu na Vestfalskem je praznoval 23. oktobra t. 1. član Jugosiovenskega delavskega podpornega društva g. Jožef Mramor zlato poroko. Rodil se je v Kozjem leta 1854. Njegova soproga g. Frančiška, rojena Zupanova, pa v Podsredi leta 1859. Oba sta še čila in krepka in vedno radi Citata »Domovino«, želimo jima še mnogo let v
zdravju in zadovoljstvu
Slika desno:
Pismo Miklavžu
»Dragi Miklavž! Upam, da Ti pišem zadosti zgodaj ln Te prosim, da mi prinešeš kakšno lepo mladinsko knjižico, ki jih imajo y Tiskovni zadrugi, Milica.«
V sredi g. Drago Dvofak, društveni načelnik, kateremu Je druStvo za zasluge podarilo
častno diplomo
Zlati jubilej dela
Dne 21. novembra t. 1. Je obhajal v Trbovljah rudnižki paznik gospod Leopold Medvešek 50 letnico svojega službovanja pri TPD. Izhaja iz ene najstarejših trboveljskih rodbin Pustov in šteje med svoje sorodstvo najuglednejše trboveljske družine.
Njegova mladost sama pa je bila dosti težka. Rodil se je 1. 1865. Takoj ob njegovem rojstvu je moral oče v vojno z Italijo. Ko se Je vrnil, je prinesel a seboj kal bolezni, ca katero je tudi umrl, ko je bil njegov sinček komaj S let star. Malo siroto Je vzel k sebi stari oče g. Pust. Po osnovni tali ga je poslal v Zagorje, kjer naj bi se izučil Ka steklarja. Dečku pa ta kruh ni ugajal. Leta 1881. je zapustil steklarno ln vstopil kot ključavničarski vajenec pri TPD. Bil je marljivi delavec, posebno pa se je zanimal za stroje. Kmalu •e mu Je izpolnila njegova najsrčnejša želja, postal je strojevodja. V tem poklicu se je pokazal veščaka in dodeljena mu Je bila naloga, da Je moral v Zagorju vežbati kandidate za strojevodje. Ravnatelj Orisnik, ki je služboval takrat v Zagorju, je mladega in podjetnega Medveška visoko čislal. Gosp. Medvešek vrši sedaj svojo službo kot paznik v rudniški elektrarni v splošno zadovoljstvo svojih predpostavljenih. Kljub razmeroma visoki starosti je vedno točen v službi. Nr v /a vestnost potrjuje že dejstvo, da v svojem 50 letnem službovanju ni zamudU niti ene ure po nepotrebnem.
8 23 leti se Je oženil z Marijo Žontovo, s katero Je imel 11 otrok (8 deklet in 3 fante), od katerih je živih še 7 in so vsi preskrbljeni. Častitljivemu jubilantu ln zvestemu naročniku želimo, da bi ostal tak še mnogo let, mlajšim tovarišem T lep zgled, svoji družini pa v veselje.
70 letnica vrlega planinca in gospodarja
Nedavno Je dopolnil čil ln zdrav svoje 70. leto g. Martin Prešeren, vzoren goepodar, navdušen planinec in zvest narodnjak, ki živi sedaj v lični hišici na Rečici pri Bledu ln ae ukvarja vneto z vrtnarstvom. Rodil ae je v Spodnjih Gorjah pri Bledu, v Beljaku se je učil vrtnarstva, po vojaški dobi pa Je alužboval pri raznih vrtnarijah. Pri nekem vrtnarju je služboval nepretrgoma 17 let. S tvojo življenjsko družico, ki mu J« umrla pred devetimi leti, Je dobro vzgojil 7 otrok, od katerih mu Je ostal še sin, ki Ima trgovino ln vrtnarijo v Radovljici, ln 3 hčere.
G. Prešeren je dobro znan med obiskovalci naših gorenjskih gora, katere vneto obiskuje že več desetletij. Njegov podpis najdeš v knjigi vsake planinske koče. Na triglavskem vrhu je bil že nad 30 krat. V primer njegove ljubezni do naših ln njegove čilosti naj bo navedeno, da je šel lani nekoč ob treh zjutraj od doma na Stol, potem čez Zelenico in Begunjščico k Sv. Ani nad Tržičem, iz Tržiča pa na Bled in domov, kamor je dospel še pred nočjo. Lahko se meri v vztrajnosti s prav mladimi turisti. Vrlemu gorenjskemu korenjaku telimo še mnogo srečnih leti
i i
rt'
iSŽ
i
te m te §!
B
m
»Ali ste dali ribimm sv.iže vode9« »Ne, milostiva, saj nisc izpile še stare niti do polovice 1«
Delovanje Jednote v Brunssumu na Nizozemskem
Kako delajo napredni in kako rovarijo nasprotniki
Dne 4. oktobra t, 1. so slovesno blagoslovili novo motorno brizgalno.
Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih toplicah
Gasilski oraznik ori Sv. Ani v Slovenskih goricah
Kakor povsod, vlada tudi na Nizozemskem kriza. Sicer je Se toliko ne občutijo, kakor po drugih državah, v.endar Jim plače utrgujejo, delati morajo trdo. Življenje J« težje kakor pred par leti.
Slovenci imajo v Brunssumu dve društvi: Jugoslovenske podporno Jednoto ln Dru-»tvo sv. Barbare. Jednota šteje blizu 100 članov in napreduje dobro. 18. oktobra Je priredila sijajno uspelo vinsko trgatev, o kateri Je »Domovina« že poročala. Prireja vsako drugo nedeljo v mesecu društvene sestanke. Dne 8. t. m. so imeli tak sestanek ln so se pogovorili o prazniku uedinjneja ln o Miklavževanju. Narodni praznik bodo BlavUl 6. decembra, a Miklavževanje so odbUi. Tu še vsakdo toliko zasluži, da kupi •vojlm otrokom, medtem ko so v Trbovljah alrote, ki še kruha nimajo. Zato so zbrali &a sestanku 18.75 gld., Iz blagajne ae je dodalo 27 gld., akupaj 45 gld. ali 1000 Din. Ta denar ae pofilje v Trbovlje, Hrastnik, Zagorje.
Društvo sv. Barbare pa dela baS nasprotno. Na njihovem sestanku Je neki član predlagal, da bi tudi oni zbrali denar za revne otroke v domovini. Toda predlog je bil takoj odbit od odbornikov. Rekli ao, da naj država sama skrbi za otroke, ter da J« Bog sam sebi najprej brado ustvaril... Na vsakem njihovem sestanku pobirajo ali za orgle ali za cerkev, ki jo menda nameravajo zidati tu. Rovarijo proti Jednoti, češ, da Jo bodo pometll z železnimi metlami. V Jednoti so vsi možje na pravem mestu, so narodni ln ljubijo svojo domovino. Ne sramujejo ae materinega Jezika, kakor nekateri pri nasprotnem društvu.
Lep primer rodoljuba
Med kraji, ki so se pokazali vzorno pri volitvah za narod in državo, Je bilo tudi StražišCe pri Kranju. Volilna udeležba je znašala preko 70 odstotkov. Volilci vseh treh Bitenj še niso nikdar nastopili tako složno kakor pri teh volitvah. V prvih vrstah navdušenih in zavednih volilcev so bili najstarejši prebivalci teh krajev. Volilna komisija StražišCe je prejela od najstarejšega volilca, nekdanjega gostilničarja pri Sv. Joštu, g. Jožefa Benedika, ki je star 93 let, naslednje pismo:
»Volilni komisiji StražišCe. Podpisani Jožef Benedlk, StražišCe St. 118, bi tudi rad volil, pa na volišče ne morem, ker sem bolan. Ce ta listek zadostuje, naj velja tudi ta moj glas za lepšo bodočnost na-Se Jugoslavije. — Jože Benedlk.« Častitljivi starček, ki je starim obiskovalcem Sv. JoSta le v najboljšem spominu in ki prebiva že več let na svojem posestvu v StraliSču, je dal a tem lep primer rodoljubja in Je vreden, da ostane mlajšim za vedno v zgled. Vsa čast staremu rodoljubu!
Zavedni volilci dobrepoljske doline
Dobrepoljska dolina se je odrezala, kot še nikoli. Zadržalo ni zavednih volilcev niti slabo vreme, niti agitacije za abstinenco, za kar so ae porabljala vse mogoče laži, obljube in grožnje. Svoj državljanski ponoa ao poudarili a« a tem, da ao vozove okrasili z zelenjem in zastavami ln ao vso pek prepevali, kar seveda ne ame manjkati pri veselih prilikah, kakršne ao bile tudi volitve za vse poštene državljana.
Na sliki vidimo zavedne volilce iz KompolJ, ki ao ae pripeljali na voUSCe V šoti Vldem-Dobrepolje.
Najmlajša sokolska čete v Kresnicah
Slika levo:
Tudi največja mornarica na svetu trpi
Tudi angleške brodarske družbe čutijo posledice svetovne gospodarske krize. V Devonshlreu se zbirajo »brezposelni« parniki, ki morajo počivati taradl pomanjkanja naroČil
Zadnje čase je zavladalo v Zasavju prav živahno zanimanje za aokolako Idejo. Tjrrtev nauk prodira te tudi v majhne vasi. Eno najmlajših sokolskih Cet pa imajo v Kreant-cah pri Litiji. Nedavna ustanovitev Sokola Je bila u Kresnice velik praznik, ki J* združil prt Vehovcu lepo Steivlo narodno zavednih domačinov, predstavnike oblaatev iz Litije in zastopnike okoliških sokolskih društev. Vae priprave za ustanovitev kreo-nlške sokolske Čete Je vodil litijski učitelj br. Veno Taufer, ki je obiskoval aavezno sokolsko šolo. Ker je vodstvo mlade sokolske Čete poverjeno agllnim domačinom: br. Spuntu, Blrolll, županu Kosu, a. Mohorevi itd. in ker ao deležni tudi moralne opore litijskih aoeedov, bodo mladi oSkoli a delom dokazali apoaOteoat za društveno življenje. Naj bodo Kreanlce živ opomin vsem krajem, kjer ae ie niso prebudili, da sledijo temu zgledu.
zdravje
Trg Sevnica, eden najlepših krajev Spodnjega Zasavja, razveseljivo napreduje. Že L 192». je dobil električno razsvetljavo. Po vojni, zlasti pa v zadnjih letih, al je s novimi In prenovljenimi stavbami, s ureditvijo cest In mostov uatvaril prav lično zunanjoet. — Med važne dokaze delavnosti li
ka lahko prištevamo tudi stavbo Sokolskega doma.
Napredek trga pa le nI bU popoln, dokler ae nI pristopilo k uresničenju načrta preskrbe Sevnice z dobro pitno vodo. Načrta ae Je lotu prvi naš župan g. KruleJ in ga tudi Izvedel do konca. Lani Je bil izvoljen vodovodni odsek občinakega odbora, ki ga tvorijo poleg župana kot predsednika Se gg.: Kozinc Matija, dr. Jesenko, Valant Franc, Cimperšek Rudolf, Flek Joeip in Klemenčič Edvard. Kot najnižji ponudnik je prevzelo gradnjo stavbno podjetje g. Josipa Ciuhe lz Trbovelj za 538.956 Din. Zgradnjo so pričeli 13. julnija In je delo kljub vremenskim neprilikam dobro napredovalo. Trajalo j« 4 mesece. Zaposleni ao bili največ delavci lz domače občine. Vsa montažna dela je Izvršila znana tvrdka Teodorja Koma iz Ljubljane. Porabljenih je bilo za 3 vagone železnih cevi in okoli 1000 kg svinca. Vsa naprava dobro deluje, kar ao preizkusili tudi že z gasilskimi cevmi. Na vseh važnejših mestih je postavljenih 10 gasilskih hldrantov. Nameščenih bo v kratkem tudi 9 javnih izlivov In se bo pričelo z vpeljavo hišnih priključkov.
Skrb napredne občine za ljudsko