plaćana f goiovtaL
"eto LXXL St. SS.
Ljakljaaa, sobota 12.
Cena Din 1.—
popoiđna, izvzemaj oadalja ta praznuts — Lnserati do 80 petit a Dtn do lOU vrat i um 2£0. od lOO 3o 3O0 vrat t DU> 3, veCJi inseratl peUt vrata Dtn 4.—. Popust po dogovoru, annsnatai davaa poaabaj — »Olnvanaal Narod« vei-a mesečno v Jugoslaviji Dtn IX—n sa Inozemstvo Dtn 26.—. Rokopisi as ne vračajo.
CEEDN IftTVO €S CPBAVNiaTVO LJDBLJaNa, Kaafl jeva allea Stav. * Telefon: 31-22, 11-22, 21-24. 21-26 ta 21-22
Podružnice: MARIBOR, Stroasmayerjtva 3b — NOVO MESTO, Ltfumjanska c, teletoD St. J6 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Koce nova uL 2. telefon flt_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani s t. 10.351
Nacistični prevrat v Avstriji:
Konec samostojnosti in neodvisnosti Avstrije
Sooči so prisilili Schnschnigga k odstopu in izročitvi oblasti hitlerjevcem
dr. Schuschnigg odpove-hitlerjevska
dati za nedeljo najavi]
čete vkorakale v Avstrijo, je ljudsko glasova« je is
odstopiti — Nova vlada je popolnoma
DUNAJ. 12. marca. br. Cesar nihče ni slutil in pričakoval, se je zgodilo. Hitler-z -elasUIli l Avstn;. državni prevrat m se polastili vse oblasti v državi Od danes dalje je Avstrija hitlerjevska. Samostojne n neodvisne Avstrije, zgrajene po načelih papeževe enciklike »Ouadragesimo anno« e Konec. Od danes dalje plapola po vsej Avstriji zastava s kljukastim križem
Vceraj so se dogodki razvijali od poldneva dalje z bliskovito naglico ter so na dramatičen način zaključili napore kan cela rja Schuschnigga za očuvanje avstrijske neodvisnosti. Ko so avstrijski nacisti uvideli, da bi pomenil za njih izid ljudskega glasovanja hud poraz, so se zatekli k svoji stari metodi nasilja. Opoldne je bil kan-celarju Schuschniggu po posebnem odposlancu iz Berlina sporočen kratkoročn: ultimat nemške vlade, ki je zagrozila da
bo vkorakala v Avstrijo nemška vojska če se ljudsko glasovanje takoj ne odgodi, kancelar Schuschnigg ne odstopi in izroči vso oblast v državi narodnim socialistom. Dr. Schuschnigg se je tej grožnji sprva uprl. upajoč, da bo našel zaslombo pri velesilah, zlasti pri Italiji, ki se je doslej vedno postavljala za zaščitnico avstrijske samostojnosti in neodvisnosti. Toda Schu-schniggovi apeli so tako v Rimu, kakor v Parizu in Londonu naleteli na gluha ušesa. Bil je postavi i en pred izbiro, da ali izzove oborožen spopad. ki bi zahteval morda nešteto žrtev in potoke krvi ter pahnil državo v vrtinec krvave revolucije, ali pa da se ukloni nasilju in odstopi. Odločil se je za umik Z njim so se solidarizirali tudi vsi ostali nenacistični ministri, d očim so hitlerjevski ministri ostali na svojih mestih.
Ginljivo slovo dr. Schuschnigga
Poslovilni govor zadnjega kancelarja samostojne avstrijske države
Ob 19 45 se je kancelar Schuschnigg po-s"..--.il od avstrijskega prebivalstva po radiu z naslednjim govorom:
^Avstrijci Avstrijke!
Današnji dan nas je postavil pred težko m odločilno situacijo Dobil sem od predsednika države nalog, da o teh dogodkih obvestim avstrijsko prebivalstvo.
Nemška vlada je predsedniku države Miklasu stavila kratkoročen ultimat, da mora imenovati za zveznega kancelarja od nemške države predlagano osebnost, za člane vlade pa od nemške vlade označene osebe. V nasprotnem primeru bodo nemške čete po poteku tega roka vkorakale v Avstrijo.
Ugotavljcm pred v m svetom, da so popolnoma izmišljene vse vesti, ki so razširjene ponekod po Avstriji in po inozemstvu, češ da je v Avstriji izbruhnila revolucija, da tece kri v potokih, da vlada ni gospodar položaja in da ne more napraviti reda.
Predsednik države mi je naročil, naj sooročim vsemu prebivalstvu Avstrije, da se umikamo nasilju. Ker za nobeno ceno. tudi v tej resni in težki uri ne. nočemo prelivati nemške krvi, smo naši oboroženi sili dali nalog, naj se za pri.
mer, da bi ne nške čete res vkorakale v A.strijo. brez odpora umakne in počaka na odločit\ v prihodnjih ar.
Ob enem je predsednik drŽave Miki is imenoval generalnega inšpektorja vojske, pehotnega generala SHhovskega za ..Iiovnega poveljnika avitrijske oborožene sile. On bo izdajal nadaljna navodila vojski.
Jaz pa se ob tej uri poslavljam od avstrijskega naroda z besedami:
Bog čuvaj Avstrijo!«
Godba je nato odsvirala avstrijsko državno himno »Bog ohrani, bog ob-
vari . . .«
Plebiscit odgođen
Ob enem je bilo objavljeno, da je za nedeljo razpisano ljudsko glasovanje odgođeno za nedoločen čas.
Vest o odstopu Schuschnigga ie bila v avsti-jskih nacističnih krogih sprejeta z velikanskim navdušenjem in v tem trenutku so se avstrijski hitlerjevci že smatrali gospodarje položaja. Povsod so nastopili zelo oblastno, se polastili v prvi vrsti policije in prevzeli s svojimi napadalnimi in zaščitnimi oddelki skrb za javni red in mir.
Nova vlada Seyss Inqnarta
V vladi so samo izraziti nacisti
Na Dunaju so se med tem že vršila med Sevss Inquartom in predsednikom države Mi klasom poga:an;a o sastavi nove vlade v smislu zahtev nemškega ultimata.
Ob 1.30 zjutraj je bilo po radiu razglašeno, da je nova vlada sestavljena Z balkona kancelarske palače ;e vodja nacistov asi Feinthaler najprvo objavil prevzem oblasti po narodnih socialistih, nakar je dr Jurv- sporočil zbrani množici sestavo vlade Vlada ;e sestavi iena tako le:
zvezni kancelar dr. Arthur Seyss-In-quart:
podkancelar: general dr. Gleise-Hor-stenau: _
zunanje zadeve: dr. >Vilhelm Wolf;
pravosodje: notar dr. Franz Hueber:
prosveta: univ. prof. dr. CKwald Men-gin:
socialno skrbstvo: dri. svetnik dr. Hugo Jurv:
finance: dr. Rudolf Neumaver;
kmetijstvo in gozdovi: ini. Anton Reinthaler:
trgovina in promet: dr. Hans Fisch-bock;
Zvezni kancelar dr. Seyss-Inqnart ima tudi vodstvo ministrstva za državno obrambo.
Za državnega podtajnika za javno varnost pri kancelarja je imenovan dunajski policijski direktor dr. Mihael Skuhl.
Uradu zveznega kancelarja sta pri-deljena za zadeve varnostne službe dr. Ernest Kaltenbrunner in za zadeve politične vzgoje major Hubert Klausner.
Kako je prišlo do prevrata
Nemika vo}«ka }« bUa ie na meil la |c
DUNAJ. 12. marca, br Kakor zatrjujejo v okolici dr. Schuschnigga. je prišlo do s?rerr.e~'-<? ■ aVssattJI Mi pritiskom Berli-Včeraj je bila odrejena mobilizacija armade ki ima svoj sedež Na Bavarskem so rekviri-vse avtomobile in druga transportna sredstva n jih stavili na razpolago vojski, ki je krenila na avstrijsko mejo, pripravi je na. da po izteku ultimata vkoraka v Av-* Sirijo Nemške čete so po dunajskih informacijah, ki pa jih v Berlinu demanti rajo, okrog sedme prekoračile mejo, zasedle vse strateško važne točke na meji tako, da b: onemogočile vsako akcijo avstrijske vojske Avstrijski notranji minister Sevss Incmart pa je izdal avstrijski eksekutivi nalog, da se nikjer ne sme upirati nemškim četam, če bi prišle na avstrijsko ozrmljr Spričo tsjga j* hO* Jasno, da bi
Dunaj padel v par urah, če bi se Schuschnigg upiral. Nekateri oddelki nemške vojske so zasedli tudi važnejše obmejne kraje. Nemške čete so korakale v Avstrijo v treh kolonah in sicer na Tirolski, solno-graški in gornjeavstrijski meji, tako da bi v danem primeru lahko v par urah zasedle vse ozemlje. Ko pa so prispele z Dunaja vesti, da so narodni socialist: prevzeli oblast, so se nemške čete umaknile z avstrijskega ozemlja nazaj za nemško mejo.
Da bi zaradi tega postopanja Nemčije ne prišlo do kakega mednarodnega incidenta, so stvar maskirali na ta način, da je Sevss Inquart po odstopu Schuschnigga kot začasni vodja kancelarskih poslov poslal Hitlerju brzojavko, v kateri ga naproša, naj mu pošlje nemške čete za obnovo reda in miru. češ da grozi v Avstriji marksistični
Tudi Miklas odstopi?
Dunaj. 1 . marca. br. Pozno ponoči so se razširile uradno še nepotrjene vesti, da bo odstopil tudi predsednik države Miklas. Na njegovo mesto M iraei priti bivst ministrski predsednik in sedanji predsednik jr lav ne kontrole dr. Ender.
Bivši ministri beže
Dunaj, 12. marca. br. Večkna bivših klerikalnih ministrov, ki so pod silo razmer morali odstopiti, je že v teku noči zapustilo Dunaj. Ministra Zernatto in Stoekinger sta se z avtomobilom odpeljala na Madžarsko, trije drugi, katerih i m .»na še niso znana, so pobegnili na Češkoslovaško, zvezni kancelar
dr. Schuschnigg pa se ie uonoci z avtomobilom odpeljal na Koroško in namerava odpotovati v Italijo, Ni še znano, ali je že prekoračil mejo.
Hitlerjeva poslanica
Dunaj, 1*2. marca. br. l>auc*» opoldne bo nemški propagandni minister dr. Rudolf Hess jk> radia pr^eital poslanice nemškega državnega kanooiarja H:rlerja Avstriji. V poslanici bo Hitler kot vrhovni voditelj n;i rednih socialistov polal smernice za delo avstri;skih nacistov in obeleči'1 tudi bodoči položaj Avstrije v sklopu nemške narodne skupnosti. Verje^n."« jc. - a se bo »iofa'^nM tudi vprašanja anškssa in pojasnil sialiftžc Nemčije do dogodkov v Avstriji.
Prevzem oblasti po hitlerjevcih
Danes m MU imenovani novi deželni glavarji, policijski direktorji in mestni Zupani
Dunaj, 12. marca. br. Že v teku noći so bili izdani vsi potrebni odloki o namestitvi narodnih socialistov na vseh vodilnih mestih državne uprave. Imenovani so v vseh deželah novi deželni poglavarji, novi varnostni direktorji, policijsko oblast pa so povsod prevzeli voditelji narodno socialističnih napadalnih in zaščitnih oddelkov. Prav tako so imenovan tudi novi župani vseh mestnih občin. Na vsa ta mesta so postavljeni izraziti narodni socialisti. Na Dunaju je imenovan za župana dosedanji podžupan dr. Lahr. v Gradcu pa odvetnik dr. Julius Kaspar. Deželni glavar za Štajersko je postal inž. Helfrid, za policijskega direktorja v Gradcu pa je imenovan vodja štajerskih SS oddelkov odvetnik dr. Sieg-fried Ueberreiter.
Nemška policija na Dunaju
Dunaj, 12. marca. br. Po noči so prispeli na Dunaj vrhovni voditelji nemške policije s š?fom SS oddelkov Himmlerjem na ceiu. Ob 5. zjutraj so se preko Monakovega pripeljali na Dunaj, kjer so takoj prevzeli vodstvo poslov m organizacijO avstrijske policije. Z njimi so prispeli sef berlinske policije Hevderich. šef redi tel pace policije geneml Dalueger. vodja berlinskih SS oddelkov Jost in vodja berlinskih S A oddelkov podpolkov-
nik Meissner. Oni bodo organizirali predvsem policijsko upravo na Dunaju in vodili vse posie okrog policijsko-političnih ukrepov.
Zapori se polnijo
Dunaj. 12. marca. br. Že v teku noči so narodni socialistični oddelki. ki_ so se pred sestavo nove vlada po večini že na lastno pest prevzeli policijsko oblast v Avstrijskih deželah in na Dunaju, izvršili številne aretacije pristašev in voditeljev patriotske fronte in levičarjev. Te aretacije utemeljujejo s tem, KaS da je treba te ljudi zaščititi ored ogorčenjem nacističnih množic, ki bi se mu bile izpostavljene s strani t ah ijudi utegnile maščevati za preganjanje, katere-pod prejšnriim režimom. Na Dunaju so zapori prenapolnjeni.
Proslava zmage
Dunaj, 12. marca. br. Današnji dan je v vsej Avstriji posvečen proslavi nacistične zmage. Pn odredbi oblasti so vse šole zaprte, prav tako pa ie v proslavo zmage odrejena zaipora industrijskih podjetij za 10., trgovin z izjemo živilskih za 11, živilskih trgo-vim in obratov pa za 15. uro. Popoidne bodo prirejena manifestaci jska zborovanja, na katerih t odo govorniki pojasnili pomen dogodkov in izdali smernice za nadaljno delo.
Varnostni ukrepi v ČSR in na Madžarskem
PRAGA, 12. marca. br. V Pragi z največjo pozornostjo spremljajo dogodke v Avstriji. Odločno zanikajo vesti, ki so bile sinoči razširjene v inozemstvu, da je češkoslovaška vlada odredila mobilizacijo ter poslala svoje čete na nemško in avstrijsko mejo. Res je le, da je vlada odredila poostreno kontrolo na meji, ker je bilo pričakovati, da bo v Avstriji prišlo do incidentov ter da bodo skušali begunci priti preko meje. Ministrski predsednik dr. Ho-dža je sinoči ob 21. sklical sejo vlade. Na seji so sproti proučevali poročila iz Avstrije ter pozno v noč spremljal: dogodke.
BUDIMPEŠTA, 12. marca. br. Madžarska vlada se je sinoči sestala k izredni seji, ki je trajala pozno v noč. Notranji in zunanji minister sta podala poročila o' dogodkih v Avstriji in o ukrepih na meji. Meja je začasno zaprta in kontrola poostrena. Dogodki v Avstriji so izzvali na Madžarskem veliko razburjenje.
Laadoa. 1\ marca. A A. (Reuter) >V Londonu nri ntf znanega o kakšnih nenavadnih m tejomnih ukrepih, ki naj se izvrše v Mo-nakovero in o njihovem vzroku«. S temi besedami je zunanji urad demanti ral na vprašanje agencije Reurter vsa poročila o kaklmih nenavadnih dogodkih na Bavarskem. Nekaj minut na to je neki višji uradnik propa-ga/ndnega ministrstva obvestil agencijo Reuter, da $e »vrši gibanje nemarnih oddelkov vojaštva, da se pomnože obrne ine čete in obvamie red čez nedeljoc.
Kaj ko z rimskimi protokoli
BUDIMPEŠTA, 12. marca. br. V madžarskih krogih so nad dogodki v Avstriji zelo presenečeni in s skrbjo gledajo na nadaljnji razvoj. Posebno jih skrbi, kaj bo sedaj z rimskimi protokoli. Z vključitvijo Avstrije v nemški sistem bo po sodbi madžarskih krogov avtomatično prenehal funkcionirati rimski sporazum in bosta tako Avstrija in Madžarska izgubili zaslombo, ki sta jo doslej uživali v Italiji: Avstrija se bo morala podrediti nemški šti-iileAk: in bo tako IHiaam is
skih protokolov. S tem pa bo prizadeta tudi Madžarska, ki bo morala sedaj iskati novo orientacijo.
Rim, O. marca. AA. (Haivae). Rimski politični krogi z veliko napetostjo spremljajo razvoj dogodkov v Avstriji. I4«ti za zdaj ne podajajo nobenih komentarjev, temveč se omejujejo na obširno reproduciranje poročil z Dunaja.
Pariz, 1^. marca. br. Dogodki v Avstriji so vzbudili v francoski javnosti ogromno pozornost. Listi v senzacionalni obliki objavljajo poročila iz Avstrije vendar pa jih Se ne komentirajo. Le >Petit Soir< piše, da se poslužuje Nemčija napram Avstriji enake taktike, kakor se je je posluževala tudi napram Franciji v Poeaarju in drugod, ko je Evropo postavljala pred izvršena dejstva. Po pisanju lista zagovarjajo v Berlinu intervencijo v Avstriji s tem. da >e Schuschniffj? ujetnik marksistov ter da hoče s pomočjo zboljševiziranega delavstva zatreti hitler-ievski pokret. Ker bi to pomenilo. boljSe-vizacijo Avstrije, se smatra Nemčija za upravičeno, da intervenira.
Novi boji z Arabci v Palestini
Jeruzalem, V. marca. AA. V Palestini so bili v več krajih teroristični incidenti. Snoči so našli na železniških progah iz Jeruzalema v Tel Aviv in v Egipt 3 peklenske stroje. Dva sta eksplodirala na progi iz Tel Aviva v Jeruzalem, enega pa so našle vojaške straže, ki nadzirajo železnice in ceste. V severnih krajih Samarije nastopa teroristična tolpa, ki jo vodi neki pobegli kaznjenec. V neposredni okolici Jeruzalema so razbojniki izropali vas. V severni Palestini se je danes nadaljeval boj, v katerem je padlo 30 teroristov, s nezmanjšanim ogorčenjem.
Blizu Safeda je prišlo do bitke med policijo in skupino 100 Arabcev. Poslali so takoj letala na pomoč. Mrtvih je obležalo 32 Arabcev.
Dr. Kurt Schuschnigg
zadnji kancelar samostojne Avstrije
Dr. Artur Seys$-Inquart
prvi kancelar hitlerjevske Avstrije
Novi avstrijski državni kancelai Aithur Seyss-lnquart se je rodii 22. julija 1592. v malem kraju pri Jichiavi na Češkoslovaškem kot slu vladnega svetnika in gimnazijskega direktorja iz Olomuca. Po očetu je 6e«ški Nemec, njegova mati pa je iz Me-m-minjrena na Bavatsko-fevabskem, a njeni predniki so bili doma iz Beljaka na Koroškem.
Sevss* Inquart je študiral gimnazijo v 0k>-muou in se je že v mladih letih udejstvo-val v nacijonalniih vrstah čeških Nemcsv ter v borl^ah me-i Nemci in Cehi. Za doktorja prava je promoviral na Dunaju, nato je pa moral na fronto. Boril se >d na. ruskem, italijai^keni in rumunskera bojišču, bil je ranjen in štirikrat ollikovan.
Leta 1921. je začel izvrševati odvetniško prakso na Dunaju. Zanimal ee je predvsem za delovno pravo in je bil zaradi tega imenovan v kodifikacijsko ko-inieijo za avstrijsko delovno pravo. Zanimivo je, da se politično ni uiejstvoval. pospeševal pa je gospodarske in kulturne stike me-d Avstrijo in Nemčijo in jih skušal ^ poglobiti. Zato je bil taidi imenovam za predsednika Avstrijsko nemžke ljudske zveze. Na Dunaju ie slovel kot e.en najuglednejših pravnikov ki je bil tudi v tesnih stikih z bivšim kan-celarjem dr. Schnsclmiggom. ki ga je 17, juniji 1937. tudi imenoval za državnega tajnika, katerega naloga je bila posredovati med nacijonalmo opozicijo in zvezno vlado.
Na podlagi dogovora v Bprc!itesga Ionu med Hitlerjem in Sohnschfiiggom, v soboto 12. februarja, je bil Seyss-Inquart pri pre-osnovi avstrijske vlede 16. februarja imenovan za ministra za notranje zadeve in javno varnost.
eVugleSko-italifanski
klirinški sporazum
Rim. 11. marca o. Listi poročajo iz Londona, da so se italijansko angleška pogajanja o novem klirinškem sporazumu končala z uspehom. Sporazum je bil snoči parafiran. Ttalijansiki listi smatrajo to za prvi osnek, dosežen v novi atmosferi, ki je zavladala v odnošajih med obeme državama rv> Ed^novi ostavki._
Borzna poročila.
Curin, u. marca, Beograd 10. — Par z 13.65, London 21.606, New York 431.75, Bruselj 72.885 Milan 22.695, Amsterdam 240.925, Berlin 1T4- — Dunaj na notira. Pra^a 15.14,    VasAav  81.80, Biakarešts
Dramatično pričakovanje milijonskih dobitkov
MUttvečfk *obitfcl m od«
Ljubljena, 11 marca. V veliki dvorani Trgovskega doma je za-viadalo voeraj popoldne pravo vzdušje senzacije, ta pred aaoatkom tre banja Je bila dvorana povsem zasedena. Ljudje so ae gnetli tudi na galerijah Ko se Je začelo žrebanje, ni mogel veC nihče v dvorano. Pred začetkom žrebanja je stopil pred mikrofon, ki Je bil nameščen pred izk lica tel ji številk, radijski napovedovalec. S tem se je se stopnjevala dramatična napetost, ki je ob žrebanju milijonov dosegla višek. Predočite si Jo lahko samo. če ste kdaj prisostvovali velikemu sodnemu procesu, ko je šle zločincu za koto. Toda pri tem >pro-cemr je fllo za koto prav za prav slehernemu udeležencu: vsi smo stali pred strasnim, tri buna lom usode. Komu izmed nas se bo nasmehnila sreča in ali je kdo med nami, ki bo odhajal iz dvorane kot novopečeni milijonar?
Na podij je stopil direktor upravnega odbora Državne razredne loterije. Povedal je. pod ksjMaaaal pogoji bo izžreban milijon din. Zdelo se Je. kakor da so poslušale: šele potem začeli verjeti da gre v resnici za milijone ter da prej se niso bili dovolj prepričani: senzacija je bila prevelika Levi. večji boben je vseboval ie precej usod rs h zavitkov s številkami srečk, v desnem bobnu, kjer so bili vloženi dobitki, se je pa rdečflo samo ie na dnu nekaj zavitkov. Vendar Jih je bilo se 500. Na dva izmed njih je odpadlo 3 milijone din.
Predsednik komisije je napovedal v slo-* ■ i: M bc med prvim; sto številkam, izžrebano milijon dtn. Izkhcatelja Številk srečk sta začela izklicevati počasi, slovesno, razločno. Njuna glasova prenaša radio in kdove. na katero številko bo padel milijon. Ljudje poslušajo s pridržano sapo. Trudijo se. da bi ničesar ne preslišali. Postalo je soparno in poslušalcem je začel liti znoj po obrazih. Toda ne le zaradi vročine, temveč predvsem zaradi nervoznosti, vročice Tretji Izkiicatelj. ki je čltal vsote dobitkov je odgovarjal patetično: Jedna hiljada dinara! — Enkrat, dvakrat, trikrat, desetkrat . . Kje je dobitek 3.000 ali več dinarjev, ki se jim bo pridružil se milijon di-:-. ---. : KaSBSI ■nsvat Ml pred smrtjo I enem samem trenutku preživi v spominu vse življenje, tako dolgi in strašni so se nam zdeli ti trenutki. Članom komisije je postalo vroče, izklicateljem so se začela c" i- ris Slug« ao prma* I o 'o v .-: ;-zarcih.
Dctlej so bile izklicane same večje številke srečk, zato se nam je zdela številka 422 se tem bolj čudna. Ko je bila izkli-cana je tretji izkiicatelj. ki je izkliceval dobitke, povzdignil glas: sest hiljada dinar;; . premija! — Trenutek grobne tišine čim je pa napovedal še predsednik komi-slovenščinl. da je bilo izžrebano milijon (fm. je završalo med občinstvom. Naj-kujsa živčna napetost je popustila, ljudje sc si obrisali znojne obraze. Toda to je bil le kratek odmor živčne napetosti.
Najhujše se je šele začelo. Napetost se je začele zopet stopnjevati, ko je bilo km a pc izžrebanem milijonu izžrebano 200.000 din na srečko št. 9.327  Kaj vse si Je pri hranila sreča   za  včerajšnje popoldansko
žrebanje, s previdimo že iz tega, da je bil izžreban tudt en dobitek po 100.000 din, 2 po 10.000. eden po 35 000, trije po 8.000 din itd
Dolgo jf trajalo, preden je nastopil zopet usoden trenutek, ko je direktor napovedal, da bo izžrebano 2 milijona dtn, kajti največja premija je odpadla na zadnji va£-j\ dobitek med zadnjimi izžrebanimi sto številkami. Izkhcatelja sta dotlej iaklioe-vaia manj slovesno. Ko je pa bilo napovedano žrebanje zadnje premije in ko so poslušalci zvedeli, da bo odpadla na dobitek 15.000 din ki je ostal edini večji neizžre-ban sta izklicatelja zopet povzdignila glas.
Poslušalci so trpeu vprav fizično zaradi živčne napetosti, zlasti Še. ker dobitek 15 000 din ni bil zelo dolgo izžreban. Pri vsaki številki smo mislili, da je prava. Vendar je bila prava* izklicana šele skoraj povsem zadnja. Za njo so izžrebali samo še tri dobitke po 1.000 din.
Zadela je srečka it. 9.327. torej tudi ena izmed manjših itevilk Cim je bila izklicana premija, so ljudje začeli vstajati; nekateri zato. da bi se prepričali, če so prav sfisall. večina je pa odhajala, ker se nI zanimala za nič več. Nekateri so bili baje celo veseli, da niso zadeli milijonov, ker so se tako lažje otresli vznemirjenja, ki se jih je polastilo na žrebanju in ki 5im je Slo bolj na živce kakor drugi včerajšnji veliki mednarodni d opor ki.
Prva premija se deli na polovični srečki, ki sta bih* prodani v Zagrebu prt PraSte-ć'oni in m*mia"nici Kreutzerju. Tudi druga prem m? v - ^>---*ni" j^-^i ki sta pa bili orodani v pogradu pri Vaslču in A. Pavloviču.
Popoldne so bili izžrebani se naslednji
več;": do^ki-?OO.oeo din št. 9.327 100.000 din št. 4.224
35.600 din *t 37.824.
25.000 din št    8 793.
15.000 din * 31 402 in 2.000 000 premije. IP.OOS din št. 52 238   28 401.
8.000 din št 70 726    2.190. 23.174.
6.000 din št. 47.615. 74 315, šfe in premijo 1.000 000 d n.
5.000 din st OP.offO. 79 902. 99 534. 76 883
3.000 din 5t. 35^17    6 942. 80 817, 20 832
Dobitnika največje premije
Iz Novega Sada poročajo, da je polov -co giavne premne zadel na polovično srečko tarokajšnj« glavni   tajnik novosadske
produkt:rsfe efektne borze dr. Branko Petro \ir Drugo polovico srečke je kupil Petrovičev prijatelj neki žitni trgovec v Novem Sadu
Sreča se je nasmehnila tudi siromašnemu trgovcu Nikoli Marink crviću v De sportove u, ki je na svojo srečko 42.956 dobil premijo v višini 250 000
Precej sreče so meli letos tudi Kuma-novčani. Pred dnevi je srečka Jovana An-tiča zadea 200 000 din, pri včerajšnjem žrebanju pa je zadel pol mfHjooa din na srečko 54.650 reven delavec Jovan Ciprt-.»anovič iz Kumancvega. Četrtino ste srečke z zneskom 503.000 din je zadel reven >brtnik iz Ban« .uke.
še vsak, ki je videl
prti film,
v katerem igrajo znameniti dečki .unajskega   mladinskega zbora
vviener Sangerknaben je bil navdušen!
V nedeljo dopoldne ob 10.50 url isti film pri znižanih cenah!
VE ZAMTOITE!
MLADINA PREPEVA
(DUK SI_NGE>DE JTGE.VD)
Lepa   vsebina,   krasni   posnetki, očarljivo
petje.
PREDSTAVE danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21. url
KINO UNION, tel. 33-31
zgodbe izpred sodišča
V Begunjah je dobra hrana in mehko ležišče — Zakaj kradejo kar na debelo staro železo
Ljubi ja
natakarica Lojzka sta nerazdruiljivi pii.a. reipci. skupaj kradeta, skopaj se potekat* do svetu in »kupaj sedita na za ;ozni . jopi. Obe sta atarejši «.:iadoJe<mci Pred ^:a bili obsojam ua kasen strogega kar sta se skrili v r^ooveduioo v fi ak ;e*kvi in nonot; orafah svetnike in »irtastiu na oltarju. Imeli sta po oc -orlice i.ra*nine. ko so ju zjutraj zasačHi zopet *kri-:a rs s"vhi epovednjce. pre*eči na ugo-mo priliko za oec iz cerkve.
To no* sla prisl: pred mali sena: zaradi fiM obieke iz garderobe \ ^neki reai-ni gisanna Blem*? - . v 7-0-vembru in decembra lani je dijakinjam gimnazij* vsak dan zmanfkal kak kos jae* e-•ako 3 pJašči. šali. rokavice. k!obmki, ilslnil i itd. Tarieci sta bm* Juika in Lojzka. Prcdee*inikn aeoata e. Lederh.^m *ta prinesti večino tatvin. Julka je zanika:j r.tmo Tatvina aacge sala in dveh plašče*. Lojzka pa tatvino eneca pUsca Lojzka je Hia it v zaporo, ko je izcroH ta plasr.
Dse 14. deceasbca ms t>e pa splazili ekozi okno v stanovanje Katarine Kme*e©ove. Juika je dužila pri nji. dobro ie poznala stanovanje, zato se ie vlom posrečil. Oi-uesli sta Kmetecovj 2600 din vredno suknjo, i-c- - - reaea* |spion r- v^-ed^n hon. lakaste eev.je. *oežke ia blazino Tud' ta višaš sta priznal«.
Dne 10. decembra lasi sta >e Mazili v e^obo A »;z:je Kramar in ji odnesli dva pia-sea. sekaj perila in ročno torbico. Tndt +a ■lom sta nrisoak. Po4ee ^sees jp oKroinW Taktevala- naj se kasnajeta zaradi teja ker ista ee vrnili v LjoMjano. dasi sta Wt obe t d^e leti noHcijsk') raetisni.
Predse inikn senata sta no\asnili. !a sta >r$- 'ara-5 teea, da bi doN^: nek*j denarja, s katerim bi ee odncsvili t Zagreb, kjer bi začeli — pošteno živeti fsataitri ja je advokat L PTorjančič. Drtavai rravi-nik Baaako Goslar je zahteva: obsodbo po otSnfnicj. aaoat je obe spozna! za kt vL -a-aasj v prtsserSb tatvine, katere ais*a primaj!, ter fe prisodil Jaški leto dni m 3 r.e. 3eee stroree« rapors Lojski pa leto dni b 4 mesece s*nora. ***** fzeuMhi cas*n-- dr-žavljanske nra^ce za 3 leta
kd.zeL fc^a durt-jeii pol posrojom, Ga ju po^jejo v Bei?UDje. ker je v tamošnja ženski
kaznilnici dobra hrana in mehko ležisoe. Ta Ljujia prošnja ?e biia us.iaana & f>npoxn: o r>red*e in:ka. *a bosta prihodnjič ee oe*reje ako bosta še kradli, m da besta za v*e življenje lahko uživaB dobro hrano rt mehko letfi^-ee v Becrunjah.
V žitnico je vleodl
Okzop 40 let tetari posestnik v Lasani At-u>j Za v bi «e je moral zagovarjati prcl malin: senatom isradi vloma v žitnico Martina Zajca v Cesnjicah. Zajcu je o in esc I steklenico »Iivovke ki 10 klobas. Dv* aseseca kasneje je vlomil v shrambo Helene 2avbi v Psajsovici in ji odnesel nekaj kosov pre-irajtseyi mesa m 25 ki plenice. Obe vloma je obrožetjec prizna!, zan:kal pa je tatvino sekire v škodo Iv*ne ParvinSek. Te tatvine asa aieo saotru dokazati, zato je bfj o soies umo zara H obeh vlomov na 5 TBeeerev strape$ra zapora ia as izerubo čae*nih pravic z« 2 Wti.
i zatiniein času se kar višje nj* zaroZui klapi po večni brezposeni dekiveš, ki so kra-1 d staro železa. Xa vprašanje sonikov. zakaj kraiej© -*aJo železo, odgovarjajo, da to robo najlaljfc spravijo v denar. In res je v Ljubljani cim -ialje več prekupčevalcev s starim ždezom. ki jra plačujejo po 80 par za kg. Pri nakupovanju starega železa ti prekupe-val >i navp \rw> jr einjo ^kozi pwtef posel je poKei. Nedavno j> bfla aa r>r» urad:>:c;, reke večje ljut»l.;jn-t\Tdke. kj ie kupila od ciganov večjo količino etareza železa, ki je bilo ukradeno. Ob*o4nica ji »e očitauu da bi morala vedeti. <m je železo ukradeno Tadi mlad tatovi, ki eo plenfli po pokor«!i*eu m edna-iol: leleme ograje. *vecnike in celo krste, eo vncvci! i plen pri naJrtrpovalcIb staregn že.*-a n . s; mora!« paV* arrofie nadzorovati š-tevLne ia k u po vsi niče starega železa, pa vi imeJi tatov^ rran; poguma krasti aa letelo «faro *e!ezo tz vagonov m to-vam*"lOcih d^nK.
Delavec brez stalnega bivališča Josip Stražar je bil včeraj oćao.ien na 5
^*roi:ega zapora, ker oir.ef-e! z dvoriSfa Stavi«ia družb* 176 ka »>;^ro^:a eia* z dvorišča Suojnih tovarn m livarn oa o ko-madov oblikovanih okvirjev tz liteaa železa. T .v v>do je priznal io kazen sprejel.
Zapet akademik
Ugasnilo je mlado življenje. Smrt je zopet poasajaa s svojo koščeno roko v akademske vrata ki jim sadnja leta s čudovito doslednostjo ueraJMja najboljše.
Po krajassn trpljenju je v erecio 9. t. m. umri v Beogradu Boris Goriš«-k. student medicine, sin dr. Milana Goriš k t. advokata v Si. goricah. Pokojni Bori? je dovršil gimnazijo v Ptuju, nakar ga ,e pot najprej vedla v Zagreb na med-cir.-ko fakulteto, ki pa jb je kmalu zapustil i- se vpisal na beograjsko, kjer je v kratkem času pokazaJ izredno delavnost. Posebno ?»e je uveljavil kot marljiv član Društva Slovencev, kjer je požrtvovalno sodeioval v mnogih odsekih. Idealen, družaben in vedno naprednega mišljenja, si je kmalu pridobil mnogo pc jateljev, poslal pa je žr tev zahrbtne bolezni, kakor r-rer;i.-ogokrat dogaja z najboljšimi mladeniči.
V četrtek popoldne je bila m. beogrraj-sJcem novem pckopallšiču zadušnica za pokojnika ob navzočnosti mnogrin sorodnikov in pr jateije»v. Posebco častno *o se odnvmll beograjski akaderniki Slovaci, ki so se enkrat pokiz.au. koliko ao cenili pokojnika in kako tefno j h j« vesaio nanj iskreno prijateljstvo IDdea ian-vl akade-mdiOv se je v Kratkem m ganljivem govoru poslovil od jvejega bivf.egj tovariša tn prijatelja. Po končanem obredu so pokojnikovo truplo pr epe jal; v rodbinsko I grobnico v Ruse.
Naj mu bo Lahko zemlja v ljubljeni domovini, njegovim a^^ršem in sorodnikom iskreno sožalje! R K.
IZLETI
Zveze 13.
i tajski promet v Ljubljani v mesecu marcu:
Posebni vlak v Planico k mednarodnim   skakalnim tekmam.
19. In 26.  Avtobusni izlet v Gorico, Udine.
marca Trst in nazaj. 16. in 20.  Turni smuški tečaj v 3 skupinah: marca    a) Boh, jezero, Vogel, Komna,
b) Vršič, Krnica, Rateče-Planica,
c) Pohorsko pogorje.
25., 90. In Avtoizlet v Gorico. Trst. Reko 27. marca in nazaj.
29., 30. ha   Izlet v Split k spuščanju v morje 31. marca prve vojne ladje, zgrajene v naši državi.
Informacije dajejo in prijave sprejemajo vse biljetarne PUTNIK-a v Ljubljani, Kranju in na Jesemcah,
Tri pomembne pevske prireditve
Ljubljana, 10. marca Pozimi so se nasa pevska društva samozavestno in smotreno pripravljala za zgodnje pomladanske nastope. Doživeli smo že več lepih koncertov, čakajo nas pa ee novi. — V soboto zvečer priredi najstarejše slov. pevsko društvo »Lira* v Kamniku svoj vsakoletni koncert. Vodi ga že dolgo, agilni pevovodja Ciril VremAak, ki je za sobotni koncert izbral spored deloma skladb starejšega datuma (Foerster, Ada-miC, Savin. Juvanc), tri nove Prelovc<ve (med njimi bosta 2 prvič izvajani: «Kje so tvoje rožico in «Prvi greh* (Adam in Eva), v zadnjem delu koncerta so pa narodne pesmi v harmonizaciji Deva, Horvata in Preglja. Moški zbor »Lire« se je za izvedbo obširnega sporeda (15 pesmi) temeljito pripravil in bo njegovo petje gotovo ugajalo. —
V nedeljo popoldne pa proslavi »Zvon« v Trbovljah 30-letnico, odkar je njegov pevovodja Oskar Moii. K temu jubileju se že povrnem. Za danes le povem, da bo spored nedeljskega jubilejnega koncerta izredno zanimiv. Poleg treh Adamičevih a capella Sborov, bodo izvajali z orkestrom Parmo vega »Povodnega moža« (solista Polajnar-jeva m Kovač iz Ljubljane), dalje suito iz Smetanove opere »Prodana nevestac, orkester sam bo pa prednasal Cajkovskega suito. Ves spored bo dirigiral jubilant. Koncert bo ca Trbovlje važen kulturni dogodek. —
V ponedeljek zvečer pa kontertira v frančiškanski dvorani v Ljubljani pevsko društvo »Grafika« pod vodstvom svojega psvovodje Danila Cerarja z sporedom po večal novih, še neizvajanih. »Grafiki« poklonjenih skladb skladateljev Adamiča, Deva, dr. Dolinarja. Ju van ca. Grdbminga, Ko-mela. Jobsta. Jereba. Prelovca, Premrla. Hochreiterja, Ocvirka. Tomca. Vod op i v ca in deležnika. »Grafikac zasluži v ponedeljek zvečer za svoja resna stremljenja razprodano dvorano! Z. P.
Samomor starčka
* Ljtibljana, 12. marca
VčevajpopoMne so ljudje opozorili službujočega stražnika pod Rožnikom, da so našli pod smrekami nad starim streliščem ooeeenega starega moža. Stražnik je takoj odšel na oanaosni kraj, kjer je res našel obeSenca na jermenu že mrtvega. O tem je takoj telefanično poročal na viško stmčnioo, nakar je prispela na kraj žalostnega dogodka pol cijska komisija- Zdrav nik dr. Lužar je ugotovil, da je smrt nastopila ze pred nekaj urami. Truplo so na njegovo odredbo prepeijali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Identiteto mrtveca, ki ni imel pri sebi nfcakih dokumentov, so pa kmalu ugotovili. Bil je to 641etni Jakob Ribar, po poklicu bivši delavec, rojen v stanežićah pri s t. Vidu nad Ljubljano, že dopoldne okrog 11.40 se je R har zg-lasil na noiteijaki atrafcrlci na Viču. kj?T je hotel oddati škatlo s svojimi dokumenti in razno drobnarijo. Ker je govoril nekam zmešano, so ga na stražnic-" odpravil:, nakar je položil škatle na hodnik pr?d stražnico, kjer so jo kasneje našli sam pg ;e odšel proti Rožni dolini in nato naib-že naravnost v ^oad kjer je izvršil samomor
KDO NAJ PAZI?
— Kadar je§ jabolko  d rs 20 dete mora s paziti na črva
— Mam ca kadar jem jabolko, mora črv I paziti name.
Ogromno praško zletišče
Na nJem bo
za 162.000 gledalcev ■— Zadnja del na xletiiču
Kakor kažejo vej znaki, bo X. \> -sokolski zlet v Pragi doslej največja sokolska prireditev. Priprave za zlet dobro napredujejo in na zleušeu ee j? zadela zadnja etapa pri. prav ter ojrromnih stavbnih del.
POVRŠINA ZLETBCA 40 ha
Celotno zleriaVe zavzema 4o ha. Samo telovadile meri 200 x 900 m (6 ha). Ogromen prostor zavzama.o Se obliifilnice > priključenimi prostori in -icer okrog 13.5 ha.
Vhodov na zletiSče bo glavnih 10, vseh 100. blagajn pa 80.
H glavni tribuni, ki je bila zgrajena že 1. 1981 in ki ie dolga 105 m. zdaj dozidava jo •evo in desno krilo tr.bun. Obe krili bosta po 104 m dolgi. Nova tribune bodo imele j železno streho, za kar bodo porabili 12 va-uonov železa Stroški za tribune bodo mahali 9 milijonov K£, (okrog 14 milijonov din).
PROSTORA  ZA OKR<"K3 162.000 GLEDALCEV
Že po tem lahko »previdimo, kako veliko e zletišca, da bo v njem prostora za okrog 162.0<K) gledalcev Ložnih sedežev bo 7.149, stolov 7.910, na\Ta<inih sedežev 20.470 in S4 tisoč 314 stojišč.
V avtomobilskem Darku bo prostora za okrog 2.400 avtomobilov in 100 avtobusov.
DELAJO ŽE TRI LETA
Pri zemeljskih in stavtnih delih eo zaposleni delavci že tri leta. V tem 5aeu so prekopali stotisoče kubičnih metrov zemlje, Vca
površina zletisoa J3 bila znižana povprečno za 8 metrov. Z od ko pano zemljo ao Basali stojišča pod tribunami
Za nove tribune bodo porabili 150 vagonov lesa, za gar lerobe pa 300 vagonov. Tribune bodo delno železobatonske.
120 KUHINJ NA ZLETISCU
V garderobah bo 64.000 prostorov. Prostori za žaaske in moške so ločeni med seboj. Garderobe bodo v 24 poslopjih. V njih bodo tudi vsi drugi prostori, potrebni za prehranjevanje, kopanje, zdravstvene potrebe itd. Tako bo tam n. pr. povsem opremljena operaciiska dvorana.
V teb prostorih bo v obratu 120 vojaških kuhnj. ki bodo lahko prahranjevale po 40 tisoč ijudi.
DIJAKOV BO NASTOPILO 32.000
Na zletu dijakov (narašča]) bo nastopilo 32.000 telovadcev, mnogio ve5 kakor so pričakovali. Naraščajniki zunanjih žup bodo morali biti v Pragi najpozneje do 17. junija. Za s'anovan'a ježe preskrbljeno; okrog20ti-soc jih bo prenočevaiO v prostorih oblafiilnic, drugi pa v šolah v bližini. Hrano bodo dobivali vsi na zlstiSeu. Računajo s prehrano do 35.000 narašiajnikov in naraSdajnic.
Sprevod sokolske mladine bo v nedeljo
19. junija, in sicer ^tos prvič v Praqi. Dolžina poti. kjer se bo pomikal sprevod, ;e 7 km.
Priprave jugoslovenskega sokolstva
Pod predsedstvom H. nam. staroste saveza SKJ br. Paunkovica je bila nedavno v saveznih prostorih v Beogradu seja zlet-nega. odbora, na kateri so razpravljali o udeležbi jugoslovenskega Sokolstva na X. vsesokolskem zletu v Pragi. Po dosedanjih prijavah, ki jih jc pre^eio načelništvo SSKJ se je izmed 16 ^SSKJ šteje 25 žup) prijavilo okrog 8.000 udeležencev.
Načelništvo saveza SKJ bo izdelalo posebne prijavnice, ki jih'bodo prejele edmi-ce, prav tako bodo vse edimce prejele navodila glede potnih listov, zletnih znakov, potovanja, prehrane in bivanja v Pragi. O ceni voznih listkov bodo izdana točna navodila, ko prejme zletni odbor odgovor od generalnih direkcij avstrijskih in madžarskih železnic.
Zletni znaki saveza SKJ bodo veljali za telovadce 10 din, za netelovadce 25 din, s posebnim obrazcem direkcije državnih železnic za znižano voznino. Cena češkoslovaških zletnih znakov se bo objavila naknadno. Poleg zletnih znakov češkoslovaškega in jugoslovanskega Sokolstva, katera bo moral imeti vsak udeleženec zleta bo savez SKJ izdelal še poseben spominski znak. ki ga bodo prejeli telovadci po javni
telovadbi v Pragi. Vsak udeleženec zleta bo zavarovan tudi za nezgode in sicer od začetka potovanja do povratka domov. Zletni odbor je podvzel že potrebne korake za nabavo skupnega potnega lista in zamenjavo denarja. Skupna prehra bo organizirana na zletišču po zelo nizkih cenah, v restavracijah in gostilnah pa bodo cene maksimirane. Bolgarski Junaki so naprosili po savezu SKJ našo železniško direkcijo za vozne olajšave za 1000 svojih članov, ki bodo potovali delno z vlaki, delno z ladjo.
Definitivni rok zadnjih prijav za zlet je določen do 15. maja in se po tem roku naknadne prijave ne bodo upoštevale, kar naj vse edinice upoštevajo.
Iz dravskega sokolskega zbora 11, j. žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto) se je prijavilo za zlet: 1,375 članstva in 492 obojega naraščaja, tedaj skupno 2.367 pripadnikov. Izmed teh je telovadcev 550. telovadk 350. skupno 900 telovadnega članstva. Iz tega je razvidno, da je doslej iz dravskega sokolskega z'. prija\-ljenih 1.392 (58.5%) telovadečih in 975 netelovadečih pripadnikov in pripa
Vse bratske edinice prosimo, naj točno sledijo navodilom, ki bodo obiavijena, v »Sokol. Glasniku«, župnem vestniku >So-koK in tedniku >Sokolska volia«.
Končno je storila oblast za Ljubljančane tudi nekaj, kar bo doprineslo k njihovi brezhibni zunanjosti. Poskrbela je za obvezno in brezplačno čiščenje čevljev vsem potnikom ljubljanskega tramvaja, pod visokim pokroviteljstvom gospodov stražniko\\ Policija, ki ima velike zasluge za povzdigo Ljubljane v velemesto (vzemimo bele plašče pred pošto, kakršnih še v Parizu nimajo!), se je odločila za nov korak v smeri velemestnosti — poskrbela je, da ne bodo več ljudje vstopali in izstopati v tramvajih kakorkoli, temveč mora odslej vsakdo zadaj vstopiti in iti skozi ves voz, spredaj pa ven Kdor se pregreti zoper to naredbo, bo imel opravka z oblastjo takoj po storjenem grehu, kajti na mnogih postajališčih že čakajo straže na te vrste »zločince*. L boga naša policija! Kaj vse ji naprtijo na vrat! V tem pogledu nam ne preostane drugo kakor da smo zadovoljni.
Le nekaj bi predlagali naši skrbni in uslužni upravi cestne železnice Prvič, naj organom, ki že itak čakajo na postajališčih na grešnike, da krtače za čiščenje oblek, da bodo iz tramvaja prihajajočim potnikom osnažili obleke. To je potrebno zato. ker zaradi staroverske konstrukciie naših tramvajskih voz nujno sledi, da bo moral potnik pri prehodu skozi voz s svojo obleko očistiti čevlje ostalim, še sedečim potnikom. Snažilcem bo to zelo koristilo^ ker bodo pri tem delu pridobili na tolikanj pogrešani uglajenosti.
In drugič: Oskrbi naj potnikom prevoz nazaj na one postaje, na katerih so hoteli izstopiti, a tega niso mogU, ker se v gneči niso mogli preriniti do sprednjih vrat, kjer je edino dovoljen izhod. Tako bi lahko prevažali potnike z novimi, oahčn*mi prevoznimi sredstvi, katerih imamo očividno še preveč.
Iz Kranja
zil z evidenčnimi tablicami z L 1937 se po set no opozarjajo, da se bodo po 16 mami odvzele vsa lanske evidenčne labliee, nove pa se za nepregldana vozila ne bodo Izdale.
KOLEDAR Danes: Sotota, 12. marca katoliki«: Ore
frorij Veliki Jutri: Nedelja, 13. marca katoličani: Nik^-for, Teodora DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Sherlock Holmes
Kino Union: Mladina prepeva
Kino Sloga: Trije ne-umni dnevi
Kino Moste: Stjenko Razin in Tajni kurir
Kino Sigka: Matura
Pevsko društvo >SavtK ponovitev koncerta ob 20. v dvoratni Šole za Bežigradom
Zveza šoferjev občni zbor ob 20. v salonu pri Levu
Mednarodni plesni veeeT v Kazini Valčkov večer ob 20. na Taborn Razstava likovnih umetnic MŽA v Jakopiee-veni paviljonu
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: Tarantela
Ostali kinematografi isti spored
Hubadova aupa občni zbor ob 10. v Huba-
dovi pevski dvorani šentjakobsko gledališče -.Smuk, Smuk. ofc 20.15.
Koncertni nastop ljubljanskih šol ob 10.30. ▼ operi
Vodstvo po umetniški raz-iavi ženske mal* zveze ob 11. dop. v Jakopičeveu* pavi-ljonu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes in jutri: Mr. Sušnik, Marijin trjz 5, Kuralt, Gosposvetika cesta 10. Bohince ded. Cesta 29. oktobra 31.
— Zaključni vzgojni tečaj in obenem
rod tel js k i sestanek bo danes popoldne v
gimnaziji. Predavala bosta zdravnik dr-Karcl Petrič o zdravstvu, učitelj Al. Hre-ščak pa o predmetu: ^Otrok in Šolfifco delo*.
— češki tečaji za odrasle. Za vsesokol-ski zlet v Pragi se je prijavilo iz Kranja okrog 80 članov n Članic Sokola. Bilo bi priporočljivo, če bi se pod okriljem JČ lige v Kranju ustanovil poseben tečaj za odrasle, v prvi vrsti za s:kolsko članstvo. Prijave sprejema gimnazijski sluga Le-bar.
— Koncert. Naša Glasbena Mat'ca je pretekli ponedeljek pr redila lep večer za ljubitelje komorne glasbe. Tatki koncerti so v Kranju zelo redrAi in bi bilo pričakovati, da bo odziv občir=tva Številnejši- 1 Ljud zanima le pravi »tiagl-tanglc, kar je zelo slabo merilc za nivo našega kulturnega življenja. V osta'em je koncert popolnoma uspel Ljubljanski godalni kvartet je vigran in precizen v izvajanju. Kvartet je igral Havdna, Ravela in Dvo-faka. Zelo toplo je sprejelo oočinstvo kompoz'cije Havdna n Dvofaka kot bolj melodične to ritmične Umetnike je občinstvo nagradilo z zasluženim priznanjem
_ R:<He!itev evidenčnih tabHe in zainri !e*ni premer! motornih voril v Kranju bo za <r*7 K ran' v sredo 16 m ure« ob ool 0. v Kranju na Glavnem tnzu pred m^tno hišo. Lastniki nepregledanih motornih vo-
Nase gledališče
D R A M A
Začetek ob 20. Sobota 12. marca: Gospoda Glembajevi. Red B
Nedelja, 13. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 14. marca: zaprto
Torek, 15. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju: Snegulčica, Rdeče rože) OPERA Začetek ob 20.
Sobota. 12. marca: Prodana nevesta. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Gostovanje gg. Križaja in Kovača. Izven.
Nedelja. 13. marca: Ob pol 11. dop.: Pevski nastop srednjih in učiteljskih Sol. Oh 15.: Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Jakobinec. Izven. Gostuje g. Marjan Rus. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: Tosca. Red A.
DUŠEVNA PROŽNOST Žena nekega francoskega pisatelja o katerem je znano, da podpisuje dela mladih pisateljev, ki  jim daje samo ideje in na-* vodila, je dejala nekoč v družbi
— Neverjetno je. kako gibčen postane čjovek tudi v duševnem delu Dokler je napisal moj mož samo en roman na leto, ic moral delati noč in dan. zdaj ko izide ne leto pet ali Sest njegovih romanov, ima pa se dovolj časa za zabavo in po cele mc-eece potuje ve po svetu.
Smuk-smuk
Nova opereta Danila Bučarja bo vprisorjena aa šentjakobskem odru jutri
Vsa Ljubljana pozna .Metko in Danita Bu-irja. Oba sta velika prijatelja glasbe in crie-daliških de?k. vedno veseli, n^sebiria in agilna delavca na od m šentjakobske« jrle-riaiš-^
Danilo Bučar
Pred leti smo te zal »a vali ob prvi Bučarjevi opereti študentje smoc kjer smo uživali ob Jepib in nad v«=e prijetnih melodijah. Pričakovali smo. da bo lej sledila nova in nisaso se varali. Kmalu sta skovala in I rila naroino spevoigro >Na Trški por: \
Kakor sts v študentih-: postavila na oder razposajeno il pa asai vrajsolij sposobno mladino, tako »ta v Triki tpori *egla ulobo-ko v življenje našega Dolenjca. Pokazala t^ta na v vsak prilikah v tsSSSSS, ob delu. \ zabavi, v ljubezni. \«**elju itd. V njej je zbrana znana ■ mM dolenjska glasba, ki s svojo domačo ubranostjo tako prijetno T»oža nI—.i. V v bilo lepo in ubrano *Xa Trški gori . Miha. Janez in mež-nar Cene so bile kreacije, ki bodo otah* trajno v *mo-minu.
Jntri v njdejjo bo v šentjakobskem ule-•kissssa krst opereto >Smuk — smok'. !ek> marljiv :h za kome v P.iijsrjov.
Smučj ne i*o ž> pr?tir»ali Ln pregledali celo pod mikroskopom, tele reke črnila fo ic
z!ib na :-ar»,r o smučanju m zadevo spravili končno tako daleč, da «e je moral najti nek-
*K>. ki   - \- ■     dodal prijetne
in poskočne sodbe in postavil na {rMMOtf
oder.
I)ari'\ hoč** «:nii..;; , «»Lar«> in mlado. Kdor še ni vešč te umetnosti, se ho lahko naučil iutri v Š3otiakot*kem gledališču. V Smuku .Metke in 1'anila Bučarja boste našli ć-f več veselja do velikih in malih športnih uspehov. Vs^e bo prepevalo.
Na bela brda in ravnine -i >mučarja srce želi ta naše biserne planine, kjer ni zle volje in skrl
Brž smučke na ram^ i n v belo ravan! Vi lapšcsa za m <ot drsat čez plan.
Navdušeno petje, veseli kupl^:;. v»e bo uživalo in vsakogar. Jutri bodo svetovno znani poleti v naši Planici, vsi naši in tuji kanoni s3 bodo pomerili med seboj, v £<*nt-jakobskem gledališču pa bodo skuhali rušiti rekord, ki ga je dosegel naš Sinolei na Finskem. N jenov konkurent bo znani športnik ni. 2ane Paterno-~t. ki j3 trdno odločen, da bo vozil bol:e.
rs*
Metka Bučarjeva
Veselimo e*«- ve-eiega evidenja z crobim, a dobrim kočarjem Francem na planini, s četrtoisolr >m Mihcem, specialistom za kurja taica in filmske zvezde, z državnim upoko-iencem Pereurinom in ženo Klotildo. z okroe-k> Kunigundo Bobenčkovo. zaljubljenim hlapcem Janezom in {»rel risano Danico. In še cela vrsta drucih nas bo prijetno presenetila.
I>a bo »lo smučai.i*- hitreje izpod nowr. bo
pomacal tudi ••kiji««' Sokola 1.
K Jakopičevemu večera v Delavski zbornici
I>elav?iko kulturno društvo 5 Vzajemnost * nam pripravi )& z Jak op čevim večerom prijetno presenečenje. Na tem večeru ne bomo Culi le iz ust Jakopičevega Bssgrafa _ Antona Podbcv*ka zanimivost: iz Jakopičevega življenja, marveč bomo tudi gledali na platnu sk optične slike, predstavljajoče Jakopičeva izbrana de-la od 1. 18S9 ck> zadnjega časa Nudila se rim bo tedaj prilika, da bc«no videli glav--jegovo delo zbrano pred seboj in smo-ponLZtieljeno Prva m morda edin-8: ena taka prilika ie Ma Jakopičeva ko-
ctivr?*   ^^tr^-a  !• 1o?o
predstojnika ruske cerkve, portret ge. Medvedove, ge Levarjeve. ge. Kanskyjeve, avtoportret, portret neznanke in portret ge. Perkove. jih je naštel.
— Iz katerega časa je portret ge. Perkove?
— Iz 1 1936.
— Pozneje niirte izvršili nobenega portreta več?
— Nie«u se mogel odločiti.
— Zakaj ne?
INO SLOGA, tel. 27-
DANES PREMIERA veselega karnevalskega filma:
Trije neumni dnevi
& _ ,c . *\ jt icLZtieui >/<uv ^ «. .. v ^ ..«* a — kakor nam je zeupal mojster Jakopič mizncgrede v >Zvezdi«. kjer se je za trenutek < glasil — v vec skupin, hoteč vsako posebej označiti in pokazati iz vsake skupine najznačilnejše motive. Pričel bo s prvo skupino, pokraj nami. Njšn bodo sledile notranjščine s figurami in žanr-skimi slikami, nato po vrsti študije z ogljem, ak-ipinske slike, portreti in cvetlice.
— Kolikor mi je znano, sem povzel besedo niste bili nikdar prijatelji portretu;h naročil?
G- Jakopič se je nasmehnil: Prav imate I Kljub temu se je Podbevšek odloči, da pokale deset najbolj značilnih portretov.
— Zelo sem radoveden, katere?
— Portret Czerny;a — moje najstarejše delo iz leta  1888. mulata.  alkoholrka.
Jutri ob 10.30 dopoldne se enkrat film po znižanih cenah. »KRALJICA LEDI«
— O tem vam bo več povedal Podbevšek na predavanju v Delavski zbornici.
— AL bo pokazal tudi kaj slik iz vašega življenja?
— Tudi, od mojega tretjega leta naprej — sam material, ki si ga je bil pripravil za svojo knjigo o Neznanem Jakopiču«.
- Ali mi lahko poveste kaj o tej knjigi?
— - Lahko vam povem to, da ima zelo veliko dela z njo. ker si je zastavil težke naloge, kakor je n. pr. Katalogiziranje mojih slik. Zanima se za vsako sliko, ker hoče. da bo v knjigi prikazano celotno moje delo.
Zvedel aem. da Jakopič tudi sam sodeluje pr: zbiranju materiala za Knjigo in da je tudi njegova zadnja bolezen — o riateri je tudi na! list poročal — v svezi z njim Pri zaključni fotografiji za Pod-bevsJoovo knjkgo je omedlel in so ga mo-:aJi prepeljati v boinnco. Kot se je pozneje izkazalo, so bile časopisne vesti o njegovi bolezni močno pretirane. Se vedno je videti krepak, k čemur je najTbrie dosti pripomogel ves drug način Z vi jenja. Id si ga je moral izbrati. Zdaj ne sme več naporno delati, temveč mora vedeti, da se dan deli v jutro, opoldne in zvečer, ne sme Piti več črnih kav. ne sme vec kad ti cigaret — samo Se antvrrkotittske — in mora k počitku, sedaj se je že privadil tega življenja, mi je sam pravil. —
— Mislim, da vas še vedno ne mika, pajdaša ti se s smrtjo? sem ga smeje vprašal.
— Nikakor ne, mi je odvrnil dobre volje. Moj obračun z življenjem se ni gotov. Se precej dela me čaka. ki ga moram neizogibno izvršiti.   Sicer pa na svidenje,
drugič kaj več.
Pomen obrtnega šolstva
Lep
Tuja industrija, ki je stala pred vojno v konkurenčnem boju z obrtništvom rn ga dcmalega uničila, čuti danes kvarne posledice tega svojega brezobzirnega postopanja Njeni izdelk . gradivo in tvartae. ki jO nades prinaša na trg. dobe svojo pravo vrednost in ceno le. če najde dovolj kvalificiranih delavcev in obrtnikov, ki jih znajo pravilno uporabljati. Potreba po pravilni uporabi je prisilila Inozemsko industrijo, da danes ie sama iz .svojih sredstev sodeluje pri strokovni vzgoji obrtniškega naraščaj9. Ta industrija izdaja tudi knjigo m brošure s točam popisom, tehničnimi risbami in načrti, ki pojasnjujejo, kako je to aH ono gradivo pravilno uporab ti. da obdrži vse svoje dobre lastnosti in pokaže vse prednosti. V industrijskih državah je danes že prodrlo spoznanje, da je razvoj ta obstoj industrije mogoč le, če ima narodno gospodarstvo dovolj dmbrih obrtnikov, ki znajo indu-atr jske izdelke pravimo uporabljati. Zato tudi mozemaka industrija svoje obrtnike vsestransko podpira.
pogoii za razvoj našega
STROKO^O-OBKTNEGA ŠOLSTVA
Z razdelitvijo bivše Avstrije so se pri->ljučik slovenske pokraj ne Jugoslaviji. Naše strokovno šolstvo je izgubilo s tem svoje nekdanje vodstvo. Dandanes mu manj ka predvsem obrtni ali tehnološki muzej z vsemi delavmcami in laboratoriji ta in-st tut za učila Te višje strokovne ustanove si naš gospodarski center še ni ustanovil.
Razvijati se. rasti in napredovati moie le strokovno šolstvo, ki ima svojo tradicijo. Njegovi odnosa ji do obrtnikov in industrije moi-ajo biti globlji in morajo tudi že dalje čaaa obstojati. Opirati se mora tudi na obrtna in industrijaka podjetja, ki obratujejo že skozi več generacij. Svojo oporo ta moralno moč mora najti tudi v vseh ostalih gospodarskih ustanovah. Z ustanovitvijo tehnološkega ali obrtnega muzeja, k: bo imel tudi potrebne delavnice, laboratorije in ateljeje, bomo šele ustvarili pravo podlago za sistematsko strokovno vzgojo našega obrtnega in industrijskega naraščaja. Iz Ljubljane, našega gospodarskega centra in njegovih ustanov mora izhajati v bodoče vsa iniciativa, vse direktive za strokovno vzgojo na naših podezeLskili šolah in za obrtno življenje in delovanje sploh.
Po vsej naši državi gradimo mnoge javne zgradbe, toda delo na načrtih gre po dovrši t vi teh stavb v izgubo, če bi se vsi ti detajlni načirti kakor nekdaj sproti zbiral, pravilno in za pouk primerno zrisaU in razmnožili, bi imelo nase obrtno šolstvo za <itrokovni pouk prvovrstne predloge. Tvrdke. ki dobavljajo stavbni material in druga gradiva, prilagajo svojim ponudbam tudi vzorec. Ce bi te vzorce zbirali in hranili ter uredili, bi imele danes do malega vse nase strokovne šole lepe zbirke, tako pa gre vse to v izgubo. Zato nujno rabimo rnsttut. ki bo zbiral učno gTadtvo in opremljal naše strokovne šole s potxeimirrii učili.
V industrijskih. srecHSčh moiamo ustanoviti specialne strokovne industrijske šole, obstoječe pa izpopolniti. Najtežje probleme in znanstveno delo na termičnem potju naj tuđi v bodoče vrše larotoatoriji naše univerze. Sodelovanja znanstvenikov in praktikov mora postati intenzivnejše tudi v strokovni vzgoji našega naraščaja.
sporeonost našega kit-turnega in GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Gospodarski in kulturni razvoj naroda mora bti v ravnotežju. Samo kulturna vzgoja slovenskega naroda ne bo rešila-Narod, ki nima urejenega in razvitega svojega gospodarstva, ni dfcvolj gospodarsko močan, odiporen ta zato tudi ni sposoben voditi težke eflrsistencne borbe.
Današnji kulturni razvoj Skwenoev je gospodarskega nadkrtil in prehitel. Izdatki za kulbumo vzgojo in kufturne ter socialne ustanove niso več v zdravem, razmerju z izdatki za gc«rx»darsko in strokovno vzgojo in ustanove. Tj stroški presegajo danes gospodarsko zmožnost prebivalstva E>a to neadravo stanje uredimo, moramo v bjdoče posvetiti več pažnje, akrfr in dela za našo gospodarsko obnovo. Vzgojiti moramo za to delo našega kmeta, obrtnka, trgovca in delavca, če pravočasno ne bomo regulirali tega razvoja, mora nastopiti reakcija, ki bo odražala naše dosedanje kulturne BI socialne pridobitve.
Posledoe nezdravega kulturnega razvoja mioremo opazovati vsak čas pri vzgoji našega naraščaja. Nase šolstvo producira nadštevilen in v veliki meri neproduktiven inteligenčni proletariat. Srednje n meščanske šole obiskuje danes nad 130 tisoč naše ji naraščaja. Pregled prosvetnega šolstva dokazuje, da imamo zadosti osnovnih sol. da imamo preveč srednjih šol. da se naše univerze vse bolj izpopolnjujejo. Poleg tega imamo številne druge prosvetne ustanove: narodno galerijo, muzej, gledališče, univerzitetno knjžnico ittL Naše strokovno šolstvo, ki naj gradi temelje za vse panoge našega narodnega gospodarstva, pa je nezadostno ta kliče po reor^anžflsciji in izpopolnitvi. To Šolstvo poseča danes le 8000 otrok naraščaja.
POSLEDICE NEZADOSTNE
STROKOVNE vzgoje
Pomanjkanje strokovnega šolstva n drugih ustanov je v prvi vrsti vzrok, da odhaja vsako leto na tisoče naših izseljencev v inozemske rudnike, plavže, gozdove po vsem svetu. Kot nekvaltficiirsmi delavci morajo opravljati najtežje :n najslabše plačano de*o težakov. Za nas narod, za nase narodno gospodarstvo, aa našo državo so ti ljudje običajno Izgubljeni. Njihova narodna zavest ni zbujena, gospodarsko so premalo močni ta zato odvisni od vsakodnevnega zaaruzka, ki ne dovoljuje izbere m samozavesti ter nacionalnega ponosa. Ker se tudi mi premalo brigamo zanje, postanejo kaj kmalu plen tujega kapitala ta utonejo v moi-ju tuje narodnosti. Kar se jih ie vrne v domovino, so ramoagani. pohabljeni, bolni in za delo nesposobni. Navezani so na podpore in socialne ustanove, ter povečujejo število brezposelnih. Tako padejo v breme našega celokupnega narodnega go-
ritva   ki od teh ljuai ni imelo ni-nobene korVti
Vsled nezadostne strokovne izvezbano-sti naše obrtništvo ne more v polni meri slediti svetovnemu tehničnemu vazvoju. K Zato tudi ne zna pravilna uporabljati novih tvarin in g rad'v. ki jih producira na-Sa ta tuja industrija kot stianske produkte. Vsa ta sicer provovrstna gradiva izguba do malega vse dobrine in prednosti zaradi nepravilne uporabe. S tem ovira razvoj produkcije tovrstnih gradiv, tvarin in izdelkov
naloge našega strokovnega obrtnega šolstva
Naše strokovno šolstvo mora v bodoče vzgojti vse nase delavstvo za kvalificirano delo. Naša razvijajoča se rbrt in industrija v južnih krajih države nujno rabi strokovno izvežbano delavstvo in drug tehničen ter obrtni naraščaj. Južni kraji tega naraščaja in delavstva nimajo, tudi ne pogojev, da bi si ga mogli sami pravočasno vzgojiti. Navezani so na nase delavstvo, na nas obrtni naraščaj. Strokovno šolstvo se da po administrativnem potu sicer hitro ustanoviti in organizirati pouk, toda vzgojno delo takega šolstva, ki nima tudi vseh ostalih pogojev, bo melo zelo dvomljive uspehe.
Še najbolj organizirano in razvito stio-kovno šolstvo imajo pokrajine bivše Av-stro-ogrske. Hrvatska in Slovenija. To naj sluzi tudi kot podlaga za organ zaci-jo in izpopolnitev v ostalih pokrajinah, ki ga prej še niso imele urejenega. Na podlagi statističnih prdatkov, katere nam morejo nuditi naše gospodarske organizacije in ustanove, moremo ugotoviti za vse nanogie našega gospodarstva potreben naraščaj in število šel. ki ga bodo mogle vzgojiti. Strokovno šolstvo mora graditi temelje našemu novemu gospodarstvu-Njegova naloga je. da vzgoji toliko naraščaja, da bo v bodoče vsak uvoz tujih spe-calistov odveč in nepotreben. Vzzojiti pa mora tudi vse ono naše odvisno delavstvo, ki se mora izseljevati v tujino s trebuhom za kruhom, će jim že ne moremo dati dela in zaslužka, jim moramo dati vsaj stre-kovno usposobijenost, da si bodo v bodoče mogli poiskat' boljšega dela in večji zaslužek.
će smo primorani izvažati svojo odvisno delovno pilo, izvažaijmo kvalitetno blago, strokovno izobražene delavce, obrtnike' ta drugi strokovni naraščaj. Te ljudi bo morala tujina bolj^ plačevati. Tako jim bo mogoče od svojega zaslužka nekaj prihraniti, da si bodo pozneje mo^H ustanoviti eksistenco. Naše delavstvo ima za to naravno podlago. Vsled gotove prrojcne inteligence se hitro priuči tujega jezika, se hitro aklimatiziia danim prilikam in žvljenjskim pogojem. Poleg tega je i.aS delavec ^kiromen in varčen. Manjka mu le strokovne izobrazbe in organizacije, ki ga bo pravimo zaposlila.
Dober strokovni naraščaj potrebuje naše kmetijstvo, naša razvijajoča se industrija, naše lesno in gozdno gospodarstvo, okrasno mestno vrtnarstvo :n vse ostale obrtne panoge. Sel*1 takrat, ko nam bodo nase stvokervn^ Šole vzgojile naraščaj, ki bo strokovno kvalificiran za vsa ta dela. ki bo narodno zaveden, politično srei, moralno pol no v teden, bomo mogli resne pristopiti k izvajanju naSega načrtnega gospodarstva. Spoštovanje ročnega dela bo dalo našim obrtn kom in drugim strokovnim poklicem zopet ono upo6teva«ij)e in ugled, ki ga je imel ta stan nekdaj.
REORGANIZACIJA STROKOVNEGA OBRTNEGA ŠOLSTVA
Glede na našo rx>litično in gospc<iars*io <5eamDSvojitev moramo vse nase strokovno šolstvo tako reorganizirati, da bo v skladu z novim ped Učtum položajem naše države, posebno pa z našim gospodarskim razvojem. Da. bo moglo v polni meri izvrševati svojo nalogo, je potrebno, da se v cetotnem ustroju izvrše gotove izpre-merobe. Predvsem je treba izvesti točno diferenciacijo gftede na pred izobrazbo in strokovno naobrazbo. Vso vzgojo je preusmeriti v poznavanje praktičnega izvrševanja dela in poklica- Izločiti je odvisno teoriziranje in akademizem, dotočiti pa Se morajo tudi pravice, ki jih naj dobe absolventi stroseovnih obrtnih šol.
OPREDELITEV IN REORO VNIZAOI-1A «iBRTNEG.V šOL5>T\"A
<rlede uh strokovno izobrazi*> imamo danes v ^lavueni tri skupine: Osnovne obrtne ali strokovno nadaljevalne 'vajeniške šole. obrtne šoie> višje o/jrtne šole za pomoćnik-(delovodsdc** in mojstrske) in tehniške r*red-n>c »de.
STROKOVNE OSNOVNE šOLK ^VAJENIŠKE
začeti moramo l reorganizacijo strokovne vzgoje naših vajencev, t. j. s strokovno nadaljevalnimi šolami. Za te «ole morajo olr veljati 0Me strokovne vxgoje naaie inj z smernice: Vajenci morajo dobiti rudi izpopolnitev v «*r>lošni izobrazbi, v kolikor je niso dobili v osnovni a-H meačanski šoH. Brez-pcirojrto i »s morajo dobiti v*o ono teoretično in K*ktičjoo strokovno rzobrazbo, fci jo tx. o rabiti pozneje kot pomočniki, katere jim pa ne more nuditi 7apostitev v iielavni-cah. Določila obrtnega zakon.-* naj se v tem smislu spremen«, da ne l»o mogel v ^odoče nihče postati pomočnik, kdor nc bo r, uspehom napravil na vajeniški šoli za vršnega izpita. Vajenoi. fci ne bodo dovršili vajeniške Šole. naj ostanejo tudi po dovršeni učni dobi nekvalificirani delavci uporabni le za tfrohs in težaška dela. Tudi se mom z zakonom preprečiti zapoalrtev nekvalificuranega, delavstva za izvrševanje -pomočniških poslov. Da se omogoči res vsem vajencem • V>-ber strokovni pouk. tuiri onim na deželi, je potrebno, da se ustanove po ere*zih strokovne obrtne šole, v katerih ee l>o vršil rz-ven sezone trajajoči strokovni pouk v oblik i tečijev V dosedanjih strokovnih nadaljevalnih šolali na deželi naj dobe vajenci še i Kida I je pouk iz računstva, prostorčnega in geometrijskega risanta. učnega jezika, verouka. Ta predmete naj tudri nadalje poučuje io učitelji siede na svojo pedagoška kvalifikacijo. (V podrobnosti obravnava re-orgsniTocijo tetra šolstva referat v brošuri •ielavske zbornic* v Ljutj^sof).
strokovni: OBRTNE št »LE Temeljito reorganizacijo zahtevajo »brt-ne šole. Povseni sgrcstito je. 4Im prox*ocira-jo danes nekatere obrtne šole pomočnike. n'ohena šola ne more nuditi obrimmu naraščaju one prakttčue izvežbaoiMti * ročneni delu in v*e:ra. kar je v zvezi / izvajanjem obrtnega poklica in ki jo more dobiti vajenec in pomočnik le v delavnici, im stavbi ali v tovarni. Dcio v delavnica!) obrtnih in industrijskih p^lj^tij je nekaj povsem dru-gega kakoi delo v šoli. čeprav <c izvrši 'udi Šolski pouk \ rfelavnsct. Obriooga poklica t^e niuta tsnčtti naraščaj toezuegojtio v delav-ni-keni »tl-ritu. k; sa mora poznati v vs>eh im\ totaostiti: Obrtne šole. posebno ženske o delke obiskujejo dekleta, ki običajno ni-• n.i"> aamena pozneje htvrsevati obrti. Tudi }*■ ivlpor strani ol>rtniko\ proti tem šolam vtdik in ne >prejeinoj<' radi v s-luzbo absolventk teh >o\ za pomočnice. Ker imajo /akonito pravico izvajati obrtno |m>m<^čni5ke posic. šušmarijo vsled nezadostne praktič.ne izvezbanosti doma. Po mestih olcskuje'o te žole no i več hčere luadni^tva. da se nauče za * 1«»ni nekoliko šivanja in drugih ročnih del. Ta pouk naj vrše ffOšpo* an jake žo-le. Prav malo teh absolventk ostane v obrt-ii" m pokhou. T.* šole vztrajajo nara?&čoj, ki ne tnore dobiti zaposlitve, ker jih mojstri no Hrireicmaio radi v shiabo. Nujno je no-Irefeoo, la sc tc šole spremeni4 v vift.ie obrtne šole in -icer v dcJovodskfl m v moj-srn^kc šole.
DELOVODSKE IX MOJSTIvRSKE SOtE
Za desffvodeke in mojbtomke šoie je pre*l-vsem »tpremeniti i>ogoje za sprejem in obisk. Danes more te šole rx>aečati vsak pomoc-niek ne g"ledc na preJiiTobrazbo, ne glede na {mafcao itd. rPudi nimajo abeolventi d ©Lovo -^kih šol jKjscbtiih narodnosti in pTedpravk pri izvajanju obrtnega pokhca pred ostalimi delovodji ie mo>rri. ki teh sol niso ob-IskoNnli i?i dovirsili. imajo pa frotove pravice v javnih iu >ainoupraviiih službah. V tem po.^leiiu je treba spr^nseniti 'zakonita dn. Lo63a tako. ila ' odo v bodoče smela sapo->liti podjetja v mestih in poijetja sa večja dela tudi na deželi k<^t delovodje le aA*v> -vente teh Zato naj «*e v l>odoče dovoli vstop na te šole le takim r^nvoonikoni. ki so obiskovali in dovršili vajeniško šolo (»hrtni posli v {nestao na rc naj dovolij-o le mojstrom, ki m dovršili mo^trgko šol'>. Z o/.ircm na večje zahteve, ki hi: postavljajo mojstrom v mestih trlede kvalitete dela. večje odffovornosti in več^je davčno obremenitve, je utemeljena to* 16 zahteva ix> večji strokovni izobrazbi, pa tudi po v, . \ pravicah, ku morajo biti svezane z obiskom in dovršit v i jo teh sol. Ker za nekatere po-klice delna difereiic?.wMjti v izvrševanju obrt-nefra pokl-H-.^ za ineeta in podeželje že o'< »-?toji. to ne \h> nekaj povsem novetra in je raztčimitev na v^e stavbne obrte noti o na in iezvodljiva. Z završnim izpitom na tuoj-eter^kib šokih svesaoa pravica d<» iz.vajasi ;a obrtnega poklica ko-. Tiioj#ter je neoteme na :n protivna mtencijam obrtne£Ta za k na.
Reorganizirati pa >• te Soie 1 u<li z pzirom na Čas obiska. Preosnujejo naj se zopet v polletene zimske tečaje. Učna snov. ki je «- -daj zgoščen a na dve leti. je za učenja u< \ >. jene pomočnike preoh&ett«na iti ie ne Hiorejo sproti predelati iti prebaviti. Pri tem sc mora napra\-iti tn i era^lika med delovodeko in mojstessko šolo. Trvo stopnjo mora tvorit? po vajeniški 'Vlovo^lsk« šoia. V ni<>i_ Ftersko šolo naj se dovoli \*htop le onim dclovorljcni, ki >o dovršili dejovođskfl ~
in 7.a izpra^aoitak nioj^toni. S rcni        Ur* i.i tejmila šolska doba. naraščaj bo      tem ča-
fu postaj«! starejfi, zrelejši in re*ne:št. Tudi bo sle:iila   vsakemu   poHetnenvu ponka
polletna praksa, med katero i^i rno-^o! ]pomočnik učno snov Prem ./iti. predelsti m tudi trporahit; pri izvrševanju dela. g to spremembo bo omo^ročen(» te šole po^eč^ti tudi revnejšim pomočnikom in delovo7$em, ki danes oimajo sredstev za dveleten nep kinjen šolski obisk. i"i si bodo inoirli z delom mexl sezono prislužiti Ln prihranit i za zimo in šolo notrebeo denar. Tu : ne hoio
izgubili časa  in  dela.  Dane- oUlskiijej šole le premožnejši in taki. ki  morejo dobiti posojilo za studii, ki pa i iso vedno najL boljši. Kefuciiara učna. doba je tudi v*z da prihajajo i/, tel   rol precnladj ;-i /.v ?'\~
ljenje ne7.reli 'ju Ijc Reorsrani.• «■ :j. pou!n v teh šolah je mosToče izvesti, če «e to?no določijo i^jfToji za sprejem i'elr a.-t eplošno lr strokovno uiedrzobra-zbo. !.*. i je dam -dostop v te š;:le dovoljen vsem pomočnH om ne prlede na splošno in strokovno izobrazbo, mora začeti taka v obrtni kakoi v delovodftki in nio.Kterskl JpJj vedno / c'''-rnentarniTn Mrokov.'iiin podkom. Ker Sc moča ra pouk začeti tudi v vajeniški SoH, j«- zi alw*o!vente  teh nadaljevanje š'«idija v
(d»rtnih in ■<■vo.ktkifa Aolah v-J" n -nyp-^trel»no im navijanje in zanr.nla časa. Tako pa >m» mosrbee porazdeli tj učno snov in se bi) elementarni strokovni i»'»nk vršil le v vajeniških šolah, v dek>vodskih in mojstrskih pa se l»o srradilo naprej na /..■ inid Ij-enem strokovnem znanju. S r«» difeiencj-acijo š<">! in pred:/ornazim bo ni'»i:(.č.- ni\e-Inr-;- in fiksirati strokovno rnanie zi vsa-ko ooadfno kategorijo in st:roko. Dane- pa se mora v vseli teh šolah znče : z elementi računstva, z elcincnrartiim poukoei nrest^-ročnejra in konutiuktivnega risanja, /. t-e-menti stroko\iieca pouka, v delavnicah ph s prvimi prijemi orodja in / elementarnim praktičnim poukom ročnega dela.
ZVOČNI   KINO   SOKOLSKI DOM V SlfiKl, TELEFON 41-79
Film visokih umetniških kvalitet
Matura
po gledališkem komadu L. Kodo ta. Simone Simon in Herbert Marschall
Bogat dopolnilni program! Vstopnina: din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Predstave v soboto ob ^9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob
Prihodnji spored:
CE IMA URADNIK MAČKA
Ura bije osem in uradnik plane iz postelje.
— Križ botji, $ to <:lawo danes nikakor ne morem v pisarno!
Skoči k telefonu in telefonira svojemu šefu:
— Oprostite, danes ne moram priti v pisama Moram vam priznati, da sem bil gno či s prijatelji na veselici, pa smo malo po k roka! i. Zato danes se morem delati.
— Nič ne de, vieC mi je vase veslno-i in odaritoartnost Pa pridite jntri zju*i . dane« na počivajte doma saj je itak nod «Ma
MUHA ENODNEVNICA
je vsak dnevnik. Zjutraj ali popoldne ga precitaS, potem pa ga odloži* in pozabiš nanj. Slavnostna m obenem   velikonočna   številka   »Slovenskega Naroda«
bo pa imela trajttO VfedlOSt, ker izide
slovenskega dne v
vo 70letnice najstarejšega proslavo pomembnega kulturnega
Jasno je torej, da bo uspeh oglasov v naSi jubilejni
številki izredno velik. Jasno je pa tudi, da tako učinkoviti reklame ne bo zamudilo nobeno podjetje, k! se zaveda, kaj pomeni reklama v sodobnem gospodarskem
življenju.
DNEVNE VESTI
— TrujLiv^ke p"*»tojanke SPD Staniče-va Xoča  to  koca Za  ;wax  sta stalno 'Ki 15l. marca dalje. Vsem pia-pnpssoiasno. da napravijo svoje nore v Jusjssnn Alpah po mož-že v mami  ko _v v tem gorskem predeta  naSepSa  jmuka.  V prvi polovic: aprila bo — kakor je podtatm — v trieiav-ssrJk r^otojankah večji poset ter bodo koče SPD bržkone dobro nasertr ur, dočim bo meseca   menca   pnvsr>i   dovolj prostora. SPD ▼ Ljubljani priredi 19. in 20   t m. nsmifiir »I  -ziet v dolino Tr.glavakih jessv pod mdstw.nu snroskega učitelja. Prijave s? do 15. t. m., ker je itdelesencev.    Dom na v**dteo vaSf snmčarje. aa; ni drugje najti  tako »epih snniskih terenov kot v tPm okolišu.   Zlatorog' ot> Bon.invj*r*"m jezeru se leto-* prei.rej»ij>. vendar se vrši obrat nemoteno naprej, tako da more dobe ti vsak turan potrebno hrano in prenočišče na pot   v triglavsko pogorje. Planince   smučarje o| ivarjsmo.   da morajo niti previdni pn sotačenjc   ker ima po-mladajisko sotnee v ptBfiinah veliko ssst ter kaj rade nastanejo hode opekline pri neprevidnem sosneenju   Vsak naj nese s seboj dovolj mari*?* za kožo. V KaninSBda f"—^Mh vabi lom na Krvavcu in ko^a na Vel ki Planini, kjer Je Se vedno dovolj snega za prrrn^rno smuko.  Podrobne :r.for-asacaje prejmete v pisarni SPD v Ljubljani aa Al k^androvi cesti 4 T.
Tradicija ne sme izumreti, zato ne pozabite na valčkov večer, hi bo danes zvečer NA taboru !
— ModnrntafcHja r«-«*t, Maribor—si. Bistrica—po|jraa#»—R«>g. slatina — Zagre*
Prejeti smo: Iz dneva v dan se veča av-toaobflsfd promet na tej važni prometni cesti, ki veze Srednjo Evropo z našo državo in preko nje tja doli na Balkan Zato je potrebno, da s* cesta uredi na sodobnejši moderen način v zadostni i rini. da 3e cementira, v sponah pa poln? granitne kocke. Nujno je potrebno, da se napravijo že sedaj preko žel. proge n-vivezi. kar je gie-> na valoviti svet prav lahke m.cg*>č*\ da bosta cestni in železni r~~>-met neovirana. Ta banovinska cesta naj ta se že sedaj premerila in določila trasa. kar je važno zaradi gradnje novih hiš m mostov. Z moderrizacijo bi postala najvažnejša prometna žila nase države. Moderna betonska cesta Maribor—Rogaška Slatiz: a—Z a sr* v» Baassnsi M v:!a rr.< Ona osrednja žila. po kater! bi se razvijal ves avtonnobiL«ki promet iz Srednje Evrope v našo državo tja na morje. 5?e*3j se cesta modernizira od meje dr> Maribora, nujno pa je potrebno, da se uredi tudi dru^a etapa c*l Miribora do Slov. Bistrice. Ba-ncrissfto cesto Slav. Bistrica—Poljane— Rv-. Slatina—Zagreb naj prevzame država ter jr» uredi na aodoben način, ker bi brk> v interesu države same v Ui„>kopro-metrvem  in  strateškem pogledu.
dobavljata vsakovrstne strupe. Policija je šila v njunem domu preiskavo in odkrila pravcat laboratorij raznih strupov, ki jih Je pridobivala Penaličeva iz strupenih rastlin Na sil so celo kačje strupe, raztopljen*- in Se druge otrove. Pena-Uea so takoj aretirali in zaslišali. Zakonca sta prizna!a. da sla prodajala strupe raz-nii ju - • LaJa tudi več imen, podlagi tega je policija aretirala več osumljencev, ki so priznali celo vrsto umorov. Več žen se je na ta način odkrižalo svejih mož, mnogo otrok, ki niso mogli pričakali dediščine, pa je poslalo starše v prerano ssarL Strup so jim mešali med jed. Preiskava zaradi teh zločinov se nadaljuje.
Lepo trajno ondulacifo
za pomlad izvršuje prvovrstno K. FKTTICH-FRANKHEIM
R r. g resni trg 1
— Gosta megla na morju. Včeraj zju-
iraj je ]eža!a nad večjim dtiom Hrvatskega Primorja Bi severne Dalmacije tako gosta megla, da je bil onemogočen vsak promet. Parmk Zagreb« bi moral < b 12. pri-piuti v fiibenik, pa ga ni bilo. širiti so se začele vesti, da se je pamik ponesrečil, pozneje pa se je izkazalo, da se je zasidral v Pasmanskem kanalu in da čaka na zboljšanje vremena.
— PomlajevaJna afera zopet pred sodiščem. Lani sta se morala zaradi pomlajevanje zagovarjati pred sodiščem v Novem Sadu zdravnik dr. Slavko Uzelac in Petar Kolesnikov. ki sta brezposelnemu tapetniškemu pomočmku Radi Maricu odvzela žleze ter jih presadila na nekega starčka. Pred sodiščem sta bila oproščena, toda državni tožilec se je pritožil. Kasacija je upoštevala pritožbo in je odredila novo razpravo, v kate- v'šji zdravniški svet ugotovi, kakšne posledice je imela opera-<. ja za Marica. Vrhovni zdravniški svet je zahteval, naj Marica prepeljejo v beograjsko bolnišnico, da ga temeljito pregledajo, tej zahtevi pa niso mogli ustreči, ker je brez sledu izginil.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo povečini solnčno, nekoliko hladneje vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Beogradu 21. v Mariboru 17.3. v Ljubljani 15.6. v Zagrebu in Splitu 14. v Sarajevu 21 Davi je kazal barometer v Ljubljani T«9. temperatura je znašala 1.8.
10
evropskih jezika poucapa mesečnik Xorofxi fi&nestčn* nazočaria 72 t&i .laka metoda*
DREVI V KAZINI
MEDNARODNI PLESNI VEČER
Adamič-jazz — P. s. K.
— ssM»fer*k| izpiti poklicnih BjSJerjev n samovoza*, ev motornih vozil bodo za sveze Kranj, Radovljica in &kofja Loka, v torek 12. aprila 1938 o*> S. pr! s~e-'-:em nacefeJtvu v Kranju. Interesenti naj sv. je pravimo opremi Jene prošnje pravocaasjo "Vioirjo prt srestuem cafelstvu v Kranju.
— Cerkev sv. Miklavža pri Ljutomera izropana. V ljutomerskem okraju se je pojavila v zadnjem času dobro organizirana ▼iomilasta iružba. ki je izvršila že veC drsnih vlomov, slasti v cerkve in manjše hišice ter vile goricah- V noč. od sreče na četrtek so vlomilci vdrli v cerkev sv. Miklavža in razbili puščico, v kateri pa so našli le okrog 50 din. To jim je bilo najbrže premalo, ker so na _ oltarju razbili tudi tabernakelj in odnesli slat križ in moštranco v vrednosti 20.009 din. Vlom je zjutraj opazil cerkovnik ter takoj ofjvestll I -i in orožrnke. vendar o storilcih ie ni sledu Doslej le totoa napravila že okrog 100.000 din ikode.
— Zastrupijevanje na debvlo. V Kiepo-Ijhru blizu Požarevca in v bližnji ok lici je v zadnjem času na zagoneten način umrlo več ljudi. Umirali so ne samo starčki, temveč tudi mladi krepki ljudje, ki niso bili nikdar bolni. Mnori so pred smrtjo tožiM o hudih želodčnih bolečinah in nekateri so tudi dejali, da so bili zastrupljeni. V zvezi s tem so orožniki v Krepoljinu te dn; prejeli anonimne pismo, češ, da zakonca Sina in Stanko PenaTlć za denar prodajata in
— Xo\e »Jiladhe. Slovenske n.?pitn"co za mo&k; zbor. Priredil Fr. Ro*. San. ložba. Bivši dolgoletni član našega opernega zbora Franjo Rus ima v svojfe zvezkih zapisanih in harmoniziran h precej na-x-:."-Ji pesmi, ki so nezr.ane. dele m a *p poaaJbijene. Od:"».i! sc je. da jih zda v pnasinez:.:!1. zv.-zi^.h po 1 aii s strani priročne, žepn« oblike Kot prva številka je :z£la napitnica Biatje oodimo veseli v popolnoma preprostr, pa vseeno učinkoviti priredb: za ba? solo in moSfci zbor. Sledile ji bodo še druge napitnice. ki so namenjen« za petje v veseli družbi n za zdravice na godevanjih Ker je cena - s njaka (2 din za zvezek t in ;e pomnože-vaoje po zako^vj prepoaiedano 3 i lahko vsak mofki zbor za svoje pevcp naba\i partitTrp KmcJu 'zide 2. zvezek. Izdaja Jp r.^pr-k7-*.; v ljubljanskih Inajhr rnah. Pevci, selite po njej' — Z. P
Ali se narava mott? v
vavasjBv^Bsvav^svavsssvaaviBsavsssssB :;->
č** mu jih )** tuai v.au    "       • .<>tovo se] ilooro desovasje našega žveČilnsa 1 aparata je odlo«"-il-nena za ■   - »tveno stanje.
Vsi sekje so nam j otrfbni. Zato ne pozabimo, da -m o tsdi mi njrsi potrebni: nejrovati ■.r. .« r n:..•. > : a n a r,»-^a - 1 •. .or ••• -j.-žaru- 'o <>wio pa-'. Iir.mi /••!»«- zdrave do pozne sraror*::. Do!»er - pa grf' Chloio-io i zaradi   visoke   kvalitete.    b ilu i pro;z\o<k
Iz Ljubljane
1 — V proslavo obletnic znamenitih dogodkov na Balkanu! V proslavo četrtsto-ietnice balkanske vojne šestdesetletnice osvoboditve Bolparije in obletnice pri.ia-_«* i^tils z Bolgarijo priredi »Jugo-slovensk o-bolgarska Liga« v Ljubljani »lavnoatno akademijo v torek 15 t. ra ob J4 Zl v velik: dvoranj Kazine. Na sporedu je govor predsednika Rasta Pnsio-slem.skd cdsecn.ka bo'.aaiskeca aka-
Icflaskega ii.   4o Botev« St. Ata-
nasova, glasbene točke in recitacije, pesmi boigars-ke pesn.ee Ba^rijane (v slovenskem prevodu, motivi iz Slovenije). Sodeluje imiaaka godba. V>top prost — Vabimo vse. k zna k, ceniti pomen in važnost .meno van: h treh znamen iti h dogodkov v slovanski ^godov-.ni da se udeleže te prireditve. Dobrodošel je vsak. ki čuti narodno in slovansko'
f— f^rt^^e^kt aa aeaapasleae. 7 mestnega poglavarstva >iiio prej.di: Vsakomur pri ne*e poni ad v dušo žarek upanja na bolidi
•a**, zato ie pomlad'ras veselia. Toda kakšno je to veseli? onih, ki ne vedo kje bodo 1110-ili vasluiiU kruh svoji družini? Pomlad tudi a?im daje nekoliko upanja, da dobe zaposlitev, toda izkušnje zadnjih let kažejo, da j? tudi pomladi dela manj. kakor delavcev. Zato ostane prec^i^nj? število nezaposlenih turi pomladi in v poletju brez kruha. Mestna občina misli nanje in njih zaposlitev tudi v t*m ftasu. Tekom zime je delala mnogo iavnih del — ceste in kanale — nekatera teh so Že končana, druga so Je v delu. Msd niimq ie važua naprava ceste na Šišenskem hriba, kjer j? še mnogo dela. Ta cesta bo daLa Ljubljančanom zopet prijeten in krasen sprehod po Rožniku, ki bo marsikaterega privabil v to lepo >.prehaiališč?. Tudi na Gradu se vrse že sedaj regulacijska dela, vendar >e na v polnem obsegu, ker zemlia *e ni dovolj suha. Pozneje bo tudi na Gradu pričelo živahno delo. Obdani se letošnio zimo niso mogli pritoževati, da jih j» občina nadlegovala z zbiranjem denarja za nezaposlene Oblina je do 270 delavcev na dan zaposlila na račun lastnih rednih er^ftetev. 7daj. ko ie zima skoro minila, so sevata ta ?ir?dstva skoro izčrpana. Zaio mora potrkali ra srca onih občanov, ki so zaposleni, da po-Tiagaio zaposliti one. ki jim usoda ni naklonila iela. ne »red^tev za življenje. Zdaj bodo oK-ani lažje kaj darovaii. kajti glavni zimski etro£ki so že minili. Za zaposlitev •r 'zposelnih delavcev ho občina zbirala letošnjo pomlad meseT-ne prupevk? pod imenom prostovoline socialn** da\*čine. Občani hodo dobili na dom vabilo za pristop k tej nkciji. Vabilo t>odo razna^ali in prispevke spr?jeli le posebni pooblaščenci, ki bo<lo imeli za to posebne hdcaznjce s. fotografijo. Nihče drugi ni upravičen kak dar sprejeti. Občani naj bodo zato skrajno previdni. S prispevki bodo obča::: pomagali zaposliti revni brezposelne delavce tudi pomladi, ko se n! posvbna delavnost dovolj raavfta.
n—  IV*-k« dni-tvo •flnvSM bo irireiilo drevi ob 20. v dvorani bežigrajske ljudske -oje samostojen   koncert.  Zanimanje Reži-grajSanov za lepo prireditev je zasluženo, saj bo spored bogat in mosk* pevski zbor Save* morami prištevati  med boljše Ijub-!;anske pevske zbore. \a snorefa bodo sklad be stare j Ji h in sodobnih skladateljev (Vola-rič.   Hajdrih.   Gerbi^.   Pre,ovec. Venturini. ^'^M   in   harmonizirane   narodne pesmi. Stropno ho na c pored u 15 l*»p:h skladb. Ob. rinstvu so bo nudil v resnici le-p umetniški užitek. Vstopnice «> že na prodaj pri Rebcu iro^tilnal na Tvrševi cesti. Režigraič^n' bolo nedvomno pravilno ocenili plemenita prizadevanja nevekecra društva ter se udeležili keacert« v len**m številu.
I   Stjenka Razin
i (VOLGA... VOLGA...) in
I     Tajni kurir
I  Danes ob 20. in jutri ob 14.. 17. in 20.
L^bb KINO MOSTE
I j   Prekinitev  električneg-a   toka. Zaradi motnje, ki je nastala v elektrarni v
Velenju, je bil davi okrrop- pol P. prekinjen električni tok v Ljubljani in so zaradi tega, počival vsi obrati, pa tudi tramvaj ni vozil. Takoj je bila vključena rezervna centrala v Ljubljani in čez tri četrt ure so bili obrati zopet v polnem teku.
—lj Koncertni na-top ljubljanskih prednjih -ol v drž. oi>eri ;u*ri v nedeljo se bo prič'l t<»fiio ob pol 11. z državno lunino in se na-i^roifi obeinstvo, naj pravočasno zavzaimesvoja mesta.
—lj Pri krstni predstav] Bučarjeve vese-1 m gre p petjem in noti bo : Smuk smuk<. ki Nsj jutri ob !20.1o. v Šentkiikol»*kem gle-lali-<*<>u. vam i.odo postregli s nHjein. godl»o m -iiiHiom. Na.-iieiili f)osin boječcirna] pen-zijonistu Paregrinu (Mot>erju). njegovi hudi ženj Klotildi (Bucanjevi), navihanemu Mihcu, gorenjski grči Froncu (Kuntarju), v'edno lavni Kunigundi in drugim. K-ior se hoče od I -*rca na«neiati. na; poseti predstavo. Soiie-loval bo orkestjr Sokola 1. pod voit-tvom '»anila Bučarja.
lj— Diplomirani so bili in pravni fakulteti univerze v L ut'ijtiiii gg. l>obrora Rajko rz L.jubijane, Bei4icn Lu vik iz Ko-:ije pri !>olnji Lendavi, M-rušic Bo-njaniiti ia Opat.jegH sela. ( aatttassol
— lj Diplomiral s. t. m. na tehniški vk=oki šoli sja Diuiaju za iiženjerja strojne stroke g" Franc Branko Golli iz Ljubljane.
— lj t irilriietodova podružnica v MostaJi
priredi 14. marca ob 20. v ljudski šoli v Mostah predavanje: >Ali nam je narodno obrambno delo potrebno?« in »Naša Kočevska*. Predavanje bodo pojasnjevale lepe slike. Vabimo vse članstvo in ostalo 00-asasjavo, ki ga zanimajo za Slovence tako važna vprašanja.
— lj Državni strokovni izpit pri ministrstvu za gradb^ v Beogradu sta naipravila 11.
m. diplomirana tehnika, uradnika mestne-„;i pajrfaaanalva v Ljubljani. Jelottnik Pavle ia elektrotchniftke  in Su^teriič Andrej iz
alroine silrokd. - _
DRIŽABNA PKTKEDITEV S PLE-SOM nu obrtniški prazjiik 19. marca v ljubljanski Kazini bo nov doživljaj za Ljubljano.
lj Zamenjava obveznic 7V# 'nvi-^t. po--ojila. davčna uprava LjublJ3na-mesto je 111 jela nove obveznice 7U , invest. posojila za Bfaraaake, ki so obveznice oddale v zamenja. i v čajsij o-i 1. do 26 februarja. Xove obve^nce dobe prizadete stranke pri blagajni davčne uprave. Vodnikov trg- 5. I. nadstropje, soha, st. 1 od 8. do 11. dopoldne in sicer ramo proti reverzu.
—lj Eden naj-;a\nejših rodobuih piani-HtoV Ra miI Koczar^: bo kcncrrtiral v L>ubljan. 23. t. m. Kocza!:/c jv mednarodno priznan ko' najboljši interpret Cho-panovih skladb, zato bo igral na svojem koncertu v drugi polovici 3po:eda izključno le dela nesmrtnega poljskega skladatelja Cnop na.
— lj D« la iz reške gNukene literature bo :no culi na prihodiiji .awii [»rolukciji na^e-^a konten atorija. JfaStOpill bodo gojenci klavirskega, violinskega in solopev^kega od-lelka ter komorne š.de. bo produkcija v po*ras'it"V opomina prt-zid^nta Masaryka. I K) imel n vodno besedo prof. VaeVav Ruriam. Spored ee «lohi v knjigarni Glasb ne Matice.
— I j  Predavanje Prin»du'!ovnega tlmštva,
V tor^k 15. marca bo prednvnla v mineraloški pr^drivabilci univerze na. prof. "^ilva An-Ht o temi ' RrMlonnka — človek, zemlja in morje*. Pt?tlava1eljffa. ki »e bila dalje tana v Franciji, bo poda a! najprej splošno karakteristiko «vo'fvn!ri" bretonske pokrajine, predvsem Ljlede na klii—tične, geog. in na-
Samo še danes ob 16., nedeljo ob 10.M po
in v
19.15 in 21.15 uri znižanih cenah
Sherlock Holmes $
Jutri premiera! Jutri premiera!
Po velefilmih: Vesela vdova, Rose Marie, in Bell jorgovan četrti glasbeni in pevski t r i u m f JEAXETTE MACDONALDOVE
TARAfiTELA
KINO MATICA   21-24  spanija, pesem, ples
Zaradi izredne dolžine filma so nedeljske predstave  ob 14.30, 17., 19.15 in 21.8<» uril
rodopisne razmere. V drugem delu se bo omejila na opis liajvecjaga biološkega instituta ob Atlantiku. Predavanje, ki se bo začelo ob 18.15. bodo spremljale številne ski-opričffie slike.
—lj Romanje Ciril me todarjev na Oplenac je vzoudilo v slovenski javnosti mno#o ži-vahnecra zanimanja. Seveda, saj bo izlet prirejen ob najlepši priliki, ob prazniku jk>-mladi. razen teira y*a je vodstvo izleta v prei/.kušenft rokah. Pohiteti na grob našetra osvoboditelja^ je iskrena želja v&eh ziiv-- -nih Csilmetoriarjev, ki se bodo z:itorej tudi v dostojnem številu odzvali. Prišle so že številne prijave iz mesta Ln z dežele wi ve-'"■ina je /.e vplačila vozni no. ki je za ta'<o dolgo pot res nizka: v dru jem razredu 260 din, v tretjem razredu pa samo 1S8 din. Posebni brzovlak l>o krenil iz Ljubljane v eoi>oro ^0. aprila svečer kot dniira garnitura rednega brzovlaka. \-rnil pa se bo v to. rek dopoldne, 2. maja. V voznino je vračunana tudi avtobusna vožnja iz Ml a lc-novca na 00'letnae in nazaj. V brzovlaku ho prostora za 400 izletnikov, vej holo labjko udoibno  potovali.   V   potrebnem   k^ipeju bo
-1! zdravniška ordinacija in poskrbiyz> o \m> za bufet. Med nami je rotovo mno » narodnjakov, ki že dol^o iroje želj >. h bi Inhko onkr.i* im romal i na Oplenac Z^laj se iim nudi nn.ilepša prilika. V Ljubljani se lahko prijavite pri hla^avn fV>naceve trgo_
vine v Sasasassajasvi ulici. v-;1 podrobnejša
navotlila '"otčte olslej v nedeljskih šrevil-aafe »Juata«,
lj— Posebni vlak v Planico. Vstopniee in vozni listki z.-i posstsii vlak v Planico se dotvj v biljetarnah ^Putrcfka« do 1<Q. Opozarjamo raletnrke, de asad odhodom vlaka ne lv> na razpolago vornih listkov za po_ setsu vlak. Kjetarns Putnika na Tyr-.vi cesti .je odprta tudi v opoldanskih urah.
lj Zagreb *e pripravlja za počastitev 25-letniče umetniškega delovanja svojega ožjega rojaka, violinskega virtuoza Zlatka Balokoviča. Marsikateremu Ljubljančanu bo še v »lobn^m spominu, da je pred '25. leti. posebno med svetovno vojno, večkrat nastopil na koncertih Glastene Matice v unionski dvorani. Zato je popolnoma naravno, da pri-redii ob svoji 25 letnici tudi v Ljubljani velik koncert, ki bo V ponedeljek 21. t. m. v unionski dvorani. Xa tem koncertu ho sode-lovala   tudi   ljubljanska   filharmonija. Diri-
nta ln>;ta ameriški dirigent Luis Siegel in ravsnselj naše opere Mirko Polič. Vstopnice o> dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Pevsko društvo »SAVA« ponovi svoj uspeli koncert v akustični dvorani šole za Bežigradom v soboto 12. t. m. ob 20. Vse ljubljanske in okoliške pevce vabi na ta koncert uprava Hubadove župe.
—lj PRIJETXO RAZVEDRILO bo našel vsakdo na obrtniškem družabnem večeru v Kazini, v soboto 19. marca ob šaljivih pevskih nastopih znanega trboveljskega jazza.
— lj Sadjarska podružnica ši>ka-Ljubli ina. Praktično obrezovanj a sadnega drevja in spalirjev bo razlagal predsednik podružnice g. Zadek na vrtu električne zadruge v ši^ki jutri v ne-Jeljo 13. t. m. ob 14. popoldn?.
— lj Podružnica sadjarskega jn vrtnarskega tfsjsnsa v Mostah pri red j jutri ob 10. dopoldne na vrtu g. Kre^arja, Zaloška c. 153 predavanje  o  sajenju   -adnega drevja.
—lj Pri prihodnji produkciji ljubljanskega drž. konzervatorija bo nastopil poleg gojencev solopetja, klavirja in violine tudi odsek komorne šole. ki jo je vodil letos prof. Karel Rupel. Izvajali bodo dva stavka iz Dvorakovega kvinteta v a-duru. Vsa. dela,, pri tej produkciji bodo iz češke glasbene literature in bo prirejena produkcija v počastitev spomina prvega češkega prezidemta T. G. Masaryka. Podrobni spored, ki bo veljal kot vstopnica, dobite v knjigarni Glasbene Matice.
—lj KOncert »VViener SangvrKnabeii«. Pre>eli smo; Prosim vas, da glede na kri-t ko g. F. Sturma v >SJov- narodu« št. 54 z dn^ 8. t. m. o koncertu VViener Sanger-knaben, ki je bil v ponedeljek v dvorani hotela Uniona, priobčite nasleanje pojas-nilo: Klavir, a katerim so spremljali koncertne točke, sem uglaseval še oti dan pred pričetkom koncerta in sicer v popolnoma odprti in nezakurjeni dvorani. Klavir sem uglasil popolnoma pravimo in četo po svoji 25 letni praksi, tako da je bil brezhibno pripravljen za vsako spremljavo ali internacijo. Ako se je barva tonov potem spremenila, ko se je dvorana zaprla in zakurila, pač ne morem biti odgovoren. Znano pa je vsakemu -'izkušen3-mu glasbeniku, kako vpliva izprememba temperature na glasbeni instrument, posebno pa še na velik koncertni klavir. Zato menim, da ni umestna krit'ka g. Sturma, ki pravi, da je bila prevelika diver-genca med prirodno intonacijo sa »labo uglašenim lclavirjem. Pripominjam, da se je prvič v moji 25 letni praksi omenjal klavir, katerega sem uglasil, kot slabo uglašen. Uglasil sem že mnogo klavirjev, tako za Glasbeno Matico in za mnogo kon-crtov po raznih dvoranah v Ljubi jam. toda doslej še ni bilo krittlce razen te od g. F. Sturma. Toliko resnei na ljubo. Anton Skutelj. ugrlasevalec klavirjev pri tvrdki VVarbinnek v Ljubljani.
—lj Pre\eč a-pirinov je zavžila. Davi so prejndiali reševalci v lx>lnico geomatTovo - •, ogo Vla>to (\, ki ie po pomoti zavžila preveč aspirinov, vs^led čet?ar so jo napadli hudi krči in je zaradi tega tudi om^llela. V tobkici so ji dali protis!rupa in je sedaj že izven nevarnosti.
—Ij Se « zasledovanih tatovih jhi trgovinah. V TSdnjill dneh je bilo raznim trgovcem v Ljubijajii pokradenega veliko blaga. Kajprej so se pojavili tatovi v raznih trgovinah na SLareni trgu. nato v Frančiškanski uliri. na Vodnikovem irgu in na Mestnem trgn. Kot tatove zasbdujejo sedaj varnostne oblasti 31-letnega Pranja Toplaka, bivšega mizarskega pomočnika, doma iz okolice Čakovca, Milana Medveda, bivšega električar-ja iz Severina na Kolpi. Ivana Mesiča iz To-Ijan ter neko žensko.
■j    Iz Maribora
— Mariborski fotoamaterskj kl u h. V de-
ški meščanski šoli j a bilo v četrtek zve er zborovanje   mariborskih  fotoamaterjev, ki ga je vodil inž. Vicič. Po poročilih druMve-nih funkcioiiarjev so razpravljali o delovanju v bodočem l?tu. Tako se IkxIo naši toto amaterji udeležili razstav na Dunaju, v Za grebn in Ljubljani. Klubu to vsako neilelit« prirejal izlele v mariborsko okolico, vsak četrtek pa fotoamat?rske večere s predava nji. Za predsednika |e baJ izvoljen že v med narodnih foto;tmaterskiii krogih dobro '.na u i fotoamater g. Pfeifer.
— Pomor revnim ureu«em. Jz |>oro^il na četrtkovem občnem zboru društva za poil|Oio re\mim učencein v Mariboru je razvidbo, kako nesebično so vsi odborniki delali 7.a r -v ne učence. Tako je društvo lani obdarovalo 700 siromaflkov z oblačili in čevlji. Društvo izreka zahvalo predvsem mestni občini, ki je darovala 50.000 dinarjev. Kakor d osle bo tudi v hodoče prirejalo razne koncil e in prireditve, da bo revnim učencem lu;: vnaprej zagotovljena pomoč.
— Pokolj v Studencih pred sečniki, v r trtek ?e mali kazenski    senat v Mariboru razpravljal o pokolju v Shnhnuih. ki
oal < smrtjo slaščičarja Rajks Gobca, Obto-ženi Karel Rozman, ki je zabodel pokojnika se je zagovarjal s silobranom, loda 5tev priie  so  izpovedale      popolnoma   d ruga ž Rozman ie bii obsojen na pel iel ede.
— Iz srednješolske službe. Za euplortn na klasični gimnaziji v Mariboru je bil im novan diplomirani filozof Matija Ma\ . iz P.rllincev.
— Earesan avtemonil.    Trgovski potnik Ru lolf Jakelj iz Ptuja je pustil svoj avlo mobil na cesti v Sp. Hojah in <.d- I \ Miz njo trgovino. Med  t.^m  j<1 nekdo vdrl  v li miizino in ukradel vso zalogo galanterijskih vzorcev, ki so jih naslednjega dne našli v bližnjem potoku
_ Sokolski doni v Mareiihoren. N ;  -:« i
njem občnem zbom Sokola v o.-m »in-'m renhergu so sklenili, da bodo v okviru Petrove petletke pričeli graditi sokolski tlom. Zborovanje j? poteklo v tem znamenju in jo bilo nad vso svečano.
— Sokol Maribor I. objavlja, de bo akacl • imija posvečena obletnici    s»mrii pokojnega staroste dr. Ljudevita Pivka 2. aprila in ne 26. marca. Obs?gala bo 18 pestri« točk, na kar že sedaj opozarjamo prijatelje sokolov«.
Iz Celja
—c Slaviio-tni koncert Celjskega pevskega eraštra v počastitev celjsikega skladatelja dr. Antona Sohwaba ob njegovi 701etmici bo v ponedeljek 28. t. m. zvečer v Narodnem domu. Xa s]k>redu bodo najlepše SchvfabOve pes/ni v moškem in ženskem zboru s sprem-ljevanjjm velikega orkestra, kakor Zlata kanglica - in koncertni valček l><)bro jutro<. Ta koncert bo redek glasben dogo lok za Celje.
—e Pevski koncert gimnazije in mestan--kih 9*1 bo na ovetno nedeljo 10. aprila popoldne v celjskem gledališču,
—c Naknadni pregled * -eh motornih vozil, ki latos &e niso biki preui-iana. bo v p deljek 14. t. m. pri mestni garaži na >i>. Lanovžu. Lastniki vozil naj čim prej zame* njaio evidenčne tablice, ker je uporabijanje utarih tatlic na motornih vozilih po pr -»glođu nej»iopuš»tno.
—c Nocomeina tekma. V nedeljo IS t. ni. ob 15.30. se l>o pričela pa igrišču pri Skalni kleti* prijaAeljefca nogometna tekma med eafJBjrJan Atletiki ie SK Hrastnikom. Tekma l*o gotoso prav živahna in zanimiva.
—c V celjski bolnici so umrli: v četrtek 18 letni trgovski poinofmik Karel .lunnan iz Vojnika in 39 letna dninarica Marija Golav-škova i/. Velike Piresice, v petek pa 18 l^t-na tlelavka Stana Velenskova iz Zagrada pri Celju.
—c Ugoden padec. V č?trtek je padel .v.' letni učiteliev sinček Peter Knapič iz 2aloa tako nesrečno, da si je ispabnti levo nogo v kolku. Pr?peljali so ga v celjsko bolnico.
—c V navam Delavgicem domu na Vrazovem trgu so bila pred dnevi oddana dela sledečim celiskim potije4iivikoim'. vodovodna instalacija za Lelavski dom \ir za novo parno im kadno kopališče g Franju Dolžanu, centralna kurjava g. Antonu Rebeiku. ključavničarska dela g. Andreju Rozmanu, stek larska dela pa g. Franju Strupiju.
—c Nočno lekarniško ^luiho ima od sobote 12. t. m. do vStetaga petka 18. t. m. lokama    Pri križu    na  Kralja Petra cesti.
—c »Planinski sejni«, ta mična vsakol?lnn družahna in plesna prireditev Savinjcdce podružnice SPD, j^ v soboto o. t. m. privabila v celjski Narodni dom lejK> število planin cev in prijateljev narave. Poleg Celjanov se je zbral planinski sv?«t iz vse Savinjske doline, iz Gornjega grada. Vitanja, Šoštanja. Žalca. Laškega in drugih krajev celjske oko-Bse. Posebno ttevimi so bili tudi gostje iz Zagr 'l>a. Maril.ora in Ljubljane. Plesna dvorana ie bila okusno dekorirana. Okrase-::i sta bili ludi obe mali dvorani in stopnišče. Plesišče je bilo ves vacer [>olno pleeaicev. ki i i m je dajal ritem celjski Jonny jazz. Za brhke planinke je bilo razpisanih 6 lepih nagrad, ki so si jih priliorile sbdeče marljive dame: 1. nagrado (S dnevno brezplačno oskrl>o v jx>ljubni planinci koči) ga. Seli Pumrova. 2. (loto aparat s filmi) ga. Brezni kova. 3. (/lufo zaponko) gdč. Krna Pfefferieva. 4 ikri-'al:io vazo) gdč. Ćukova,
5. (steklenico kolin-ke vode) gtlč. Diehlova,
6. (električna nočna o^ala) gdč. Li pol lova. Prireditelj si sloje v dolaooet, da se toplo zahvali planincem, ki so prireditev postili v tako lepem številu, nadalje vsem celjskim tvrdkam in po**amejnikom, ki so prispevali z raznimi darili, posebno pa damam — pla ninkam Ln planincem, ki so k 'epemu uspehu prireditve prispevali s požrtvovalnim trudom in delom.
Postani in ostani član Vodnikove družbe?
•8LOVENSKI   NAROD«,  «obota. 12. marca 193».
Stran 5
Kina Ideala ni več.
b časov ustanovitve prve«* kima v LfaMjaflt ia
Iz Ptuja
Ljubljajia.  12. marca
Prvi in  n-aje'a-re>-i  kino v  L;uWjan! »Kite Ideal« je ie nekaj tedn<.»\ z»vc. b<-M *
je aola. ki j€ zadek va# toka * '
Maaičcve. oe*iaj Batove hiše, na vogalu bc-lecbarpove ulic« in Aleksandrove ceete. Lokal je bil kina odpovedati in * tem je prenehalo tivijeaje a -Arejee«« kina v Ljub-ijanL
Kino ideal, ki je bil dosjo u ini kino v LJubljani, ia v katerem ao predvajtui velike nenve filme, pa tudi dolg* let-* v Tvoene filme, je ohranil svojo posebno pu-sssso do zadnje ptedkrave. Človek ee navadi na kino kakor  na dnevnik in na trgovino.
v kateri kupuje Se v me-•ia^^vio   1 .me! na rjrofraniu nek*j aHl flrrnov  francoake prodakc^ie   Marsikom-1 ■ aal, da ne more več v kino Mesl. rnarsik. o .2» oopress. a to je življenje, sčasoma sc f§M spni ni.
Mnoffi v Ljubljani se bodo še spossnUi as prvi kino v LjuMjan*. ki je bil pod imenom
»Kiactn.«iacraf« v bi*S>: Oeche cijsvi bifli na bivil   lkunajaki  ce&ti  nasproti   kavarne Lv-
toj*. Njegov lastnik ia ustanovitelj i
Ru*V>ii KokaJj. prvi strokovnjak za kin^-podjerpe med Slovenci. >Kinematograf« j* otvoril L 1912. fce n--*aiednje leto pa r-e r. Kokalj preselil s kinom v tedanjo )HU f^o h:«o. kjer ie ostal k:no pod imen >m »£te«,» do Hk vidami je.
Takra* je hadajslo kinevasisersaske licence ?«*^*no preds«r*v»tvo ia Ml T****- od I 1931 izdaja obla** trajne 'Jotofiksior za kmema-
-•x ...... • -   -    V*>n »*v-::u        t': 11   še v
spominu. «la v prrfh letih <*steja ▼ kinu I(iea: n: bilo numeriranih sede/ev. kislem numeriranih aedeiev je prvi v - i z Kokalj v Ljubljani m aei»* no njegova« vseveda «0 ra *v*em a vedli tudi v Za#r« bu in v dnarSJ mestia. Na dobre, »JeaJne čase na* spomnijo tudi cene za vstopnice. Samo tri nate aolezev j+ bilo na razpolago, in s-c-.-r pO     I in TO krajcarjev.
P^nes ie isiflol iflaj pssia asi blagajnah UsasjSiai cmato^rrafov. Pred vojno smo
se £m**< pred blagajno clineca kina vč.i$:h pred**i «mo priSi na vrfto Tre-M ^ m MO nastaviti za v*tnprrice že #sw pofclne nri Macajni. Pri \»*h večjih nenrh filnun so bile vstopnice e doe-Vdne rar m_ dane 7a v<u- nono-lav*'** probave Program se ie menjal rrisrm* aa teden, fflati so rekli v a obese, nedeljo in poried^liek. ssa* t>PT*-k mm w r>rrtLTim zamenjaj in je teke nov flm ^- \ *^e«lo in četrtek, v petek je prS<e na vr**o 'opet nov film samo rs ta dan. To »o bile predelave za boljšo ssest r... ;-. .'.    'v hodila \        .. r-om^
ob netTvib.
1V» ;.r€vra*a :n tudi že iio njem je LjnM;a-na dob: .a a filme z Dunaja. Izposojevalnire n:i Imnaja so bil« v fkknskih rokah, kakor 50 -e 'ianes izposojevahacc v Zairrebu. Filni-^ka pr«»«lakcija > >»ila oareiotočcna na I>u-naju v flrtu-nh S»clm. C!.r'*t eiseo. Ifuk. Viti itd. Predelave so trajale foIđnafO USUV med dejanji je bfl akser. V velik esssstnis kiuih z loiami. ki so Ule nekakimi f^^re-rT m> z aapisom velno opozoriii na odmor. V,~a* h e m'flln :n ^»aro mtissjo bolj r?n.msl s^mrm*>ralc." a!: snremlievalka kot IBsa. Kinematocmfi ao h ili najbolj primeren pro-t^or za sestanke fr. Ijnhsvne avanture. Dare- ao skom   že pr*»drac" 7a take »vrbe.
Z assetnBaiiasl olmi kinoob^kovnlri tedaj rVeo roda!? filmov, po-rr f-'-ni :c čfe'o drugaru ne-ro dan«*. V fi»Tm ie ^nb^ka ho_ t^Ta vid«-*" ^entn^i-e. krvave Ijnbavae drame- napete, lesrik' m rmsser-: tuje kr'm;nal-
uc etorije. rUm. k: ni bil Hiud, epioh oi bil
ffhn. Človek je ravno z^xa*ii te^ntt v kino. da je videl n«-:no^w.'. l/.reinc. ^a.pot*.', krva_
v? in ^etitimenta!n« rwi. h t3«a 6aM izvira retenjioB >taxo jt- kakor v filmu«. Danoaoa*
ima film že močne xauie'niške ambicije, k*t©-rt? tudi <kwes:a. aTajbalj pviljubljene t»o bMe drame, v ka-
terih je glavni junak ne*re3io končal. Polju.
asnraay> je bilo nič koliko v nern:h r:lmih. v modernih filmih oe ne »ka^ajeK^ v«č tako
t  ure ni bilo, ?eie po prevratu I uvedli lokalno cenzuro, danes   1 iobimo 1?
f -\--   z '/.)_rc>'..  al: ir. IVocth-d«. Do prevrata #0 in-L . f-i:n: fe."e«ia «>iin.o
nasaško besed i k), po prevratu so na morali v kinu ftieal Aami napraviti slovtvibko otfie-
i !o. <». Kokalj >^ imel nastavljeno neko co. fipodieuo. ki je ; tvioven^ko besedilo, N/r-j ^ mpaticnesa jiuiaka je velno ki>t:la za,   M! aru«, tiaf-r/e   j*   bilo  tak->   ime njeni
. mnatiji. Glavna jtinakinja v filmu j.' bila I»a v« no JiBBSav *ako 5p bilo namreč tej ETO&podieai ime. Keaeso >r prišlo vse rra ■ .     > je mora1 a glavne junake
krsTrti 7 drncarniTn imenom.
v vo jp ; pojlavje o tak^ab. ki jih j** tSSaj kino Idf-a1 r» .i/-c--al. Pr\ otno h> '►0,1 <->•♦ ie moralo plaAevati «nm^ državni davek. IVmu   avku 30 pa »ledile druce da-
-. tako \t>e : " davek, ki je znašai 5 kros 'Inevpo. Pozneje eo dajatve narave na 40»f, kosmatih dohodkov. T^poeotevalnina
okroir kosmatih dohoi-
ko - F m 7a en mo^rram ;" stal okroi? 1000 kron. ie'e« okrocr 4000 din. Klnooodjo^iku od vseh dohodkov za r*1-j > v»*: mnra oi tecra ter ime1 i svoj rJefcitek. Zlata ietu aa n<-» jetnike te etroke > hiia od leta 182°. 00 1. 1932.
S«;Miniti ne morai o <»''• *": ttriiiki ni'l: i':1 .^*«. k: V _r.i v a 'no v]ot.> pr; nemih f• ■ 1 ■ '' . K'iw) Ideal je imel svoj orkester pe-*ih mož. Dirigentu >o pre lvajali film. nakar je prire^liJ ran i t uro, žalostne je "zaigral pri a'o-tnih prizorih in vjsele pri vepelih priborih. Pr\tq leta od ustanovitve kin:« on je ime^o modi.
CTijničarko idr. Fani Vpke*dj. ki y> b;ln ^*rah i-, rr^p^* mi.i-lir^. k.i*cr; v^^a^ v k'no ni !►.! dovoljen. Bila je .T-oHih 1- let v k;nu Ideal, kjer je začel svojo kari ero htffl njen l»rat 1. Alfonz Va\*elj. ki le «edej lastnik Mr^-e. Ko* 10 e'^n ie<"ko .ie prijel v kino lieal.
Tn kon'no naj -c OTmnimo film?, ki *o bili »nema  - .1 : :'    no. T>c 1. 19?8.
smo žleda!i v  Ljubljani samo s»mc film* VeHki remi ffiSsi, na. katere «e *c živo «»r> t-nrnjamo. %o l-»li   Zadnji dnerj Poinpe;cv#. '.'i-. \ -l'i;i^k: na.«rrn*>- ' >r»omenikc
Kr>»'ur»ov4> troljenjc-. fTm. »:i ira ie ori*'a :'-ia* \ Lii;»!;ino ogromna mn^7i«*a 7 dežele, in sicor so nri^Tf iz pimmezmh va»i relo z bnnderi v LVtbTjnrio srledat Kri»»'n-!o-vo   •• Mri *_r«>   ;e   bilo   f:,mov.   ki t-o
vneli po tri. -*iri : n iesf delov D->bre obokani so Ml i vedno filmi sroze in <>tek-•:v.«.ki  f" i . kakr»»-    Kv ,m  k'»sr  v fr/ebu-.
^f->r z r'e<"-*nr ofmi* itd. Junaki ui 'nnr.-kinjp nemega filma *o bili Psvlander. T.:a Mara. FTcnnv Por*cn. F^nri Anlra. 0jmrwr r • ' p \V. jr"r\<r. Ponn, V^-idt. T»or-rft Wi :^'e- M - ^f • IT^t-ta' P:el. As'a <cn. M \ Tunder. Bn*!«r Keaton. Lia .le Putri. M.t2"Ta fV» e. F.mn Morena itd. itd. Tm«»-na. ki so nam *e dane«* ranoir;m v 1^'ti: K|.r»min'T. z.vfjfr ti^'^c?? T'1^-; k: h'.-or:ii ža'<*»no končal*', ko se je pojavi] zvOe-n! fi^m.
I • " '■• svoj orkestrion z o«minii ko-••loramo 'udi na prvo bla-
Glavna skupščina jeseniške »Skale«
Za predsednika je bil izvoljen alpinist Joie čop — Ska-laši bodo pokojnemu Mihu čopu postavili dostojen
nagrobni spomenik
Jesenice. 11. marca V Ca tistih je bila pri Paaru glavna skupščina T  K. »Skale«, ki je bils prav lepo
obiskar«u. Skupščino je vodil znani alpinist dr. Miha Potočnik, ki je pozdravil navzoče n v svojem povočiu omenjal najvažnejše
vi ;->dke v klubu med Setom. Obenem je počastil spom;n pokojnefa zs^'j/icsa pred-seUiMka g. Miha C *pa.
Ta«". < H^>m" Homovee je pomJal. da so se Člani iivahno udejstvovsii na vseh področjih klubovciea dem. Plesalci so preplezali ponovno najtežje stene nagega vcle-gerj«, naskočili pa so tudi franc,»«ke in švicarske Alpe, kjer so napravili več težkih plezalnih tur.
Smučarji so tud preteklo leto dostojno predstavljali klub na domačih in tujih tek-ssah. Posebno lepe uspehe so dosegli Ciril PraCek. Hubert Heim. Mal: Tonček in Ko-Mar Stanko. Z zelerriikim pokalom se letos nav «mučarji res niso mogli postaviti, ker j:h je spremljala velika smola, upajmo p«, da bo prih«.xlrjje leto drugače.
Bivaka !. in II -ta prav dobro slulila čljr.om /a poletne in zimske ture v Mar-tu!jskc \rhove. Da bi prrtegnil mUdino, jc khib 1 v - h počitnicah prircdd Mnuški teča- Fci   k; je lepo uspel in poka/al.
da >c ni nobene nevarnosti, da bi v doslednem čusu kdo ma] »Skali« prvenstvo v alpskih disciplinah.
K'.i'ja'; k .Jura I o AC je poročal, da jc imel klub 37.421 <i: 1 dohodkov in 31.044 din :zdatknv. tako da /naša prebitek 6.37r» din.
Po poročilTh gospodarja in revizorjev, ki si» našli vse blagajni*o poslovanje v vzornem rL'du. se je razvila daljva jn zanimiva tkba:a. ^>'j'..> 10 jc hi^i sklenjeno, da bodt> Ska .iv s sodelovanjem drugih društev postavi-   dolpol-tnemu  zaslužnemu predsed-
k    in vzornemu dobrovoljcu Mihu Čopu
7» ac-t'bni spomenik. Nadalje bodo Ska-liiši vsako leto na določen dan priredili v ^T^omin Miha Čopa izlet vsega Članstva v Vrata, kjer bo maša in nato vzpon na Bfeftsflsm
Za predsednika »Skale* je bil soglasno i/voljen alpinist Jože Čop. v odbor dr. Miha Po*očnik. ^tolcar Božidar. Turan Igna-- '- H Ud Sogomir. RavnuV Stanko. Frc-!ih Matcv/, Korenini Drago. Truhlar Joža. Cop Jaka ml.. Hcim limka. Bcrlot Tone in Bernard Anica, kot preglednika racamov Laz ć Boro in Sega Boris, v cjst;.<j razso-.i n.,. iir. Ludvio U že. i/. Kiide.sch Alfred, dr. .Stanovnik Aleš in dr. Štemp;har Ivo.
Tatvine in vlomi na deželi
Ljubljana. 12. marca K  - -• ^*tih.     • tatov  :n v3om '<
pridno na deru tudi po deželi. Orosntki sicer nepoM^njakovi^e   pridno «as!edr:x= toda nimajo vedno uspehov, ker Se looo-vi hitro selijo Iz kraja v kra; in se tako spretno umika jo aretaciji.
Iz Cerknice poročajo, da je doslej še neszsleden tat ukradel te dni iz veže Mele-tove gostilne dva zavoja razne pa blapa. zlasti manijak ture. Poleg drugega je bilo v zavojih 52 m blaga za ženske obleke. 10 m sivega in črnega cajga. 11 parov svf->g*n ženskih nogavic, već brisao itd. v skupni vrednosti okrog 3000 din. V Sevnici je bilo vlomljeno v stanovanje Franca šrola. Drzm tat. ki je prilel iz tujih krajev, je odnesel srolu dva sukniiča. žeti5k: plašč. «'rno 2um#ko peierjio .par gojza:-y dva para žensk h čevljev, srebrno moško uro in nekaj drugih pred motor, vrednih 2500 din. Povrh »sega je zmanjkaJo šrolu tudi 500 din gotovine. V noči na četrtek so obiskali vlomilci trgovino Franceta Cvelbarja v Gor. Pr pri Ko^anjevici Otnesli so mu vetlko množino raznih cigar in cigaret, dve na-hvrii peresi, 5 piaScev za kolesa, znamke >Sempent< m    Cord TJurvensal«, 6 raz-
!       ih odej. 16 novih srajc. 10 ducatov nogavic, zavitek Sifcna. 15 m modnega af-vega blaga. 100 m blaga za ženske predpasnike, več pletenih jopic in nekaj .1 škoda znaša nad 11.000 din.
.z Slov. Goric poročajo o dveh drznih lopov h. ki se izdajata za pogorelca. Bt 1 za navadna lopova, ki klatit,! iz kraja v kraj in kradeta vse. kar jima pride po: mko. To sta Metni Jar.ko Kolari^ iz oko-i-/;utomera ter 291etr.i Ivan Fe konja, a iz Sov jaka. Oba sta delcmrzncža in najraje vlamljata v razne kleti. Pred nekaj dnev. sta obiskala kleti posestnikov Euu4n Brumra v Brengovi, Frančiške sa-faričeve v Stanetincih. Valentina Azizelja v Bip-ngovi. Kurnika Fianca. Franca Rajnika v '"agoni Itd. Ukraala »rta velike ko-ličine v na.  ki  sta  ga odnesla najbrže v
Ieno izn • vojih skrivališč, kjer imata najbrže tudi vriiko zalogo nakraden.h je-, stvin. Iz hleva posestnika Matije Vogr.-na v Stanet ncih sta odnesla tudi dva prašička, iz kokošnjaka posestnika Janeza Horvata v Brengovi pa več kokoši. Orožniki so d-znima zl'kovcema stalno za petami, vendar ju doslej Se niso mogli spraviti na varno.
— Odlikovani gasilci. Gasilska zajednica jc za gasilske zasluge odlikovala z zaslužnim križcem 3. stopnje za gasilske zasluge predsednika ptujske gasilske 6et« Fr. Vidmarja, pfedsedriika gasilske čete v Bukovci" Iv. Bezjaka, poveljnika Matija Maste-■u ter tajnika Al. Kometa. Odlikovanja jc
izročil ob priliki zakTji*cne slovesnosti preteklo nedeljo v gasilskem domu v Ptuju starešina gasilske župe za srez Ptuj g. Ljudevit Musek. ki je imel na odlikovance lep nagovor.
— Občni zbor Združenja trgorcev za okolico Ptuj jc bil te dni v Narodnem domu pod predsedstvom g. Trauna. Občnega zbora so se udeležili tudi zvezni tajnik dr. Gornik, zbornični svetnik Milko Senear in zastopnik združenja trgovcev za okolico -Maribor g. K.oafcanj£ek. iz poročil funkcionarjev je razvidno, da ima organizacija vdan jenih 211 trgovcev, ki zaposlujejo 21 pomočnikov. 12 pomočnic in 15 vajencev. Skupno premoženje znaša 58.000 din. Pri volitvah ie bil i/voljen /a predsednika Ivan Rašl od Sv. Vida pri Ptuju, za podpredsednika pa g. Murkovič iz Dornave. Do-sedanjemu predsedniku g. Traunu. ki je vod*l organizacijo polnih 10 let. je občni zbor i/rekel iskreno zahvalo.
— Ogtsjj /,uudi slabega dimnika. Pri posestniku Ivanu šimka i/ StraZgojnc pri Pra-gerskem jc i/bruhnil v stanovanjskem poslopju ogenj, ki je v hipu zajel hišo ter jo vpenclil. Skoda se ceni na 15.000 din. Ogenj je nastal /aradi slabega dimnika.
— Svinjski sejem. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 43f3 svinj, doeim je bilo to pot prodanih komaj 82 rilcev. Kupčije so bile zelo slabe, kljub temu, da je bila cena svinjam nizka. Praiiei stari od 6 do 12 tednov so se prodi jal i po 90 do 17<» d.n komad, debele svinje po 6.50 do 8.5o. plemenske svinje pa po 6 do 6.75 din za k;4 / \e teže.
Iz Trbovelj
Občni zbor SK Amaterj«. V nedeljo je imel Amater 1.. letni občni %hyr. Volil ga je preds*dn:,k g, P»lanc. ki je 'počasti! ppo_ min med letom umrle-cra č:>'iega el:ma S} ■a, BSrvfl se je 1 zaporo i<rrisca, ki jo je LNP o redil lansko jesen zaradi Beij 1-i*ih do2od'knv pri tekmi p Celjani in ianu z?l upanje, da l-o klub to preizkasnjo kmalu prestal ir. iz-el prenov!j*-ii in tliscip!in ran v novo .io!>o u>prhov in napredka rala-- cj 1 ^«orta. k uh ateje 138 rlano\ m .ie ii.e i le'o'- • S'oi-i'o 'Jo novih. — Ka-verino ruštev v revirjih, tarejo tudi SK Amaterja precejšnje finančne tikrl»i. Naj-večje teikocp novzroča Ichibovemn blairaj-niku dolg. k: je nastal pr"d i * - r I z un-d;tvijo •i. • okrog1 igrišča, kakor tudi stroški nabav«* inventara. Klub je imel 32.494 din «:oholkov in :'i\7^» din izdatkov. P<» revizijskem poročilu, h katerim j-- bua izrečena odroni r:!/r<-',:ca. je noda.l izčrpno porn'-ilo 1.k iio-omeMie seketje g. Knez. M-»-;,v'i je oii^rralo v pretekli eezoni *2."> tekem ter do-^Mo razmerje 7W:"U^ v ^\o»o korit*t. V pomladanski sezoni je BMStve o#va|Be aces mesto v T nrsre In v IJaNjanski sJcsptai. 11. me*i v o J> oliuralo 10 tekein z rerultatom ti*^1s v ^^-o'«> kor'-*. Naoetnifc labkuatietatic eekeije je poročaj, da je imel klul» med letom fri nrtin^e- ki <*o v vsakem po*rle<lu đal rn n*pe!|. — Pri volitvah je Ml izvoljen naslednji o.ll-or: T»recl-^ln;k P.laj-o BUbOC, L ■ n • v Ise ' ' ': Kalos '1. H. pod'oressed" n:V Rov^nfk. taitivk KoTar. nnme-^fiik Tnrn-Aek. blagajnik Naidič. namestnik Zuranč aacelnik nocometne sekcij,. Jelen, lahkoa*-'e^pke sekcija Knc/. revizorji K->\a«-, Rus.
Kovač, Ba*fa. AmSek. 9s* Jseie,  Vran**-;.'-  :r: \;iro:':iv.
Nesrečen pa-le-j. Pri t stnlkn Sfrovati v — e-u je bil /> neku" dni /apo>lpn brezini delavec Jankovič. K<i je včeraj zju-traj od^el \k> opravkih na kozolec, mu je snoitv^nilo in ?o tako nesrečno pad*»l n-i tla. da      i»   -'on,:' roko in nogo.
Iz Novega mesta
— T'rb:mće\' SVjvvaSsft r .Vf.v. 1'rbanč Jože, ki je lani pobegnil i/ niških zaporov v svoj domači Vraj. kjer jc izvršil več tatvin in bi! na ponovni sodbi letos pred okrožnim sodiščem obsojen na i let jcec, je bil ponovne ek-kortiran v ni;ko kaznilnico na izdr/cva-rje kazni, ki ni malenkostna. Kakor je znano, je bil Urbane razvpit kot svedrzea in svevejasj razbojnik, kar pa ;e /dalee ni bi^ kakor ga je napravila ljudska domišljija. Za različne tatinske podvige in težke telesne po;k<xibe je bil Urbane prvie nbsoic:: na 23 tet robije, pri letošnji ponovni razpravi pa na 6 let ječe. Skupno ima sedij za od^edeti 31 let ječe. t. j. toliko, kolikor pomladi -teje on sam. Kako bo izpadla Ifrbaneeva grožnja, ki jo je izrekel P"-' • • - 3sm, da bo prej na svobodi, pre-tlen bo kukavica petkrat /apela, pa pričakujmo.
— Smrt kosi. V zadnjih dveh dneh jc smrt ugrabila starega gasilskega delavca g. R barda Tvrdvja. žel. uradnika v p. Ludvika Koncilijo. mesarja, ki je že dolgo bolehal, in Davorina Skrablja. dolgoletnega blagajnika Mestne hranilnice v p. Umrlim blag spomin, svojcem na^ i-krcno sožalje!
— (rušilno društ\o izreka najtoplejšo zahvalo vsem. ki so društvo obdarili ob pri-
nj.govc predzadnje prireditve.
— Ptmtfmd n:i Dolenjskem. Malokatero k to \ Ism Esssj je bila nasa Dolenjska deležna tako toplih dni kakor letos. Po vinogradih in poljih vlada velika živahnost, kaj-M vve že opravlja prva pomladanska dela. Tudi zgodnjega cvetja je dovolj. Tudi pisanih metuljev, ki so dobri o/nanjevalci /godne pomladi ne manjka. Da je tako toplega vremeni tudi mladina vesela, ki je doslej morala v veliki meri zdeti za zidovi, je beseda odvej. Pratikarji. ki verujejo, so prepričani, da bomo deležni lepega vremena ie celih M) dn\ ker je bil včerajšnji dan 40 mučen cev sol", Jen in prav mil.
— Slavne**!no akademijo z obsežnim sporedom priredi drevi v Sokolskem domu JČL. ki šteje pri nas že prav lepo število vnetih članov. Na tej kulturni prireditvi bo preda\ai sam »slovaški konzul g. Minovskv Predvajali bodo ob tej priliki tud; več filmov. Jutri dopoldne bo v dvorani  mesl .ji  magistrata ustanovni občni
h "    pa   popoldne pa je namarevan izlet na Tr-Kn Sjpeg   Vabljeni vsi.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Skakalne tekme v Planici
Navodila posetnikom jutrišnjih mednarodnilt skakalnih
teto
Fredprodaja vozovnic in vstopnic z« posebni vUk v Planico pri vseh biljetarnicah »Putnika«. Cena Din 43.— Odhod posebnega vlaka  iz  Ljubljane    glavni kolodvor
(stranski vhod), ob 6J0. Vsi potniki, ki potujejo a turistovskim vlakom (odhod ob fi) ia rednim vlakom (odhod ob 7.15) dobe vutopnice v vlaku po ceni Din. 10.—, prav tako se bodo prodajale vstopnice tudi že v današnjem popoldanskem in večernem vla-ku do Planice. Prost dostop bodo imele samo one skupine šolske mladine (osnovnih m srednjih sol) pod vodstvom učitelja odn. profesorja, ki so se prej prijavile v savezni pisarni (navesti imena dijakov in vodje), vsi drugi pa morajo plačati redno vstopnino.
Opozarjamo občinstvo, da se bo tekma pričela ob 10.30. Zaradi tega priporočamo vsem naj se odpeljejo najkasneje ob 6.30 (posebni vlak) iz Ljubljane Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.15. pride v Planico po voznem redu šele ob 10.39.
Pokroviteljstvo   nad tekmo so prevzeli
min. predsednik dr. Milan Stojadinovič, minister vojske in mornarice armijski general Maric M. Ljubomir ir minister za trgovino in industrijo dr. iMilan Vrbanič.
Vodstvo tekme sestavljajo: predsednik; dr. Ciril Pavlin, teh. vodja; Stane Predalič,
starter: Ervin Zupan, sodniki: Jernej JeTe-
nič, Bogdan Zupan, Joso Gorcc, ing. Rild-
srein. zapisnikarji: Tone Kunstelj, Boris Kogovšek,    nadzorniki  skakalnice: glavm:
Stane Miklavčič. naleta: Karel Strikberger. doskoka in izteka: Ferdo Drofenik. tajništvo: Tone Kunstelj. zdravstveni odsek: dr. B Brecelj. dr. VI. Kajzelj, propagandni in sprejemni odsek:.mr. ph. PiecoH, Božo Kra-maršič, blagajniški odsek: Milan Fajdiga. čebular.  rediteljski  odsek: Stane Bervar,
Vile Bernik, železniški odsek: Cimperman, Štrukelj.
★
Ker se obeinstvo še zmerom obraea na
pisarno JZSS z vprašanjem, ali se bo skakalo tudi na veliki skakalnici, izjavlja JZSS naslednje: Velika skakalnica je urejena in skoki na njej so mogoči. V Planici je že Avstrijec Bradi, ki se je od avojega 101 m skoka (1. še znatno izboljšal in zelo
verjetno je. da ga bo po končani tekmi zamikala rudi velika skakalnica. Toda ne samo njega. V Planici sta razen njega še dva
Nemca in dva Avstrijca veHkepa formata, razen naših skakaecv Novšaka (ki je pred tednom skakal na veliki skakalnici) In Pri-boška ter tudi drugih. Tekma za sm*ezno prvenstvo pa bo, kakor je bilo objavljeno, na 65 metrski skakalnici.
črne znanilke pomladi
Pred cvrčeeim prihodom lastovk naznanjajo pomlad šumne jate ogorčenih pritožb proti blatu in slabim cestam, ki izzivajo razdražene jate j . - da skupno z vso vnemo suše blato po otaLah in neugna-no srkajo mlakuže po mečavah. Ali leto za letom je boj proti lužam in blatu zaman, kakor so brez uspeha sploh vsi boji proti elementarnim pojavom.
Spremenljivo vreme, ki spremlja boj med zimo in pomladjo, vpliva razburljivo zlasti na ljudi, ki so prisiljeni živeti med zidov-jem, in ki komaj čakajo, da bi jih osvežile sveže sapice po »belih cestah in stezicah«, toda tople južne sape so razmehčale kakor r<>2 trdo. zmrzlo rušo v testo, v katero se pogrezajo sprehajalci do gležnjev in ki ga ne strde nobeni papirnati popravki. Pota in ceste je otajala prihajajoča pomlad in jih omehčala, pa jih bo tudi posušila Tudi v Ljubljani so ulice, ceste in pota ra/mehčale južne sape. blatne pa so tudi državne in banovinske ceste, ki vodijo skozi mesto. Velika in obzirna je postala Ljubljana, objela jc njive in loge, travnike in gmajne, hoste in gošče. Če mestni delavci drsajo blato in ga posipajo na enem kraju, so mokre in omehčane ulice na drugem koncu! Zato pa nekoliko potrpimo in se veselimo pomladi, ki v/ame blato in pomete pritožbe in , kajti kaj drugega nam res ne ka/e.
Kupuj domače blago t
Še o papigini bolezni
Ljubljana. 11. marca
Poročali smo o nenavadnem ."»trahu. ki jt i.astal mea Zagrebčani zaradi tako zvane papigine bolezni. Zd: se. da je ta strah pieeej neutemeljen Sn da. ne bodo tudi Ljubljančani prevez preplašeni, je potrebno naslednje pojasnilo, ki ga nam jo poslal sojitelj p?pigic:
Tudi v Ljubijard so papige, zlasti pa maJe papigice zcio razš- rjene in udomačene, da jih najdete skoraj v vsaki nisi Nastane vprašanje, katere vrste papig so cloveskermi zdravju in življenju postale tako nevarne0 Ali one velike pisane iz tropičnih krajev, katerih uvjjz je v našo državo sploh prepovedani, ali nase splošno znane male par>ig'ce. ki jih tudi imenujemo BJSljC*Ii4n Male papigice so že desetletja pri nas. se tu plodijo in žive kakor cirugi naši krilatci. Prebral sem strokovne knjige dr. Karla Basna in Norber-ta Grasla. ki podiobno opisujeta vse vrste bolezni malih papigic. a nikjer ne omenjata bolezni, ki bi bila ljudem nevarna. 2e več let vzgajam papi gice. imam jih nad sto repkov, toda doslej še nisem nikoli opazil med njimi kake bolezni. Ali gre morda za novo bolezen?
Ce je stvar tako resna in Če ni umetno napihnjena kaker svojecasno afera z zagrebškimi bananami, potem je stvar zdravstvene oblasti ali pa bakteriološkega zavoda, da zadevo preišče in prepreči morebitno siljenje te bolezni, v nasprotnem primeru pa dokaže, da je strah ljudi popolnoma neutemeljen. — Gojitelj.
Toliko v pomirjen je vsem, ki gojijo in ljub jo papig ice-
Z Jesenic
Nastop gluhonemih. Napačno mnenje imajo ljudje o gluhonemih, ki morajo sami in brez v<=ake pomoči životi življenje s trpko usodo, ker smatrajo gluhoto kot največ/o oviro za udejstvovanje v človeški družbi. Javnost ima tudi napami? prpd&odke o delu zavodov, ki u<spOc>abljaio gluhoneme za g"0vor in življenje. Da sq gluhonemi dobri delavci, da jih gluhonemnica raznemi ter pripravi, da si lahko sa-mi služijo svoj vsakdanji kruli, je večini ljudem §a neznano. Danes v soboto priredijo ob pol 9. zvečer odra-di gluhonemi iz Ljubljane, ki imajo svoje druŠ-lvo. v dvorani vokolskega doma svoj 11. propagandni n asi op. Sokolsko društvo jim je iz uvidevnosti dalo dvorano br?zplačno na razpolago. Na programu je govor inteligentnejšega člana društva, ki lo v kratkih besedah orisal sedanje življenjske razmer? svojih tovarišev, nastop gluhonemih obrtnikov ter dva igrokaza. Prireditev, ki jo bo vodil tr. Vinko Rupnik. strokovni učitali v ljubljanski gluhonem niči. ima v prvi vrsti nam?n. doseči več stikov med gluhonemim i in sliseotmi ljudmi, dokazati koristno-t gluhonemnic in nabrati Sekaj denarja za revne in brezposelna gluhoneme. Na lo svojevrstno prireditev, pri kateri bodo nasto-pili gluhonemi z živim jjovorom in !m*z krelenj in na kateri ho naša javnost lahko spoznala VSo skrivnost du-ie gluhonemih, vabimo vse. ki sočustvujejo I z njihovo trpko usodo. Prodaja vstopnic v Sokolskem domu.
Nedelja. 13. marca
8: Ves?l nedeljski pozdrav (plošče). — S.l.V pri noš cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 8.45: Postni govor (dr. Fr. Kimovec) 9: Napoved! poročila. — 9.15: Vesela glasba (Ea lijski orkester). — 10.30: Prenos kon cvrla srednješolskih zborov iz opernega gle dališča. — 12.30: Reportaža z mednarodne tekme v črnuških skokih. — 13: Napovedi, poročila, — Kk20: Prsnos iz Planice (nadaljevanje. — lih Naslop gojenk niftnlinebe šole v Skorji laiki. — 17: Kmet. ura"- Pomladno oskrbovanje travnikov (inž. Rado Udi). — I7.:t<>: Koncert lahke glaobe. So-delujeta Somov kvartet in kvartet mandolin. 19: Napovedi, poročila. — 10.30: Nac. ura'-Goethe m Vuk Karadžič (Luka Smodlaka). 19.o0: Slovenska ura: a) Čajkovski: 181*2, uvertura (voj. godba) plošče; b) 13. nuiree pred devetdesetim letom (1848) in Slovenci (Rudolf Doslal). c) plo>r-e. — 21.15: Bežigrajsko pevsko drnfitvo, — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Va'.čki in polke (ploSfceV Konec ob *J.'>. uri.
Ponedeljek, 14. marca
1J: Dvorak: Slovanski plaši št. 1. '2. 'd. o. 9. 10. 12, 13, 14, L"). 16 (ČeSca filharmonija, dirigent Varlav Talich, plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pisano
polje (plošče). — 14: Napovedi. - IS: Zdrav *tvcna ura: Zadušitve in umetno dihanj«' (dr. Anton Brecelj). — 1H.20: Dvofak: Slovanska rapsodija (filharm. ork-ster. plošče). 18.40: Kulturna kronika: 0 dr. M. Opeki (msgr dr; .losip Debevee). — 19* Nsoovedi, T>oročila. — 19.3^): Nac ura: Cilji in ->ota vztiojne politike (dr. Karel OzvaJd). — 19.50: Zanimivosti — 20: Orkestralni koncert — 22: Napovedi, porodila. — 22.15: Prenos lahke glasba iz restavracije "Emona . Konec ob 23. uri.
Torek, 15. marca 11: šolska ura: S kolesom na pariško raz-stavo — dialog (Mirko Demšar), — 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. — IS: Napovedi. — 13.20: Oi)onia glasba (radirki orkester)^ — 14: Napovedi. — IS: IVpavanka in podoknice (plošče). — 1S.40: Biarodnostno občestvo (prof. dr, Stanko 0o
trala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nar. ura: Meseoni kulturni pregled. — 10.50: Zabavni svočni tednik. — 20: Večer ruske glasbe. Sodelujejo: ga. Milana Stnikelj-Ver-bičeva. Aleksander ile Make. prof. M. Lino v- in orkester.
CHraški koncert (Vilko Skok). Konec ob 23. uri.
Sreda.  16. marca
12: Zvoki iz daljnih dežel (plošče). — 12.45: Poročila, 13: Napovedi. — 13.20: Sa-lonskvi kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: 0 izvoru in jHunenu pravljic (prof. dr. Vodnik). — 1H.20: Harmonika igra (plošča). — IS.40: C^osppdarska tn socialna zgodovina gorenjskih mest — mer-kantilizem (dr d(»že Zonutr). — 19: Napovedi. noro:ila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinske najdbe v Jugoslaviji (dr. Nikola Vulič, univ. i»rof.) — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega <rl?dali£ca, v I. odmoru: glasbeno predavanje (g. V. rkmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23.
Četrtek. 17. marca
12: Solistična lahka glaska (plošči*). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Baletna godba (plošče). — 14: Napovedi.— 18: Slovenske svadbe (radijski orkester). — 1».40: Slovenščina za Slovence (dr. "Rudolf Ko'.arič) — 19. Naj-ovedi, ix>rocila. — 19.30: Nac. ura: Save/, ^okola kraljevine Jugoslavije — 19.o0: 10 minut zabava. — 20: Slovenski vokalni kvintet poje narodne pesmi. 20.45: B, Smetana.: Valenšteinov tabor (sind. milita, plošč«*). — 21: Prenos evrojfskega koncerta iz Irskf — 22: Napovedi, poročila. 2*2.15: Koncert lahke ulasbe (radijski orkester). Konec ob 23.
Petek. 1^. marca
11: Šolska ura: Na pariški razstavi — dialog (Mirko Demšar). — 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Za zabavo! (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Razstava likovne umetnosti ženske -Male antante (ga. Julija Paiman). — 1S.20: Ru^ke pesmi (plošče). — 1S.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ljudska univerza pri soli narodnega zdravja v Zagrebu (dr. Drago HloupekL 19..">0: 10 minut za planinec. — 20: Veseli operetni zvoki (radijski orkester). — 21: Plošče. — 21.10: Komorni trio (gdč. Ornik Francka, jza. Folger-Lobejsva, gdč. Silva llrašovec. Konec oh 23.
ŠIRITE naročajte »Slovenski Narod«!
. \ le-Nr ii IlUfi     Vit" I' •     .    •••• M-
(€B>remljsjva na klavirju) in radii-ki r. — 22: Napovedi, porofila. — 22.15:
Stran f)
»SLOVENSKI  NAROD«, aobota. 12. marca 1938.
Stev. *8
Cerkvena država brez boga
Tibet ic Mri leta zaman čaka na novo vtelešenje
Tibet j« tipično cerkvena država. kier vlada» lama i stični svečeniki in menih . 1 re-tečni del neocgi prebivaMva so manibi in vendar ta država i? več iet nima BSBJjah Ta je posledica Lorbe med velesilama ra Streho sveta in posebnih doočb tarna zrna. Lamaj zem ki ga izpoveduje 3.U0OUUU Tibe« taneev in 74)00 000 Mongoiov ter prt izdatkov drugih narodov v srednji Aziji. ;e posebna veja budhizma. k* se je tako .zprenee-nil. ko -o prin*-s^ v 7 stoletju Budhove nauke preko zasneženih hi tnala »s k h prHa-sov iz Indije v Tibet. Lamaisti varujejo v razna  božta  v*rel<**enia     n) ter m |e
fflavnj Dalailama. Budha usmiljenja, politični vladar Tibeta I;niao vtelešenje :e PaxK**mlama ali Taiilama. duhovni pocla-var TibHa. Budha neskončne svetlobe. T af. n PO vrsti, toda že globoko na lestvici duhovniškega dostojanstva, ie mongolski Hu-tuhtu, vrhovni eveeenik monjzo^k- cerkve-JS| se deloma ž> rarl-ku e od ortedofcsneca tibetskee* lamaizma otrplm skozi r4olet-js JoCrtve ^trehe sveta od dr< _r h držav
Kadar umre *den izmed obeh vrhovnik dostojanstven I kov. v- ložan^tva !>a-
lajlama al Ta* i lama. čakajo *v?6eoiki v srednji Az:n 9 m*--« »*»*v in 9 dni. kolikor preživi duša v virah 1a-4i bo na-*ai in hm in mrk. pntr#»*. prelom ol lakov ali plazovi. Kjer *e kaj takega zgodi, tam ie btodtls duša umrled lame in morda ■ nasedla v t^ewi pravkar rojenega otroka. Mati mora ugotovit -vojega svetega sina po rasnih raam«*nrh In "mdež h. izm.-d katerih te posebna značilno, da mora  Issafll afJ i
v podobi tigrovih san. oblaci mora pa znati izgovoriti Rodhtno ime. Človek bi mislil, da so to zeio težki pogoji   Vendar se najde zelo mnogo kan lidalov in po«*d»na ko. rnšsfia mora izbrati izmed njih pravega- Izbira ga. dokW n*» ostanejo samo trii-njihova imeua se napišejo na listke, ki pridejo v zlat kefeh   Ob navrV • eerkveaJh in posvetnih    do-   ..- \ -1 \    i kov
potegnejo pot?m en  listek iz keliha  in s
tem se določi vtele-eni Budha
Tako ie bil izvoljen lela 1!V<3 po smrti Panrbfiaiue n.egov naslednik i hos*iyviiy -ma. drvarjt-v >in iz zakotne tibV.ske va^ce. Izvoljenca >o Hi'^m -eznamli duhovniki v velikem ramo^tanu Tašjlunhpo 18 let s taf-nami lamaističnega obreda. lJS-letm Bu I ha n^konene svetlobe je l«l posajen na preskok prevlečen z žolto svilo da b? bil do smrti pastsr tihelrik h auš. doiim ie -s'arejsi Dalaj-lama volil politične posle Til>eta. Toda Budha usmiljenia je pokazal V3č moči. nego usmil.en a Bil je prijatelj AngU*ž«*v n Pau-chenlame. Budhe neskotr&ne svetlobe, ni im*»l rad. Pamhelama >j moral leta 1924 pobegniti iz svo^ga r*amostana in živel je v pregnanstvu   na   K tajskem
Pamh^niamo so na Kita**k*»m gostoljubno -pr^el    Kmalu se ie prilagodil modernemu »niii. »ožil se \f> v krasnem žoltem avtomobilu    n    .t» I   ip   oo^ehen   salonski vlak tudi *v<   o . r h   K tajska vlada mu »e
o blizu  ;«ol  mil;iona dolarjev is lomastila _'a £ z sa-lovom   Veliki modri • mik.   inar na c. a jn razširjeval3c kui-tTire    \ egova naloga je bila ohranili kitaj-v-!:\   \   ^.md.-'i ":   in  »everni Kita,.-ki proti Japoncem.
konru leta 1998 je  Oalajlama umrl i a.i.ii'-nlama. deb '!'iliast;  mozi<Vk z umetnim zobovvm. je neprestano moledoval da b   — -mH vrniti v  Tibet.  Kr--nil Je bil že 7 veliko karavano, toda nam^stu v T h.-*   |p odšla  i. "To\a  duša  na <m; I mrl ie na meji Til»eta med menih: t-vo|. za dva. star ~*4 let.  In  Inko zlai T bet nima v t ^k1 žene ga tvogi. Lani ool^ti je -t. da <e je pojavil novi I*:i-lajlana. kandidat proti kitajske stranke Pan-■ •    • .!-;»• ».'! \.»v    iolo.-. m\   !o» a .e
pa že davno oiimhi mi vendar š*- ni potrjeno, da je dobil Tih »t nov »»ga v t »dušenega 1k>-ga. Tako vlada \ Tibetu že štiri leta zmeda \ ■••-k-rr. pogledu. To v zzc-lovini te dežele prvi primer.
ženska akademija v Orvietu
Njene absolventke zavzemajo v Italiji izjemen položaj
Med višjimi "^lami v Italiji je tudi ženska akademija v Orvictn. majhnem, toda zgodovin*k«# pomembnem mestecu v provinci Umbria. V tem okviru starih /godo-poslopij in krasnih -tnostnih ior >e /grajeno moderno poslopje na vebkem zemljišču, ki mu pripadajo tudi krasni Sjasdovi rn vrtov* s prostranim dirkališčem. Tu je visoka italijanska ženska telovadna šola. kakršne ni nikjer drugod na svetu. Gojenke morajo :met: maturo in daljšo telovsdno prakso v organizacijah fašist Cne ženske n.lad.ne. če hočejo biti »preiete v to šolo.
šola je bila ustanovi ie na i. 1927 obenem z enako šolo za moško mladino v Rimu. V up r i vnem pogleda ie podrejena vsta novi Opera N*a/iona!e Ba'iils. tej edini orga-ri Ji vojaku; predvzjjoie v Italiji. V :i pa gre za povsem samostojen za-podreien neposredno mn.istrstvu na-zdrsvjs. N*s ženski akademiji v Orvietu poučujejo najboljši protesorji in profesorice Pouk traja dve leti. potem pa dobe absolventke diplome, ki jim daiejo pravico do pouka telovadbe na nižph in srednjih šolah. Večinoma pa preideio absolventke po šestih mesecih pouka na nižjih srednjih šolah /nova v telovadni zbor Opero Na/ionale Baltlls. da skrbe v rimah pokrajinah za sv«oe ma'c gojenke m goicn-ce. To niso samo telovadne i~>;ruR:. -in svetovalke, tem već rudi strežnice, voditeljice aa >kupn:h izletih ali v počitniških kolonijah, obenem pa tud' /a u p . otrok in staršev.
Orvtetska akademijo, ki ima zdaj nad 71)0 gojenk. skrbi seveda v prvi vrsti za telesno vzgojo. Poučuje k pa tud- teorija,
zdravstvo, nepa otrok i;1 ranjencev, kuhanje . '^podinjstvo. končno pa tudi pe-_ ^ k;. \b=w>,ve"itka akademije mora biti otroku mnogo več. ncjjo samo učiteljica \adbc B'!- mu mora nekaka vez med m)1o in nj;m Pomagati mn mora tam. kjer "•c čut' otmk /apiSčc^cza in kjer misli, da mu je bila storjena krivica. Biti mora asatf z njim stropa, toda vedno prizanes-111 v j Biti mora nekakšna predstavnica re-žimj. (»Slasti v otrokovih oč-ch. dočim morata biti učitelj in učiteljica predstavnika pravičnosti in strogosti.
Akademija jc seveda swt /ase. Mislite s 700 \ eselih in hrezskrbr.'h deklet, žis-e-čdi na svežem /raku v idealnih pogojih zdravja, veselja in živahnosti, \\islitc si niihovc uniforme čm< hcr° ^»arve. n;.h^v ponos na skupne uspehe Orvietskc ijojcn-kc so  nekaki«)  mc^To  n   mestu  in igrajo
i/no socia!no vlogo v dokaj siromašnem ()r\ietu. V evidenci imajo vse novorojenčke m njihovim rod;te!jem prinašajo skro-darila Čl gre za premožne rodbine, in darila /natne vrednosti, cc gre /a siro-iras-e r -ubinc. Poieg tega hodjo redno v motno bolnico, kjer pomagajo streči bol-
k »m Prirejajo rudi ra/ne svečanosti v mestnih revežev jn umetniške večere j ■ čajanke, k. so najvcwj; -dru/abni do-i^dki  v  mestecu kakor je (>i\:jt.».
^p': h pa zavzema n i gojenke ne samo v '»-v temveč v vsej I tal mi poseben po-
'. i B ti gojenka orvietskc akademije pomen- ;s*o. kakor biti v vojski častnik. Or-ab«.ol\c rka c povsod dobnjdošia. povsod so t "<l"rta na stežaj vrata in povsod  jo navdušeno sprejmejo.
V enem tednu zgrajena hiša
Se\ eda se je to zgodilo v Ameriki. V 1*11 * ->urghu je namreč Sest delavcev v tednu _ai postavilo jekleno hiAo Prvi dan so napravili betonske temelje, drugi dan so postavili jeklene stebre m stene, tretji dan so napravili streho, a v dveh dneh so instalirali vodovod, električno napeljavo in centralno kurjavo, zadnji dan pa so niso se zunaj in znotraj očistili. HiSa sicer ni pod-kletena. a ima dve spalnici, obetinico kuhinjo, shrambo in pralnico. Zgradba je veljala 4.000 dolarjev.
Vohunska afera
Rumrieha in Glaserja. pokopalo pa jo bo zlasti pismo šefa vohunske službe v Nem-i'.j: k; zahvaljuje za poslani ključ tajne pisave ameriškega i.-tiVv-i .n za načrt obrambe Panamskega prekopa.
Vohunska trojica bo prišla pred sodišče. Ameriški zakon za vohunstvo je zeio strog. Oba. vojaka bosta obsojena kot izdajalca ameriške vojske. Najvišja kazen za izdajstvo v mirnem času je :;0 let ječe. v vojni pa celo
v Zedinjenih
Ameriške oblasti so prišle na sled veliki d aferi, v katero so zapleteni trije dva vojaka, ki sta sicer ameriška državljana, in neka frizerka.
Tajno policijo so obvestile vojaške oblasti, da krade nekdo važne vojaške listine, ključe za tajno pisavo in načrte za ameriško obalno vojsko. Čeprav je policija napela vse sile. vohunom dobro ni mogla do živega. Dve leti so skoraj nemoteno prene vesti in listine, sedaj pa je ivila njihovemu početju konec. Aretirala je bivšega 32-letnega narednika Gun-terja Gustava Rumrieha. ki so ga oblasti kot dezerterja takale že od 1. 19-5 R bil sicer v Chicagu. vzgojen pa je bil v Nemčiji. Z njim vred je bil prijet tud. -> letni Erich Glaser. ki je bil dodeljen ame-vSki letalski esksdrili. Ta je bil rojen v JMesnčiji pa je pozneje postal ameriški državljan.
Zdi se. da je bila gonilna sila te vohunske trojice 26-letna lepa rdečelaska, frizerka Johanna Hoffmann. ki je dajala navodila in sta ji oba vojaka prinašala najvažnejše gradivo o gibanju vojske, mornarice tn letalstva. Rdečelaska je zaslutila, ds so ji postala tla pod nogami prevroča m jo je hotela v zadnjem hipu popihati v Evropo, htio pa je že prepozno. Parn k K -ropa«, s katerim se je hotela vrn'iti v Nemčijo, je prejel brzojavko, da jo morajo takoj aretirati. Med njeno prtljago so našli detektivi razno kom promilu joče gradivo, zlasti pa ključ za tajno pisavo. Imela je pri sebi tndi večjo vsoto denarja za
Evropski in azijski otroci
Ziijr.i raz skrvalee dr. Abbot je prou->>\al * i svojih potovanjih na svetu razliko med otroci v Evropi in Aziji kakor se kaže v njihovem vedenju in značaju. Potem >e napisal razpravo, ki v njej pravi, da niti malajski in Kitajski otroci niso tako razvajeni in razposajeni, kakor mnogi otroci civiliziran h narodov. Tako je opazoval šolarje v Siamu. Iz s< "o odhajali mirno in dostojno kakor od:a-di. Nobenega n: bilo med njmi. ki bi po ulicah kričal ali celo povzročal prepire in pre!->po.
Dr.  Abbot  trdi.  da prebivalci  krajev z vročim podnebjem nimajo nič preveč ener-• a. h  yo po nepotrebnem tratili PTO-bivalci Hindoštana so vedr.o nekam za-Vzrokov je več. Glavni vzrok tiči v pomebju. Seveda s^ kaže vpliv poetneb-ugače na otr--W kakor na odrasle.
Kaf ie khaki?
Barva khaki se i*- razširila -karaj t>o vseh armadah i-v^ta. pto-lrla *• pa tudi v modni svet. Kljub temu pa š.- mnogi ljudje ie v»i-ilo. kaj je prav za prav to.. Nekateri mi«sli-K>. da izvira to ime od !»ar\v kakaa. Tola to naziranie je napačno. Khaki pomeni v hin-<k*4anščini prah. weiđ prah tposebne barve, ki s- pojavlja najv- . Iti iiji. liIa«io te barve so jeli prodajati ia rabiti v vojski šele \ preteklem -ioletiu. ko >e ;e izkazalo, •ia ch» *>ta:e i»*s'r»" a'i !»»'!<• kolonijalne uni-torm* aiiulcških vojakov nepraktične. Po-veiin • sla o i«« olHtesla h -ia un i farma, ker iit> vi lj že o^l dal »«\ In tako so bdi vojaki v svetovni vojni v mnogo večji nevarnosti, kakor če bi nosili uniformo z;išr-ilne barve.
Prvotn- uniforme khaki so začeli *i7«b»1o-vati    kai pnniitmio.  Kolonijalni wojaki v
Indiji so nanirn- kmalu spoznali, da je povsem bela unifonua izboren cilj za upornike in zato so se jeli valjati po prahu barve khaki. da bi dobile njihove uniforme narav-neišo zaščitno barvo. To je pa znala t pretno izrabiti anglaška konfekcijska industrija. Iz angleške kolonijalne vojske se je razširila uniforma khaki ne samo druge koloni jame države, temveč tudi v evropsk? vojske.
GLAVNA  KOREKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. IEIN IN DRUG
GAJEVA 3. ILICA 15.
obvešča neobvezno, da so v 5. razredu 35. kola državne razredne loterije 11. t. m. bdi izžrebani sledeči dobitki:
DIN 2,015.000 št. 31402, DIN 1,006,000 št. 422, DIN     503.000 s*. 54.650, DIN    403.000 št. 90037, DIN    200.000 št. 57848, 93*^7, DIN    100.000 št. 4224, DJLN       80.000 št. 34291, DIN      60.000 št. 2858, DIN      50.000 št. 99405, DIN      35.000 št.   9065, 37824, DIN      30.000 št. 31460, 74952, DIN       25.000 št. 95920, 8793, DIN      20.000 št.    8194, 53879, DIN      15.000 št. 96902.
PO DIN 10.000.— št. 2311». 5742«, 63006,
7317*. 28101, 52238, PO DIN    8.00O.— št. 16922, 33120. 43339,
47522, 84668.   2190, 23174, 70726, PO DIN    6.000.— št.   6111, 12578. 16106,
25071. 40530. 54984. 47615. 74315, PO DIN    5.000 — št.     265, 16722. 23190,
30416. 34793, 16754. 55746. 63194,
82217, 99108. 99470. 65060. 76683.
79902. 99534, PO DIN    3.000.— št. 23561. 44852, 47630,
537S8. 70505. 78136, 82116. 84703, 6942. 206:;.'. 35617, 80817,
Popolno uradno listo dobitkov, Izdano io kontrolirano od sarae državne razredne loterije, torej brez vsakih potr reško v, po-*«4jeri*o vsakomur na zahtevo.
Koliko stanejo
Najdražji newyoiski nebotčnik je nedavno zgrajeni MetropoMata Lafe«. Stao-ški za ta nebotičnik so našali 30.000.000 dolarjev. La maJo nižji so bili stroški za rebotičnika EquitamV Baikiins; in Em-pire Stade Buiiding«. ki je vefcja.1 28 milijonov ooiarjev. Najstarejši ameriški nebotičnik Wooiworth BuiVdin«*: j*1 bil med temi vel »kani se najcenejši, ker i»o znašali stroški zanj samo 9.000.000 dolarjev.
Pri tem so pa cene nebotičnikov še ve-■ ino zelo vist>ke. čo p* mi.slimo. <ia je stalo najkrasnejš^ grledališko poslopje sveta Metiopolitan Opera v New Yorku samo 6.000.000 dolarjev, kar je komaj petina cene mod nega n^+jotčnika. V primeri s asasl cenami je bila naravnost pocemi r.piajena slaveča lond< ==ka opera Cov^.i Garden. zn katero so znašali stroški okno p: 400.000 funtov šterlingrv. kar je v naš^ni aena;ju dobia dva in pol milijona-
Na kaj se lahko v Ameriki
Solnčenje v letalu
Leč« nje s solncrm ,"e žo tako napreio-vaio. da t*o jeli ponekod uporabljati v ta namen tudi letala Tu ne £re samo za to, <ia bi bi tjolnik v letalu izpostavljen bla-gotiejnomu u. :r.'ku so in črni h žarkov tudi v tBjSJSj ko je zornija zastrta z oblaki ali ko dežuje, temveč tudi za to. da je v višjih, zračnih plasteh izžarevanje solne a mnogo ne#o pr zemlji, kjer je v zraku mnogo prahu in vodnih hlapov. Z mer-em so učenjaki dogmah da je 10 minut ijoča solnčna kopel v višini 2.000 do 4.000 m po svojem učinku enaka več ur trajajoči solnčn: kopeli na zesmlji.
Bolnik, ki se solnči v letalu nad oblaki, prihrani torej m nog: o na častu. Na drugi Basni je pa tako lečenje zaenkrat še zelo dDafJSt kajti letalo mora biti za solnčemje poeebej opremjeno. Gre v prvi vrsti za okna kabin, ki morajo imeti steklo, »kezi katero ultraviolčasti žarki ne prodirajo.
Kaja in rak
Profesor Cramer iz berlinske bolnice R. Virchovva opozarja v neki reviji na maiu razveseljiv pojav. Doslej se je pojavljal rak na pljučih zelo redko. Največkrat se je pojavil na želodcu. Zadnje čase se pa vedno bolj množe primeri raka na pljučih. Dobe pa večinoma ljudje med 30. in 60. letom, torej v starosti, ko dela moški z največjo intenzivnostjo in ko je žena-mati najbolj potrobna družini. Povzročitelja raka še ne poznamo. Učenjaki, ki se pečajo s tem problemom že dolga leta menijo, da je tu na delu več škodljivcev. Za zelo verjeten vzrok smatrajo zdravniki zlasti hr;po ki more povzročiti v vnetih sluznicah organov trajne bolezenske izpremem-be. te pa pospešujejo nastanek raka. Ni bila sicer še dokazana neposredna zveza med hripo in rakom, je pa zelo verjetna. Ker je bilo ugotovljeno, da vsebuje katran snovi, ki povzročajo raka. so misiili. da so tudi katranizirane ceste prikladna tla za širjenje raka. Izkazalo se je pa. da pride z dihanjem v pljučih tako malo katrana, da organizmu ne more biti nevaren.
Večja nevarnost pa preti kadilcem. Bra-ziljski učenjak Roffo. ki se peča zgolj s problemom raka. je statistično dokazal, da se pojavlja rak na sapniku in pljučih največkrat pri kadilcih. Posrečilo se mu je tn H izolirati iz tobaka raka povzročujoče in katranu podobne snovi. Roffo pa seveda ne trdi. da sta kaja in rak vzrok in posledica, pač pa svari kadilce, naj pravočasno nehajo kaditi, če imajo vnetje v ustih ali bronhitis, ker se utegnejo na vnetem tkivu zaradi stalnega draženja pojaviti trajne izpremembe, ki olajšajo nastanek raka. Dr. Roffo priporoča kadilcem, naj skrbe za higijeno ust in sapnika. To pa itak velja za vsakega civiliziranega človeka.
naročiš
Jed na dom, skrb za
otroke in bolnike, pa tudi za poživitev spomina
V naših razmerah človek kar verjeti ne more, na kaj vse se lahko Američani na-roče. Amerika ima svoje tipične naprave, na katere je nedavno opozoril »Readers Digest«. Nekatere niti niso ekscentrične, med njimi je več takih, ki bi se dale s pridom porabiti tudi pri nas.
Nevvvorška restavracija »Longchamps« z neštetimi podružnicami v vsem ogromnem mestu ima avtomobile z električnimi kuhinjami, v katerih kuhajo kar med vožnjo. To so nekakšne leteče restavracijske kuhinje, iz katerih se deloma zalagajo manjše podružnice, kjer nimajo kuhinj, njihova glavna naloga je pa voziti jedi na dom. Naročiš se na obed in večerjo ter določiš, kdaj in kaj hočeš jesti. Jed dobiš točno ob določeni uri, toplo, naravnost ta štedilnika, kamorkoli hočeš, svežo in na željo ti pogrnejo še mizo. Lahko pa naročiš obed ali večerjo tudi samo enkrat, če se slučajno ne kuha doma.
Pisarna gospodične Johnsonovc v Ncvv Yorku skrbi za nakupovanje po vsej Ameriki. Naroča telefonično, potrebščine nakupujejo in dostavljajo z letalsko pošto, tako da si lahko sestaviš jedilni list za gostijo in pisarna Johnsonovc ti hitro dobavi vse potrebne jestvinc iz raznih krajev Amerike Ali pa naročiš v januarju šopek iz svežih rož. natrganih pod vročim soln-cem Kalifornije. In rože niso niti tako dra-qc, kaknr bi človek misli!. V Xe\v Y°rku se doplača za šopek samo en dolar.
V Kaliforniji imajo zavod za kratkoča-senje otrok. Izpolniš formular in plačaš določeni prispevek, pa ti razvedre otroka, čc je še tako bolan ali siten, ker ne more na igrišče. Otrok ima naenkrat enega ali pa celo več novih stricev in tet, ki pišejo navadno lepa pisma, ali pa ga pridejo obiskat in razvedrit. Seveda ne pozabijo prinesti mu qrač ali slaščic kakor se za teto spodobi. Ta zavod dela velike usluge zlasti mladim materam, ki jim grede bolni in sitni otroci na živce, pa si lahko pomagajo.
V NVashingtonu imajo pa podjetje, ki vam v/orno poskrbi za otroka, ne da bi ga vzelo iz hiše. Za tri dolarje tedensko dostavlja jed točno po zdravniškem receptu v sterilizirani posodi, pošlje vam strežnico, ali pestunjo, poskrbi za plenice in vse dru go, kar se potrebuje pn majhnem otroku.
Pri neki tvrdki v Berkelcv v Kaliforniji se da najeti vse, kar je potrebno za bolnika doma, tako bolniška postelja s prip:i dajočo napravo za dviganje in spuščanje vzglavja, deščice, berglje, palice, pulti z« čitanje in mizice, na katerih lahko jedo bolniki leže. tako da morejo ležati bolni doma, pa imajo vendar vso udobnost. Ta ka tvrdki bi bila potrebna zlasti pri nas, da bi ne bilo bolnim ljudem trch:i hoditi v bolnico gledat in uživat ta raj na zemlji, samo če bi vzorna postrežba na domu ne bila predraga.
Neka nevvvorška agentura opo/ori človeka pismeno ali telefonično na važne dneve v letu, ko imajo sorodniki ali prijatelji godove in podobno. Za to uslugo se plača letno dva dolarja In človek ne pozabi voščit sorodnikom in prijateljem vesele praznike, srečno novo leto, še na mnoga leta itd. Za dva dolarja letno pa ima agentura v evidenci samo osem ljudi: za vsakega nadaljnjega je treba doplačati pol dolarja.
Magazin »Advcnture« (Pustolovščina), čigar izdajateljstvo je organiziralo društvo resničnih pustolovcev, živečih neobičajno življenje ali potujočih po svetu, vzdržuje informacijsko službo o potovanju po krajih, kamor razni tujskoprometni uradi ne prirejajo izletov. Pisarna društva resničnih pustolovcev je v stalnih stikih s svojimi člani in ti ji odgovarjajo na vprašanja, ka ko je na otokih Galapagos. kako se da najbolje organizirati potovanje okroc sveta na motociklu ali avtomobilu, kako ]e v pustih krajih, kamor pride samo kanadska policija na konjih in podobno. Član je dol-; žan odgovoriti na vprašanje ter poslati pi-I sami pismen odgovor, za kar dobi pol do-i larja.
Uradno vremensko poročilo
z dne 12. marca Rat*( e-Planica, 870 m:  -M. solnčn o, mirno, 70 cm snega, srenec. skakalnice uporabne.
Kranjska gora, 810 m: +1, barometer se dviga, solnčno. mirno. 40 cm snega, srenec. sankal išče upornbno.
Vršič, 1601 m: 150 cm snega, sren, podnevi srenec,
Krnica: 200 cm snega. srcn. čez dan srenec.
Dovje-Mojstrana. 650 m: -f4. solnčno, mirno. 10 cm snega. sren.
Zlatorog v Bohinju. 530 m: —1. solnčno, mirno. 90 cm snega, sren,
Dom na Konini. 1520 m: —3, solnčno, 170 cm snega, srenec
Skala^ki dom na Voglu, 1540 m: —2, solnčno. 150 cm snega, srenec.
Velika planina, 1558: —2, solnčno. mirno, 80 cm snega, po robovih kopno, sicer osrenjen.
Ribnica na Pohorju, 715 m: -*-6. solnčno,
mirno. 10 cm južnega snega. Senjorjev dom. 1522 m: in Koča pod Kopo.
i377  m:   4-3   so'n'no, mirno,  100 cm
snesa. srrmec. Ruška koča 1240 m: in Pes<4* 1382 m: +3.
solnčno. mirno. 50 cm snega, srenec. Rimski vrelec, 530 m: - -1, solnčno, mimo,
15 cm snega, srenec. Dodatno poročilo dne 11. ITI. 1938 Koča na Rož H. 1305 m: 4-5. deloma poob-
lačeno. vetrovno. 60 cm snega, srenec. GorjuSe, 100O m: —1, pooblačeno, mimo,
40 cm  sneg'a. sren, Mozirska koča, 1344 m: —2. deloma jasno,
L20 cm snega. sren.
SOKOL
Mladinska akademija Sokola v Mostah
V svojem zasilnem domu v Mostah je bila v četrtek mladinska akademija, ki so jo izvedli deca in oboji naraščaj. Občinstvo je skoro do kraja napolnilo dvorano in s tem izkazalo priznanje mladim Sokoličem in Sokoličicam. Akademijo, ki je obsegala 14 točk. je otvori! član moškega naraščaja s primernim nagovorom, nakar so sledile cohro pripravljene telovadne točke. Omeniti moramo, da društvo nima telovadnice in je gost bratskega društva v štepanji vasi in na Taboru, zato zaslužijo še posebno pohvalo. Moškn deci ie prav dobro in kladno izvajala vaje pod prapori, proste vaje. preskoke, ženska deca proste vaje. rajalne vaje. balade, osmorico in vaje z žogami, moški naraščaj skupine, petorico, ženski namščaj pa razgibalne vaje. petorico in vaje po meloiiji mazurke. Zadnja točka lepe akademije fe bila ^Sokolska misel v besedi, sliki in glasbi.* V tej točki, ki je obstojala iz štirih slik: staro in novo Sokolstvo, sokolska misel, jugoelovenstvo v Sokolstvu, sokolska gesla, pa je priredi-
| telj segel nad kvaliteto mladinske akademije. Tu smo videli v simboličnih slikah sokolski delovni program in spoznali ogromno moč sokolstva, ki nas vodi sledeč genijalni Tyrševi ideologiji do naših starih idealov — vseslovanskega nacijonalizma. Višek te sijajno uspele mladinske akademije Je bil ob zaključku, ko je vsa množica v dvorani z mladino vred zapela sokolsko :>Hej Slovani« in »Le naprej brez miru«, s Čimer je bila akademija zaključena. Vaditeljskemu zboru moščanskega Sokola moramo k tej uspeli akademiji iskreno čestitati.
Idealen človeški obraz
Čeprav je seveda zelo težko reči, kakšne dimenzije mora imeti idealen človeški obraz ali tudi telo, vendar so poskusili to dognati že mnogi umetniki in profesorji na akademijah upodabljajoče umetnosti. Tako hočejo najti izvestne nove zakone estetike. Angleški listi poročajo, da je londonski profesor znanosti in umetnosti Brovvn točno premeril 10.000 človeških obrazov, da bi našel prave dimenzije idealnega obraza.
Mera, ki odgovarja po njegovem mnenju idealu obraza, je sredina med mero obrazov antičnih kipov in modernih ljudi. Po tem zakonu bi moral biti idealen obra/. tako pravilen, da bi morali biti nos, ušesa in usta po dolžina enaka in sicer 47.8 mm. Ustnice morajo biti v najširšem delu visoke 19 mm. veke od enega do drugega kotička pa dolge 25.6 mm. Človeški obraz teh dimenzij je po mnenju prof. Brovvna idealen.
Obed za 100 dolarjev
100 dolarjev — to je v iia^m denarju že lepa mesečna plača. Čudno se torej zdi na prvi pogled, da bi -lovek plačal toliko za en sam obed. Toda v Ameriki ie mogoč* tudi to. Ameriška demokratska stranka prireja vsako leto po vsej Ameriki bankete v počastitev narodnega velikana Andrevva Jacksona. Obeda v Washincrtonu se udeleži vedno tudi prezident in demokratska stranka spretno kuje dobiček iz udeležbe na tej velnki politični in družabni prireditvi za svoje finance. Stranka je namreč dolžna 211 tisoč 295 dolarjev in zato &\ mora pomagati, kakor ve in zna.
Tako je določba za udeležbo na Jackso-novem banketu prispevek od 25 do 100 dolarjev. Banketi se vrše istočasno po vseh velikih ameriških mestih in na njih govor? najuglednejši možje demokratske strank*'. Na banketu v VVashingtonu je govoril c=am prezident Roo>?velt in njegov govor so oddajali po radiu. Tu je znašala stopnina na banket 100 dolarjev, dočim je znašala v New Vorku 50. po drugih mestih pa 25 dolarjev. Temokratska stranka je zbrala tako precej denarja in največje veselje na Jack-eonovih banketih je imel nj?n blagajnik.
Darujte za »Zvonikov« shlad
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da. je naša blaga gospa
Marija Bayr
vdova rac. svetnika
danes cb 3. uri v 87. letu starosti mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 1^5. uri popoldne izpred mrtvaške veže zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA. dne 12. marca 1938.
ŽALUJOČI OSTALI.
Stpv 58
»SLOVENSKI NAŠOD< eobota. 13. marca 10SS.
ašvssMssajsjsasjsassksassj
Stran 7
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici urjave Beseda LHn L.—»
davek pnseftej.
Za pismene odgovore gieo* oiaiin oglasov je tre Pa pruoziU znamko — Popustov as tnale oglas* ne priznamo.
SLUŽBE
Dtsi lis 50 par davek poseoej. Najmanjši znesek 8 Din
vajenca
Ta mehanično obrt sprejmem takoj. Naslov   v upravi »Slov.
?Carc*ia.c.
726
AL
BesMs 50 par davek ponehaj). Najmanjši znesek * DIB
Posojila na vknjižbo,
poroke rupotekame na 5 ali 10 let s 7^ obrestmi ter kmetom za gospodarske potrebe po 6% obrestih preskrbimo takoj. Pojasnila daje UNION". Zagreb, F. cii'eva uL 12. 718
ŽIVALI
50 par   davek posebej. Najmanjši znesek H Din
M KADE PSIČKE \ zz-*.rre. z*,    lepe in
dobre čuvaja proda: Vehovar Ivan   Koprivnica pri Rajnen-N t prodaj ima tudi ve* jo dobrega jabolčnika in 721
*HJ par. davek posebej.
Najmanjši anemrnU 9 Din
Pomladne novosti!
vseh oblaci!  sport, kamgarn. obleke,  pum parice, perilo itd. najceneje
P R E S K E B
Sv. Petra cesta 14
sjaaas aajfiaejae —vrisku
ribie olje
dr   PteroUja v LksSajinil
SS   PA/B tNTLA.NJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, moDogramov, gumbnic Velika zaloga perja pc 6 75 din »Julljanac. Gosposvetsks cesta 12
PRODAM
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din
VODNO SESAJLKO
za vodnjake v dobrem stanju in dva velika oleandra prodam.
Zgornja Siska 176. 717
AVTO »FIAT c,
W je v prometu v uporabnem
stanju, proda za din 4.400 —, »vent. tudi na obroke »Obnova« Kranj, Prešernova 18. 701
PRODAJAM
in obrezujem strokovno vsa žlahtna drevesa, najnovejše vrtnice, le potic je itd. ceneje dnevno pri št. Jakobu in v Zgornji Šiški 58. 71»
Dobičkanoaoo podjetje
60 oralov, zaokroženo pn Mariboru (vinograd, sadonosnik, njive, travniki, gozd) živi in mrtvi inventar naprodaj pod polovično ceno. Zaradi odsotnosti lastnika daje pojasnila Banovsek, Maribor. Ipavčeva ulica 55. 715
Prava
rti
priporoča oieoim m sla*
z tjafsj
uradno preizkušena dobite v trgovini
M. Vidmajer
Cankarjevo nabrežje štev. 3. v podružnici na Tvrsevi c. 51 ter na stojnici: Nabrežje 20. septembra. 704
DOPISI
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
V zakonu razočarano
lepo. mlado gospo želim spoznati. Ponudbe na upravo pod >2ivljenje je kratko«. 720
Vse i!3Še inserente
in ri«te. ki nam aa oglase v našem listu pošiljajo pismene ponudbe, opozarjamo, da smo na našem poslopja % K na flje vi ulici At. 5 narast i U poseben nabiralnik rdeče barve, v katerem ponudniki lahko puAcaJo svoje ponudbe, prav tako pa tudi inse-renti naloge za oglase. Insereotl nam v primeru, ee aam oglasne naloge puščajo v nabiralniku, morajo odjfovarjajocJ znesek prilotftl v znamkah, ker sicer oglasov ne bomo uvrščali.
STAnOVAnJA
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek s Din
En osobno stanovanje evmnt. s kabinetom ali malo dvosobno iSCe snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za april ali maj. Plačnik zanesljiv in točen. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Stalenc 589
POUK
Najmanj« znesek 8 Dtn Beseda 50 par, davek posebej.
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaji, oddelki od pol 7 Jo & in od pol &- do 9 ure
zvečer Vpisovanje dnevno od ool 7. do S. are. Na razpolago 25 najrazličnejših oisalnib strojev- Christofov učni zavod. Do* morranska c 15.
iS
Otroški vozički najnoveHIb modelov
Lrvokolesa, šivalni
motorji, Stroji
triciki ji pogrsaljrvt
PO £LLO >1ZKJ (EM — CENIKI FRANKO
»TRIBUNA«   F. BATJEI
UlBl.nNA  Karlovška cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
aaaaaaaaaasssaaaaaaaaae
f ZALOŽBA »CESTA«
Ljubljana — Knafljeva ulica s
Vam priporoča zanimivi knjigi
ZGODBE BREZ GROZE I
I
Pjotr — Rasputin
U    Broširana knjiga 10.— din, v platno vezana m 15.— din. Poštnina za vsako knjigo 1.— din.
Nazadnje se vendarle vsakdo vrača
k meni?
Miiivea:
CREME
Saj ni čudno — kajti edino le NIVEA vsebuje „Eucerit" kre-pilno sredstvo za kožo in vrh tega je NIVEA zelo poceni in koristna.
GOSPODJE
že sedaj dobite
nove pomladne vzorce srajc in samoveznic
pn
m.
Z?f f- LJUBLJANA
MESTNI TRG
NARODNA TISKARNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO
it nobenim Oruguo rak lam ni m sredstvom ne morete aoseči enakega acinKa, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako tu so ta govori dnevno dasetOsocem iltateljev. Hodno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovcu la kupca.
Makulaturni papir
proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5
RDLr tKEMUSTT:
Suei a razvalinah
f=-----C--_ _   \ ' ~ T" "^"r ft/7cf rw r>i-J^> romar
Vi hočete z mojim izumom uničiti svet. jaz pa nisem hotel dati njegove strašne sile ljudem v roke drugače, nego kot blagodejen pripomoček v deiu. prinašajoč zmago nad gmoto, ne pa razdeja-
— To so same fraze' Mene z njim   ne boste
preslepili Poznam vas vse ie predobro! — je vzkliknil kapitan ogorčeno.
— Pa naj bo. če mislite tako. Prav nič me ne vedeli prepirat: se z »*ami. Zaemtrat mi zadostuje to, kar je zadostovalo oni dan vam. povedati vam ho-ieui svoje mnenje, ne da bi zahteval ^č. vas pri-trdits*/, — pa tudi odklonitve ne. V tem trenutku pojmujem svobodo prav tako. kakor ste me naučili pojmovati jo vi.
— Izvolite me torej poslušati in pokažite pri tem vsaj toliko potrpežljivosti in samopremagova-nja. kakor sem ga pokazal oni dan jaz. Posebno bi vas pa prosil, da bi se ne približevali tako premeteno zvoncu Smeli b*wte pozvoniti, kadar bom to dovolil. Če bi pa storili to prej. ne bo nihče živ prestopil tega praga. Na to se lahko zanesete.
— Gospod, to je nasilje. Da, taki ste vi vsi. V asa prijaznost je vedno izsiljena samo s strahom. Cim
pa začutite v rokah le malo moči, postanete takoj ošabni, nasilni . ..
— Vi pa ne! Čisto pravilno. — se je zasmejal Benson. — Vi v svoji ubogi domovini niste niti morili, niti ropali, vi niste zagrešili nobenega nasilja, niste se opajali z močjo, ki vam jo je usoda nepričakovano položila v naročje. Maščevali se niste s tem, kar ste prej preklinjali. Vi namreč oznanjate enakost in svobodo. Kako krasno je delo, ki ste ga opravili! Kako močno se razlikuje vaš sistem od krvavega vladanja najkrutejših vladarjev ruske države-
— Hidri kapitalizma smo morali odsekati sto glav, da bi ne oživela.
— Hidri kapitalizma! Recimo, da je tako! To je lepa beseda in govorniško se sliši imenitno. Toda zakaj lažete z njo samemu sebi?
— Laže-rn! — je kriknil kapitan posmehljivo.
— Seveda. Mar v globini svoje duše ne veste, da more samo kapitalizem, proti kateremu neprestano trobite k napadu, poravnati račun za to, kar oznanja in kar hoče doseči socializem? Dokler so tu iz vaših ust že tolikokrat proklete vreče mamona. se lahko v parlamentih izglasujejo vse te lepe socialne pridobitve. K<Jo jih bo plačal? Seveda samo industrija — kapitalizem. Nikoli ne delavec, ki bi hodil po mestu brez dela. Na to pozabljate ali pa nočete misli ti.
— To ni res! Kapitalizem daje samo pod pritiskom drobtine svojega plena — mi pa hočemo svo-jo pravično polovica
— Hm, o tej pravičnosti bi tudi še lahko debatirala. Toda recimo, da je tako. Ne razumem pa pot tem takem, zakaj se zatekate zdaj tudi vi, nasprotniki kapitalizma, povsod k njegovi pomoči? Doma ste vse uničili...
Kapitan mu je posegel v besedo:
— Uničili! Da, vi kričite, da smo morili, ropali in rušili. V resnici smo pa samo vračali milo za drago, pravično kaznovali — nič več. Sicer pa, čemu mi vse to govorite? Svojih nazorov ne bom izpremenil, tudi če bi mi zagrozili s smrtjo. Tudi proletarec zna umreti in nikar ne mislite, da boste izsilili iz mene moledovanje, da bi se me usmilili. Nikar ne pozabite, da boste umrli strašne smrti tudi vi, če bomo uničeni mi.
— To bomo šele videli. Sicer pa, prav pravite, čemu bi se prerekala, saj imava važnejše delo.
— Konča j va to neokusno komedijo. Nikar ne igrajte plemenitega sovražnika, ki nam hoče pri-zanesti, — je prekinil kapitan Bensona in ga ošinil s srditim pogledom. — Storili smo neumnost, ki jo je pa zakrivila samo naša nepravilna domneva. Či-rečin je tepec, ki zasluži kroglo v glavo za to, kar je zakrivil. Uničite torej, če hočete našo podmornico — saj pojdete z njo na dno morja tudi vi.
— Čeprav bi znal storiti to. da ni drugega izhoda, me zaenkrat ne vesela, da bi legel s tako družbo v skupen grob, — je odgovoril Benson v svoji običajni preudarnosti. — Vi pozabljate, da jaz nisem tako prežet z mržnjo in zlobo kakor vi.
Povem vam, za kaj mi gre. Hočem zopet imeti svojo svobodo, ne mislim pa na osveto.
— Hvala, toda nobene take plemenitosti ne sprejemam, ki bi me ponižala. Če sem izgubil igro, jo bom znal tudi plačati. — ga je zavrnil kapitan.
— Dobro, samo da ne zahtevam, da bi svojo izgubo plačali z življenjem. Sicer pa, saj je posadka vaše podmornice izpolnjevala samo vaša povelja in na meni ni zakrivila ničesar, za kar naj bi jo tako kruto kaznoval. Morda boste nazvali moje nazira-nje zopet neokusna komedija, toda to ni važno. Ravnam vedno po svojem prepričanju.
— Čujte, kaj zahtevam. Storite tole: Pozvonite slugi in mu naročite, naj se podmornica takoj dvigne na površje. Čim se bo to zgodilo, odideva samo midva na krov. Poskrbeli boste, da nama ne bo nihče sledil. Svoje tovariše boste pa poučili, da bi se kršitev te prepovedi nemudoma kaznovala s smrtjo tistega, ki bi ne ubogal.
Ko se podmornica dvigne na površje, vam dam vsa druga navodila. Če se jih boste držali, vam jamčim, da bom prizanesel vašian iivljenjem in podmornici. Računam pa seveda s tem, da vam bo ta lekcija zadostovala, da mi drugič ne boste več hoteli prekrižati poti, kajti v tem primeri bi obračunala drugače.
Kapitan je okleval.
Benson je čez nekaj časa pripomnil:
— V petih minutah se rnorajae odločiti, ker nimam mnogo časa. Tozadjt
999405
8
»St-OVENSKT NAROD«,
13.
193S.
Stev. 58
(Pese it te