LETO XXII. — številka 77 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk ^anJ- — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urjdnik Albin Učakar PJL A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 8. 10. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. januarja 1958 kot poltednik. 3d 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. W 1. 'anuarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredab in sobotab ^^^^^^^^ ^""H^^^^ 1 Predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat je v ponedeljek obiskal kranjsko Iskro ^botni konferenci je predsednik Tito mirno in sproščeno odgovarjal številnim novinarjem Jesen v Kokri KRANJ ZA VAS SMO PRIPRAVILI od 1. do 31. oktobra posebno reklamno prodajo z nagradnim žrebanjem 8., 15. in 22. okt. ter 3. nov. 100 DENARNIH PRIZNANIC in 300 PRAKTIČNIH DARIL ter druga presenečenja PO ZNIŽANIH CENAH LAHKO KUPITE v prodajalni Gorenje — Kranj stara cena nova cena kamgarn kamgarn kamgarn kamgarn kamgarn diolen volnene odeje JJ#t2S 65.80 61.— 75.— 72.65 67.20 40.75 165.— v prodajalni Blagovnica — Kranj moške obleke m. suknjiči ž. prehodni in 2imski plašči m- 590:-45$- 346-.-455v 390.-150.- 400.-354.-450.-312, 354. Kupujte v prodajalnah Kokre! Tito in Saragat na Gorenjskem tlskovno konferenco so nenehno brnele kamere in fotografski aparati Pet dni, med obiskom predsednika italijanske republike Guiseppa Saragata, so bili v ospredju v tujem in domačem tisku in drugih sredstvih obveščanja odnosi med Jugoslavijo in Italijo. 2e najava obiska predsednika italijanske republike Saragata je vzbudila veliko pozornost. Zakaj? V zadnjih letih so se dobri sosedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo močno zbližali in utrdili. Temu je predvsem botrovala odprtost meja in iz leta v leto večje sodelovanje obeh držav na različnih področjih. Prav to in dejstvo, da je Italija članica Atlantskega pakta, Jugoslavija pa neuvrščena, pa je tako pred obiskom kot med njim med številnimi novinarji, ki so budno spremljali tako rekoč vsak korak: obeh predsednikov, vzbujalo* še večjo pozornost. TISKOVNA KONFERENCA V KRANJU Predsednik Tito je prispel v dvorano kranjske občinske skupščine točno ob 17. uri. S prisrčnim aplavzom ga je pozdravilo prek 150 tujih iti domačih novinarjev. Ko je zvezni sekretar za informacije Mirko Ostojič odprl tiskovno konferenco in med drugim rekel, da bo konfe. renca trajala 45 minut, :e predsednik Tito dejal: »Menim, da je 45 minut za to tiskovno konferenco premalo.« Vsi novinarji so to odločitev pozdravili z burnim aplavzom in vidni italijanski časniki so potem naslednji dan zapisih, da je tudi konferenca, tako kot obisk predsednika Saragata, potekala nadvse demokratično. Predsednik Tito je potem odgovarjal na vprašanja* italijanskih novinarjev oziroma urednikov različnih listov ter predstavnikov radia (Nađalj. na 16. str.) Republiški center za klubsko dejavnost Na seji iz\ršnega odbora republiške konference SZDL ■o med drugim obravnavali tudi predlog predsedstva Zveze mladine Slovenije, naj se ustanovi republiški center za klubsko dejavnost. Podatki kažejo, da je v Slo voniji 130 klubov mladih s prek 10.0000 člani. V mnogih sredinah so postali osnovna oblika delovanja mladinske organizacije. Klubi v okviru svojega programa združujejo aktivnost iz zabavnega, kulturnega, športnega, izobraževalnega pa tudi idejnega in političnega področja. Center za klubsko dejavnost naj bi ustanovile republiške konference Zveze mladine, Sociadistične zveze in kulturno-prosvetnih organizacij, ki bi ga rudi financirale. J. V. Slavje v vasici Gozd V partizanski vasici Gozd nad Golnikom je bila v nedeljo spominska slovesnost ob 25. obletnici požiga vasi, hudega boja z Nemci ter mladinske konference za tržiško območje leta 1944. V kulturnem programu je sodelovala godba na pihala Svobode iz Tržiča, dramska sekcija, vokalni kvintet bratov Zupan in učenci osnovnih šol iz Križ ha heroja Bračiča iz Tržiča. Znani borec in današnji družbeni delavec Kristan Kokalj Je ▼ svojem govoru opisal prispevek te male vasice v našem skupnem boju. Pred obeležjem padlega komandanta Slavka Dobre t a—Karla pa je povedal nekaj ganljivih besed njegov takratni tovariš, komandant Franc Ribnikar—Lenart. Veliko število nekdanjih borcev, aktivistov in drugih udeležencev je po slovesnosti oživelo to vasico, m tovariškim srečanjem, razgovori in obiskom prijaznih domačinov, ki si takih srečanj še želijo. K. M. Več posluha za težave koroških Slovencev V soboto, 27- septembra, so se na povabilo zveze slovenskih organizacij na Koroškem zbrali v Sekiri ob Vrbskem jezeru k skupnemu pogovoru predstavniki občinskih skupščin, občinskih konferenc SZDL in občinskih odborov zveze borcev desetih obmejnih občin Slovenije. Med udeleženci so bile zastopane tudi vse gorenjske občine . Gosti iz Slovenije so bili podrobno seznanjeni s položajem slovenske narodne skupnosti v sosednji Avstriji, ki je vse prej kot rožnat. O dejavnosti posameznih slovenskih organizacij in ustanov ter njihovih težavah so poročali predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter, poleg njega pa še predsedniki zveze slovenskih partizanov, slovenske zadružne zveze, slovenske prosvetne zveze, slovenskega planinskega društva, zveze slovenskih žena, direktor zasebne kmetijske slovenske šole v Podravljah in še nekateri drugi vidnejši javni delavci koroških Slovencev. Iz plodne razprave, ki je sledila, se je pokazalo, da kljub zelo tesnim in tudi ne- j uradnim stikom in sodelovanju Slovenije z deželo Koroško doslej naša javnost ni bila zadovoljivo obveščene o vseh perečih vprašanjih našh rojakov onstran Karavank. Navzlic ugodnemu razvoju dobrih sosedskih odnosov z \ Avstrijo, ki temeljijo na na- j čelih medsebojnega sodelovanja, kot odsev dolgoletnih na- j porov naših in avstrijskih oblasti, je ostalo še veliko \ neizpolnjenih obljub in želja, predvsem pa obveznosti po državni pogodbi do slovenske manjšine na Koroškem. Posebno pereče je vprašanje Spominske slovesnosti v vasici Gozd nad Golnikom — Foto: K. Makuc dvojezičnega šolstva, ki je nenehno v težavah zaradi neizvajanja zakona. Privatna slovenska kmetijska šola v Podravljah ne dobiva niti groša podpore in kljub ogromnemu prizadevanju slovenskih predstavnikov ne do bi ustreznega statusa verificirane šole. Slovenski kmet se vedno bolj izriva s svoje zemlje in gospodarsko onemogoča, prav tako tudi drugi j zavedni Slovenci in njihove zadružne ustanove m zavodi, ki se brez sleherne pomoči in razumevanja oblasti borijo s skrajno nemogočimi težava-vami. Še in še bi lahko naštevali podobne težave, kr niso zgolj to, marveč predvsem vprašanje obstoja slovenske narodne skupnosti, ki naj bi bila, kot je že ničkoli-kokrat svečano povedano, sreča za Avstrijo in most prijateljstva med dvema deželama? Posobno pozornost zasluži, kot je v razpravi poudarjeno, vse večje in tesnejše navezovanje stikov naših ljudi iz matične deželo s tamkajšnjim slovenskim prebivalstvom. Ti stiki so zelo spodbudni in zaželeni ne le v okviru vse pogostejših gostovanj raznih kulturno-prosvetnih, športnih in zadnje čase tudi gospodarskih skupin in predstavništev, marveč tudi posanKV.no. ZaJ pa naši ljudje največkrat pozabljajo, da onkraj meje še vedno živijo Slovenci. Ko prestopi mejo, naš človek ne zna več slovensko, bodisi za- radi občutka manjvrednosti/ nepoznavanja razmer ali Pa namerno. Očitno zaradi pomanjkanja dostojanstva. Za tamkajšnje kraje, ustanove in ljudi, ki imajo' slovenska imena in nazive, včasih pa celo za naše onstran meje, uporablja potujčene nemške nazive. V trgovinah in drugin lokalih se raje muči s spake-drano nemščino namesto, da bi rabil materin jezik, ki ga zna većina koroških prebivalcev. Slovenska gimnazija v Celovcu je dala že veliko število slovenskih izobražencev, ki se zaposljujejo v gospodarstvu, zlasti v trgovini in gostinstu. Za svoj denar slovenski kupec lahko izbira sebi najustreznejšega ponudnika, ki ga bo postregel tudi v slovenskem jeziku. V vsem kulturnem svetu je ponudnik tisti, ki mora biti vljuden in naklonjen. Zanimivi so tudi primeri odnosov nekaterih naših podjetij in ustanov, ki se s čisto slovenskimi part" nerji onkraj meje dopisujejo v nemščini, četudi dobivajo slovenske dopise. Nemalokrat se dogajajo prav komične scene, ko se naši predstavniki bodisi doma ali v gos teh privoščijo celo tolmače 23 pogovore s slovenskimi sogovorniki itd. Sicer pa naše delovne organizacije svoje poslovne stike najraje naivezu-jejo z nemškimi, slovenske pa, ki so že tako na vseh ■področjih d i skr i 111 i n i rane, ■ploh ne upoštevajo. Spričo takšnih in še veliko drug1? skrajnosti se nam nehote vsiljuje vprašanje, kje je naisa narodna zavest in ali nam ne manjka občutka elementarne človečnosti, ki jo sicer An. radi naglašamo v nas I, do- '"'lih razmerah? Ali tudi nU Slovenci, ki živimo v svobodni socialistični domovini, posredno otežujemo položni naših rojakov? Družbene organizacije, drU' stva in posamezniki pa tudi Organi oblasti zlasti v obmejnih občinah bodo moral« imeti več posluha za koroške Slovence. J. R°,c 659 g/ RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA KRANJ TRŽIČ JESENICE BLED 0 Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri Gorenjski kreditni banki Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 %, in sicer: 4 °/o do 6 °/o v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. Predstavljamo vam: Turistične devize V prvih letošnjih mesecih so v občinah ob slo venski obali odkupili za nekaj manj kot 294 milijonov dinarjev različnih deviz, kar je za 26 odstot- kov več kot v enakem lanskem obdobju. Samo kreditna banka v Kopru je zamenjala za skoraj 130 milijonov din različnih deviz. Asfaltirali bodo cesto za I!rase Kot je povedal tov. Vinko Triplat, predsednik komisije 23 komunalne zadeve pri svetu krajevne skupnosti Lesce, bodo v kratkem začeli v Lescah asfaltirati vse pločnike, ^ni in letos so uredili 1350 metrov pločnikov, ki jih bodo v kratkem času začeli asfaltirati. Za vaščane Hraš naj povemo novico, da bodo še letos asfaltirali cesto Lesce — Hra-še. Poleg tega bodo v Lescah asfaltirali cesto proti pokopališču in okrog stare šole. J. V. Škof j a Loka Osebni dohodki naraščajo Reki a m na prodaja V PRODAJALNI MAJA PREŠERNOVA 11: 13,60 din ženske japonske uvožene rute po ženski sintetični puloverji z dolgimi in 3/4 rokavi od 25,00 do 39,00 din NOVO V TRGOVINI: enobarvni in melirani, ženski in moški puloverji! V TRGOVINI MAJA samo modno in kvalitetno blago! Trgovsko podjetje £)&XJX-J Kranj Iz podatkov oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine škofja Loka je razvidno, da so osebni dohodki gospodarskih in drugih organizacij v komuni letos močno narasli. Povečanje je bilo še posebej očitno julija, saj znaša — za gospodarstvo — v primerjavi z lanskim letom 19.8 odstotka, za negospodarstvo pa 27 odstotkov. Največji porast osebnih dohodkov med gospodarskimi organizacijami so dosegla industrijska podjetja — 23 odstotkov. Na prvem mestu je vsekakor Jelovica s kar 113-odstotnim zvišanjem poprečnih mesečnih prejemkov, medtem ko po absolutnem znesku vodi poslovna enota podjelaia Elektro Kranj, kjer so v prvem polletju osebni dohodki znašali 1582 N din, julija pa 1825 N din. V Kmetijstvu ima najvišje poprečne osebne dohodke petero uslužbencev veterinar- ske postaje, ki so julija prejeli po 2112 N din, medtem ko Kmetijska zadruga in Kmetijsko gospodarstvo — čeprav sta letos dvignila višino prejemkov za 24,5 oziroma za 11 odstotkov — precej zaostajata. Opazen, pravzaprav največji porast osebnih dohodkov beleži kultura in prosvela — 27.2 odstolka v letošnjem juliju (primerjava z enakim lanskim obdobjem). Prejemki oseb, zaposlenih v družbenih in državnih organih, so se v prvem polletju prav tako precej dvignili — za 23,8 odstotka — in znašajo 1262 N din. Gospodarstvo in negospodarstvo skupaj beležita za sedaj 20,6-odstotno povečanje poprečnih osebnih dohodkov, medtem ko je število zaposlenih v občini, če primerjamo mesec julij 1968 in 1969, poskočilo za 479. —ig Rekordni pridelek sadja V sadovnjaku Resje pri Radovljici, ki je last kmetijske zadruge »Jelovica«, so letos zabeležili rekorden pride-I lek sadja. Letos bodo v nasa-I du obrali okrog 400 ton ja-I bolk, kar je skoraj 100 ton več kot lani. Večji pridelek sadja pa prinaša večje težave. To je vprašanje odkupa in skladiščnega prostora. Zadruga nima skladišč, zato je zainteresirana za čimprejš- njo prodajo sadja, čeprav bi v zimskih mesecih dosegU višjo odkupno ceno. Sicer je kupcev dovolj, toda le za manjše količine za ozimnico. In še cenik: najcenejša jabolka se dobijo po 20 starih dinarjev za kilogram (na debelo, na drobno pa po 50 S din), najdražja, to je najboljša jabolka na drobno pa so po 170 din franko v nasadu Resje. J. V. Svilanit Kamnik Prihodnji teden bo 500-članski kolektiv tekstilne tovarne Svilanit iz Kamnika praznoval dvajsetlet-nivo ustanovitve podjetja. Napori kolektiva so se uresničili leta 1962, ko so začeli graditi novo proizvodno dvorano na Pero-vem. Dve leti prej so začeli zaradi velikega zanimanja tržišča izdelovati tudi prve metre frotirja in 1961 so že izvozili 4000 brisač iz frotirja. Vzporedno z začetkom gradnje nove proizvodnje dvorane so se v Svilanitu odločili tudi za specializacijo proizvodnje, ki je prisotna še danes. V zadnjih treh letih je bila glavna skrb Svi lani tovega kolektiva v načrtni modernizaciji proizvodnega procesa in organizaciji dela. Omenjena prizadevanja so že poka-zada prve spodbudine rezultate. Medtem ko so pred dvema letoma proizvedli več kot dva milijona m2 tkanin, dosegli 29 milijonov din celotnega dohodka in izvozili za 300.000 dolarjev, je lani njihov celotni dohodek že dos.jel vrednost 32 milijonov dinarjev, proizvedli so skoraj pol tretji milijon m2 tkanin in izvozili za 447.000 dolarjev. Njihov letošnji proizvodni načrt predvideva 30 milijonov celotnega dohodka, 2.750.000 kvadratnih metrov tkanin in 570.000 dolarjev izvoza. V. G. drobci iz razmišljanj o gospodarjenju v občini Jesenice Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje) TRDI POGOJI SANACIJE kah 2? ] Sa"acijskega načrta so v nekaterih toč-Srrio r /'c,r/ai"° m skupščino zelo trdi. Nanje altc.ln azunilJivo pristali, ker so se javljali kot >iaciK'aly a ,"' '° b'1 °d lcga odvisen začetek sa-leto lOfto e2arn' so mct' dnigim pristali, da vse n°dk-> nc fiodo povečali mase osebnega dolino dr* 1%8- Doslei s" se ,c8a določila do-bs<.'bni , ali r° i° b»l kak mesec posameznikov Podje,- 1 odck kaj večji, je bil zato, ker je v enaka rr meseca v mesec manj zaposlenih in Bi',tvV|niUsa manjšem Šicvilu da nekaj več. *naki 0° ,povecana proizvodnja in že celo lelo cijL. kjS L11.' dohodki razumljivo ustvarjajo situa narri Se '° Vlasin /c,° težko obvladati. Živo so Jescni,. u' ."Pmmnu dogodki, ki so se zvrstili na totc)x& in aPr^a- Le-ti so zaradi svoje narave, najL. zlasij dfiCne^Se ukren«- Zelo težko je razumeti, clH;i [n iaycu v neposredni proizvodnji, da lahko sPet več dosega po tonah in kvaliteti več in eHak. p-' u',u,ar Ostaja njegov osebni dohodek na J(-*scn'U k° S° 1lIos vse ,t'1<) dogaja v /ckv.um lcah m lahko si je predstavljati, kolikšna ogrožanja celotnega kolektiva zahtevali je zavest jeseniškega železarja ter kolikšne napo re vlagajo v pojasnjevanje položaja uprava, samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije podjetja, da se takšni dogodki, kakršne smo doživeli v aprilu, ne pojavljajo vsak mesec. Stalno zmanjševanje števila zaooslenih ima seveda na eni strani nekoliko blažilen vpliv na to, da osebni dohodki niso čisto zakovani, na drugi strani pa ustvarja silne težave v proizvodnji, saj je od nekdanjih skoraj sedem, sedaj v železarni že manj kot šest tisoč sto zaposlenih. Pričakujemo, da se bo število do novega leta Se znižalo. Organizacija proizvodnje in doseganje visokih proi 'vodnih rezultatov je zato tem večji uspeh vod.Iva in delavcev, saj je v železarni ogromno proizvodnih naprav tako starih, da je potrebno še Ogromno fizičnega dela. Dobro se zavedamo, da se število zaposlenih v železarni da še znižati, vendar le pod pocojem, da dobi tovarna sredstva za nove stroje I visoko stopnjo produktivnosti in za opremo, ki bo omogo.il.i mehani/arijo prene-katerih opravil. V sedanjih pogojih pri več kot polovici starih in zastarelih naprav pa je sedanje visoko stanje proizvodnje ob nizkem številu zaposlenih najbrž blizu meje, čez katero ne bo mogoče iti. Dodatne težave zaradi zamrznjenih osebnih dohodkov v železarni nastajajo zategadelj, ker so /lasti v letošnjem prvem polletju marsikje v Sloveniji in državi osebni dohodki »zdivjali« in po svoje pospešili inflacijske tendence, ki so se pokazale v vsej državi in zato vplivale na precej povečan dvig življenjskih stroškov tudi pri nas. Ostali pogoji za začetek sanacije nalagajo tovarni, da v letu 1969 ne sme izločati nikakršnih sredstev za nakup stanovanj svojim delavcem. Upoštevanje stanja preskrbi jenosti (bolje nepre-skrbljenosti) v železarni zaposlenih s stanovanji, je to skoraj prav tako hud pogoj, kakor oni o osebnih dohodkih Okrog šeststo prošenj imajo železarji vloženih pri stanovanjski komisiji svoje tovarne in če letos ni izgledov (in morda jih celo prihodnje leto ne bo), da bi kdorkoli od prosilcev dobil stanovanje, ustvarja to neko svojstveno klimo, ki ne vliva ravno delovnega elana ter optimizma. Za občino pa predstavlja sanacijski program poseben iv/.im v občinskem rezervnem skladu delovnih organizacij, za spoznanje nižjo prispevno stopnjo kot jo imajo ostal« gorenjske občine in dokaj simbolično stopnjo prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačuje železarna. Vso to ima razumljivo dokaj hude posledice za posege zlasti v proračunski porabi in na področju negospodarskih investicij, razen tega pa lahko ostalo delovne organizacije v občini računajo z dokaj skromnimi posegi občinskega rezervnega sklada v primeru, če same zaidejo v občasne težave. To v nekaterih primerih zmanjšuje njihovo učinkovitost in skoraj v celoti odvrača od tistih zamisli, ki so vezane na poslovna tveganja. F. Zvan (Dalje prihodnjič) Stane Mešič: Razpravljajmo o najbolj aktualnih vprašanjih V današnji številki priob-čujenio drugI del pogovora tov. Mešiča, tretje nadaljevanj« pa bomo objavili v soboto. t) Ali se vam ne zdi, da je bilo nenadno združevanje manjših osnovnih partijskih organizacij na Gorenjskem nekam kampanjsko. Danes, kot nam je znano, že mnoge nekdanje osnovne organizacije želijo, da se organi zbirajo ponovno. Še posebej velja to za manjše delovne organizacije. Od novih velikih organizacij je seveda moč pričakovati boljše delo in takšne velike organizacije je, gledano s stališča občinske organizacije, tudi lažje obvladovati. Pa vendar se tudi nove velike organizacije ukvarjajo z mnogimi problemi. Pripovedujejo, da obstojajo osnovne organizacije, katerih dnevni redi sestoje iz pobiranja članarine in ugotavljanja prisotnosti. Izhajajoč iz diskusije na zadnjih plenarnih sejah CK ZKS, kjer je bilo mnogo pozornosti posvečenih teoretični kulturi komunistov, je praksa predavanj v osnovnih organizacijah zelo smotrna. Mnogim pa se seveda zdi, da bi bilo potrebno predavanja izbirati smotrneje. Imamo radio, televizijo, ljudje prebirajo časopisje, torej bi | morala predavanja odgo varjati zlasti na tista vprašanja, ki jih v sredstvih javnih komunikacij ni v dovoljšni meri sasle-diti. Deloma sem na vprašanje odgovoril že prej. Menim, da je treba danes upošteva-ti dejstvo, da se je splošna razgledanost ljudi zelo dvignila. Izobrazbeni nivo narašča iz dneva v dan. Sredstva za javno obveščanje, to je radio, televizija in časopisi obveščajo in nudijo ljudem v glavnem vse važnejše dogodke doma in po svetu. K temu brez dvoma močno prispeva tudi demokratičnost naše družbe nasploh, saj skoraj ni dogodka, o katerem se ne bi javno obveščalo. To jemlje vodstvom organizacij možnost, da bi povedali ali dali na dnevni red nekaj, o čemer članstvo ne ve še ničesar. Iz prakse je znano, da so najbolj obiskani tisti sestanki, na katerih se razpravlja o konkretnem problemu delovne organizacije, ali kraja, kjer organizacija deluje. Mislim, da taka orientacija ni slaba, saj ravno to pomaga, da so komunisti v središču dogajanj svoje okolice. Iz takih razprav tudi največkrat lahko črpajo snov za opozarjanje in vplivanje na dogodke zunaj njihovega območja, ko pokažejo na konkretne posledice določenih ukrepov. Nekaj drugega so seveda predavanja, ki imajo za cilj, da članom ZK širše razložijo in pojasnijo načelna stališča o tem ali onem vprašanju, pa naj si bo iz področja delovanja Zveze komunistov ali od drugod. Izbor tem je treba določiti iz konkretnih aktualnih dogodkov določenega časa, konkretno pa se morajo o tem odločiti v občinah in osnovnih organizacijah. Če v neki organizaciji dnevni red sestanka sestoji iz pobiranja članarine in ugotavljanja navzočnosti, o čemer resno dvomim, potem sem trdno prepričam, da se člani glede na dnevni red pogovarjajo tudi o drugih rečeh, ki jih zanimajo. S tem je prav gotovo tudi že nekaj storjenega. Prav bi bilo, da bi za načelna stališča ZKJ im ZKS vedeli vsi člani in vsi državljani. Toda vsi se ne moremo boriti za vsa stališča enostavno ne zato, ker nimamo vsi enakih sposobnosti in tudi ne možnosti. Torej ne vsi vsega, temveč tisto, kar zmoremo in do kamor lahko vplivamo. Verjetno bo potrebno v bodoče bolj temeljito razmisliti o tem, kaj naj bi prišlo v razpravah do slehernega člana ZK in kaj ni nujno. Paziti je namreč treba na to, da ne bomo preplavljeni s problemi in zasuti z materiali, kajti tedaj se lahk:> zgodi, da tudi najbogatejše misli in stališča ostanejo breme, ki ga skušamo čimprej odvreči. m rMi tom mm* V so!,to so v osnovni šoli v Žabnici odprli novo varstveno ustanovo — Foto: F. Perdan Vzgojno - varstvena ustanova v Žabnici V osnovni šoli v Zabnici so v soboto popoldne svečano odprli prvo vzgojno-varstve-no ustanovo v Zabnici, ki je že v ponedeljek, 6. oktobra, sprejela v varstvo 25 predšolskih otrok. Za ustanovitev vzgojnovar-stvene ustanove v Zabnici ima največ zaslug tamkajšnja krajevna skupnost. Potem ko so podrobno preučili pro- blem otroškega varstva na tem področju, o tem so izvedli celo anketo, so se odločili za podeželje bolj redko — varstveno ustanovo. Prostore so dobili v podružnični šoli osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča. Temeljna izobraževalna skupnost pa jim je za ureditev prostorov in nakup igrač dodelila 2 milijona starih din. Preuredit* vena dela so sicer presegla omenjeni zoiesek za dober milijon, vendar pa menijo, da se bo denar že našel in da bo ustanova kljub začetnim ustanovitvenim težavam zaživela. Vzgojno-varstvena ustanova v Zabnici je tretja ustanova v občini Kranj, ki so jo ustanovili v okviru neke krajevne šole. L. M. Sprašujemo predsednika komisije za samoupravljanje pri ObSS Kranj Boruta šnuderla »Tovariš Šnuderl, povejte nam, prosim, kako so v zadnjih mesecih potekale priprave na uskladitev samoupravnih aktov z novimi predpisi. Rok za uskladitev je 31. december. Kaj predlagale predvsem manjšim delovnim organizacijam, da bi do takrat uskladile statute in druge akte?« »Ze pred poletnimi meseci sta komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu in občinski sindikalni svet Kranj razpravljala o usklajevanju samoupravnih aktivov z zakonskimi predpisi. Priporočilo o tem pa je sprejel tudi zbor delovnih skupnosti kranjske občinske skupščine. Namen vseh teh razprav in sprejetih sklepov je bil dati pobudo za pravočasen pri-četek dela, za katerega mimogrede povedano časa ni preveč, če ga hočemo temeljito opraviti. Do sedaj so ponekod z delom že začeli, povsod pa še ne. Zato je dolžnost strokovnih delavcev tako v manjših, kot v večjih delovnih organizacijah, da si vzamejo čas in spoznajo vlogo in namen zakonskih in ustavnih sprememb. Organi upravljanja in družbenopolitične organizacije pa morajo pripraviti razpravo o najpo; membnejših vprašanjih. Pri tem pa bi morali težiti, da bi bile končne rešitve odsev hotenj večine kolektiva. Potrebno znanje za usklajevanje samoupravnih aktov z zakonskimi predpisi bodo posamezni strokovni in drugi delavci lahko dobili na se- minarjih, ki jih bo pnpi avila kranjska delavska "univerza. En takšen seminar že poteka; za predsednike sindikalnih organizacij, delavskih svetov Ln drugih kolektivnih samoupravnih organov pa bo še ta mesec. Razen te ga bo delavska univerza manjšim delovnim organizacijam lahko tudi strokovno pomagala. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da bo konkre tna družben opoli t ična aktivnost pri usklajevanju samoupravnih aktov v delovnih organizacijah odvisna tudi od posameznih organizacij v delovnih organizacijah in od posameznih občinskih organov.« A. Z< Pretres družbenopolitičnih in gospodarskih problemov JUTRI, 9. OKTOBRA, SE BO V LJUBLJANI ZAČELA OSjjj* SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISI" SLOVENIJE. UVODNI GOVOR O AKTUALNIH wEJ^Jf M LITIČNIH IN DRUŽBENOGOSPODARSKIH PROBLEMDJ SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI BO IMEL PREDS „on0 PREDSEDSTVA ZKS FRANC POPIT. OBRAVNAVALI B^j TUDI POROČILO O DELU SEKRETARIATA CK MED TR^1 o nezadostno razvitih P04^. jih, o delitvi dohodka, o di ih ter o nalogah zveze i0 muni s tov pri razvijanju ^ utrjevanju samoupravnega stema. . ce0. V sklepih zasedanja . traL-nega komiteja bodo a la svoje mesto tudi mnci loažena v razp^JJj renu. J- **■ IN OSMO SEJO. Ko so na zadnji seji sekretariata CK ZKS konec prejšnjega meseca govorili o pripravah na osmo sejo centralnega komiteja, so ugotovili, da so o dogodkih okrog izgradnje nekaterih cestnih odsekov odkrito in poglobljeno razpravljali tako v vodstvih kakor tudi med članstvom Z K in da so prav ti dogodki pospešili urejanje 04 katerih perečih družbenih pmblemov. Pokaralo se je, da pri takih stvareh še vedno prima n i kuje demokratičnih in učinkovitih družbenih dogovorov. O tem bodo govorili tudi na jutrišnji seji centralnega komiteja in poskušali najti teoretične hi praktične rešitve. člani CK se bodo lotili tudi nekaterih drugih vprašanj, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Na primer odnosi med republikami in federacijo ter cela vrsta aktualnih družbenoekonomskih problemov. Beseda bo tekla o izvajanju gospodarske in družbena reforme, o reprodukcijski sposobnosti slovenskega gospodarstva, o državnem kapitalu, o bankah. Uprovnj odbor ŠOLSKEGA CENTRA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ V KRANJU Objavlja prosto delovno mesto mentorja inozemskih študentov za določen čas Pogoji: srednješolska izobrazba, aktivno z"a',jL angleškega jezika. Pismene ponudbe z dO** žili o izobrazbi sprejem upravni odbor do 18. o t obra 1969. Delo je no nastopiti takoj. S s novanji Šolski center Iskra Kranj ne razpolag'1 Ali se bo kmetijska zadruga iz Radovljice priključila ljubljanskim mlekarnam ? Oktobra sestanki zadružnikov po vaseh — Druge izbire skoraj ni Pretekli torek so na sestanku zadružnega sveta kmetijske zadruge »Jelovica« v Radovljici razpravljali o izredno Pomembni odločitvi: ali naj *e KZ priključi k veletrgovi-n\ Ljubljanske mlekarne, Mubljana. Razlogi za razmišljanje o integraciji — zdru-— so tako tehtni in opravičljivi, da druge poti skorajda ni. Kmetijska zadruga Radovljica ima 70 delavcev, ki let-°° ustvarijo eno milijardo bruto produkta. Zadruga v sklade ne more odvajati, ker Je že dve leti nerentabilna. Amortizacijo, ki letno znaša 42 milijonov S din. podjetj« celoti Porabi za odplačeva- ^kreditov 300 akruga lnia dve farmi s skimj ,Vami in 200 Pfcmen-lemi- e!lcami- Obdelovalne 100 h* ie 500 ha- od tega na je s'HPoseJeJo žita, 30 ha pa vorfn, Vnjakov- Letna Proiz-mieka ^aša 1-500.000 litrov Jabolk • ,ftt0n žita> 300 ton 2a m 20 ton črnega ribe- Zad refon^ga ^e prvi t,ve ,eti P° be m? Poslovala brez izgube ktor zadruge tov. ref0rm.pravi- da je bilo ob ?b«kov.|H CtT' da Se m0raj0 klT>etitc» Pogoj«, da bo *WodLv2 rentabilna veja smer !°SlPOtisni,a v dru" r »n kmetijstvo je zo- ...... F" JV- odnose potisnila v dru-2o smer in kmet pet na stranskem tiru brez 10komotivc. Brez tega pa ne 8re naprej. O tem govori na-*,e«nji podatek: Od reforme dalJe se je reprodukcijski mat Studentov v Pov2fh letih v Jugosla-„ števil'0 za m-9^> Pa se !'s°kih X> Udcntov višjih in '?0Večaio « v na8i »Publiki ,?°kaie ain° za 1674 kar go-v ega št.„,.a zast°i visokošol-£' SeSJ.a v naši republi-?5>e so ugotovitve, , ^tov'7'Jamo število štu- če J* dabi zaposlenimi. Med S vi5iih šT'Vpuh,ika glc" Z?*aru»i Precoj izenacc-^e 35K Oblikami, Pa Nk v k,h šo1 <*itno za-«dnjem Studijskem letu 1968/69 je prišlo na tisoč zaposlenih v naši republiki le 20 študentov, medtem ko je v drugih republikah precej drugače. Na prvem mestu je Makedonija, ki je imela na tisoč zaposlenih 68,7 študentov, sledi ji Srbija z 51,2 študenta, Bosna in Hercegovina s 34,9, Hrvaška s 34,6, Slovenija je na pred zadnjem mestu z 20 študenti in Crna gora na zadnjem mestu s 16,6 študenta na tisoč zaposlenih. Ob črnogorskih podatkih volja omeniti, da ta republika nima dovolj organiziranega visokega šolstva, zato mladi ljudje iz te republike študirajo po visokih šolah v drugih naših republikah. In ob upoštevanju tega dejstva, bi bilo število za Crno goro mnogo večje, če bi vzeli študente po republiški pripadnosti, ne pa po kraju študija. Podobno je pri primerjavi diplomiranih absolventov visokih šol, kjer je naša republika po sedanjem stanju visokega šolstva na zadnjem mestu v državi. Med vzroki, zakaj naša republika zaostaja pri študiju na visokih šolah, je gotovo tudi poslabšanje štipendiranja. V zadnjih petih letih se je namreč število štipendistov na visokih šolah zmanjšalo od 3600 na 2300, to pomeni od 33.6 odstotka študentov na 17,3 aH za polovico. Ker je bilo to zmanjšanje po reformi, pomeni, da so odgovorni glede izobraževanja kadrov povsem drugače razumeli namene reforme, kot je bil njen namen. Skupna višina štipendij se ni spreminjala, zaradi manjšega števila štipendistov pa sc je mesečna višina štipendije povečala. V zadnjih petih letih se je poprečna štipendija gibala takole — študijsko leto 1964/65 — 165 din, 1965/66 — 200 din, 1966/67 — 242 din, 1967/68 — 250 din in 1968/69 — 267 dinarjev. Čeprav se je vrednost Stipendije sicer povečala, pa je bila zaradi višjih življenjskih stroškov realno vedno manjša. Lani so se namreč življenjski stroški, če jih primerjamo z letom 1964, povečali za 83,8 odstotka, medlem ko se je višina štipendije v enakem obdobju povečala le za 61,8 odstotka. Večino štipendij dajejo gospodarske organizacije, med občinami pa je daleč na prvem mestu Ljubljana — Center. Sicer pa imamo danes v naši republiki le štiri občine, ki dajejo štipendije več kot 100 slušateljem višjih in visokih šol. To so Ljubljana — Center — 433 štipendistov, Maribor — 186, Nova Gorica — 109 in Kranj — 104. Omenimo naj še to, da je med občinami, kjer imajo sedež dajalci štipendij, v razdobju od 1964 do 1968 zmanjšalo število štipendij kar 53 občin in le 7 občin je število štipan, dij povečalo. V. G. Učni uspehi osnovnih šol radovljiške občine v šolskem letu 1968-69 V lanskem šolskem letu je bilo v radovljiški občini v 134 oddelkih 3390 učencev. Pouk je bil organiziran v dveh izmenah. V kombiniranih oddelkih je bilo 54 učencev ali 1,7 %. Število učencev je še vedno v upadanju. Od leta 1964 se je število učencev zmanjšalo od 3711 na 3390. Vzrok zmanjšanja števila učencev je tudi v razvijajočem se posebnem šolstvu v občini. Prostorske zmogljivosti so se v lanskem šolskem letu povečale le na osnovni šoli Lipnica, ki je bila adaptirana ter dograjena nova telovadnica. V letošnjem šolskem letu bo adaptirana osnovna šola Lesce. Od vseh učencev, ki obiskujejo osnovno šolo, je 22,2 "o vozačev, za katere je preskrbljen prevoz. Večje ovire pri prevozih učencev nastajajo v zimskem času na osnovni šoli Bohinjska Bistrica, ker pride do zastoja zaradi pluženja ceste .na Kopriv-nik in Gorjuse. V bodoče bo treba misliti na internat za te učence vsaj v zimskem času. Kljub dobro organiziranim prevozom še vedno pešači nad 2 km 468 učencev. Ti učenci verjetno zamudijo precej časa s hojo in so v primerjavi z vozači v slabšem položaju. Na vseh šolah imajo mlečno kuhinjo za učence. Malico sprejema 86,5 % učencev. Od skupne vrednosti šolske prehrane prispevajo starši 75,5% sredstev, 20,2 % prispeva družba iz skladov ter TIS, 4,3 % pa so ostali dohodki, ki jih zberejo šole iz različnih virov. Po socialni strukturi je največ učencev 64,9 % iz delavskih družin, le 7,8 % jih je iz kmečkih družin. Na šolah poučuje 67,4% učiteljev s srednjo izobrazbo, 22,5 % z višjo in 10,1 % z visoko izobrazbo. Iz navedenega je razvidno, da je kadrovska struktura po šolah dokaj ugodna, primanjkuje pa učiteljev za pouk matematike- Kot pred sto leti Komaj je jesensko sonce v nedeljo dopolde razkadilo meglo, ki je sedla nad ljubljansko pokrajino, je v Viž-marjah nad Ljubljano, tam, kjer je bil 17. maja 1869 eden nnjvečjih slovenskih taborov, »pet vzplapolal taborski ogenj. Priner.li so ga slovenski planinci s Triglava. To nedeljo dopoldne so se Viž-mai je za čuda tako rekoč do potankosti približale pisanim izročilom o taboru preji sto leti. Na kraju proslave se je zbrala nepregledna množica ljudi z Gorenjske iz Bele Krajine, s Tržaškega, Koroške in od drugod. Bilo je na stotine avtomobilov, motorjev, avtobusov. Na proslavi so se zbrali mladinci, starejši ljudje, taborniki, vojaki, i, stari borci za severno mejo, borci iz NOB In drugi. Mednje so se pomešale narodne noše iz različnih krajev Slovenije in i/, zamejstva. Prapori, zastave, različni napisi, mlaji itd. so proslavo resnično približali taborskemu razpoloženju. Zbralo se Je okrog 200 narodnih noš in šeststo pevcev dvanajstih različnih pevskih zborov iz Ljubljane, z Gorenjske, Slovenske Benečije in Koroške. Na slavnostni tribuni so se zbrali predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, meti njimi pa tudi preustduik ZIS Mitja Ribičič, predsednik CK ZKS Franc Popit, članici sveta federacije Vida Tomšič in Lidija Šentjurc ter drugi. Po nastopu mešanih pevskih zborov pod vodstvom Petra Liparja in Radovana Gobca in recitacijah prvaka Slovenskega narodnega gledališča Staneta Severja je zbranim o vlogi In pomenu taborskega gibanja, o boju za narodnostno pravico in o sedanjih ciljih in nalogah naroda spregovoril predsed-nlk slovenske skupščine Ser-gej Kraigher, ki je med drugim dejal, da imamo Slovenci za svojo zgodovinsko nalogo, da z vsemi svojimi močmi podpiramo In prispevamo k razvoju samoupravne socialistične federativne Jugoslavije. Po govoru Scrgeja Kraigherja je predstavnik mladinske organizacije gradbenega podjetja Megrad izročil šentviški gimnaziji spominsko piramido. Zgradili so jo mladinci Megrada. Mladinci šentviške gimnazije pa so zagotovili, da bodo ohranjali stoletno izročilo narodnega boja. Potem so spet nastopili združeni zbori fai Stane Sever, za popoldansko taborsko razpoloženje pa so skrbeli Veseli planšarji, ansambel Delial, folklorne skupine s Tržaškega, Škofje Loke, Tržiča in Jesenic, zbor v koroških narodnih nošah iz Potljune In godba v narodni!, nošah iz Gorij pri Bledu. Tako je minulo nedeljo ei.i) .i največjih slovenskih tab< rov pred sto leti v Vlž- I m.n ;.ili proslavilo okrog 30 tisoč obiskovalcev. A. 2. 1 fizike, srbohrvaškega jezika ter biologije-kemije. Izredno študira precej učiteljev, ki si žele pridobiti ustrezno ali višjo strokovno izobrazbo, tako da se bo v kratkem kadrovska struktura v občini še izboljšala. Učni uspehi v lanskem šolskem letu so zadovoljivi. V šolskem letu 1964/65 je napredovalo v višji razred s pozitivno oceno in po 39. čl. ZOŠ 89,3 %, v lanskem šolskem letu pa s popravnimi izpiti in po členu že 94 %. Učni uspeh se v zadnjih letih stalno dviga, tako je bil v lanskem šolskem letu za 2.2% boljši od učnega uspeha v šolskem letu 1967/68. Uspeh bi hitreje nar., al, če bi bile rešene prostorske zmogljivosti šol ter s tem omogočena modernizacija pouka ter izvedba celodnevnega bivanja socialno in moralno ogroženih učencev v šoli. Tudi na novo uvedeni popravni izpiti ugodno vplivajo na izboljšanje uspeha. Saj jih je šola zelo dobro pripravila. Popravne izpite je uspešno opravilo od 335 učencev 280 ali 83,6 %. Ocenjevalni kriteriji na šo lah so dokaj izenačeni, saj je bil razpon od najboljšega do najslabšega uspeha na šoli le od 91,0 — 96,1 odst. K izboljšanju učnega uspeha so največ pripomogli učitelji, ki se iz leta v leto bolj pedagoško usposabljajo. V šole prodirajo nove oblike dela kot so skupinski pouk, individualizacija učencev, preverjanje znanja učencev z nalogami objektivnega tipa, medšolska tekmovanja v znanju matematike in slovenskega jezika itd. Z zboljšanjem materialnega stanja šol so tudi šolski kabineti postali bogatejši s sodobnimi učili. Tudi razlike v učnem uspehu med mižjo in višjo stopnjo niso več tako očitne kot so bile. Uspeh na nižji stopnji od I. do IV. razreda se giblje med 94% in 95,6%, na višji stopnji od V.—VIII. razreda pa med 92.1 % im 97,3%. Največje težave imajo učenci pri angleškem jeziku, kjer jih ima negativno oceno 4,6% učencev, temu pa sledi matematika s 4,5% im slovenski jezik s 3,8% nega-tivino ocenjenih učencev. Tudi uspeh lanske generacije učencev se je izboljšal Jo znaša 65,4%. To pomeni, da normalno koinča osnovno šolo v občini 65,4% učencev, i p h generacije je vicer v i ■ .istu, je pa še občutno prenizek. Najboljši uspeh v leraciji je bil na osnovni soli Bled. kjer je izdelalo 72,2 % učencev, najslabši pa .....snovni šoli Lipnica, kjer je izdelalo le 50% ge leiacije. A. Korene XII.Kamniški zbornik 69 Pred kratkim je izšel XII. letnik Kamniškega zbornika, ki ga izdaja Muzej Kamnik, ureja pa profesor Zvone Ver-stovšek. Natisnili so ga v tiskarni CP Gorenjski tisk Kranj in sodi spričo okusne opreme, 180 strani teksta ter kopice oglasov med najpomembnejše tovrstne publikacije pri nas. Kamniški zbornik, ki ga je leta 1952 osnoval prof. dr. Avguštin Lah, obravnava gospodarske, kulturne, zgodovinske in politične zadeve iz kamniškega ter domžalskega okoliša. Prvi del letošnje številke je posvečen 50-letnici obstoja ZKJ in spominu na delo predvojnih kamniških revolucionarjev ter njihovemu trpljenju med okupacijo. Pozornost bralcev bo pritegnil zlasti sestavek univerzitetnega asistenta prof. dr. Mira Stiplovška »Dve akciji kamniških komunistov leta 1920«, s katerim avtor dopolnjuje razpravo o delavskem gibanju med obema vojnama in o ustanovitvi ter delovanju »okrožne skupine Kamnik«. Socialistične stranke Jugoslavije (komunistov), ki jo je napisal prof. Srečko Zabriča in ki je bila objavljena v osmi številki Zbornika, leta 1962. Prof. Zvone Verstovšek nam predstavi dol monografije revolucionarja Toma Brejca, ime, s katerim sta tesno povezana organizacija in začetek narodnoosvobodilnega gibanja na kamn,iško-dom-žalskem ozemlju. Zanimiv je tudi članek Marice Brejčeve, ki objavlja nekaj pričevanj žena — udeleženk predvojnega in medvojnega revolucionarnega delovanja na Kamniškem. Najpomembnejši prispevek v drugem delu Zbornika je topografska študija o gradovih na kamniško-d- m/alskcm območju, ki sta jo sestavili direktorica kamniškega Muzem arheologinja Mirina Zupančič in kustos Gorenjskega muzeja v Kranju Majda 2ontar. Gre za 50 gradov, dvorcev in graščin, ki s svojimi skupnimi m posebnimi lastnostmi resnično zaslužijo podrobno obdelavo. Ti gradovi — ali njih razvaline — so namreč kljub prizadevanju spomeniške službe ogroženi in obsojeni na propad, čeprav bi mnogi lahko služili kulturnim, turističnim ah rekreativnim namenom. I Zelo pomembna je tudi razprava o žitnih kaščah. Majda Fister, kustos — etnolog pri I Muzeju Kamnik in ing. arh. Peter Fister od Zavoda za j spomeniško varstvo v Kra-j nju sta pri terenski raziska-| vi Tuhinjske doline, zlasti go-j spodarskih poslopij, ugotovi-] la, da zaslužijo posebno po-I zornost kašče za shrambo ži-; ta in drugih pridelkov, ki predstavljajo najštevilnejšo zaključeno celoto na Slovenskem. Tekst pojasnjuje zemljevid, gradbene posebnosti in 25 slik najrazličnejših kašč. Prof. Ivan Zika je s svojim prispevkom o delu treh članov Pirčeve družine iz Kamnika, ki so živeli in delovali v Ameriki, izpolnil naročilo in željo pokojnega Toma Brejca, požrtvovalnega delavca v odboru Izseljenske matice, da naj se zbere čim več podatkov o življenju naših izseljencev. Dopolnil je svoj sestavek iz X. številke Kamniškega zbornika, kjer piše o Francu Pircu, misijonarju m vladnem komisarju za naseljevanje gorskih porečij MlS" sissipija, ter razširil prispevek še na dva člana Pirčeve-ga sorodstva. Isti pisec v naslednjem prispevku govori O mecenu Janezu Šlakarju, oh 100- let niči smrti družbenega I reformatorja in utopičnega socialista Andreja Bernard* Smolnikarja pa objavlja faksimile Prešernovega posvetila temu zanesenjaku, zapisanega v izvodu Krsta P1*1 Savici, ki ga hrani harvard-ska univerza (ZDA). Ing. arh. Franc Možek P°" daja oris razvoja tehnologiJe in oblikovanja upognjenega pohištva ter zgodovino razvoja tovarn upognjenega P°* hištva na Slovenskem. I. z. Popravek V 76. številki Glasa (s<*jjj ta, 4. 10.) je bil na 7. sjia . objavljen članek o raZs ' kiparja Jane/a Pirnata v ^ kri ji Loškega muzeja. --skarskj Skral se je ncn jnU 111 Igral z naslovom m spremenil pomen. Nam _ »Tudi obcestni kamni lahko iz plastike« bi mora«j pisati »Tudi obcestni *<■ so lahko plastike«. Za mi ko se bralcem vU"^ vicu jemo. ure Kulturne vesti v r hod0 Radovljica — V soboto, 11. oktobra, ob 20. uri zvečer ' v graščinski dvorani v Radovljici svečano odprli 1 :,/s.1.'1 jc)av-Joža Bcrtonclja, umetnega kovača iz Krope. Prireditelj, o^j0| ska univerza Radovljica, je na otvoritev povabila W _vffr<0 Gallus, ki se bo obiskovale em predstavil s koncertom ^arta, renesančnih mojstrov Gallusa in da Palestrina, z deli & Schuberta in Janačka ter z izbranimi ilovenskimi,*r oJJceU in makedonskimi narodnimi pesmimi. Tako Jože *" ^, ,N | j ic'-kot tudi oktet Gallus tokrat pivu gostmeta v01 '^lobra-Razstava Bcrtoncljcvih umetnin bo odprta do 2— Vstopnina za koncert in otvoritev je 5 Odkritje partizanske bolnišnice na Komendski Dobravi MNOGO JE GROBOV, H J« *2*£Šm MAH, ČEPRAV SO MORALA ^ W™,ZASTATI Z KI SO SE BORILA ZA SJOTODO IN NAsO *RAV JE, DA SE JIM VSAJ S SmOMN IM 'u RO ODDOLŽIMO. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB£ MENDSKI DOBRAVI OBNOVILA DEL NEKDANJE. ZANSKE BOLNIŠNICE. ŽALNA SVEČANOST Vnedeljo, 28. septembra, so se ob devetih zbrali v Komendi predsednik občinske skupščine Kamnik Vlnko Gobec, predsednika m čl*ni kamniške in domače organizacije ZB, učenci osem-Jf&e iz Most in preživeli °°rci 2. čete VPV. Krenili so Proti bolnišnici. Malo od Komende leži vas "odboršt. V gozdu med to ^jo in med vasico Komend-Kka Dobrava je med vojno delovala partijska bolnišnica Miha. Obsegala je boljko sobo, kuhinjo, skladi-^e m sobo za dr. Tineta ki je zdravil ob pomo-Cl. dveh bolničark. Prav po ^jern se bolnica tudi imemi-Je< saj je imel dr. Zaje paru-jansko ime Miha. Sprejela je ^hko do 15 ranjencev. Zgraža je bila dobrih dvesto petrov ^ med gostim r^Jem ob vznožju griča m J* bila popolnoma neop.ue-Vf- Pozneje je bila izdana in «• VI. 1944. po/gana. ranjenci in bolničarki so J0*« v plamenih, dr. Tineta pa so na i prej Nemci j^Ui Ob hrastu, potem pa |° "Mrtvega vrgli med tovarile« ^a'°stno preminuli so po-S pravnika še: Bine, poli-komisar gorenjskega J?pda; Janez Brelih /. l ^•evi Butal.č i/. Tunjic; Jo-^ Hribar iz Tuhinja; Peter, j^.^e gorenjskega odreda; Marn i/. Šentvida nad pijano; Johanca Slanovec Kot*a m Pavel u,Car iz spominskemu obeležju r^»krivljenim hrastom so Vaj*r>re.i |ulu" hrastom I r>olo/;h vence in pribil n,tce' ,'ok',n ie sprego-^ion^aj0r Vink° Kepic o ^^c Vi" T>»menu parti-* J J**u*nice. P ■»« obnovitev dela bol 'sniCe -""wicv aeia tx>l- ^»sko solv0hn(>vil1 s0 lc bo1-^etnbiio ~~ Predvsem po-^om« Zaradl tega, da bodo POKazeli mladim, ki ne poznajo vojne. Razložil je tudi, da je bolnišnico izdal domačin iz Lahovč, ki je bil sodeloval pri delu v njej. Nemcem je pokazal pot tako, da je označil drevesa z vejicami; kjer pa naj bi zavili s poti k bolnišnici, je pritrdil na drevo rdeč nagelj. Za nekaj mark je prodal dragocena življenja. Pozneje je bil za izdajo poplačan s kroglo, ki so mu jo namenili Nemci sami. Svoje spomine na partizansko bolnišnico je povedal nato tov. Kosirnik Ivan, edini še živeči, ki je bil trdno povezan z delom v njej in je za las ušel smrti trk pred požigom. 2a»!no svečanost je popestril še spored, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Moste z zborovskim petjem tn recitacijami. Potem smo si udeleženci ogledali bolniško sobo, ki je skrita pod zemljo in pokrita z mahom ter posajena s smrekicami. Ce ne bi bil viden vhod, bi bilo še danes to težko odkriti. CIani domače organizacije ZB so tako izpolnili nalogo, ki so si jo zadali ob svečanosti v juniju, ko so se spominjali dogodkov pred 25 leti. ZATOČIŠČE PARTIZANOV Da bi zvedel kaj več o partizanskem gibanju in o bolnišnici, sem stopil k tov. Kosirniku Ivanu na Komendsko Dobravo št. 4, kjer k met uje na svoji zemlji. Prijazno je razložil, kako je bilo med zadnjo vojno. Za boljše razumevanje poznejših dogodkov je najprej povedal, kako se je razvijala parti/ai ska pomoč v tej vasi, kjer je že lega sama nudila skrivališče. »Nekaj jih je odšlo že 1941. leta v partizane; drugi, ki pa smo živeli od zemlje, smo 1 ostali doma in pomagali par-j tizanom s propotrebnim živežem, jim nudili zavetje po •m m' VSAK KUPEC sobne peći EMO sodefuje pn NAGRADNEM ŽREBANJU ■I naših domovih in skrbeli za zveze. Bil sem pri gospodarski komisiji. Pr. nas je bilo zbirališče hrane. Z vseh strani smo jo nabirali. Dobiva! sem jo na dogovorjenih mestih (npr. pod kozolcem), nekateri pa so jo tudi pripeljali k nam. Uskladiščeno smo jo imeli v kleti. Hrano smo potem dali borcem gorenjskega odreda, Prešernove ali šlan-drove brigade. Velikokrat sem peljal kakšnega terenca s konjem, včasih tudi hrano in pošto drugam. Pošto sem skril nad blatnik, tako da sem odtrgal desko, potem pa jo pribil nazaj. Pozneje sem I bil vodnik brigad in skrbel j sem tudi za zveze. še preden je začela delovati paratizanska bo'nišnica pod vasjo, je bil dr. Zaje šest tednov pri nas. Spal je v zgornjih prostorih. Zdravil je tod naokoli in tudi v Tuhinj je hodil. Avto je imel shranjen na poti u. Kasneje ga je spravil v gozd in ga dobro zamaskiral. Vendar se je zopet našel nekdo, ki je »balim« povedal in lc-ti so ga odpeljali. Bilo je v začetku 1943. leta, ko je bilo na vrtu okrog 300 partizanov, žandarji iz Komende so ravno tisti dan no-siii pozive. Prinesli so jih tudi na Dobravo, ne vedoč, s kom se bodo srečali. Straža je spustila nekaj rafalov in ušli so nazaj proti Komendi, šele pod klancem so se toliko Opugumili, da so nekajkrat ustrelil: proti gozdu. Gospo d?irj; so se zbali, kaj bo. Prepričani so bili, da se bodo žandarji vrnili i močno okrepitvijo in da bodo Dobravo požgali. Nikdar več ne bomo videli teh hiš so nekateri jokali. Treba je bilo čimprej prijaviti, ko; da so partizani rnalo prej prišli in jih vaščanj ne marajo. Toda nihče se ni upal, zato sem sam osedlal kobilo in šel z njo v župnišče, kjer so imeli žandarji sedež. Glavni žandar me je pohvalil in rekel da naj počakam, da bova malo popila. Rekel sem, da ne utegnem. Partizani so med- te * EMO 3 aobaa p*i na olj« 3ooO'4ooo koal h z AET prižigalcem I tem že zapustili vas. No, takrat se je še srečno končalo. Na veliki četrtek 1944. leta je ravno strigla soseda pri nas koštruna. Naenkrat so se pripejali Nemci in obkolili vas. Moral sem jim pokazati klet. Rekli so, naj kopljem, ker so hoteli odkriti tam skrivališče. V zgornjih prostorih so našli dve puški, ki sta rabili za lov. Dvakrat so me udarili in vp;ii: »Marš, bandit!« V hlevu so našli šest konj, kar je še povečalo njihov sum. Vzel sem škal s slivami m se skozi zadnja vrata v hlevu splazil ven. Ustavil me je oficir. Rekel I sem mu, da moram iti po hlapce, da mi je gestapo ta- j ko naročil. Nekaj časa me ni j hotel izpustiti, potem pa mi I je le dovolil. Strica in njego- j vo ženo, sosedo in še mnogo : Dobravčanov so takrat iz.se.lili 1 na Bavarsko. Domov nisem smel več priti.« PARTIZANSKA BOLNIŠNICA DR. MIHA jni a pobudo okrožnega ko-miteja OF smo začeli v februarju 1944. leta v gozdu graditi bolnišnico. Les smo navozili z vseh strani. Do mesta, namenjenega za bolnišnico, smo ga zvozili prek Cerkljanske Dobrave po vrheh navzdol, da ne bi vzbudili pozornosti. Gradila sta jo predvsem Brelih Janez in Mali Vinko. Prve ranjence je sprejela proti koncu marca. Pazili smo, da nismo hodili po istih stezah. Ce je bil mah malo preveč pohojen ali rumen, ga je zamenjal Hribar Jože. Dr. Tine Zaje je imel dosti dela. Zdravil je vedno 8 do 10 partizanov. Vsakogar, ki smo ga vodili v skrivno dolino, smo peljali zavezanih oči. 4. junija 1944. leta sva se z Janezom Brelihom vsak po svoji poti spuščala od bolnišnice navzdol. Na konici naj bi prišla skupaj. Vendar so bili v bližini Nemci in so streljali na Janeza, sam pa sem skočil v grapo in ušel po kolovozu. Ranjence so med streljanjem že znosili na drug breg, vendar so jih po/, nje vrnili, ker se Nemci bolnišnici niso približali. Ker je bil Brelih ranjen, sem jaz prevzel dolžnost kurirja Nad Komendsko Dobravo, na Petelincu se pravi, smo se sešli vsako jutro ob šestih zjutraj kurirji z vseh strani in predali sporočili Dr. Zaje mi je naročili, da grem po zdravita k Štrci.nu, ki jih je dobival iz Gradca, Ker se ni tako mudilo, sem mislil tisto noč na enajsti junij prespati pri Pircu. Ker pa se je iz Lahovč slušala pokanje, se v vasi nisem zadrževal, da ne bi spravil sebe in drugih ljudi v nesrečo. Prespal sem, kot navadno, ▼ bolnišnici. Pet minut pred šesto so me zbudili, naj grem na Peteline, če so kurirji prinesli kaj pošte. Komaj sem prišel gor, se je zaslišalo streljanje v gozdu pod m a not Mali Vinko, ki je bil na straži, je opozoril na nevarnost s strelom. Čeprav je bil ranjen v noge se je srečno zavlekel na skrivno mesto m se rešit Mali je pred časom izgubil življenje v prometni nesreči. Nemci so takrat obkolili bolnišnico jo zažgali, ljudi pa pobili. Popoldne sem šel pogledat. Dr. Tine Zaje je ležal z glavo navzdol v kuhinji, bolničarki sta goreli, od drugih pa ni bilo veliko videti,« je končal Ivan Kosirnik; Luka, Krč ali Ivan, kot so bila njegova partizanska imena. Kljub požigu bolnišnic.1 in vasi, množičnemu po! Glej no, moja tajnica! Gobarska trofe'a ni vrnila praznih rok V ponedeljek zjutraj se je oglasila v našem uredništvu Marija Partc iz Zgornjega Jezerskega 19. S seboj je prinesla ncti.u. dno in redko trofejo — kilogram itn dvajset dekagramov težkega j u roka. Našla ga je v nedeljo popold ne, ko je v MošnikoveU) gozdu na Robniku nabirala gobe. Marija se z gOOarStVOni ukvM ia le deset let. Pjavi, da se do sedaj iz gozda še letOS, ko nekateri I' udj trd'; Zato jo, da je gob malo. '; le.tos nič čudnega, da jih i<-v! vložila le prek 40 kil";jc Gobe najde tudi sedaj. ^. zanje že skoraj Pu Zadnjič je srečala dve ■ ^.]g 8* liki »gobji« družini: v eni ^ 17 jurčkov, v drugi Res, priznati moramo, ja ima nos za gobo- ^ Se en rekord •C m r Francu Stcru se Je v ponedeljek popoldne v P***^j|K<# menu besede nasmehnila gobarska sreča. V WW rC^' gozdu med Tacnom In Smlednikom jc našel gobana ~jjb.irsl'j derjja, Id tehta kar poldrugi kilogram. Vrednost te * {ft flJ trofeje jc šc toliko večja, ker Je goba popolnoma /driJ.ci,iie>^ niti malo črviva. Rekorder med gobarji, tako UHO P ^ 1? vali Franca Stera Iz Smlednika, pravi, da hodi P° » vt.JiKr zabavo. Omenil je še, da doslej 5e nI nikoli našel »a gobe. (vg) Kmečki turizem na valovih vaških lukenf in ob spremljavi ciganske glasbe V uredništvo Glasa je prispela dopisnica: »Prosimo, oglasite se pri Žaleharju v Podhomu.« Več kot 14 dni sem odlašal, potem sem se pa le oglasu v Podhomu. Eo^šega časa si nisem mo-iel izbrati, kajti prišel sem točno na malico. Tako se je «aš pogovor začel z domačo salamo in sladkim moštom. **otern pa je stekla beseda o kmečkem turizmu. Glej 2.1omka, saj o tem pa res nialo pišemo, sem pomislil »0 začel v beležnico pisati dejstva, ki mi jdh je povedal Jakob Zalokar in njegova žena: »Kmet sem bil in ostanem. Poslušam nasvete kmetijskih strokovnjakov, berem knjige i.n razmišljam o nadaljnjem razvoju svojega posestma. Nočem gospodariti po starem. Obdelovalne zemlje z gozdovi imam 22 ha. Ce- lotno kmetijo sem preusmeril v živinorejo in turizem. Imam 17 glav govedi, nekaj teh v kooperaciji z zadrugo, brejih pa je deset glav. Vse njive so zasejane s krmili. Kupil sem kosilnico in obračalnik. To je dela na vasi. Pomislite, 150 voz sena pokositi, posušiti, spraviti v kozolce im nato domov na skedenj. Doma pomaga še 17-letni sin Andrej, hčerka Ivanka pa je kuharica v Garni hotelu na Bledu. V vasi sem prvi kmet, ki se je začel ukvarjati s kmečkim turizmom. Pred petimi leti sem dobil turistični kredit. Uredil sem šest sob, v vsaki sobi pa sta dve postelji. Tudi sanitarije so sodobne in čiste. Pa ne mislite, da sem vse to naredil samo s turističnim kreditom. Preden sem dobil prve goste, sem prodal še dve kravi in tri bike, potem je bil dom šele pripravljen sprejeti prve turiste. Prve goste smo dobili od turističnega društva Bled, potem pa so gosti sami dali dobro besedo znancem in so nas priporočili prijateljem, tako da imamo že več stalnih gostov.« Tako je pripovedoval Jakob, jaz pa še vedno nisem vedel, kje ga žuli čevelj. Menda ni pisal uredništvu zato, da bi pisal samo o uspehih njegove kmetije in turistične usmeritve. »Ali se turisti" tudi hranijo pri vas?« sem želel vedeti. »Gostu zaračunamo spanje in zaitrk. Večerjo in malico pa dobi gost samo po naročilu.« Največ gostov je iz Holan-dije, zadnje čase pa prihajajo tudi Nemcii. Nedvomni napredek kaže podatek, da so letos imeli pri Žaleharju 300 prenočitev. Gostje ostanejo od sedem do 14 dni. Včasih za rekreacijo primejo tudi za grabijo in pomagajo pri košnji. »Od gostov nismo dobili še nobene pritožbe, za novo leto pa od njih dobimo kupe novoletnih čestitk. Tudi mi jim pišemo. Za praznike potrošimo tudi po 10.000 starih dinarjet za poštnino,« je povedala Žaleharjeva gospodinja. ČUDOVITE LUKNJE Potem sva zasukala pogovor. »Cesto od železniške postaje Podnom do sredine vasi že tri leta ne popravlja noben cestar,« je povedal Jakob, »smo na meji dveh krajevnih skupnosti. Od vaškega korita naprej za pot skrbi krajevna skupnost Gorje za pot proti Bledu krajevna skupnost Bled, v sredini pa je del cestišča, ki ga nobena organizacija ne vzdržuje.« Tako je pripovedoval Jakob in rad mu verjamem, da mu ni vseeno, kakšna je pot mimo njegove hiše. Povedal je naslednji primer: Nemški turist, ki je bil pri njemu v Podhomu na počitnicah, je z avtomobilom v Podhomu padel v tako globoko cestno luknjo, da si je na avtomobilu polomil vzmet. Avto je moral naložiti ma tovornjak in ga odpeljati na blejski servis. Tam pa so ga samo zasilno popravili in gost je moral na servis v Beljak, da se je sploh lahko z avtomobilom vrnil domov. Neka turistka s Holan-dije pa je skrivila avtomobilsko tablico, tako globoke so luknje na cesti v Podhomu. Nehote sem se spomnil tujega turista, ki je tožil mariborsko občino, ker si je zaradi sTabo vzdrževame ceste poškodoval avtomobil. CIGANSKA GLASBA Seveda to ni tista, ki jo gledate na televiziji ali filmih. Ciganska glasba v Podhomu je brez harmonik, kitar in violin. Ta muzika se imenuje prosjačenje. Prosja-čenje od zore do mraka, prosjačenje ob cesti, po hišah, povsod tam, kjer so ljudje, ki živijo od dela. V Podhomu je bilo letos več turistov brez avtomobilov. Od Bleda do Podhoma je dober kilometer hoda. Ob tej poti pa so nastanjeni v dveh vagonih cigani. Mimoidoče turiste ustavljajo in prosijo miloščine. »čudno, da imate ob tako lepem Bledu cigansko naselje,« se čudijo Holandci, ki pravijo, da so tudi na Ho-landskem cigani, a so v naseljih proč od pomembnih tu-nsL^nih središč. Zvečer pa si turisti mimo ciganskega tabora skoraj ne upajo z Bleda v Podnom. In dokler bo še naprej pozabljeni del cestišča s čudovitimi cestnimi luknjicami in dckiler bo turistom pela ciganska pesem prosjačenja, bo geslo: Razvijajmo kmečki turizem le aktivistična parola. In vesel sem bil, da me je Ža>lehar povabil v Podhom, da to javno povem. J. V. Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL "Ne mudi se ti še.« "Moram!« »Potem počakaj vsaj toliko, da ti naprežem.« kak Z'ka in nono odhajata, Slavko pa razmišlja, q ko bi se odstranil iz hiše in stopil k učitelju rjupu, da bi ga pregovoril, naj bi napisal P osnjo v jmenu Borjane in drugih okoliških bivalc^10^0' k' bi ^° potcm PotlP'sali vsi pre" »K učitelju bi šel. Spričevalo bi mu nesel Pok^at,« pravi< vz nT bož'° voljo, zdaj bo hiša zopet prazna,« oihne nona in misli na Roziko, ki se odprav- če -Pa tudi na s,av'ka, ki bi rad že šel ven, Piav je komaj prišel. »Samo trije meseci so kak' '' otl,4ar Jc Šel. v šole, pa je že pameten oil r °drasel. Spremenil se je fant, Spreme-v » razmišlja, vendar Slavku ne brani, da bi j^Tocla učitelja ni doma in Slavko se vrača. ' Pragu še vedno stoji nono in gleda za vpre-*°' J» Ku/iko. "Užaljena je bila. Užaljena,« mrmra, potem Pa ^gleda Slavka. bi n ' ^''^iu sem bil. Pa ga ni. Nono, kaj ko sala°kst Proti držanju naših v ujetništvu napi- iUia '* ga Poseda naravnost v oči. »Midva? Jaz bi take stvari ne spravil nikoli »Bom pa jaz.« *PreiuUtrno je.« »Pa »Boi ,c menda ne bojiš Italijanov?« Wej I„ a1' nc- lo )c moja stvar. Mislim nalila,,; n m,sli|n nate in na tvojo mamo. Ce Ita- l||aj|j ( ---- '""V lil ||(| IVUJU IMillMU. V^«- HO" Zn Srbe -° m /vcu-°. da smo se potegovali Wis]'~Slbe'.Za nas S'ovenee!< lrn' z« drugo državo. »To je naša država!« ga popravi Slavko. »Nobena država ni naša.« »Nobena? Kaj pa govoriš, nono?« »Resnico.« Slavko ga nc razume. »Čigava je država, o tem lahko govore samo kralji in vladarji, nc pa podložniki. Tisti, ki vladajo, si jo laste ... Mi moramo misliti nase, kako se bomo pretolkli skozi življenje. In pre-tolčcš se lažje, če jemlješ stvari, kakršne so . . .« Slavku nonove besede niso prav nič všeč. »Pomisli samo to fant! Če ostanejo pri nas Italijani in če bi jim mi sedaj nasprotovali in se potegovali za drugo državo, potem bi mami vzeli trgovinico, meni pa zidarsko obrt. Kako bi potem živeli? In kako bi se potem ti šolal?« Taka vprašanja mučijo nona. »Pa misliš, nono, da je to vse. Misliš, da bi bili potem srečni?« Srečni ali nesrečni? Lahko bi živeli,« pravi nono s spoznanjem človeka, ki ve, kako malo lahko človek odloča o usodi, namenjeni 'ljudem od spodaj'. Bič lahko pada po vseh v čredi, a najbolj po tistih konjih, ki mislijo, da se lahko postavijo po robu zapovednikom. »Lahko bi živeli?« ponovi Slavko, razočaran nad dedovimi besedami. »Pa misliš, da je tako življenje še življenje?« »Drugega ni. Vsaj zame in za mamo ne. Tvoje bo morda drugačno. Drugače boš živel. Midva z mamo pa se usodi nc moreva postavljati po robu.« »Tudi vidva se morata! Mi vsi se moramo! Mama prav gotovo misli drugače,« je Slavko prepričan. »Nisem mislil, da si tako plašljiv,« se Slavko zdrzne in ugrizne v jezik, ker se boji, da je nona užalil. Toda nono mu ne zameri. Preveč rad ima svojega vnuka. »V hišo stopiva! Mraz jc. Takega mraza pri nas še ni bilo nikoli.« V hiši pa je molk. »Bi mi pomagal postaviti jaslice?« »Jaslice?« pogleda Slavko nono, kakor da ni rekla teh besed njemu. »Seveda. Jutri bo vendar sveti večer.« »No, prav! Pa jih postaviva!« »Tudi takrat pred vojno smo postavili jaslice; se še spominjaš?« Slavko se ne spominja. »Za polovico manjši si bil.« »To pa že ne. V prvi razred sem hodil. V Trstu. Spominjam se, da sem bil za božič tu. Le jaslic se ne spominjam. Vsi smo bili: mama, tata. . .« Slavku zastane glas. »Ja, tudi tvoj tata,« ponovi nona, obenem pa odmakne pogled v strahu, da bi Slavko nc vprašal po očetu. Toda Slavko je nosil to vprašanje v sebi že iz Idrije, le da je potem nanj pozabil, čeprav je hotel mamo vprašati tudi o tem. Zato vpraša sedaj nono. »Pa mama že ve kaj o njem? Se je že vrnil iz ujetništva?« »Mislim, da se je že,« se izogiba nona odgovoru. »Torej se je že vrnil! O, vedel sein/< vzklikne Slavko. Noni je žal, ker ga je spomnila na zadnji božič. »Je že pisal? Mu je mama že pisala?^ vprašuje Slavko. »Ni še pisal,« mora nona povedati resnico. »Še ni? Pa mama?« »Mislim,« izjecija nona. »Mislim, da mu je,« se zlaže. Zdaj Slavko ne more več strpeti pri noni. Samo skozi okno pogleda. In ko vidi, da ni v mraku pred trgovino nobenega človeka več, zapusti sobo in stopi ven. Toda vrata v trgovino so zaklenjena. Izlož-bica je zavešena z vojaškim šotorom. Tudi tema je že znotraj. »Kaj ni mame?« Slavko tišči obraz k zavešeni izložbici. »Le kam je šla« Tedaj pa v bregu pod hišo zaškriplje sneg pod koraki. »Mama?« se obrne Slavko. Da, mama je. »Mama,« vzklikne Slavko. »Le kaj delaš na mrazu?« »K tebi sem hotel. Nona mi je povedala, da se je tata vrnil.« »Vrnil? Kdo?« se zdrzne štefi. »Tata.« j-rj—Tj—r— : —. . I Roparski zaklad Lofze Zupane: Lovske strasti zares nimam. Toda med lovce sem zašel nekako iz radovednosti, kakšen užitek nudi ta šport. O nedeljskih lovcih ste menda Že slišali mnogo zabavnih dovtipov. Tovrstni kalini so prihajali vsako soboto popoldne tudi v našo vas. Nikomur niso bili v napotje, nasprotno, vsi vaški dedci so se v soboto zvečer zbrali pri krčmarju Severčku, kjer so nedeljski lovci pridno zalivali suha grla in gradili načrte za jutrišnji pogon na zajčke. Po nekakšem načrtu so si delili mesta in zasede v gozdu za našo vasjo in pripovedovali resnične in izmišljene lovske zgodbe, da je bil vsak sobotni večer v pravem pomenu besede — zabavni večer. V vasi ni bilo gledališča, kina, o televiziji takrat ni bilo ne duha ne sluha, lovci pa so poskrbeli, da je bil v vasi vsako soboto in nedeljo — cirkus. Kdo so bili ti nedeljski lovci? Mestni gospođici v po-likanih zelenih hlačah, v zelenih in s portami okrašenih suknjičih, z novimi lovskimi klobuki, okrašenimi s pisanimi peresi, značkami in kozjimi bradami... Edina prava luvca med njimi sta bila samo moj oče in stari Danci. Danci ni bil lovski gizdalin. Hlač ni imel nikoli zlikanih, na glavi pa je nosil star, zamaščen in preluknjan klobuk. Toda oči je imel bistre in pri streljanju mirno, zanesljivo roko . . . Redkokdaj je streljal, toda kar je enkrat vzel na muho, je bilo za gozdne radosti izgubljeno. Govoril je malo, toda kar je povedal, je bilo vredno poslušati. S tem seveda še nočem reči, da Danci ni znal lagati! Lagal je prav tako ko ostali nedeljski lovci, ki so bili vselej v okrasek njegovi častitljivi osebi. Vsak pravi lovec laže. To mu je tako rekoč v krvi. Laž mu je potrebna ko zanesljiva puška in suh, brezdimen smodnik. Toda Danci je lagal samo takrat, kadar je pred radovednega poslušalca razgrinjal svoje lovske doživljaje — drugače se laž ni izvalila iz njegovih ust. Lagal je z nekim posebnim notranjim prepričanjem. Oplojen je bil z bogato domišljijo in še z bogatejšimi doživljaji. Kar je pripovedoval, je konec koncev verjel samemu sebi, dasi je lovske laži zajemal z darežljivo roko iz lovske torbe. Dolgo sem mu vse verjel. Preveč sem ga cenil, da bi pomislil, kako laže. Sam ne vem, zakaj sem mu verjel, ko mi je nekega dne z resnim obrazom pripovedoval da je sedel v gozdu oh skali, poraščeni z mahom, ko je priskoči jal k njemu zajec, pogledal v cev njegove puške, kilinil in odskakljal. »Zelen mah nd skali, ze- Lovec lena obleka, vse zeleno, sedel sem mirno ko okamenel puško sem držal čez koleno, pa je priskakljal prav do mene in potisnil smrček v puškino cev. Ojej, lahko bi ga bil pograbil z roko za ušesa, če bi hotel . . .« Danci je menda ustrelil največjega kozla v življenju takrat, ko me je pregovoril, da sem se uvrstil med lovce. Moj oče je že prej poskušal, da bi me navdušil za lov, pa mu ni uspelo. Sam je bil navdušen lovec in ko sem za-godrnjal, da divjad ne bom streljal, je vzdihnil: »Le kje si se vzel! Niti kapljice moje krvi ni v tebi!« Stari Danci pa je udaril na druge strune. Lepega nedeljskega popoldneva je prisopihal k meni domov in pričel: »Zdaj pa brez šale, Lojč! Če zdajle ne greš z menoj pod Zabukovje, nisi vreden, da te zemlja nosi! Onstran Zabukovja sem iztaknil kapitalnega srnjaka. Rogovje — prava pozlačena krona! Neumen je ko pobič. Davi bi ga bil lahko položil. Samo dvakrat sem zapiskal, pa je že pridirjal. Nisem ga ustrelil. Tebi sem ga namenil. Z mojo puško ga boš utrnil. Pojdi, greva!« Nisem ga mogel užaliti. Mislil sem si, koliko samopre-magovanja je moralo biti v njem tisti trenutek, ko je držal puško ob licu in prst na petelinu, pa si jc premislil v lupu, ko bi moral položiti »princa s pozlačenim rogovjem«. Spomnil se je name in priliranil srnjaka za moj odstrel, če lovec stori kaj takega, je to dejanje vredno več kot tovarištvo. Zabukovje je bilo mirno. Ptice so spale, prilepljene ob veje košatih dreves. Visoko pod nebom se je na svojih širokih krilih vozila kanja in oprezovala v tilioto neprodir-nega gozda. Ta dan je avgust ovo sonce žgalo bolj ko druge dneve in se počasi, počasi vozilo proti goram, kjer je imelo za belimi oblaki skrit svoj zlati grad . . . Globoko v gozdu se je oglašal jereb. Razkreljutcn je ošabno vozil kočijo ter zanosi to podrseval proti ljubici, katero je ljubosumno skrival v nizkem borovničevju. Iznenada je stari Danci obstal. Mala jasica sredi gozda se je odprla najinim očem. Oslinil jc prst in ga dvignil v zrak — iskal je smer rahlemu vetriču in po njej uravnaval najino zaklonišče pod staro, košato bukvijo. »Da mu ne prideva prezgodaj v nos,« je potihem zamrmral. »Dobro se usedi in puško imej pripravljeno!« mi je za-šepetal tia uho, se usedel pokraj mene, izvlekel iz Žepa piščalko ter zašepetal: »Ni vrag, da bi ne prišel na moj klic. Od te strani se ga nadejam.« S prstom mi jc pokazal proti visokim skalam, nekakšni previsni steni v ozadju poseke. Potem je bilo vsega razgovora konec. Le kdaj pa kdaj sem mu pogledal v žive sive oči, ki so mu bliskale pod košatimi obrvmi. Od časa do časa je tilio, komaj slišno za-pivkal na piščalko. Ptice, ki so prespale prvi opoldanski čas, so se prebudile in se spreletavale po tihem gozdu. Gozdni jereb se je v notranjosti gozda preplašil in glasno frfotajoč sedel v najino bližino na vejo vitke smreke ter se mirno razgledoval. Ko naju je zagledal je šumno odletel . . . Rahlo, tiho je veter vel skozi gozd. Nad dolino je zrak trepetal od vročine. Zvečer bodo tamkaj megleni zastori, za katerimi bodo vodne vile v svitu mesečine zarajale svoj ples, povodni mož pa jim bo piskal na svirel, kot zdaj piska Danci da bi privabil srnjaka. Čez čas je pogledal na uro in nejevoljno zmajal z glavo. Čudno se mu je zdelo, zakaj srnjaka ni, saj je vedel, da se še ni odprskal. Še enkrat je dvignil poščalko k ustnicam in še otožnjeje ko prej zavekal . . . Tedajci je izza grmovja na nasprotnem robu poseke pri-lomaslil srnjak. Ustavil se je pod previsno skalo ter jezno kopal s prednjimi nogami, da je prhka gozdna crnica brizgala okoli njegovih vitkih nog. Nemirno se je razgledoval in s pogledom iskal samico . . . Siromak ni slutil, da jc stari Danci vtkal s svojo piščalko, posnemajoč srnjin glas . . . Srnjak je bil prekrasen. Takšnega še nisem videl svoj živ dan. Zijal sem vanj in v njegovo prelestno rogovje ter pozabil, da držim puško na kolenih. Sedel sem tamkaj, skrit za deblom košate bukve in obžaloval, zakaj nisem vzel s seboj fotografskega aparata. Tako bi zdel tamkaj, opajajoč se ob redki slika tajinstvenega gozda, če bi me stari Danci od zadaj ne sunil narahlo v hrbet, češ: Streljaj, človek božji in ne zijaj ko v deveto čudo! Prečudna lovska strast. Nikoli prej nisem mogel razumeti, kaj imajo lovci od tega, da pobijajo mirne gozdne živali. Zdaj, ko sem drža! v rokah lovsko puško tudi sum, sem končno le spoziutl, da zares nimam v sebi niti kapljice očetove krvi. Nepo-znan drget me je spreletcl po vsem telesu, na temenu sem začutil neprijeten pritisk krvi, na silo sem se premagal, da sem se vsaj za trenutek umiril, dvignil san puško k licu in — sprožil. Divji tresk je preglušil svečano tišino zabukovškega gozda. Srnjak je odskočil in odnesel zdravo kožo. Stari Danci je vstal izza mojega hrbta in žalostno za-tarnal: »Zgrešil . . .« Meni pa so se od veselja pričele tresti roke. Bil sem vesel, kakor da sem sam ušel smrti. In nikoli več nisem prijel za lovsko puško. Več jeklenih ploskev za stabilizacijo naj bi preprečilo njihovo prevračanje med letom. Vitka oblika je zmanjševala zračni upor in pripomogla k večji hitrosti in dometu. S pomočjo posebnih vžigalnikov bi dosegli večjo prebojno moč pri betonskih in skalnatih stenah ter povečali uničevalni učinek drobcev. Ti mornariški izstrelki so bili izdelani na podlagi raziskav inženirja Gessnerja pri Rochling-Eisen-Stahlvverke v Vdlkingenau/Saar. Proti koncu vojne je poizkušala mornarica opremiti te izstrelke s še bolj učinkovitim eksplozivom i« z raketnim pogonom. Te načrte so čuvali v taki tajnosti, da so še leta 1963 bili za razne tuje izvedence prava uganka. Pod črno gladino Topliškega jezera so neutrudljivi mornariški tehniki izstreljevali poizkusna torpeda proti skalam Mrtvega pogorja. Tu je nastal torpedo T 5, imenovan zaiinko-nig, ki je s pomočjo posebne magnetsko akustične naprave sam sledil zvokom ladijskega vijaka in zadel ladjo. Tudi večina drugih torpedov iz tako imenovane »ptičje serije« izvira iz tega kraja ob Mrtvem morju: zaiinkonig 2 in 3, lerche 2, geier 1, 2 in 3, fasan in pfau in še bolj rafinirane vrste npr. steinfiseh, goldfisch in steinvval. Nadalje so preizkušali na Topliškem jezeru še žepne podmornice, ki so jih v naglici izdelali, da bi motili anglo-ameri-ške oskrbovalne linije v obalnih vodah. Tako so švigala tu dvojna torpeda s posadko vrste hai in delphin, kakor tudi podmornice z enim človekom vrste biber, moleh in hecht. Največjo stopnjo nujnosti pa je Skorzenv, ki mu je Hitler zaupal razvoj »čudežnega orožja«, pripisoval izdelavi raket, ki bi jih izstreljevali iz podmornic na Nevv York in druga ameriška obalna mesta. že zdavnaj je vodstvo SS položilo svoje roke na raziskave ob Topliškem jezeru. Kaltenbrunnerjeva desna roka SS-sturnt-bannfiihrer Hottl je o tem izpovedal: »O Topliškem jezeru ni takrat nihče ničesar vedel, razen mornariške raziskovalne ustanove, ki so jo preselili iz Kiela, in ki je delala ob Topliškem jezeru obsežne poizkuse za daljšo dobo. Njihovo glaV" no delo je bil razvoj vseh vrst podvodnih raket. Te projekte so zelo resno pripravljali. Spominjam se, da je bil SS-ober^ sturmfiihrer Otto Skorzenv trdno prepričan, da bo nekoč s tem orožjem obstreljeval New York. To zveni danes nekoliko nenavadno, vendar je Skorzenv mislil resno. Nekoč je g°" voril o tem, mi pa smo mu v tovariškem krogu pritrjevali« češ da je že neka radijska igra Orsona VVellcsa o prihodu Marsovcev v Ameriko povzročila med prebivalstvom paniko. Skorzenv pa je odvrnil: »Kaj se bo šele zgodilo, če bo sarno nekaj takih raket treščilo na Manhattan ... Pokazali boniO, da še nismo na koncu.« Kovnica »čudežnega orožja« ob Topliškem jezeru je bila proti pomladi leta 1945 prava posebnost. Se nepopolne p°cl" vodne rakete, s katerimi so vodje SS še resno računali ni** imele za drugo svetovno vojno že zdavnaj nobenega praktičnega pomena več. Saj jih ni bilo več mogoče množično izdelovati, niti niso imeli v svojem alpskem skrivališču nobenega dostopa do morja. Napor, s katerim so kljub bližnji kapitulaciji delali n» **| projektih, ni bil samo plod fanatizma nekaterih nepoboljsu vih strategov vztrajanja temveč naj bi ustvaril podlago poznejše maščevanje nad zmagovalci druge svetovne vojne. Pri tem so poleg razvoja raketnega orožja posvetili P°^ sebno pozornost surovinam za atomsko bombo, s katerim« že razpolagali. V bližini raziskovalnega centra v Helgcrloc v južni Nemčiji so na primer skrili posode s težko vod še več drugih priredi: v: AMD je organiziralo lov r>3 lisico, vrstila so se športtt* takniovanja, organizacija pa je organizirala tudi velik0 proslavo. — 80 V dnevih do 15. oktobra bodo na brniškem letališču P1 |S('1. jala in vzletala samo jatova letala, in sicer caravelle, T)C-3 1 convairji. Danes (sreda) bodo pristala tri letala, prav lo pa jih bo tudi odletelo. Dve v Beograd In eno v Prago. PodoW«~ bo tudi jutri. Dve jekleni ptici bosta poleteli v Beograd ta 1 jjjj v Mtinchen. V petek zjutraj bo poletela caravella v Beo 1 ' ' prav tako v soboto, le, da bodo potniki potovali s convairjj ' V nedeljo ne bo vzletelo nobeno letalo. Zato bo bolj živali ponedeljek. DC-3 in convair se bosta usmerila proti Beogra*v še en DC-3 pa v Ziirich. V torek bosta dve letali popeljali PyJ nike v Beograd, eno v Amsterdam. Enako tudi v sredo. • • : • • O KOVIN OTE H NA \ Velika reklamna prodaja PRALNI STROJI « ŠTEDILNIKI • HLADILNIKI ZNIŽANO DO 20 °/o BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE ftP NT<;TF OBIŠČITE, OGLEJTE SI, IZBERITE IN PRESENEČENI BOSTE UGOTOVILI, DA TAKO POCENI šE NISTE KUPOVALI. PRI TEM PA NE POZABITE na II. sejmu obrti in opreme v Kranju FUŽINAR BLAGOVNICA JESENICE 9 S • 9 e s • • Prodam Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK po 0,80 do 1 N din. »enedičič Valentin, Crngrob st- 1, Žabnica 4643 Prodam lepa obrana JABOLKA, manjšo SLAMOREZ-•NICO in elektromotor. Gorice 7, Golnik 4716 OBIŠČITE GOSTILNO *G. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli 8 Postrvmi in specialiteta-•I na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN Prodam KROMPIR igor in lepa obrana JABOLKA. Donava na dom. Kubelj Stane, Zapoge 33, Vodice 4717 Prodam JABOLKA carjevič, jonatan, krivopecelj in druge ^rste. Cena po dogovoru. — Demšar, Zabukovje 1, Besni-ca 471S Poceni prodam JABOLKA. Britof 78, Kranj Prodam 1000 kosov monta OPEKE. Poženik 36, Cerklje 4721 Prodam MLIN na motorni pogon za mletje žita. Zg. Brnik 70, Cerklje 4722 JABOLKA za ozimnico prodam, cena 70 S din za kg. — Stanovnik Jurij, Log 9, Poljanska dolina 4723 Prodam JABOLKA za ozimnico in namakanje. Olševek 49, Preddvor 4724 za vsakogar nekaj v trgovinah Prodam lepa obrana JABOLKA jonatan, voščenka, kanada itd. po 1 N din. Po-renta Peter, Sv. Duh 48 ob cesti Šk. Loka 4725 Poceni prodam novo POMIVALNO MIZO in KREDENCO. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Kranj, Liko-zarjeva 13 (Primskovo) 4726 Prodam novo italijansko PLINSKO PEČ. Naslov v cgl. oddelku 4727 Oddam NJIVO v najem na Formah. Kuralt, Sv. Duh 36, Šk. Loka 4728 Poceni prodam VW, letnik 1962. Kranj, Smledniška c. št. 76 (Čirče) 4730 Zaposlitve Stanovanja Iščem ŽENSKO za varstvo otrok ▼ Šenčurju od 7. do 15. ure do 15. aprila. Naslov v oglasnem oddelku 4732 IVI 1-A Prodam MOPED T-12, Jezerska cesta 105 Prodam NOVO HIŠO. — Kranj, Pševska cesta 11/a — S t razišče 4731 VESTNO in POŠTENO osebo vzamem na stanovanje v Škofji Loki. Na razpolago tudi garaža. Naslov v oglasnem oddelku 4691 Iščem LOKAL v središču Kranja za obrt ali stanovanje, možno za predelavo. — Naslov v oglasnem oddelku pod »lepa obrt« 4698 Ostalo Avto-moto društvo Škofja Loka sprejme več honorarnih INŠTRUKTORJEV praktičnih voženj za pouk v do-podanskem jn popoldanskem času. Pismene ponudbe z vsemi podatki pošljite na AMD Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10 4708 Državna založba Slovenije je izdala knjigo KRANJ Prodajamo KROMPIR IGOR debeline 3,2—4,5 Cm po «.60 din in drobnega pod J-2cm po 0,22 za kilogram. Dobite ga v Orehovljah in Visokem (pri Majerju). Se priporoča KZ Sloga KRANJ .Prodam te/.ko KRAVO, 500 *up8ramov, 8 mesecev brejo. ves"jica 18, Podnart 4720 ^daja in tiska ĆP »Go renjskl tisk« Kranj, Ko r«ška cesta 8. — Naslov Uredništva In uprave Usta: J^ranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščini - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te »foni; redakcija 21-835 .860; uprava Usta, ma-"Joglasna ln naročniška ■»Oba 22-152 - Naročnl-na: letna 32, polletna 16 cena za eno številko 30 Para. Mali oglasi: be- lnd«a 1 dln' naro^niki hnajo 10 % popusta. Neplačanih °glasov ne objavljamo SE NT A skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22 053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: g najkvalitetnejšo moko vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« 0 vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Bcksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: 0 kokoši nesnice in piščance 9 krave molznice ln teleta 9 prašiče #. koruzo v zrnju, šrot pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra 0. Kolle: Ljubezen in spolnost Knlls-o lahko prištevamo med najboljše prlročn k« « ne v/Eoic. Njen namen ni samo poučiti p razhč-X načinih spolne tehnike - ampak še bolj v tem Xlkdn!kn"k|ll»k^t. z S svojim, bolečimi problem«, pred katerimi »e znajde človek. KNJIGA LJUBEZEN IN SPOLNOST ki je bila takoj razprodana, ko se je pojavila na nemškem k n jižnem trgu, je razdeljena na tri poglavja: SPOLNOST PRILAGAJANJA, UMETNOST UU-BEZNI in PRESKUSNA DOBA ZAKONA. Njen namen je, človeku približati dognanja sodobne znanosti, ca poučiti, da ne bo gledal v spolnosti kaj posebnega in od življenja ločenega. Posebnost knjige pa jc še v tem, da pridejo do besede tudi bralci in bralke, k« s svojimi pismi iz vsakdanjega življenja dajejo knjigi pecat pristnosti in neposredne življenjske resničnemu. KNJICA JE VZORNO OPREMLJENA, IMA 294 STRA-NI IN VELJA VEZANA V CELO PLATNO 62 DIN. DOBITE JO V VSEH KNJIGARNAH. NAROČILA SPREJEMAJO TUDI ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN UPRAVA DRŽAVNE ZALOŽBE SOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 Kino Jesenice RADIO 8. oktobra franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM 9. oktobra amer. barv. CS film RANC SMRTI 10. oktobra amer. barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE Jesenice PLAVŽ 8. oktobra amer. barv. CS film RANC SMRTI 9. —10. oktobra amer. barv. film HOTEL PARADIŽ Žirovnica 8. oktobra amer. barv. film POT NA ZAHOD Dovje-Mojstrana 9. oktobra amer. barv. film POT NA ZAHOD Kranjska gora 9. oktobra franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM Radovljica 8. oktobra amer. barv. film ZGODBA O JESSIE JAMESU ob 18. uri, amer. barv. film NA SVIDENJE PUNČKA ob 20. uri 9. oktobra amer. barv. film ZGODBA O JESSIE JAMESU ob 20. uri 10. oktobra amer. barv. film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 20. uri Bled 8. oktobra amer. barv. film BRIGADE ANTIGANGE ob 17. in 70. uri 9. oktobra amer. barv. film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 17. in 20. uri 10. oktobra amer. barv. film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 8. oktobra amer. barv. CS film GRAND PRIX — VELIKA NAGRADA ob 17.30. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. film NEVARNA LINIJA 7000 ob 20. uri 10. oktobra amer. barv. film NEVARNA LINIJA 7000 ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 8. oktobra amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 15.30. in 20. uri. amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 18. uri 9. oktobra amer. barv. film ZADNJI SAFARI ob 16., 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barv. film ZADNJI SAFARI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIĆ 8. oktobra amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 16. in 20. uri, premiera jugosl. barv. filma NOVZDOL ZA SONCEM ob 18. uri 9. oktobra amer. barv. VV film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 16. in 20. uri, jugosl. barv film NAVZDOL ZA SONCEM ob 18. uri 10. oktobra amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 16., 18. in 20. uri Nesreče v zadnjih dneh Pred hotelom Pošta na Jesenicah je v soboto, 4. oktobra, nekaj pred drugo uro popoldne vo/.nik osebnega avtomobila Anton Zevnik z Jesenic na prehodu za pešce zbil 69-letno Angelo Zupan z Jesenic. V nesreči se je Zupanova težje ranila. Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v nedeljo, 5. oktobra, dopoldne pripetila prometna nesreča, v kateri so bili poškodovani trije avtomobili. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je voznik osebnega avtomobila Jože Božič iz Ljubljane zaletel v pred njim stoječi osebni avtomobil, ki ga je vozil Adolf Okrožnik iz Celja. Pri trčenju je Božičevo vozilo odbilo na levo stran ceste, kjer je trčil z osebnim avtomobilom nemške registracije, voznik Maks Lai-cher. Ta je privozil iz nasprotne smeri. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa jc za 7000 din. L. M. Ob mnogo prerani izgubi naše dobre žene. mame, hčerke in sešite Pavle Raj gel j se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom, osebju bolnišnice za ginekologijo dr. Ažmanu, dr. BajŽcljnu, g. župniku, pevcem, kolektivu Tekstilindusa in ZB Bitnje Žalujoči: mo/, sinova, mati, brat in sestri Žabnica, dne 3. 10. 1969 Zakaj zamuda pri izplačilu mleka? Kmetovalci se pritožujejo — KZ »Jelovica« pojasnjuje vadi šele okrog 15. v mesecu. Kranjska mlekarna ima P° pogodbi pravico, da račun izplača v 45 dneh. Odtod tudi zamude z izplačilom odkupljenega mleka. Ta izredno dolgi rok za izplačilo mleka je kot pogoj v pogodbi zahteval Kmetijsko živilski kombinat Kranj. Posledice so jaf-ne: kup kritike in zvrhan kos nevšečnosti. Na pritisk proizvajalcev mleka (kmetov) je kmetijsk3 zadruga pred kratkim najela 10 milijonov starih din kredita, da bo lahko izplačala odkupljeno mleko, pa čeprav bo morala zadruga vrniti kredit z obrestmi. J. Vidic Kmetje se že dlje pritožujejo, da neredno in s precejšnjo zamudo dobivajo plačilo za prodano mleko od kmetijske zadruge »Jelovica« Radovi j ica. Pred kratkim sem se oglasil v radovljiški kmetijski zadrugi, kjer so mi takole pojasnili: Kmetijska zadruga Radovljica dnevno odkupi okrog 3000 litrov mleka od zasebnih kmetovalcev, v lastni proizvodnji pa ga letno pridelajo 1,500.000 litrov. Z zveznim zakonom je določena minimalna odkupna cena mleka, ki znaša 028 N din za en odstotek maščobe v mleku. Seveda, če mleko ustreza predpisanim zakonskim pogojem. V nasprotnem primeru pa je dogovorjena odkupna cena 0,23 N din za en odstotek tolšče v mleku. Količino maščobe v mleku redno kontrolira Kmetijsko živilski kombinat Krapi, obrat Mlekarna, ki jc kupec in predelovalec mleka. Od zbiralnic mleka po vaseh dobimo do desetega v naslednjem mesecu spisek o količini mleka ki so ga prodali posamezni kmetje. Ko zadruga dobi spisek, razvrsti proizvajalce mleka na koope- Srečanfe učencev poklicnih šol Učence poklicne šole kovinarske in clektro stroke iz Kranja so v soboto obisk uli njihovi vrstniki iz Nove;;a mesta in Škofje Loke. Na športnem stadionu Stanka Mlakarja so se pomerili v nogometu, rokometu, namiznem tenisu, šahu in v atletiki. Omenjeno srečan je učen cev poklicnih šol jc že tradicionalno in pomeni lepo obliko zbliževanja mladih delavcev. S. V Kamniku so kupili plemenskega žrebca Sklad za pospeševan je kmetijstva pri kamniški občinski skupščini je pred kratkim kupil v Br.unbergu v Avstriji plemenskega žrebca, ki jc veljal 18.000 dinarjev. — Za žrebca, namenjen je opleme njevanju konj v kamniški domžalski in kranjski občini Ibo skrbel kmet Ivan Kosir ni k iz Komcndske Dobrave Ivan Kosirnik ima plemen sko postajo, ki se ponaša že •z oscmdesetletno tradicijo. vg rante in nekooperante, to pa zato, ker kooperanti dobijo po 03 N din za eno maščob-no enoto, (če izpolnjujejo predpisane pogoje), nekoope-ranti pa dobijo v vsakem primeru maščobno enoto plačano po 0,23 N din (liter mleka poprečno vsebuje 3,6 odstotka tolšče). Urejeni spisek o odkupljenih količinah mleka po posameznih zbiralnicah KZ pošlje v mlekarno Kranj zaradi uskladitve podatkov o odkupljenih količinah mleka. Mlekarna Kranj potrdi in vrne spiske zadrugi, ki šele nato lahko napiše račun za prodano mleko v preteklem mesecu. To je po na- Delovanje gobarske družine Jesenice Letos je bila na Jesenicah ustanovljena gobarska družin ' ikoj po ustanovitvi si je zastavila dokaj zahteven ProEra_;ii Izvedla je dve gobarski srečanji. Na prvem srečanju so prisotni skoraj vsi vodilni gobarski strokovnjaki SloveniJ• tov. Stanič, tov. Bertosijcva in tov. Grom. Žc na tem sreta so člani zbrali precej vrst gob. , Družina stalno predstavlja gobe v izložbi trgovskega P . jetja Rožca. Pred izložbo je vedno dovolj ljudi, ki se BJT majo za gobe. Gobarska družina je uvedla stalno informa ^ sko službo, kjer lahko člani in drugi dobijo informacij* _ užitnosti gob. V kratkem času svojega delovanja sc jc v žino vpisalo 53 članov, število pa od tedna do tedna nara Jj GobarstvO ima več koristnih namenov. Ljudi opozarja naravne lepote, saj so gobe najlepši okras naših gozdov pozne jeseni. Gobarji vedo povedati, da je letos v gozo manj previnjenih gob in ta uspeh pripisujejo vzgojnemu ^ vanju gobarske družine. Seznanjanje ljudi s posebno SU ^ nimi gobami bo vsekakor vplivalo tudi na zmanjšanje S zastrupitev z gobami Gobarjenjc sili človeka k vztrajt^^ gibanju na čistem zraku, ki ga je tako zelo potreben jes« delavec. HoH9 Največjo prireditev je imela diužina 19. t. m., ko jc 0 vabil prvo gobarsko razstavo na Jesenicah. Na razstavo j° le lepo izdelan pano, ki ga je brezplačno izdelal ples* . mojster Jaka Sporen in njegov pomočnik Korošec. Na otv se je /bralo preK 40 ljudi. Pri določanju sta požrtvovalno*^ Imk gobarske družine Ljubljana dr. s{ Vrfčaj in tov Stanič. Na razstavi je bilo prikazanih ° ^ gob. Največjo pozmost je vzbujal jurček, težak 1 kg [a ki r;;i je našel tov. Tolar na Pokljuki. Razstava je bila °|-uC|i, le dva dni, v tem kratkem času si jo je ogledalo ' ^u-kar spada med rekordno obiskane razstave na Jesen' »ngcl11 pinsko so si osledall razstavo le starejši otroci vrtca /\ ~ pn Oeepek. V knjigi vtisov jc bila tliii/iua deležna štev hval in pobud za njeno nadaljnje delovanje. Ogenj v martinarni V ponedeljek, 6. oktobra, ob 13. uri je v obratu martinarna žclc/arne Jesenice izbruhnil po/ar. Pogoreli so obodni modeli zloženi v betonskem bunkerju. Modeli so bili lasi Vatrostalne in so jih uporabljali pri remontih clek-tropeči v martinarni. Požar so pogasili poklicni gasilci železarne, škode jc /a 4000 din. Vzrok požara še ni znan, domnevajo pa, da bi bil vzrok lahko tudi odvržen cigaretni ogorek. .vilnih P* A. K- Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Kranjski kolesarji — mladinci med najboljšimi v Jugoslaviji Mladi kranjski kolesarji so v letošnji bogati sezoni ^beležili več pomembnih uspehov. Na državnem prvenstvu v Beogradu je bil mladinec Slavko Žagar tretji in S t-^n n?Jbolje uvrščeni Slovenec. Med turisti pa se je najbolj izkazal Jelovčan, ki je zasedel četrto mesto, zelo oober pa je bil tudi Žagar ml., ki je bil šesti. Na nedavni" d""kah, ki jih je priredil kolesarski klub Rog, je a^ ° ^a£ar med člani zasedel tretje in prvo mesto med mladinci. Janez Ribnikar pa se je uvrstil na tretje mesto\ ^agar je v sprintu na cilj na ljubljanski grad Prepričljivo pustil za seboj tudi večletnega državnega rem_ezentanta Kunaverja iz ljubljanskega Roga. Najlepši uspeh pa so dosegli kranjski kolesarji na mednarodni etapni dirki po Istri. Nastopili so v ekipi . rasfmka, ki je po zaslugi Žagarja (peti) in Ribnikarja i?esti) osvojila tretje mesto za ekipo ZRN in Švico. 7? seboj pa so pustili vse ostale jugoslovanske ekipe CS°S> Pulj, Zagreb itd.) in reprezentanco Avstrije ter . R. Uspeh pa je še toliko bolj pomemben, ker so Jnozemskih in domačih ekipah nastopili najboljši mla- £°lesarji in nosilci naslovov državnih prvakov. Kranjčani bodo imeli priliko videti svoje kolesarje ostale najboljše iz Slovenije na letošnjem gorskem Prvenstvu Slovenije za člane in mladince ter turiste, ki 00 v nedeljo, 19. oktobra, na cesti na Šmarjetno goro. A. Potočnik Srečanje obmejnih strelcev — manifestacija prijateljstva Gorenjska prva in druga Devetletno prijateljstvo strelcev Furlanlje, Koroške ln Gorske je bilo preteklo nedeljo ponovno potrjeno. Reprezentance omenjenih pokrajin »o se srečale na ljubljanskem stre-3fj; pomerill so se v tekmovanju s standardnimi MK puška-^ m Pištolami velikega kalibra. Nastopajoč je sprejel tu-i.podpred senik skupščine H-ore Kranj tovari§ Su;nik. V^movalce pa sta v nedeljo z obiskom tuda av-»jsk! generalni konzul dr. predsednik li^trdja,nJu s P"^0 so bi" GorfJ^SpcSncii;i tekmovalci z deSske' ki so dosegli že Furu , zaporedno zmago, planski strelci ^'anju lan: s ski pa so v tek-Pištolo ponovili 5 »taivfi*- Vcra 0tnin Jc ^gaJ?^dno Puik<-> soot pre-- ttUa vse tekmovalke za Kranjčana Pcterncla pa je bil Galkizzo (Furlanija) to krat premočan nasprotnik v streljanju s pištolo . Rezultati: puška ekipno — 1. Gorenjska 4258, 2. Furlanija 4179, 3. Koroška 4154; posamezno — 1. V. Otrin (Gorenjska) 551 .. . 3. J. Otrin (Gorenjska) 544, 5. Kralj (Gorenjska) 535; pištola — ekipno: 1. Furlanija 1702, 2. Gorenjska 1680, 3. Koroška 1591, Posamezno — 1. Galuzzo (Furlanija) 578, ... 3. Pože-nel (Gorenjska) 563. 4. Petcr-nel (Gorenjska) 561, 5. Pre-stor (Gorenjska) 556 itd. III. kriterij slovenskih mest v atletiki Tretji in šesti V Celju je bilo pred dnevi tekmovanje slovenskih atletov za najboljšo mestno ekipo Slovenije. V tem elitnem tekmovanju smo videli na startu skoraj vse najboljše slovenske atlete in atletinje. Kranjska ekipa je v Celje odpotovala z negotovostjo. To velja predvsem za dekleta, ki so to sezono precej oslabljena, saj ,so hkrati prenehale nastopati kar štiri najboljše tekmovalke (Osov-nikar, Bizjak, Klemene Ln Vi-dovič). Mlade atletinje, ki precej obetajo in vlivajo upanje v uspehe v prihodnjem letu, so zasedle šesto mesto. Najbolje se je izkazala Metka Papler, ki je zabeležila nov republiški pionirski rekord v metu diska. Moška ekipa bi kmalu pripravila največje presenečenje, saj je le za dve točki zaostala za ekipo Ljubljane. Ob popolni zasedbi bi bili Kranjčani zanesljivo še uspešnejši. Uvrstitev najboljših Kranjčanov: moški — 110 m ovire: 5. Lojk 19,6; 100 m — 2. Mi-lek 11,0; krogla — 2. Satler 14,92; 400 m — 2. Fister 51,3; višina — 4. Prezelj 175, 1500 m — 4. Kleč 4:2!, 1; disk — 6. Leban 13,65; daljina — 2 Krumpak 657; 1500 m zapreke — 2. Tepina 4:31,5; 800 m — 4. Sagadin 2:03,4; troskok — 2. Prezelj 14,16; 5000 m — 2. Sraj 15:09,3; kop- Srečanje carinikov v nogometu V Borovljah v Avstriji so se pred dnevi v nogometu srečaJi cariniki z obeh strani obmejnega prehoda Ljubelj. Tudi tokrat — v drugem srečanju med ekipama avstrijskih in naših carinikov — so zmagali Jugoslovani. Zmaga naše ekipe s 5:4 (2:1) je bila tesna, vendar zaslužena. V ekipi naših carinikov je bil najbolji sltrelec Jerinič s tremi zadetki, po en gol pa sta dala Rasić im Jarc. je — 3. Fister 62,64; 4 X 100 m — 4. Kranj 44,5; ženske — 100 m ovire — 6. Trček 19,2; 100 m — 5. Kavčič 13,6; disk — 4. Papler 36,66; daljina — 3. Klemene 492; 400 m — 5. Radoha 70,0; krogla — 4. Žagar 9,71; 800 m - 5. Koren-čan 2,44,8; višina — 6. Puša-vec 130; 4 X 100 m — 6. Kranj 55,0. M. Kuralt Namizni tenis Občinska deseterica za pionirje xj ^Jubljarij a sliki- J 8°, 80 Pomerili v tradicionalnem troboju strelci FurlanJJc, Koroške in Gorenjske. • otvoritev tekmovanja. Tekmovanje je bilo pred nedavnim v avli šole Simon Jenko. Nastopili so žal samo pionirji NTK Triglava in Kranja. Od pionirk so prišle samo domačinke in so nastopile kar skupaj s pionirji. Kaže, da v vseh ostalih petnajstih kJubih v občini ni razumevanja oziroma zanimanja za ženski namizni tenis. Pionirji so prikazali dobro igro in tisti, ki so znanje povezovali z borbenostjo, so bili najuspešnejši. Rezultati: 1. Prislan 10 točk, 2. Sva-bič 9, 3. Novak Tone 7, (vsi Tr.) 4. Maršič (Kr.) 6, 5. Pire 6, 6. Novak Tončka 5, 7. Stare 4, 8. Novak Ljuba 3, 9. Zako-jič Zdenka 3, 10. Đokić 2 (vsi (Tr.), 11. Selan (Kr.) 0 točk. M. J. Prijateljski Šahovski dvoboj, ki je bil organiziran v okviru krajevnega praznika Cerkelj, med domačim moštvom in šahisti iz Zdravstvenega doma Kranj, se je končal neodločeno 4:4. — an Od nedelje do nedelje NOGOMET — Nogometaši iz Lesc so v nedeljo dosegli prvo zmago v zahodni conski nogometni ligi. Pre , magali so Tolmin z 1:0 (0:0). Kranjski Triglav je dobil srečanje s Hrastnikom s 3:0 brez borbe, ker gostje niso pripotovali v Kranj. Nogometaši Škofje Loke pa so doživeli nepričakovan poraz v Sežani 1:2 (0:1). Pari prihodnjega kola: LTH : Zagorje, Primorje : Triglav, Koper : Lesce. ROKOMET — Gorenjska predstavnika v moški republiški ligi sta tokrat slabo zaigrala. Tržičani so izgubili v Brežicah z istoimensko ekipo z 9:15 (6:8). Kranjčani pa so na domačem igrišču z največjo težavo osvojili eno točko. Rezultat 18:18 (9:7). Prihodnjo nedeljo igrata gorenjska predstavnika z naslednjima nasprotnikoma: Tržič bo doma sprejel v go ste Ribnico, Kranjčani pa bodo nastopili proti Piranu, ki letos še ni izgubil niti ene točke. Rokomctašice iz Selc pa so dosegle pomembno zmago s 14:7 (4:2) nad ekipo Pirana in so še vedno na odličnem drugem mestu. Prihodnjo soboto se bo v Ljubljani odločilo, kdo bo osvojil drugo mesto v jesenskem delu prvenstva. Igralke Sclc se bodo namreč pomerile z ekipo Slovana, ki je po petem kolu na tretjem mestu z enakim številom točk kot ekipa Selc. ODBOJKA — V drugi zvezni ligi so Jesenice v četrtem kolu zabeležile prvo zmago. Premagale so ekipo Breze s 3:1. V republiških ligah pa so bili doseženi naslednji rezultai: moški — Kočevje : Kamnik 3:2, ženske — Celje : Kamnik 3:0, Brestanica : Jesenice 3:1. Pari prihodnjega kola: moški — Kamnik : Novo mesto, ženske — Jesenice : Celje in Kamnik : Maribor. V tekmovanju druge zvezne lige pa bo ekipa Jesenic nastopila doma proti ekipi Modrica, ki je po četrtem kolu na tretjem mestu. KEGLJANJE — V Celju je bilo republiško prvenstvo posameznikov v kegljanju. V soboto in nedeljo je končalo s prvenstvom 35 tekmovalcev. Ostala polovica pa bo nastopila ta teden. V vodstvu je z odličnim rezultatom 1876 podrtih kegljev Kranjčan Jože Turk. NAMIZNI TENIS — Najboljši slovenski igralci in igralke so se v soboto v Kranju prvič pomerile v novi sezoni. Od gorenjskih igralcev in igralk sta bila najuspešnejša med ženskami Novakova z Jesenic, ki je zanesljivo zmagala, v skupini moški B pa Janškovec iz Kranja, ki je zasedel drugo mesto. V ekipni konkurenci pa je ženska ekipa Triglava zasedla drugo mesto. J. Javornik SREDA — 8. oktobra 19& Med igranjem državnih lunin na ploščadi brniškega letališča Predsednik gospodarskega zbora slovenske skupščine Tone Bole ln predsednik sekcije za družbenoekonomska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Viktor Avbelj sta v petek obiskala kranjsko Pekarno — Foto: F. Perdan Tito in Saragat na Gorenjskem Udeleženci tradicionalnega strelskega troboja so se v soboto zvečer srečali v stebriščni dvorani v Kranju, kjer jih je pozdravil tudi podpredsednik kranjske skupščine Janez Sušnik — Foto: F. Pet dan (Nadalj. s 1. str.) in televizije 70 minut. Bil je dobro razpoložen in tudi na koncu prav tako svež kot na začetku konference. Predsedniku je različna vprašanja postavilo 23 novinarjev. Po končani konferenci, na kateri je predsednik Tito ob-jasnil stališče Jugoslavije do nekaterih mednarodnih vprašanj, poudaril, da so tudi stališča italijanske vlade oziroma predsednika Saragata enaka oziroma v nekaterih odtenkih podobna, so ga pred avlo občinske skupščine pozdravili številni prebivalci Kranja. Nekako ob istem času pa so na Bledu, pred vilo Bled, v kateri je bila med tridnevnim obiskom rezidenca italijanskega predsednika, toplo sprejeli tudi predsednika Saragata. V NEDELJO NA BLEDU, V BOHINJU IN NA BRDU Tudi v nedeljo je bilo italijanskim gostom vreme naklonjeno. Dopoldne se je predsednik sosednje republike najprej sprehodil ob obali jezera, nato pa se jc odpeljal na blejski grad, kjer si je ogledal muzej in panoramo Gorenjske. Turisti, ki so bili ta čas na gradu, so ga prisrčno pozdravljali. Po polurnem počitku na terasi pa se je Saragat odpeljal v Bohinj, kjer se je kolona avtomobilov najprej ustavila ob Rib-čevem lazu, nato pa v Ukan-cu. Popoldne sta predsednika Saragata na Brdu sprejela predsednik Tito in njegova žena Jovanka. Skupaj so odšli na sprehod in ribolov, zvečer pa sta svojega gosta spremila nazaj na Bled, kjer je predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher priredil italijanskemu gostu v Golf hotelu slovesno večerjo. Med večerjo sta Sergej Kraigher in Saragat izmenjala zdravici in ugotovila, da je politika, ki jo danes vodita Jiifoslaivija in Italija kljub različnim sistemom in drugačno uvrstil\ no na mednarodnem področju takšna, ki ustreza resnični naravi in najglobjim zahtevam obeh narodov. OBISK V ISKRI IN PRISRČNO SLOVO NA BRNIKU Dopoldanski program ponedeljkovega (zadnjega dne) oiuska predsednika Saragata v naši državi je potekal s kro-nomelrsko natančnostjo. Nekaj pred deseto uro je predsednik Saragat, ki so ga z naše strani spremljali Sergej Kraigher, dr. Jože Brile j, Bojan I.ubej, Srdja Plica in Toma Granlil prišel v kranjsko Iskro. Tod mu je najprej izrekel dobrodošlico generalni direktor združenega podjetja Vladimir Logar, delavka Slava Strožnik pa mu jc izročila šopek gorenjskih nageljnov. Po ogledu nekaterih obratov, kjer se je pogovarjal z delavci, ki so ga toplo pozdravljali, si je predsednik Saragat s spremstvom ogledal film o proizvodnji instrumentov, direktor združenega podjetja pa ga je seznanil o razvoju podjetja in sodelovanju Iskre z nekaterimi italijanskimi podjetji. Ob tej priliki je predsednik Saragat rekel: »V tehniki sem laik, toda kot državnik moram reči, da ima tudi politika svojo tehniko. Mi smo to tehniko koristno uporabili v procesu graditve dobrih odnosov med našim« državama. Ti odnosi so dane* ne samo dobri, ampak odlični, in kot šef italijanske države lahko rečem, da bo Italij« nadaljevala to pot . ..« V spO; min na njegov obisk v Iskri so mu potem izročili olje Karla Jakoba »Gorenj ka«, de; lavec Iskre, Boris Lavrič, ki se prišteva med slikarje-na-ivec pa mu je izročil sliko »Jesen«. Po krajšem obisku v LJut>* Ijani, se je predsednik Saragat odpeljal potem na Brdo pri Kranju, kjer sta oba predsednika v poslovilnem kosilu izmenjala zdravici. »NA SVIDENJE V RIMU!« Poslovilno kosilo na Brdu jc trajalo nekaj dlje kot je bilo predvideno. Oba prc4* sednika sta prispela na brniško letališče okrog tri četrt na štiri. Lepo vreme jc tudi semkaj privabilo številne pn> bivake Kranja in okolice. W pred letališko zgradbo so Ju prisrčno pozdravili. Ko pa sta oba predsednika stopila na pristaniško ploščad, je vojaška godba zaigrala državni himni. Po raportu komandanta častnega bataljona sta oba predsednika obšla bataljon in ko so pionirji Saragatu ročili šopek nageljnov, ***5 »čelo poslavljali j :e. Stev^J novinarji in fotorcpoi ter jii s Še enkrat obstopili oba drža * riika. ln ko sta si stisnila l°' iga t dejal: »Na svidenje v RinMjj S tem je še enkrat P°n^VJ. nar- ki, je predsednik Saraga Ri poi povabilo o katerem I* 111 sednik Tito seznanil novi je že n:' tiskovni vid Tako je pouka! et. obisk na Gorenjskem jj dnevni obisk visokega ' Janskega gosta v Jugoslavije,,.™ bo o obisku Še skupno sporočilo, ««• zapišemo, da so bila ntct>čja, govori nakazana pod' ^j0. na katerih naj bi se vanje obeh držav v prib° ^ Se bolj razvilo. Pokaza" Je, da so odnosi med ot* ^ državama že tako dobri, bJ ni več vprašanj, ki ji'1 ° t, bilo moč načenjati. Celo { pokazalo se |c, da obe m kliub različnim uredil ^ lahko skupno sodeluje1* V nastopata tudi na medu« nem področju. , ,. Besedilo: A. *a,i,r Slike: F. Pe«d