Uredništvo in upravništvo:
Kolodvornko ulico štov. 15.
urednikom ao moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro.
Kokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šontatopna potit-vreta 4 kr., pri
vookratnom pobijanji dajo B0
FOpngt.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan. razen, nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Velja
za Itjubljano
v upravnistvu:
za colo leto G gld., za pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld 60 kr., na mesec 60 kr., poSiljatov na dom volja mo* sečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld 60 kr. in za jedon mesec 86 kr.
Štev. 186.
V Ljubljani v petek, 10. oktobra 1884.
Tečaj I.
Iz deželnih zborov.
V Ljubljani, 10. oktobra.
H,— Zborovanje deželnih parlamentov ranima sedaj v prvi vrsti naše javno živenje. Vsaka kronovina, v kateri so zbrani poslanci k posvetovanji, sledi verno raznim dogodkom in mnogovrstnemu materijalu, ki se obdelava v zbornicah. A čeravno so deželni zbori na prvem mestu namenjeni zastopu deželnih interesov, povzdignejo se vender čestokrat posamezni govorniki čez meje svoje kronovine, stavijo predloge, ki zanimajo tudi širše kroge in pošiljajo med svet za svoje provincijalne težnje motivacije in razloge, ki smo jih navajeni čuti le v osrednjem našem parlamentu, v dunajski državni zbornici.
Posebno na češko deželno hišo obrnjene so oči vseh avstrijskih politikov. Tam so bili zadnje čase načrti in predlogi na vrsti, ki so vzbujali po celi državni polovici glasen odmev. Omenjamo v prvi vrsti znanega predloga doktorja Herbsta o delitvi okrajnih sodnij in novi njihovi uredbi. Ob svojem času poročali smo na tem mestu obširneje o Herbstovem detetu in osvetili stališče narodne večine nasproti temu predlogu. Sedaj zvedamo, da je stvar za to zasedanje definitivno rešena. Občinski odsek, kateremu je bila izročena v pretres in poročilo, predložil je pred tremi dnevi svoj referat. V njem pravi, da naj se deželni zbor izreče za delitev sodnijskih okrajev t.am, kjer to izrečno želi prebivalstvo samo; kedar koli bode prišla taka prošnja do deželnega odbora, naj se le-ta dogovori z dotičnimi organi in v soglasji z vlado naj izdela potrebne predloge.
Človek bi mislil, da se bode vsak razumen politik lahko sprijaznil 8 tako resolucijo in da ji bode veselo pritrdil — vsaj je ta princip, vsled katerega naj prebivalstvo samo prosto odloči, kaj želi, vender jako lep, zapeljiv in gotovo tudi liberalen v najširjem pomenu besede. Vender pri naši opoziciji je vse mogoče!
Listek.
Novak.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
»Gospod desetnik!u zakliče boječe novak.
Desetnik se obrne in molč6 pokažo na zapor, srdito gledajoč novaka.
„Ilad bi vas nekaj povprašal."
Glas je bil tako skromen, tako podložljiv, da desetnik ni mogel, da bi ga ne bil poslušal. Obrne se k njemu:
»No, kaj bo?“
»Rad bi vas vprašal, ali veste, če ne služi cn častnik iz mojega kraja v tem polku? Vem, da mora biti pri tem polku, pa ne vem, kje prav."	.....
„Iz tvojega kraja? Hm! Ko bi bili v tvojem kraju sami taki kalini kakor si ti, človek bi mislil, da ti si jedini v tem polku." Desetnik zmigne z ramami pa gre naprej.
„Kakšne šege in navade imajo!" mrmra žalostni novak, sedaje na kameneni sedež.
Herbst je burno napadal predlog občinskega odseka in se izjavil, da mu ne more pritrjevati; poslanec Tittlbach prišel je celo do sklepa, da bi se moral vsak nemški zastopnik, ki bi pritrdil odsekovemu predlogu, proglasiti kot apostata in izdajico svojega roda! — Ko-nečno je doktor Herbst naznanil svoj predlog kot votum manjšine in s tem formalnim protestom je stvar bila končana v zbornici. Se ve, papirnata vojska bode se še dolgo bila po raznem časopisji in ni verjetno, da se bode tako kmalo polegel vihar, ki je nastal vsled Herbstovega predloga v vrstah verne opozicije.
Drugi važni predlog, ki tudi označuje razne delitvene tendence zadnjega časa, je predlog nemškega poslanca Bareutherja o delitvi deželnega šolskega sv6ta češkega v češko in nemško polovico. Da je pri motivaciji tega predloga tudi vlada dobila (kakor povsod in pri vsaki priliki, kjer je le možno!) svojo brco, je lahko razumljivo onemu, ki je zadnje čase vestno sledil taktiki opozicije. Iz vsacega komarja naredč slona, na katerem potem zajahajo v boj; o temeljitosti svojih argumentov, o logičnem razvijanji vojnega načrta so vedno prepričani in tedaj se primerjajo z mučeniki v zgodbah svetega pisma, tako hudo in bridko se jim godi pod krutim ravnanjem sedanje vlade. Na to opozicijonalno pesen, ki se z obupno vednostjo ponavlja pri vseh zborovanjih čestite „liberalne" stranke, odgovarjal je z izvrstnimi besedami namestnik baron ICraus ter je. sijajno odbijal napade, izgovorjene proti njemu iu dunajski sedanji vladi. Vrh tega je izjavil, da bode ob priliki tudi posegel v meritorično debato in osvetil svoje stališče nasproti Bareutherjevemu predlogu, ki se ni izročil posebni komisiji, kakor je to zahtevala manjšina, temveč šolskemu odseku, da poroča zbornici o njem.
Memo češkega deželnega zbora zavzel je do sedaj nižjeavstrijski največ pozornosti posebno s svojo debato o nemškem »Schul-vereinu", kateremu se je tudi letos dovolilo običajnih 2000 gld. podpore z vsemi proti
»Čemu ravnajo tako z nami? Kaj smo naredili? Ali smo psi? V takem moraš prebiti pet let. O to je preveč, vse preveč!"
Obraz si pokrije z rokami, pa se zamisli; gotovo je mislil na svoje ljube doma.
»Oh ubogi ljudje, siromaki, ki me nimajo doma, pri hiši, pri delu, pri gospodarstvu !"
Ta vzdihljaj se mu je izvil po dolgem premolku iz tesnih prsij.
V zadju dvorišča začuje hrohot; dvigne glavo, pa vidi vojake stražnike, ki so si ga vzeli na muho, o njem govorili, posmehuje se mu.
»Ta je trap, ta," deje prvi. »Zagledal se je," pravi drugi, »takrat je človek najbolj prismojen." »Ali pa misli na svojo sestro, ki mu je premalo dala za pijačo. Vidiš ga, ozrl se je, kako te gleda kakor miš iz moke," govori tretji, potem pa zapoje, oponašajoč duhovnika pred altarjem, in tono feriali: »O trobilo, blaženo!"
Ubogi dečko je obledel. Take bodice so ga zbole najhuje, kajti bil je še nepokvarjen. Ni se mogel več zdržavati, vstal je.
»Kje pa je ta čudak?" se vpraša častnik
štirimi glasovi. Poučno to debato smo uže včeraj načrtali svojim čitateljem in zato danes le opozarjamo nanjo. Druge stvari so bilo le bolj lokalnega interesa in zato nečemo ž njimi dolgočasiti bralca, ki ni znan z razmerami imenovane kronovine.
Siležki deželni zbor pečal se je do sedaj z materijalnimi potrebami svoje dežele. Najbolj važen je projekt o gradenji kanala med Donavo in Odro, o katerem bode poročal posebni odsek v prihodnji sesiji. Ta vodna cesta bi bila za dotične dežele ogromne važnosti in zato lahko razummno občno zanimanje, katero kažejo vsi krogi severnih kronovin za koristni ta projekt.
Gališki deželni zbor peča se z velikansko rano, ki jo je vsekala deželi zadnja povodenj. Odsek za obdelovanje zemljišč predlagal je tri- do petletni moratorij gruntnih davkov za vse one posestnike, ki so trpeli škodo vsled povodnji. Deželni namestnik pl. Zaleski se je izjavil, da bi tak splošen moratorij ne imel zaslombe v zakonih, da jo protipostaven in zato nemogoč. Tudi ga ni neobhodno potreba, ker davkarski uradi jako uljudno reševajo in usliševajo prošnje, ki se tičejo olajšav pri davkih. Kljub temu ugovoru vladnega zastopnika sklenil je konečno deželni zbor, naj se zahteva od vlade davčni moratorij. — Ker je vsled mnozih nedostatkov jako potrebna reforma pouka v ljudskih šolah, izdeluje šolski odsek primerni načrt in čujejo se glasovi, da bode uže ta teden gotov s svojim delom, ki ga potem predloži zbornici.
Poročilo deželnega odbora glede pospeševanja ustanovitve obrtnili strokovnih šol za domačo industrijo.
V včerajšnji seji deželnega zbora bilo je na dnevnem redu poročilo deželnega odbora o pospeševanji ustanovitve obrtnih strokovnih šol za domačo industrijo, in poročila tega predloga vzprejeli so se tudi v zboru, zatorej
v sobi baš nad novakom ter stopi k oknu kadeč in s časopisom v roki. Vojaki opazijo častnika, pa se umaknejo. Novak pogleda k višku, pa motri častnika. Častnik ugleda novaka, in ker opazi, da ga gleda zdaj pazljivo, zdaj čudeč se, zdaj z neko zadovoljnostjo in naposled celo nekam veselo, si misli: »Kdo bi neki bil, ta izvirnik?" Reče, pa gre doli na dvorišče ter stopi pred novaka.
»Čemu si tako streljal v me, se smejal, pa mel si roke?" ga povprašuje častnik ostro.
Siromak porudf, je v zadregi, na to se pa še dalje smehlja.
»Veš li, da si predrzni zagovednež? Vprašam te, čemu se smejaš?"
»Vidite, gospod, vidite . . . odgovarja novak, pobesši oči. »Vedel sem, da ste v tem polku, pa so me tudi semkaj poslali .... Vi me ne pametite več, jaz pa, jaz. Tri leta bo, kar ste nas zapustili. Poznal sem vas, tudi vašo družino sem poznal, toda vi me več no poznate. Sosedi smo si bili; vsako jutro sem videl, kako ste jahali memo nas; pa ... . no, oba sva iz enega kraja . . . ."
(Dalje prihodnjič.)
podajemo svojim čitateljem to poročilo v vsem obsegu, ker bode gotovo vsakega zanimalo, kako se bode pospeševala domača industrija in kake in kje se namerava ustanoviti strokovne šole:
Slavni deželni zbor! Slavni deželni zbor je v svoji seji dnč 20. oktobra 1. 1883 sklenil to-le:
a) deželni odbor se pooblasti, da da iz deželnega zaklada primerno podporo za obrtne strokovne šole, če tudi c. kr. minister-stvo za uk in bogočastje ter občine jeden del troškov prevzemo. V ta namen se dovoljuje za 1. 1884 znesek 500 gld. iz deželnega zaklada ;
b) deželnemu odboru se naroča, naj dela na to, da se na Kranjskem ustanovi obrtne strokovne šole in naj se obrne na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje s prošnjo, da bi podpiralo ustanovo omenjenih šol na Kranjskem.
/ Deželni odbor sprejel je razgovor o tem vprašanji v program od slavnega deželnega zbora sklenene kmetijske enk&te, ki je (inž
17.	in 18. aprila imela svoje zborovanje.
Enkžta sklenila je v tem predmetu sledeče resolucije:
Deželni odbor se naprosi, slavnemu deželnemu zboru nasvetovati:
a) Slavnoisti naj bi primerno podpiral:
1.) čipkarijo v Idriji; 2.) slamnikarijo v kame-niškem okraji; 3.) ustanovo strokovne šole za lesno obrt v Ljubljani; 4.) ustanovo šole za pletenje košev, jerbasev itd.; 5.) pouk o vrbo-reji; 6.) lončarijo v radovljiškem, kameniškem, ljubljanskem, kočevskem in krškem političnem okraji;
b) slavnoisti naj bi sklenil: Naj se sestavi poseben odbor, ki bi razpravljal, kje bi se mogle hišne obrtnije na novo ustanoviti in katere;
c) slavni deželni zbor naj bi v pospeševanje hišne obrtnije in obrtnih šol postavil primeren znesek v proračun deželnega zaklada;
d) želeti je, da se ustanovi strokovna šola za lesno industrijo v ribniškem okraji;
e) želeti bi bilo, da se v bistriškem sod-nijskem okraji napravi fabrika za izdelovanje suknja, kakor tudi, da se uvede v tem okraji slamnikarija, pletenje košev, jerbasev itd. in lončarija.
Do teh nasvetov razun zadnjih dveh napotile so enkSto dotična, od deželnega odbora vpeljana poizvedovanja. Zadnja dva nasveta pa sta stavila uda te enkete, in sicer prvega gosp. Primož Pakiž in druzega gosp. Josip Po-tepan. Po predloženih poročilih je le malo krajev na Kranjskem brez domače industrije. V 32., več vasij obsegajočih krajih je domača industrija več ali manj, in v 20. krajih izmed teh 32 precej razvita.
Imenovanja vredno je: izdelavanje žim-natih sitov v Stražiši, Bitinji in na Gorenji Savi pri Kranji; čipkarija v Gorenji in Dolenji Idriji; slamnikarija v kameniškem političnem okraji; izdelavanje štorij, slamnatih jerbasev in jednakih rečij v fari šmarski, lipo-glavski, poliški in šentlenartski; lesna industrija v sodnijskih okrajih Ribnica, Kočevje, Velike Lašiče in Lož — v bohinjski dolini in bledski okolici okraja radovljiškega, v več vaseh sodnijskega okraja Idrija, Loka, Kranj, Kamenik, Ljubljana, Metlika in Črnomelj; pletenje košev, jerbasev itd. v okrajih Ljubljana, Brdo, Ribnica, Idrija in Logatec, potem v bohinjski in vipavski dolini; izdelavanje brezovih metelj je povsod razširjeno, vender je omejeno večinoma le za domačo potrebo najbližje okolice in ima nekaj pomena le v farah Polhovi Gradec, Dobrova in Ig; izdelavanje sukna (lodna) v okrajih Idrija in Bistrica; izdelavanje kocev in dolgih plaht v kranjskem okraji; izdelavanje flanel v radovljiškem okraji. Na-pravljanje platna razširjeno je skoro v vsej deželi, imenovanja vredno pa le v kameniškem, ljubljanskem, loškem in rad6vljiškem okraji. Važno je tudi pripravljanje lanene preje v kočevskem in metliškem okraji. Vezane (šti-kane) rute za na glavo in za drugo porabo
delajo se v radovljiškem, kameniškem, zatiš-kem in ljubljanskem okraji, čepice in jan-čice, nogovice in j6pe v Idriji in njeni okolici, potem v kranjskem, tržiškem, radovljiškem in kranjsko-gorskem okraji, krtače in čopiči v ribniškem in logaškem okraji, rožčni glavniki v ljubljanskem in loškem okraji.
Iz tega kratkega popisa se razvidi, da domača industrija na Kranjskem ni neznatna. Nastane torej vprašanje, katera naj bi se pred vsemi drugimi pospeševala in kako. Deželni odbor drži se o tej zadevi tistih načel, ki so vodili enkžto pri svojih dotičnih sklepih.
(Dalje prihodnjič.)
Kmetijska razstava v Krškem.
Iz Krškega, 5. oktobra.
(Konec.)
Diplome od kmetijske podružnico v Krškem so dobili:
1.) R u d e ž Karel, graščak v Gracerjevem Turnu, za vino in sadje.
2.) Vitez Savinšek, graščak v Metliki, za mnogovrstne kmetijske pridelke.
3.) Scheyer Mor., nadgozdar v Radečah, za veliko in okusno zbirko sadja in žita ter za amerikausko sušilnico za olupljene črešplje z žvepljanjem (je bil odlikovan za-njo tudi lani pri razstavi v Brnu).
4.) Šuler J., župnik v Trebelnem, za sadje, krompir in lan.
5.) Zalokar A. v Vinici pri Šmarjeti za jabolčni mlin in zelenjavo.
6.) Bučar (VVutscher) v Brezovici pri Št. Jarneji za prav dobra v i n a. r
7.) Zadnik S., župnik na Čatežu ob S., za mnogovrstne pridelke, osobito za krompir.
8.) Rupert Anton v Krškem za prav dobra vina.
9.) Mčchora v Novem Mestu za zelenjavo in sadje.
10.) Smola A. Vinc., graščak v Grmu pri Novem Mestu, za kmetijske pridelke v obče.
11.) Lavriusek Marija v Krškem za prav dobro vino.
Velika pohvalna pisma so dobili:
1.) Zorc, župnik v Mokronogu, za krompir.
2.) M. Perko, ključaničar v Sevnici, za jabolčni mlin.
3.) I. Pfeifer, trgovec v Leskovci, za črno vino.
4.) Dr. Suppan v Novem Mestu za grozdje.
5.) Miklavčič v Trebelnem za vino.
6.) Kr. Lavrič, učitelj v Trebelnem, za krompir.
7.) Metelko v Trebelnem za vino.
8.) Fr. Lavrič, nadučitelj v Škocijanu, za olupljene črešplje.
9.) Grčar, župnik v Tržišah, za vino.
10.) J. V a nič, trgovec vinski v Krikem, za žganje in cognac (konjak).
11.)	M. Tavčar	na	Narpelju	za sadje.
12.)	„Obst- und	Weinbau-Zeitung14 na
Dunaji za to literaturo.
13.) Zagorec v Št. Jarneji za vino in sadje.
14.) Jugovič v Krškem za žganje.
15.) Košir, župnik v Št. Rupertu, za mehikansko pšenico.
16.) Graščina Otočice za jabolka.
17.) Dvornik v Krški Vasi za vino.
18.)	Škaberne	v	Novem	Mestu za
krompir.
19.)	Jan. Vanič	v	Krškem	za dobro
vino.
20.) Meisel v Beli Cerkvi za izvrstni krompir.
21.) Bojanec v Št. Petru za dobro črno vino.
22.) Romč, župnik v Št. Petru, za razna dobra vina.
23.) Graščina brežka in skopiška za amerikansko koruzo in hmelj.
Manjša pohvalna pisma za hvale-vreduo udeležitev pri razstavi so dobili:
Gosp. Auman v Krškem, Ana Majcen, Jera Škoperc, Penca, Kepa, Pišmalif (od mokronoške podružnice), Dolinar, župnik v Št. Janžu, Hafner v Tolstem Vrhu, Trinkaus v Št. Janžu.
Zasluge pri razstavi so imeli v prvi vrsti g. Oguli n, potem g. Schwarzer. Ta dva bosta odškodovana za svoj trud s častnim darilom, ako ostane odboru še kaj zaloge. Enako tudi g. Janež v Krškem.
Posebna hvala gre tudi sl. požarni straži in uniformirani gardi, ki ste skrbeli za red, zlasti prvi dan razstave.
Naposled pa še osebita zahvala vsem razstavljalcem in obiskovalcem. Od razstave bode imelo veliko korist vse ljudstvo, zlasti pa še kmetijsko-meščanska šola v Krškem, ki si bode od razstavljenih predmetov priredila počasi mali kmetijski muzej. V imenu razstavnega odbera	Lapajne.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Iz Beča javlja se nam, da je avstrijska vlada včeraj preklicala svojo naredbo gled6 zatvorenja meje gledč uvažanja goveje živine iz Ogerskega. Državni živinski zdravnik, kateri je bil od ogerske vlade poslan v Bruck, da preišče stanje goveje kuge, o kateri se je poročalo, da vlada v tainošnjein okraji, kon-statiral je, da v imenovanem okraji ni kuge. Vsled tega opozvala je avstrijska vlada znano naredbo.
Združeni stavbeni in finančni odbor do-lenje-avstrijskega deželuega zbora sprejel je predvčerajšnjem gledč gradjenja kanala med Donavo in Odro sledeče sklepe: 1.) D6-lenja Avstrija udeležila se bode gradjenja kanala med Donavo in Odro. 2.) Deželnemu odboru se nalaga, da gledč te zadeve stopi v dogovor s c. kr. vlado. 3.) Troški gradjenja imajo se razdeliti na več let ter se mora osebito ozir jemati na napajanje Moravskega polja.
V čeških narodnih krogih ne morejo se nič kaj sprijazniti z Herbstovim predlogom gledž urejenja okrajev po narodnostnem načelu. Iz čeških občin prihajajo mnogobrojno peticije, naj deželni zbor ovrže dotični predlog, ker da bi se ž njim škodovalo materijalnim interesom občin, ter bi izpeljava Ilerbstovega predloga dosegla ravno nasprotno od tega, kar se želi doseči.
V ogerskem državnem zboru začne se prihodnji ponedeljek adresna debata. Kakor prejšnja leta, bode debata tudi letos gotovo zelo živahna, ker hočejo opozicijonalne stranke o tej priliki upotrebiti najhujše orožje proti ministerskemu predsedniku Tiszi. Debata trajala bode najbrže teden dnij.
Tuje dežele.
Najnovejša izvestja o stanji kolere v Italiji konstatujejo, da ta nevarna kuga vidno popušča. Iz Napolja prihajajo tudi ugodnejša poročila, tako da je osnovano upanje, da bode v kratkem po polnem pojenjala. Isto tako bridka kakor smrt mnogih državljanov je velika materijalna škoda, katero je kolera pro-vzročila deželi. Izložba v Turinu nam to pač jasno priča. Dvorane izložbe so prazne, isto tako gostilnice, a polomi prej dobrih firm so na dnevnem redu. Turin bode težko občutil posledice te ponesrečene izložbe.
Neprestano odlaganje definitivnega reše-nja priključja orijentalne železnice od strani Turčije dela v zapadni Evropi zelo neugoden utisek. Zaradi tega se je novica, da je Avstro-Ogerska energično urgirala zadevo o orijeu-talni železnici, povsod z zadovoljstvom pozdravila.
Francoskemu časopisu „Temps“ javlja so iz Bruselja, da se bodo v kratkem sezvala konferenca v Berolin v svrho rešenja zapadno-afrikanskega vprašanja. Pri tej konferenci bodo zastopane: Francoska, Angleška, Portu-
galska, Španjska, Zjedinjene Države severo-amerikanske, Nizozemska in Belgija. Konferenca sestala se bode najbrže koncem meseca novembra. Glavne točke posvetovanja bodo: Prosta trgovina ob Kongu ter Nigru in določba o mednarodnem položaji tamošnjih pokrajin.
General Wolseley ojačil bode svoje čete za ekspedicijo v Sudan za štiri bataljone po 700 mož. Čete, katere marširajo proti Kartumu brojijo 5000 mož infanterije ter 1200 konjanikov. V Dongoli nakupljenih je uže 200 kamel za ekspedicijo.
Dopisi.
Iz Blagovice, 8. oktobra. (Izv. dop.) Ako se ne motim, omenjal je Vaš cenjeni list uže jedenkrat one sitnosti in nedostatnosti, katere imajo prebivalci takozvanega „Črnega Grabna" 8 poštno zvezo. Pa ker bode le stvari sami, miroma zboljšanju sedanjega položaja koristno, ako se večkrat potrka gledč nje, zatorej naj roi bode dovoljeno, sprožiti še jedenkrat to zadevo.
Kakor znano, bila je še do junija meseca lanskega leta zvezana Ljubljana z Vraujskim po direktni vožni pošti (karijola), katera se je odpeljala iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj, dospela ob polu 8. uri v Lukovico, ob polu 10. uri «a Trojane in ob 11. uri na Vranjsko. Narobe se je z Vranjskega odpeljala karijola ob 8. uri zjutraj ter dospela proti 3. uri popoludne v Ljubljano. Vsled te, vsem našim krajevnim razmeram od Domžal do štajerske meje jako primerne zveze bilo je možno, da smo pisma, oddana v Ljubljani še pozno zvečer, prejeli drugo jutro na vse zgodej ter smo imeli še pri nas v Blagovici dovelj časa za kratek, nujen odgovor, da smo ga takoj oddali na vračujočo se pošto ter je tako odgovor bil uže popoludne lehko oddan in strankam izročen.
Tudi glodž zveze z železnico bilo je to jako ugodno, ker je popoludanska pošta dospela še vedno pred poštnim vlakom v Ljubljano — in itak v Celje — tako da so se tudi tu pisma lahko takoj k vlaku ekspedirala. In kako ugodno je bilo to za potovalce, pasa-žerje! Ako si hotel v Ljubljani ali v Celji kaj nujnega opraviti, vsedel si se na poštni voz in popoludne od treh do večera uže lahko mnogo opravil v mestu; drugo jutro pa si se zgodej odpeljal ter predpoludnem uže doma lahko zopet opravljal svoj posel.
Sedaj pa je vse drugače! Kadar je že dobro sedmo uro odzvonilo, zatrobi postiljon, pomikaje sc s svojim vozom po Dunajski cesti iz Ljubljane; ker se mora v Domžalih vsled velikega prometa malo dalje muditi, privozi v Lukovico še le ob desetih dopoludnč. A tu je konec! Naprej po „Grabnu“ ne sme več, od tod gre pešpot in nese pisma do Trojan. Kedor se je pa pripeljal iz Ljubljane ter se do Lukovice zibal v sladki nadi, da se bode tudi do Trojan gugal še na mehkih blazinicah poštnega voza — ta se je silno varal! Če se mu ne posreči dobiti voznika, ki ga počasi in za drag denar potegne naprej po široki a deloma strmi cesti, primoran je postaviti se na lastne noge ter korakoma nesti kosti svojega rojstva naprej po prahu ali blatu. Da tak način poštne zveze ni koristen in niti umesten, to bo uvidel vsak, vzlasti ako pomisli, kako živahen promet je pri nas po „Grabnu“ z lesom in žaganicami.
Trojane z Vraujskim zopet niso tako direktno zvezane, da bi se tj& dospevša pisma oddajala takcj naprej, nego čakati je treba na Trojanah, da se pripelje poštni voz, kateri uže jedno leto ropota po samotni cesti v in iz Zagorja. Kajti sedaj je vožnja pošta vpeljana med Vraujskim in Zagorjem.
Vpraša se pa le, komu je tu vstreženo? Naš ljud, prost ljud govori, da nikomur drugemu, nego nekemu lastniku malih, neznatnih toplic, kateri se nadeja, da bode s tem, da mu je posrečilo doseči poštno vožnjo za 0,10 samotno dolino, obljudil tudi samotno in zapuščeno kopelj. Mogoče, — a to smelo tr-
dimo, da se z ono prenaredbo, katera nam je v lanskem juniji tako kar na vrat na nos zdrla ves pismeni promet, mnogo škode provzročuje velikemu delu brdskega okraja, med tem ko je nameravano korist za par vasi ali celo gledč posameznikov še jako problematična.
Obrnili smo se, in sicer vsi uradi, farni in občinski, vsi vplivni privatni posestniki, sodnija in davkarija brdska — poštarji sami, akoravno jim sedanje bolj ugaja, z jedno besedo — vsi, katerim je količkaj ležeče na pravilni in primerni poštni zvezi — s peticijo do ministerstva in do deželne vlade: toda zaman. Reklo se nam je, da bi bila vsa stvar, ako bi se v prejšnji stan postavila, samo poštarjem na korist, ne pa prebivalstvu. Ker nam pa to nikakor ne more v glavo, poskusili smo letos zopet svojo srečo ter uložili novo peticijo. Kaka bode njena usoda, o tem skoio ni dvojiti, toda — jedenkrat morata pravično zahtevanje in absolutna potreba vender le prodreti.
Razne vesti.
— (Po nedolžnem obsojen.) Pred nekaterimi leti bil je v Irski obsojen mož imenom Kilmartin zaradi umora soduijske osebe v dosmrtno ječo. Obsodba ta se je opirala na izpovedbo noke osebe z imonom Gauly, katera je bila začetkom sama sumnjiva tega umora. Kilmartina doli so v zapor, Gauiy pa je koj po obsodbi odpotoval v Ameriko. Kilmartin prestal je užo dvo leti ječe, kar Gauly nenadno nevarno oboli in na smrtni postelji izpove, da je on kriv umora. Preiskava se je pričela, in pokazala so je istinitost njegovih besedij. Kilmartina so koj izpustili, in pričakuje se, da mu bode država dala odškodnino za nedolžno prestano kazen.
—	(Smrt	tolovaja.) Iz Poče	se z dne
3.	t.	m.	poroča:	Včeraj je pandur Vejo	ustrelil v
Soteski roparskega načelnika Ilijo Ikiča. Vejo bil je sam, kar ga nenadno obkoli pet mož iz čete tega roparskega načelnika. Predno pa je mogel Ikiča sprožiti na Veja svoje orožje, ga je uže za-dola iz puško Vejevo smrtna krogla. Pandur »božal jo naglo v grmovje; roparji streljali so za njim, a na srečo ga nobodon ni zadol. Vejo bodo dobil za ta čin morda nagrado 100 zlatov. Tovariši vzeli so roparskemu načelniku vse dragocenosti, potom pa zbežali; ko jo Vejo so zopet s pa-troljo vrnil na ta prostor, živel je še ropar; prenesli so ga sem; Ikiča je šo lo 28 lot star.
—	(Vihar	na Islandiji.) Neka ladija je
v	Leith	prinesla	poročilo, da je bil 11.	septombra
na Islandiji grozen vibar; 19 ladij, večidel norveških, razbilo se je ali potopilo, 132 pa je bilo močno poškodovanih; veliko ljudij je utonilo.
Domače stvari.
— (Doželm zb or) imel jo danes ob 1/s 10. uri svojo deseto sojo. V zbornico prišla jo zopet manjšina. Po otvorenji seje oglasil se je za besedo posl. Apfaltrern ter rekel, da izjavlja v svojem in v imonu svojih drugov, da so zopet hočejo udeleževati sej, kor je koncem včerajšnje soje potegnil posl. Grasselli nazaj razžaljive besodo in kor je predsedstvo tudi oznamenovalo poslanca Grassellija bosedo neparlamentarnimi. Govoril je potem posl. Luckmann ter izjavil, da mora zdaj, ko so jo zadeva tako pojasnila, izraziti se o svojih besedah, da so bilo izrečeno po pomoti. Potom se seja zopet rodno nadaljnjo. — Čebelarskemu društvu za Kranjsko dovoli so podpore 50 gld., Mariji Hlavka, učouki za umetno pletonjo na Dunaji, dovoli se podporo 100 gld. Konec javne seje ob 12. uri, potom jo tajna seja (personalno zadeve). Prihodnja seja v torek ob 10. uri dopoludne.
— (Včerajšnji „Slov. Narod*) piše: „Y deželnem zboru na dunaji jo dr. Woitlof, odgovarjajo duhovniku Knabu, ki jo ostro napadal nomški „Schulverein“, zagovarjal se mod drugim, rekoč: Vass der deutsche Scliulverein kein Katnpf-verein ist, beu eise auch das Urtheil des Landes-prasidenten Winkler, toelcher sagte, es sei kein Anstand zu nehmen, irenn Beamte die Be-strebungcn des Vercincs unterstiitsenu. Tako vsaj se glasi brzojavka z Duuaja z dn6 7. t. m. v včerajšnji „Tagospost“. — Mi pa mislimo, da bi „Slov. Narod" moral, no glod6 na to brzojavko,
vedeti, kako je bil gosp. deželni predsednik dnd 9. oktobra 1882 v tej zadevi odgovoril v deželnem zboru kranjskom na dotično interpelacijo slovenskih dožolnih poslancev: „Kar so tiče najprej c. kr. uradnikov, ni jim po omenjenih pravilih (nemškega „Schulvereina“) prepovedano, pristopiti bodi glavnemu društvu, bodi podružnicam in pospeševati društvene namene." To so besedo deželnega predsednika. Ali niso morda resnične ? Če v6 „Slov. Narod" gledč uradnikov za kako prepoved, naj jo nam blagovoli naznaniti. Mu bodemo hvaležni za njo!
— (Dr. Pran vitez Miklošič,) c. kr. dvorni svbtnik in profesor na Dunaji, dobil je Najvišje dovoljenje, da sme vzeti in nositi: vdliki križ kr. srbskega redu sv. Save, ces. ruski red sv. Stanislava II. reda z zvezdo in komander-križ kr. ru-munskega reda „ Zvezda rumunske".
— (Mesečni živinski semenj,) Živinski semenj prošlo sredo bil je zaradi neugodnega vremena le slabo obiskan, vender je bil promet precej živahen. Živine se je prignalo nad 600 glav, a bilo je le pičlo število podjetnih kupcev.
— (V mostni klavnici) zaklalo se je v meseci septembru 260 goved, 464 prašičev, 13 prašičkov, 520 telet, 601 kozlov in ovde in 5 kozličev.
— (V predilnici) ponesrečil seje 511etni delavec Janez Grum iz Šmartina nad Ljubljano. Padel jo čez poldrugi seženj visoko ter se hudo na glavi poškodoval; prenesli so ga v bolnico.
— (Napad s kamenjem.) Dn6 4. t. m. okolo 7. uro zvečer vračali so se delavci Iv. Št., V. Er., J. Žer. in J. Z. Iz papirnice v Goričanah čez ondotni most proti domu; na poti srečali so pet neznanih fantov. Ti neznani fantje pričeli so razpor z delavci ter jih potem obmetali s ka-monjem ter izbili V. Er—u tri zobe.
— (Tatvina.) V noči od 4. na 5. dant. m. jo neznan tat ukral pri posestniku Ivanu B. v Duljali služečemu hlapcu Josipu Petriču z njegovega ležišča jedno suknjo, črevlje in klobuk v vkupni vrodnosti 6 gld. 50 kr. — Dne 6. t. in. ukral je neznan tat kajžarju Lovr. Ščinkovcu iz Podutika iz sobe več rečij v vrednosti 7 gld. 50 kr.
— (Iz ljubosumnosti.) Poroča so nam: Pri kajžarji Fr. M. na Ježici služeči dninar J. K. hotel se je podati dovršivši delo k počitku v šupo. Todaj pa so jo vzbudil v gospodarji Pr. M. domon ljubosumnosti, napal jo dninarja ter mu prizadol s koso za življenje nevarno rano.
— (Uporen pretopač.) Panta Pr. Fl. iz Dolenjih Domžal in A. W. si nista bila posebno prijazna; dne 6. t. m. pa se sta stepla in o tej priliki napal je Fr. Fl. vso družino A. W-jovo; zaradi tega poklicala se je žandarmerija. Fr. Fl. obstal jo svoje dejanje, zaradi tega ga jo tudi žandarmerija vzela seboj. Med potom pa so je Fr. Fl. uprl žandarjem z vso silo, tako da so morali žandarji rabiti orožje in Fr. Fl. jo dobil tri udarce s sabljo; potem so ga prepeljali ukročenega okr. sodniji v Kameniku.
— (Ljubezniv varovanec.) Poroča se nam: Fr. M. iz Bezovika deli so dnč 19. maja t. 1. pod varstvo zaradi zapravljivosti. Od tega časa hodil jo okolo kot dninar; dn6 2. t. m. okolo devete ure dopoludne pa je prišel domov in ker ni bilo nikogar doma, porabil je to priliko: vzel je svoje žono konja, vrednega 60 gld., in voz, uprogel konjiča ter se odpeljal iz vasi. Kmalu potem pa je oboje vkup prodal posestniku Fr. P. v Pešati (okraj kranjski). Ko pa je te dni Pr. M. sin ga v Hrastji naSel tor hotel očeta spraviti zopet domov, to očetu ni bilo po volji, sprla sta se s sinom; oča sunil je sina z nožem v hrbet, potom pa zbežal, kam, se no ve.
— (Po nasvetu deželnega odbora ister-skoga) so so šolo za nadaljno izobražonjo rokodelcev po c. kr. ministerstvu dovolilo. Tako šole bodo v Kastvu, Poreču in Rovinju. Država in dežela plačati po 400 gld., kar bode višo troskov, plačajo ta mesta.
— (Nesreča v Llojdovem arsenalu.) Dn<5 7. t. m. popoludne je zgrabila noka mašina 231etnega mehanika Kaloziroviča v Lloydovom arsenalu tor ga na strašen način razmesarila in zmečkala. Starši delavec je tekel nesrečo naznanit ravnatelju, a vedel še ni, koga jo zadela nesreča, ko so pa vrno in pogloda nesrečneža, prepriča so, da jo njogov lastni sin.
— (V državni žel ezniški svet) poklical je trgovinski minister z razglasom z dne 4. t. m. 50 članov in 34 namestnikov, in sicer iz naših krajev te-lo gospode: grofa Coroninija, deželnega glavarja in načelnika poljedelski šoli v Gorici; grofa Zena Gočssa, odbornika c. kr. kmetijske družbe v Celovci; Karla Luckroanna, vodjo kranjske obrtne družbe v Ljubljani; Henrika Pollitzerja in Josipa M. Teusclila, trgovinske zbornice svetnika v Trstu — kot članove; kot namestniko pa gospode: Ivana Murnika, odbornika c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani; Josipa Burgstallerja, odbornika kmetijske družbe v Trstu; E. pl. Ritterja, trgovinske zbornice svetnika v Gorici, in Tom. Schandeloocka, trgovinske zbornice svetnika v Trstu.
— (Prekonizacija) obeli novih premil, č. g. knezoškofov, ljubljanskega in briksenškega, se bode vršila še le v prihodnjem papeževem kon-zistoriji; zakasnela se je zaradi tega tudi introni-zacija. Kdaj pa se snide konzistorij, še ni določeno. V tem konzistoriji se bode eb jednem imenoval dunajski nadškof kardinalom.
— (Cvet in sad.) Gotovo je redka prikazen, najti v tem času, ko se uže po mnogih hišah sobe kurijo, na jednem drevesu cvet in sad. Danes prinesla nam je prijazna roka od tukaj z vrta g. Paichelna prav lep, svež, čvrst, po polnem razvit jabolčen cvet, ter dobili smo zagotovilo, da je bil na istem drevesu tudi lep sad.
— (Celjski gimnazij) ima letos 340 učencev (torej več nego mariborski, kjer jih je 309). Pripravljavni razred ima 40 učencev.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(IX. soja	dntf	9. oktobra t. 1.)
Seja	prične se	ob 10. uri	dopoludno.	Gospod
deželni glavar konstatujo sklepčnost zbornico.
Prečita se zapisnik slednje seje ter so brez ugovora odobn.
Zdaj se oglasi za besedo posl. Grasselli tor pravi: Posl. g. Luckmann je v slednji soji rekel, da meni,	da je dokazal,	da jo	to, kar je	govoril,
pravo in	resnično;	prej	pa jo	dejal, da moro vso
izrečeno dokazati tudi s pismi. Gosp. Luckmann je mnogo govoril, a v glavno stvar se ni spustil niti z besedico ne. Gosp. Luckmann je trdil, da je mestni magistrat, kateremu na čelu imam biti jaz čast, sestavil volilni imenik veleposestnikov be-fangen und mangelhaft (pristransko in pomanjkljivo). Če bi bil g. Luckmann dejal samo mangelhaft (pomanjkljivo), potrpelo bi se še to, kajti, kdo more trditi, da jo popolen, da so nikdar no more zmotiti. A če se uradni osebi očita, da je izdolala izkaz befangen und mangelhaft, se to pravi, da ga je navlašč napačno sestavila. In je-dino zoper te besede sem jaz protestiral in moram protestirati še danes. Kar se izkaza samega tiče, so je sestavil, ker druzih virov ni, na podstavi starega imenika hiš, a nikdo ni vplival na to, da bi se imenik sestavil nepopolno, da bi se kdo iz njega izpustil. Čo ni zapisnik popolen, pač ni krivda magistratova, saj se popolen zapisnik dobi samo pri uradu deželnih desk pri c. kr. deželni sodniji. Sodi naj torej visoki zbor, je bilo li tako razžaljivo napadanje in predbacivanjo gosp. Luckmanna na mestni magistrat opravičeno?
Posl. Luckmann meni, da bi si bil mestni magistrat lehko dobil boljše vire za sestavo volilnega imenika voleposostnikov, nego so bili to stari zapisniki. On pravi, da je svojo trditve izpustil v „dobri veri" in da ga od to „dobre vero" tudi g. predgovornik odvrnil ni. Gosp. predgovornik da ni bil opravičen rabiti izraza „ zlobno obrokovanje“, in govornik torej zopet zahteva, naj deželni glavar pokliče posl. Grassellija k redu, ker so bile besede njegovo neparlamentarne.
Gosp. deželni glavar grof Thurn omeni, da jo svoje mnenje izrazil uže v zadnji seji; vzame naj se to toroj v znanje in s tem da jo zadeva dognana.
Posl. Apfaltrern zopet zahteva, naj se izrek poslanca Grassellija oznamenuje neparlamentarnim, inače bode zapustil zbornico.
Deželni glavar grof Thurn odvrne, da nikakor ne odobrava omenjenih besedij, čo so se rabile.
Posl. A pfaltrorn odvrne, da stojijo to bo-sede v stonografičnem zapisniku, da so se toroj rabile, inače ne velja nič stenografični zapisnik.
Dež. glavar grof Thurn odgovori zopet, da nikakor ne odobrava omenjenih besedij, če so se rabile.
Manjšina zapusti zdaj zbornico.
Došlo je več peticij, katero se izročijo raznim odsekom.
Poročilo deželnega odbora glodd ureditve deželnih in občinskih priklad od državnih železnic izroči se gospodarskemu odseku, isto tako poročilo deželnega odbora o ustanovitvi vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem. Poročilo deželnega odbora gledč cestne stavbe Žir-Dolenji Logatec in o popravkih na cestah, katere so v zvezi s cesto iz Grusupljega na Krko in o vzdrževanji te ceste se izroči upravnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o prodaji licealnega poslopja in glavne vojaške stražnice in o stavbi muzeja „Rudolfinum“ izroči se finančnemu odseku.
Posl. dr. Samec poroča na to ustno o poročilu upravnega odseka o § 6. letnega poročila „Občila“ ter stavi v imenu upravnega odseka naslednje predloge:
„ Deželnemu odboru so vnovič naroča, da poizve zadržke, da se še dosle ni napravila cestna zveza pod Pijavo Gorico med novo Turjaško in staro okrajno cesto."
Posl. dr. Poklukar omenja, da bode ta zveza velikega pomena za promet. Ker so oviro, katere so to delo do zdaj zadrževale, namreč odkup zemljišč, zdaj opravljene, meni govornik, da se bode to delo zdaj gotovo kmalu izvelo in na-doje se, da bode visokorodni gospod deželni predsednik gotovo skrbel, da so ta zadeva kmalu reši.
Predlog dr. Samca se vzprejme.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Praga, 10. oktobra. Komisija za volilno reformo je sklenila omejitev predloge o volilni reformi, naj se pravica, voliti v deželni zbor, razširi na petakarje z vštetimi posebnimi dokladami. Herbst je podpiral sklep.
Nagykaroly, 10. oktobra. Cesarjevič in cesaričina sta sim došla; bila sta navdušeno pozdravljana.
Zagreb, 9. oktobra. Klub Srbov je sklenil pristopiti k narodni stranki, in sicer tako, da bosta obe skupini samo jedna politična stranka. V utemeljitvi sklepa se omenja, da vlansko priznanje podpore srbskih interesov spoznavajo vezajočim delom programa, vsled česar so interesi obeh delov identični.
Pariz, 9. oktobra. General Negrier je včeraj sijajno premagal GOOO' mož broječo četo regularne kitajske vojne pri vasi Kep ter je potem si osvojil v napadu vas. Sovražnik se je podal v nepravilen beg ter popustil ves svoj materijal; Negrier, kateri je bil lehko ranjen, je zaprl sovražniku pot proti Kitajski. Sovražnik je zgubil 600 mož, Francozov je bilo 21 mrtvih in 58 ranjenih.
Telegrafično borzno poročilo
z drič 10. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................80 • 95
»	»	»	»	srebru........................82-15
Zlata renta...........................................103-10
5°/0 avstr, renta.....................................95	•	95
Delnice nirodne banke................................ 859-	—
Kreditne delnice..................................... 283	•	—
London 10 lir sterling.................................122-15
20 frankovec....................................... 9'68
Cekini c. kr. ... -................................ 5 • 77
100 drž. mark......................................59'80
Uradni glasnilt
z dne 10. oktobra.
Kks. javne dražbe: V Ljubljani hiša Fr. Paura na sv. Petra cesti (5000 gld.) dne 22. dec. 1884, 26. jan. in 28. febr. 1885. — Uknjiženi dolgovi iz konkurz.no mase Fr. Černeta in Ed. Izlakarja v znesku 3012 gld. 60 kr. v dan 20. okt. pri dež. sodniji. — V ICočevji zemljišče Petra in Marije Strbenca iz Nemške Loke (1161 gld.) dn6 14. jan., 18. feb. in 18. marcija 1885; — zemljišče Jan. in Ane VVitline (760 gld.) dnfi 5. nov. in 10. dec. t. 1. in 14. jan. 1885; — zemljišče Jan.
Schafferja iz Preske (650 gld.) dne 5. nov. in 10. dec. 1.1., 21. jan. 1885; — zemljišče Jos. in Marije Nerle iz Bezgovice (345 gld.) 5. nov. in 10. dec. 1.1. in 14. jan. 1885; — zemljišče Mihe Roma iz Kočevja (560 gld.) dnč 22. okt., 19. nov. in 24. decembra.
Naprava novili zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Ložu za kalastralni občini Kremenca in Zale s; dotične poizvedbe v dan 24. in 25. oktobra ob 9. uri dopoludnč.
Javne ponudbe: Pri c. kr. državni žrebčariji v Gradci je dnč 25. oktobra javna dražba na postajah Gradec, Selo pri Ljubljani in Neudau pri Volšperku na Koroškem za med letom nakupičene suknene, volnene, platnene in cvilhastih cunj odpadke, dalje od usnija in železa za dobo 3 let. Vadij 20 gold. Prošnje do 25. t. m. v pisarni graške postaje: Karlauerstrasse Nr. 10. Natančneji pogoji v Selu pri Ljubljani, dalje v Gradci in Neudau.
Tuj ci.
Dn6 8. oktobra.
Pri Maliči: Pertz, trg. potovalec, iz Pariza. — Sme-rekar, želez, nadzornik; Kvapil, Blaschke in Gold-mann, trgovci, z Dunaja. — Kraut, c. kr. lieutenant, in Perta, trgovec, iz Gradca. — Cavalieri, zasebnica, s hčerjo, iz Trsta.
Pri Slonu: Schmalz, c. kr. minist. tajnik, z rodbino; Neutvich, Hastovsky in Tissen, trg. potovalci, z Dunaja. — Likey, trgovec, iz Budimpešte. — Scherin-ger, gozdar, iz Zagreba. — Vecile, lesotržec, iz Trsta. Pri Tavčarji: Dr. Gasser, uradnik, iz Trsta. — Bohr, trg. potovalec, iz Požuna. — Perc, posest, hči, iz Gradca. — Sclionberg Ana in Marija, zasebnici, iz Trebiža.
Pri Južnem kolodvoru: Pokorn, c. kr. okr. feldvebelj, iz Voloske. — Bilinski, lekar, iz Stanislava. — Trost iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: Dr. Hoffmann, c. kr. umir. štabni zdravnik, iz Trsta. — Brož, vinotržec, iz Klanjoa.
'Umrli so:
Dn6 9. oktobra. Fran Kralj, delavec, 451., Cesta na Grad št. 12, jetika.
Tržne cene.
V Ljubljani 8. oktobra: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 11 kr., domače 6 gld. 66 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; lOO kilogramov krompirja 2 gld. 41 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 68 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 70 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 30 kr.
— Piške po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 8. oktobra. Brno: 22 20 75 85 24.
Meteorologično poročilo.
Čaa
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje
baro-
motra
730-68
733-21
733-73
Tompii-
ratura
+100 4-13-4 + 9-0
Vfltrovi
Nebo
s vzh. sl.| dež vzh. sl. j d. js. bzv. i s. js.
Mo-
krina
5-00
dež
Oglas.
Lep letošnji sernjaček,
po polnem ukročen in privajen, je na prodaj; poizvedbe pri T. rRili-teržlči-u. v Doberniču, p. Trebnje, Treffen.	(103)	3-3
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberga vljubljani
se dobivajo:
Izbrane
narodne srbske pesni
7. dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiča.
S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo priredil
Janko Pajk
c. kr. profesor.
Cena 40 kr., po pošti 43 kr.
Odgovorni urednik prof. Pr. Šukljo
Tiskata in zalagata Ig. v. Klein m ayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani.