296. številka
Ljubljana, v četrtek 28. decembra.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan ivelfr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatrijsk o-ogerska dežele za v> .• leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., U jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za  -ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa a« po
10 kr. za rne3ce, pa 30 kr. ta četrt leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrst« po € kr., če a* oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če      trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Oredniitvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hili .Gledališka stolba". D pravni stvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Oberdank in Slovenstvo.
Pretekli teden našla je glasovita Oberdankova pravda v Trstu tragičen svoj konec: najostrejše orožje, s katerim brani človeška družba svojo var nost, smrtna kazen zadela je zločinca, kateri se je v slepem fanatizmu predrznil stegavati svojo roko po vzvišenej osobi avstrijskega vladarja in z redko trdosrčnostjo, neomehčan do zadnjega dihljeja prestal je nesrečnež grozovito svojo osodo. Z ozirom na to, da se nameravani atentat niti izvršil nij, pričakovale so morda nekatere rahločutne dušice, da bode do-brotljivi naš cesar tudi v tem slučaji posluževal se najlepše svoje prerogative ter pomilostil zločinca. Da se to nij zgodilo, temu se mora uzrok iskati gotovo v tem, da se Oberdank nij pregrešil le proti civilnemu kazenskemu zakonu, temveč da je bil tudi vojaški uhajač, da je prelomil sveto vojaško prisego in napadal življenje najvišjega vojaškega gospodarja ter da bi jednako pomiloščeuje gotovo neizmerno škodovalo najpotrebnejšej lastnosti katerekoli armade, vojaškej disciplini. Poleg tega pa tu treba pomisliti, da se Oberdankovo hudodelstvo nikakor ne da primerjati drugim atentatom naše dobe. Na Nemškem izvirali so zločini Hodelnovi in Nobilingovi od zatirane socijalistiČne stranke, na Ruskem jib je prouzročil obupni položaj nihilistične stranke in blagi car Aleksander II. moral je, dasi nedolžen, trpeti zarad nasilstva in krute brezobzirnosti svojih organov. Ali kaj za Boga opravičuje dandanes italijansko narodnost v Avstriji, razvajeno to dete, katera varno in mirno uživa vse svoje državljanske in narodne pravice, kater* celo gospoduje nad slovansko večino, ki je tako nesrečna, da mora združeno z Italijani bivati v istej deželi, kaj, vprašamo, napotovalo je prof »'ž i ran o to pleme do takega grozodejstva!
In da je bil usmrteni zločinec baš sin tržaškega mesta, to daje celej stvari posebno resen značaj, posebno zanimiv relief. Pet sto let je minulo,
od kar je 30. septembra 1382 Trst, preje predmet dolgotrajnega prepira mej Benečani in oglejskim patriarhatom, prostovoljno podal se pod zavetje avstrijskega orla ter habsburškega vojvodo Leopolda III. priznaval svojim vladarjem. Od tega trenotka po-čenši niJHO Habsburžani nikdar nehali braniti in gojiti tržaškega mesta, pospeševati njegov razvoj ter očetovsko skrbeti za njegovo blagostanje. Smelo trdimo, da bi Trst s svojim odprtim ladijiščem, brez zveze z mogočno habsburško državo, nikdar ne postalo veliko trgovinsko mesto, da bi pod italijansko oblastjo bilo dandanes se tam, kjer sta Ancona ali Brindisi. In kar so pričeli slavni njegovi pradedje, nadaljeval je presvitli naš vladar b prav cesarsko tadodarnostjo. Nešteti milijoni potrošili so se za tržaško luko, velikodušno podpira se leto za letom največje tržaško mornarsko društvo ^avstrijski Lloyd", baš sedaj se misli zopet na veliko akcijo, da bi se podpirala onemogla tržaška trgovina, cesar sam se je podal k onej razstavi, katero je država z drauim denarjem osnovala na korist TržaČanom — in zahvala za toliko dobrot bila je cela dolga vrsta pobalinskih demonstracij, konefno pa — Oberdankova bomba! Ostuden dokaz najgrše nehvaležnosti, s katerim se je na veke omadeževala „la fedelissima citta di Trieste"!
Ali gotovo je tudi, da zaslužena smrt Oberdankova ne bode ostala bre/, važnih nasledkov, od katerih utegnemo najbolj zadeti biti baš mi Slovenci. Zaslepljeni fanatik nij bil osamljen, za njim stoji cela akcijska stranka sosednje Italije, stoji ideja italijanska, katera ima v sebi toliko moč, da se jej ne more uspešno upirati nobena v laška vlada. Še pred nekaj leti sanjarili so naši nemško-liberalci o intimnej zvezi habsburškega cesarstva z italijanskim sosedom, osobna shajanja vladarjev bila so jim porok za to politično koalicijo, poleg tega pa so skrbno gojili avstrijsko italijanstvo ter v njem pozdravljali pripravnega zaveznika v strankarskem boji proti sovraženim Slovanom. Minul je sedaj lepi
ta sen in smelo rečemo, da je sedaj za zmiraj prerezan prt mej Avstrijo in Italijo; položaj je povsem jasen postal in «a gotovo vemo, da nam od požrešne Ital;je nij pričakovati nič druzega, nego smrtno sovraštvo. Kakor hitro bodemo prisiljeni v obrambo svojih koristi poprijeti se orožja, neizogibna je nam tudi vojska z Italijo in pri vaakej takej priliki imeli bodemo italijansko bodalo v tilniku!
Jednak položaj v nanj t: politike bode pa gotovo moral i/datno uplivati tudi na zamotane naše notranje razmere. Avstrijska povcstnica kaže jasno vsakemu, kateri ne spava pri belem dnevu, kaj da pomeni nezadovoljno prebivalstvo v državi. Stotine mdijonov nas je stalo lombardo-beneško kraljestvo, upirali smo se na najmočnejše trdnjave evropske, vzdrževali skozi desetletja mnogoštevilne vojske na italijanskem jugu, ali vender nijsmo bili v stanu ohraniti si to vlast, in kljunu hrabrosti naše vojske, kljnhu S. Martinu, CUBtOSti in Visu zmagovala je na zadnje — ideja italijanska ! Hvala Bogu, da še nijsmo zabredli tako daleč tudi v ostalih deloma italijanskih pokrajinah! Poleg avstrijskih Italijanov živi le na Primorskem, v Trstu in Dalmaciji slovanska večina, čili i krepki, dasiravno od kratko* Vidnih državnikov prezirani, čestokrat celó zatrti slovanski rod. Da so naši interesi identični s koristjo avstrijske države in presvitle njene dinastije, da se zlasti mi Slovenci, boreči se za narodni naš razvoj pod slovansko trobojnko, ob jednem potegujemo '/.a celokupnost naše države in za moč in slavo vladarske rodbine, to nij bilo nikdar jusneje nego v tem trenotku, ko Oberdankova smrt razburja vročekrvni italijanski narod. Podpirati tedaj zvesto udano Slovenstvo nasproti irredentovskim težnjam, graditi s slovensko večino nerazrušljiv zid proti la-komnemu sosedu: to danes bolj nego kedaj zahteva zdrava avstrijska politika in upati smemo, da bodejo merodajni naši krogi spoznavni resnobo našega položaja „tándem aliquando" v tem smislu uravnavali svoje postopanje ! —j.—
LISTEK.
Kako pišejo Nemci slovensko literarno zgodovino! —
Illustrirte Literaturgeschichte der vornehmsten Kulturvölker, herausgegeben von Otto von Leixner, Leipzig & Berlin, Verlag & Druck von Otto Spamer. 1883. Tako se imenuje naslov obširni, 491 strani debelej knjigi, ki je tiskana na lep papir v velikej četvrki baš zadnji mesec v svojej dovršeni obliki prišla v roke čakajočim jo naročnikom. Kakor kaže letnica 1883, ki je citati na naslovu, postavil je pisatelj to svojo literarno zgodovino v prihodnje leto, a poslal nam jo je uže sedaj, ko o letu 83. vendar Še ničesar čuti nij. Ali je bila ta hitrina umestna, to nij težko določiti; po naših mislih bilo bi pač bolje, ko bi bil vsaj oni zvezek v dežel poslal še le v prihodnjem letu, v kojem govori o književni zgodovini Slovencev; brž ko ne bi se bil do tje o naših razmerah vestneje podučil ter nam podal
sicer kratko, a vendar le skoz in skoz resnično in nezmedeno podobo naše literature. Storil bi bil to tem gotoveje, ker se nam zdi objektiven in resnicoljuben. Njegovo geslo je, kakor pravi str. 44G: „Gerecht allerwege"; po tem geslu se je ravnal v obče še dovolj povoljno. Žal, da boluje tudi ta zgodovina za ono znano boleznijo nemških pisateljev, da govoreč o slovanski, posebno pa o slovenski literaturi njo samo prav površno poznajo ter le zaje-majo iz nepopolnih, večkrat celo napačnih nemških virov. Ako kje, velja pač tu pregovor, da, kadar slepec slepca vodi, oba v jamo padeta; stare napake j se ponavljajo, starim hibam pridevljajo se nove. —: Pisatelj se bavi od 371. do 451. strani izključljivo le s slovanskimi slovstvi ter razdeljuje vso tvarino I v pet po obsegu različnih poglavij. Prvi, ali v nje-govej knjigi devetindvajseti oddelek slove: „Slavische Volkspoesie" ; tu je govor o slovanski narodni poeziji v obče. Navajajo se zgledi in odlomki iz posameznih pesnij, na nemško preloženih. Prestave so večinoma posnete iz znanih nemških pesnikov in pre-stavljalcev  narodnih pesnij  slovanskih,  mej njimi
Ilartmann, Talvy, Kapper, (ierhard, Bodenstedt i. dr. Tej razpravi, raztezajoči se od 371. do 389. strani, sledi razprava o ruski književnosti. Njej je odločil pisatelj 20 strani. Tretje poglavje je odmenjeno poljskej literaturi na 22 straneh. Za Poljaki pride na vrsto slovesnost češka od 481. do 447. strani, in slednjič še jeden odstavek o književnosti srbski in slovenski, obsegajoč slabe štiri strani. O Hrvatih nijma posebne razprave, ampak le koncem vsej slovanski literaturi in posebej slovenski omenja prav ob kratkem, da je v novejšem času združeno hrvatsko slovstvo s srbskim, a da je bil nekdaj drug dijalekt pismeni jezik.
Akopram je privoščil pisatelj zgodovini slovenskega slovstva celo več prostora, ko srbski, namreč od onih slabih štirih strani skoro tri, je vendar toliki obseg nekako barbarično majhen, posebno še radi tega, ker zavzema stran 449. vsaj v polovici v zgled postavljena pesen in ker ostaja literarni raziskavi le še malo prostora. Z mirno vestjo bi torej smeli molčati o tej pičli slovstveni zgodovini, a da tega ne storimo, temu  je uzrok smešen uni-
Stanje mestnega posojila ljubljanskega.
(Ekspozé mestnega odbornika lv. Hribarja v seji mestnega odbora dne 21. decembra t. 1.). (Dalje.)
Tako imenovani dobiček obeh let v skupnem znesku 49.067 gld. 06Va kr. prenesel se je k dobremu na poseben „dispozicijsk ra^un" in sicer, kakor pravi v seji dne 11. februvarija 1881 sprejeto in odobreno sporočilo finančnega odseka, zato, da se s tem doseže: „dass aus diesem Conto jederzeit ersichtlich ist, was für Gemeind^zwecke disponibel ist und was aus den Ueberschüssen des Anlehen-foudes für solche Zwecke g leistet wurde.u
Kakor vidno smatral je tor^j finančni odsek in z njim bivša večina mestnega zbora v bilanciji izkazani prebitek za čisti dobiček mestnega posojila, dasi mu je bilo dobro znano, da se nijso pokrile vsled amortizacijskega načrta predpisane anuitete in dasi je isto tako moral vedeti, da mestu ljubljanskemu prêté velike neprilike vsled tega, kerse neizpolnujejo vse — posebno pa najvažnejše določbe §. 1 glede posojila z realno kreditno banko sklenjene pogodbe ol 19. decembra 1879. leta.
Ta §. namreč mej drugim jasno določuje, da mora z obzirom na amortizacijski načrt vsakoletna anuiteta plačana biti iz dohodkov posojila. Kakor pa je iz sub. B. priobčenega računa razvidno, pri-manjkalo je v prvem (1880.) letu: za pokritje dné 2. oktobra
1880 pripadajoče anuitete   33.582 gld. 93Va kr. k čemur pridejo še stroški v gotovini  in 2°/0ni odpis na  račun inventarja
per........ 898   „ 46
tedaj vkup...... 34.481 g d. 39 % kr.
v drugem (1881.) letu pa za
anuitete...... 13.754   „47 „
k čemur pridejo še stroški
v gotovini per   .   .   ,   .        209   »   29 „ in 2%  odpis na račun inventarja ...... 236   „  04 „
ter konečno z di-pozicijskega
računa izdani znesek .   .     5.200   „   —1/a „ tedaj v obeh letih.   .   .   .   53.881 gld. 20 kr. Ako se k temu priračuni še       ;S50   „   — „ ki so se leta 1882 izplačali iz dispozicijskega računa, razvidno je, da se je znesek ........ 54.231 gld. 20 kr.,
ker zanj nij bilo nikakoršnega pokritja, moral plačati od posojilnega kapitala.
Da se je denar za pokritje anuitet jemal iz ne še popolnem uplačanega posoülnega kapitala, je popolnem nekorektno, kajti konsekvenca tega ravnanja je vsakakor ta, da se je izdaten znesek posojilne zaklade odtegnil obrestovanju še predno je bilo zagotovljeno, da bode ta zaklada v prihodnjih
letih nosila toliko, kolikor predpisuje §. 1. pogodbe in kolikor je razen tega potrebno za pokritje nedostatka prvih upravnih let. S tem seje de ficit napravil permanentnim.
Da si je bivša večina mestnega zbora bila nekorektnosti tega s v oj ega ra vnan j a popolnem svesta, dokazuje naslednji pasus sporočila njenega finančnega odseka, katero je bilo odobreno v seji dne 15. februvavija 1 8 72: „Die Tendenz des Gemeinderathes gieng nie dahin, alle au* dem Anlehen einniesende Gelder, wenn sie auch eine ganz zweckmässige Verwendung im städtischen Interesse finden würden, auch wirklich zu verwenden, sondern es sollten aus selben zunächst die Mittel beschaffen werden die jährl. Amortisationsquote ganz zu decken, und nur der verbleibende Rest, welcher der Gemeinde dann unbelastet zugeflossen wäre, sollte dermal für die städtischen Bedürfnisse verwendet werden."
Da se potem jedino pravemu načelu pri upravi posojilne zaklade nij ravnalo, ima pač svoj uzrok v tem, ker je hotela davkoplačevalcem — kateri so vendarle v prvej vrsti odgovorni za vse dolžnosti, ki jih je mesto z najetjem posojila prevzelo, — s fiktivnimi izkazi o dobičku dokazati, kako ugodna je bila ta njena finančna operacija.
Izkazi o dobičku pa so se, kakor to dokazujejo članki po časopisih, ki so stranki bivše večine mestnega zbora na razpolaganje, kakor to dokazujejo osobne agitacije za časa poslednjih mestnih volitev in zelena brošura, ki se je neodločnim volil-cem ad captantlam bene volenti am razpošiljala, rabili za strankarske namene.
Ako se vse to premisli, mora se priti in prišel sem tudi resnično do prepričanja, da je nepravilno, jasne določbe de dato 19. decembra 1879 in trgovinski zakon prezirajoče knjigovodstvo o poso-jilnej zakladi bilo v podpiranje strankarskih namenov uravnano.
Poleg istega §. 1. ima mesto ljubljansko posojati amortizacijskej zakladi one zneske, katere je vsled izžrebovalnega načrta sreček v prvih letih treba za dobitke več plačevati ko 65.000 gld. To pa se nij zgodilo, temveč potrebni zneski so se jemali iz posojilne zaklade same.
Sicer je res, da se te tako posojene svote v teku 12 let povrnejo posojilnej zakladi s 4-5°/0nimi obresti in obrestnimi obresti, a to ravnanje smelo bi se le takrat smatrati za opravičeno in dopusidjivo, ako bi uže takoj v prvem letu bilo amortizacijskej zakladi omogočeno doseči iz fruktiticiranja posojilne zaklade 4'5°/0 obresti.   Nikakor pa se ta postopek ne more smatrati opravičenim z ozirom na to, da bi imela posojilna zaklada vsled izgube pri obrestih, ki nastane v prvih treh letih zavoljo le polagoma | visečega se uplačevanja posojila, v prihodnjih letih I doseči višje obrestovanje svojih kapitalij, ko ono, ki j jej je zagotovljeno pri amortizacijskej zakladi.
Dne 1. marcija 1883. leta ima zavod „Wiener Bank Gesellschaft" kot naslednica „realne kreditne
banke" uplačati mestu poslednji obrok posojila; in ker se ima istega leta dne 2. oktobra plačati prva anuiteta po popolnem uplačilu vsega posojilnega kapitala, vzel sem ta dan za basis svojega računa, v,kate-rem bodem dokazal, koliko je mesto doslej vsled tega, ker se je posojilo sklenilo pod neugodnimi pogoji in vsled tega, ker se uprava posojilne zaklade nij vršila in doslej vsaj izvršila brez izgub, trpelo škode, resp. kako mu je v bodoče uravnati upravo posojilne zaklade, da bode moglo zadostiti vsem svojim v amortizacijskem načrtu obseženim in s pogodbo od 19. decembra 1879 prevzetim obvezam.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani 28. decembra.
V vladinih krogih namerava se preustroj na-učnega mluisterstva, in sicer pravi nPokroku, ki prinaša to vest, da se naj bodo v ministerstvo umestili taki ljudje, katerim so dobro poznane razmere posamemih dežel. — Ministerstvo se brani pozvati na češko univerzo ruska profesorja medicine Tomso iz Charkowa in Lambl-a iz Varšave, koje je priporočal česky klub; obljubilo pa je imenovati tri češke docente za profesorje.
Tržaško društvo „Associazione Politica" sklenilo je odposlati na vlado in zbornico poslancev peticijo, v katerej prosi, da naj bi se ne odvzelo Trstu kar nagloma prosto pristanišče, nego naj bi se o tem sporazumevalo z mestnimi korpora-cijami, da se ustvarijo kompenzacije. Prošnja zahteva nadalje neposredno zvezo z Rudolfovo železnico, podporo £-a nova brodovja, diferenčno carino, preložitev poviška na hišni davek za 25 let ter podaljšanje in znižanje averzuma.
Vuaiijc države.
,,(*las Črnogorca'4, razpravljajoč v zadnjem listu razne vznemirjajoče vesti, pravi: „Iz vsega tega izhaja to: Ako je Evropa vznemirjena zaradi nekaterih pojavov v višjih diplomatičnih krogih, jo še bolj vznemiruje zavest, ki nosi na sebi breme nekrivic, pnzadetih tolikim narodom, osobito na vztoku; prave nevarnosti pa vsaj za sedaj nij de na političnem obzorji. Kar se tiče nas v Črnej Gori, mi mirno gledamo in pokojno pričakujemo dogodkov, ki bi mogli nastopiti."
V zadnjih sejah srbske skupščine vzprijela se je novela šolske postave. Seje obiskuje jedva po 100 skupščinarjev; predsednik se brani citati katalog ter konstatovati nesklepčnost. Mnogo, celo izmej vladi prijaznih poslancev odlaga svoje mandate, nekateri navajajo kot uzrok željo volilcev. — Odsek za novo vojskino organizacijo vzprijel je dotično predlogo vojnega ministra ter se bode kmalu o njej v skupščini obravnavalo. „N. Fr. Pr." pripoveduje o tem natančneje, zatrjevaje isti-nitost, da je bil kralj Milan sam prišel k odsekovej seji in je ondi izrazil svoje upanje, da bi se predloga vzprijela, kar se je tudi v pozni noči zgodilo, dasi je jeden izmej členov odseka kralju naravnost dejal: „Gospod, to bo težko šlo". — V dopolnilni volitvi dobila je vlada iz 21 mandatov samo 4; ra-dikalci 15 in 2 pa liberalci.
Veliko pozornost vzbuja zadnje čase pogovor, kojega je imel z ruskim, v Italiji bivajočim ministrom pl. Giersom italijanski žurnalist Lazar o.
cum, ki smo ga zasledili v njej. Razun tega gotovo ne bode odveč opozoriti občinstvo, kojemu pride morda ta knjiga v roko, na nekatere druge napake in nedoslednosti, ki se ondi nahajajo.
Pisatelj prpoveduje v prvo, da stanujejo Slovenci (po njem tudi Vendi) v jednem delu Štajarske, v nekterih pokrajinah Ogrske in na Koroškem; o Kranjskih Slovencih ne črhne niti besedice, dasi bi imel pač vedeti, da je njih največ in da zaslužijo uže zaradi svojega števila prvim imenovani biti. Nič ga nij oviralo molčati o Kranjskih Slovencih, dasi bo vsi pisatelji, koje navaja imenoma, po rodu le Kranjci. Težko, da bi bilo tudi nepotrebno, povedati v „katerih" delih, ali južnih ali severnih, Štajarske, Ogerske in Koroške so doma Slovenci; po našem lastnem prepričanji so Nemci, ko jim je pač v prvej vrsti Leixnerjeva knjiga namenjena, notri do zadnjih dnij kaj malo vedeli o Slovencih, njih bivališča zdela so se jim kakor kaka deveta dežela. Ko bi bil dejal pisatelj: „Slowenen, welcher Stamm den südlichen Theil von Steiermark, westliche Landstriche in Ungarn, dann südliche in Kärnten  und den grössten
Theil von Krain bewohnt", povedal bi bil vsakemu čitatelju nemškemu prav na kratko dovolj in potrosil bi ne bil v to ni6 več prostora, ko s svojim nejasnim in silo površnim govoričenjem. In ko bi se mu imelo to vendar le pripetiti, naj bi bil pak izpustil nič manj ko bedasto opombo, da se deblo slovensko „wieder auszubreiten beginnt". Po čemu pač trobiti v svet, kar nij istina! Krajevno se Slovenci ne širijo, niti ne naraščajo toliko, da bi o tem govoril; ako so se pa jeli bolj in bolj zavedati svoje narodnosti ter se probudili uže jedenkrat iz dolgega spanja, je to čisto druga stvar. To je resnično, a ono je napačno; se ve da, tudi s tem še nij Nemštvo, bog vedi, v kakej nevarnosti. — Pra-Trubarjeva doba je pisatelju po vsem neznana; pravi le, da so se pač iz 10. stoletja ohrauili nekateri pisani spominki, a imenuje pa samo dve homiliji in jedno vero. Bolj natanko opisuje Trubarja in njegovo delovanje; pripoveduje, kje in kedaj je rojen, kedbj je umrl, kako so ga preganjali itd., vse to še s hvalevredno temelitostjo. Za tem našteva neka-[tere spise Trubarjeve, namreč, „katekizem", „kn-
iender", evangelij sv. Matevža in zadnje njegovo delo: prestavo Lutrove hišne postile. Poudarjajo, da se je duševni razvitek Slovencev ravno dobro pričel po nemškej reformaciji, toži, da so nasprotniki reformacije uničili malo da ne vse književno delovanje, ter da je narodni govor vidno pešal in ginil. Usmilili so se ga slednjič, kakor pravi, „patriotisch gesinnte Männer" Jurij Japelj, Anton Felix Dev — ki je pač oče Janez Damascen — in Anton Linhart. O prvem so mu poznate letnice rojstva in smrti njegove, o Dame.scenu ve le, da je umrl 1. 1786., kedaj pa se je rodil, o tem molči, kar se ve da niti čudno nij, vsaj celo naš pl. Kleinmayer tu nij nič bolje postopal. Jednako se je godilo pisatelju pri Linhartu; letnico njegove smrti (1795) je izpustil, a za letnico njegovega rojstva podal je številko 1758, ki pa nij prava, kajti A. Linhart Be je porodil 1. 1756. Tudi krajev, kjer so se ti trije pisatelji rodili, ne ve povedati, ali jih vsaj povedal ?nij. Pač pa je zadel pravo, učeč, da je Linhart pisal več v nemškem, ko v slovenskem jeziku.
(Konoc prih.)
Na zadnjega vprašanje osporazumljenjiRusije 2 Vatikanom odgovoril je pl. Giers: „L hko si mislite, da nam je na tem ležeče, da živimo v lepem miru s sv. Stolom, ker imamo 10 mrlijonov kato-likov; a mej to željo in ugodnostimi, katere zahteva Vatikan, je še velika dal)ava. Obravnava se uže dve leti, a brez vziieha; nijsmo še pri volji nastaviti po litičnega agenta pri sv. Stolu. Jaz se nijsem k*r nič brigal za te nedognane obravnave, koje prepuščam oficijoznemu poverjeniku. Moje potovanje nij imelo niti tu, niti drugje političnega namena. Skozi Bero lin pač nijsem mogel potovati, da ne bi pozdravil kneza Bismarcka, kakor tudi v Italijo nijsem magel priti, da se nijsem poklonil kralju Humbertu. Šel sem v Vatikan, kakor vsak drug tujec, ki k Vam pride. Domov grede šel bodem skozi Dunaj, pa tudi tam ne bodem imel nobene misije; vem pa, da jo bodo iznašli brez mene."
V rumuiiMkeJ kamori interpelovali so mi-nistra-pred?eilnika o stališči, katero bode zavzemala Rumunija v konferenci, sklicauej v London zaradi urejenja podonavskega vprašanja. Minister je odgovoril, da so vse vlasti obljubile Rumumjo k konferenci pozvati. — Liberalna stranka je v posebnem shodu sklenila, da je sedanje politično stanje neprilično za revizijo ustave; tega mnenja je tudi kabinet.
Dopisi.
■z Krškega 26. decembra.   [Izv. dopis ] Zelo nas je zabolela novica v   poslednjem „Nar.u, da je deželni odbor same nemškutarje imenoval za svoje zastopnike v c. kr. okrajnih šolskih svetih. Samih narodnjakov sicer od sedanji ga deželnega odbora nijsmo  pričakovali, a vender tega smo se na dejali,  da bode odlične šolske prijatelje vender imenoval, če tudi so nekoliko narodni.  Pri nas obžalujejo narodni in šolski prijatelji, posebno pa učitelji, da je deželni odbor pri imeuovanji  prezrl na šega župana, državnega in deželnega poslanca gosp. V. Pfeiferja, ki je bil uže kacih 10—12 let ud tej šolskej gosposki, in ki je z velikim veseljem in požrtvovalnostjo  se udeleževal pri šolskih posvetovanjih.   Nobene seje ni rad zamudil; predno se je moral odpeljati k deželno- ali državno-zborskim se jam,  skrbel je,   da se je  prej  udeležil seje pri c. kr. okrajnem šolskem  svetu,  in  kadar so bile važne obravnave, pripeljal se je nalašč iz Ljubljan; ali celo z Dunaja k sejam.   V poslednjih 10 letih so imeli c. kr. okrajui glavarji in šolski nadzorniki posebno piko na narodne učitelje.
G. V. Pfeifer jih je zmiraj branil in mnogo krat obvaroval pred nevarnim nemškutarskim udarcem ; nasproti pa je bil tudi napram nemskutarskim učiteljem prizanesljiv; imel je vsikdar to-le geslo: Moj princip je, zagovarjati učitelja. Uči telji in šolski prijatelji so mu radi tega za njegovo toplo naklonjenost iz srca hvaležni, kar naj bo blagemu domoljubu v tolažbo, da se je nemškutarski deželni odbor tako nezaupljivega pokazal jeduemu izmej prvih šolskih prijateljev na Kranjskem. Imenovanje novih ljudskih zastopnikov v okrajne šolske svete tudi kaže, da dotični skoro v nijednem okraji ne bivajo ondi, kjer imajo ti zastopi svoje sedeže. Pri nas sta oba precej oddaljena od Krškega in treba bo jima dnino in potnino plačevati, kadar bosta k sejam dohajala; to bode znašalo, ako bodo seje redno vsak mesec, na leto 150 do 200 gld. Prejšnja narodna zastopnika, pokojni dr. Koceli in V. Pfeifer, bivala Bta pa oba v Krškem — in dotični blagajnici je bilo s tem precej prihranjeno. O sedanjih zastopnikih, o gosp. Lenku in Scheyer-u naj še povem, da nijsta Slovenca, niti Kranjca, da bivata še le malo let v tem okraji in razmere naše težko da dobro poznata.
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v petek 29. dan decembra t. 1. ob 5. uri popoludne v mestnej dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o prošnji upraviteljstva mestnemu ubožnemu zavodu glede pokritja troSkov ubožne blagajne za poslednjega četrtletja 1882; b) o proračunu dohodkov in stroškov mestnej klavnici in mestnemu posojilu za 1883. leto; c) o prošnji Jarneja Matevžeta, najemnika kopelji v koleziji, da bi se mu odpustilo nekoliko letošnje
najmovine; č) o mestnega magistrata predlogu Karsai naprave voza za smeti; d) o prošanji avstro-ogrskega pomočnega društva v Mdanu za prilog; e) o ljublianske mestne občine proračunih za 1883. leto. III. Stavbenskega odseka poročilo glede končnega računa o gradnji mestne klavnice. IV. Policijskega odseka poročilo o prošnji nekaterih irčmarjev, da bi doma klati smeli prašiče. V. Poročilo odseka za olepšavanje mesta o umirov-lj enega mestnega ekonoma stanovanji v gradu Tivoli. VI. Mestnega odbornika gospoda Ivana Hribarja samojta'ni predlog, naj se izvoli odsek petero članov, ki ima mestnemu zastopu staviti nasvete o izpeljavi vodovoda. VII. Mestnega odbornika gospoda dr. Josipa Suppana samo-Btalni predlog: Der löbliche Gemeinderath wolle beschliessen: a) das Süritbauamt. werde beauftragt, die Differenz von circa 3000 h\, welche bei Ver-ideichung der in der Zeit vom 4. Juni 1881 bis 29 Oktober mit jenen in der Zeit vom 3. Juni 1882 bis 28. Oktober 1882 auf Wochenlisten bestritttnen Ausgaben für die Konservirung der Gebäude, Strassen, Gassen und Plaue, Kauäle, Wasserleitungen Brücken und Geländer, dann an Pflasterungen und Ufrrversicherungen sich ergibt, — unter möglichster D taillirung der in der einen wie in der anderen Periode vorgenommenen diesfätligen Arbeiteu und ihres Kostenerfordnisses, in so weit dieses auf die Wochenlisten verrechnet wurde, aufzuklären; b) dieser Bericht des Stadtbauamtes ist sohin an die gemeindeiätliche Bausektion zu leiten und von dieser mit den daraus sich ergebenden geeigneten Anträgen dem Gemeinderate vorzulegen.
— (Zagrebški Slovenci) poslali so v Celovec naročnino za osem iztisov „Mira", katere BO cetoreroapev, K. Mašek. 3 prepustili uredništvu v svrho, da jih razdeli mej koroške Slovence.
— (Novosti iz Ljubljane v „ N. Fr. Presse".) V nedeljskem listu ima „N. Fr. Pr." dopis iz Ljubljane, iz katerega izvemo, da je imela ljubljanska „Ortsgruppe" nemškega „Schulvereiua" svoj občni zbor 21. t. m., tedaj v isti dan, v kateri se je porodila svoj čas Šmerlingova ustava. Ta dan so naši nemčurji nekdaj praznovali z banketom v kazini, sedaj pa so to navado uže davno opustili. Kaj čemo: Sic transit itd. Iz poročila izvemo, da se nemškemu „Sehulvereinu" na Kranjskem kaj slabo godi, kajti vsaj dr. pl. Schrey je strašno jadikoval. Državni uradniki baje nečejo več plačevati letnih doneskov (die Entrichtung der Mitgliederbeiträge verweigeitm), a „Ortsgruppe Laibach" šteje vendar še 300 udov. No, jedno ničlo menj, pa jih bo tudi Še zadosti, vsaj še konstttucijonalno društvo nijma nad trideset vernih več. Sedaj se bodo neki začele po nemških gostilnah in prodajalnicah razobešati pušice v nabero daril za nemški „Schulverein". No, radovedni smo na te nemške gostilnice in prodajalnice! Za predstojnika bil je izvoljen, tako stoji tiskano v „N. Fr. Pr.", deželni posla uec, menda in partibus inft-delium, dr. Jožef S up p a n, za namestnika c. kr. profesor Gartenauer, za tajnika c. kr. profesor Linhart. No, menda vendar tako hudo ne bo, da bi c. kr. uradniki res ne hoteli plačevati doneskov za „Schulverein", vsaj sta v vodstvu dva o, kr. profesorja !
— (Odbor za trgovski ples,) obstoječ iz gospodov: Anton Jeločnik, Kari Juvančič, Kari Karinger, Janko Knez, Janko Palfinger, Fran Schan-tel, Viktor Schiffer, Anton Schuster, Friderik Sos, Ivan Wofling, je dne 21. t. m. zboroval in gospoda Frau Schantel-na jednoglasno izvolil prvomest-uikom. Kakor smo uže omenili, bode ples dne 27. ja-nuvarja pr. 1. v prostorih starega strelišča in so se uže vse priprave pričele, da se bode trgovski ples onim v preteklih letih jednako sijajno uvrstil. Prodajo vstopnic so prijazno prevzeli gospodje: Kari Karinger, Vaso Petričič in Karl Till; svirala bode godba 17. peš-polka.
— (Izpred porotnega sodišča.) Dne 22. t. m. bila sta zatožena kmetska fanta Pavel Smuk in Andrej Šuštar iz Save pri Litiji hudodelstva uboja. V gostilnici na Savi pila sta v noči od 22. do 23. oktobra t. I. z več druzimi  fanti, mej
katerimi je bil tudi Andrej Lukač. Uže tam menda nij bil Smuku Andrej Lukič po godu, kajti plesal je z najbrhkejšim dekletom. Proti polunoči zapustili so gostiinico in Andrej Lukač šel je klicat dekleta. Zatoženca Smuk in Šuštar pa sta se, kakor pravi Šuštar, peljala za roko in šla proti domu. Kar steče Smuk za Andrejem Lukačem, ki je govoril pod oknom pri Zajčevi hiši in ga s polenom udari najprej po hrbtu, potem pa še po glavi, tako, da je Lukač vsled prizadetih ran v šestih dneh umrl. Smuk ne taji dejanja, a trdi, da ga je našuntal Šuštar, kateri je ves „hudičev". Šuštar pa odločno taji in pravi, da je storil Smuk dejanje brez kacega prigovarjanja in ščuvanja od njegove strani. Porotniki (načelnik g. Franc Kotnik) so vprašanje glede krivde Pavla Smuka jednoglasno potrdili. Sodišče obsodilo je Pavla Smuka na tri in pol leta teške ječe poostrene s postom, trdim ležiščem, tamnico in samotnim zaporom. Andrej Šuštar pa je bil zatožbe oproščen.
— (Iz Begunj na Gorenjskem) piše se nam v 27. dan t. m.: Usojamo si naznanjati, da se je pri nas ustanovila .prostovoljna požarna bramba" in s 24. dnem t. m., ko je bila volitev, stopila v življenje. Ob jednem štejemo si v dolžnost g. Antonu Zadniku, nadzorniku v kaznilnici, za neutrudljivo delavnost in prizadevanje pri ustanov-Ijenji tega društva, kakor tudi vsem podpornikom izreči najtoplejšo zahvalo.
— (Vabilo) k veselici, katero napravi narodna Čitalnica novomeška v prostorih prvega „Narodnega doma" 31. decembra 1882 (Silvestrov večer). Program: 1. „Brez jadra', moški zbor s spremlje-vanjem na glasoviru, dr. B. Ipavec. 2. „Pri zibeli",
„V naravi", šaljivi moški zbor, Gj. Eisenhut. 4. „V tihi noči", četverospev, A. Leban. 5. „Mornarska", moški zbor, dr. G. Ipavec. 6. „Twko osamljeno", tenor-solo s spremljeva-njem na glasoviru, Abt. 7. Veliko srečkanje 8. Ples. Mej posameznimi točkami godba na glasoviru. Vstopnina za ude. 20 kr., za neude 40 kr. Začetek točno ob l/a 8. uri zvečer. Odbor.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi Čitalnica v Ptuji v starega leta dan v svojih prostorih piiarodnega doma". Spored: 1. Dr. G. Ipavic: „Sredi vasi", moški zbor. 2. K. Mašek: „Lahko noč", ženski zbor. 3. Ouvertura k operi „Zampau, za glasovir in gosli. 4. Narodna pesen: „Sarafan", mešani zbor. 5. A. B. Tovačovsky: nSporočilo", moški zbor. 6. Tombola. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi odbor.
Vabilo na naročbo.
Gg. naročnike, katerim koncem leta poteče naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo.
..SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta .......3   „   30 „
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........16 gld. — kr.
„  pol leta........8   n   — „
„  četrt leta.......4   „   — „
n jeden mesec.......I   „  40 „
Upranništvo „Slov. Naroda".
Meteorologično poročilo.
(Prot 1«<1 ee/ protočoui todon.) Barometer: Stanje baroinetrovo jo bilo v pretočenem tednu srednje, sploh pa le za 091 unui. višjo, koe srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 724 mm. in je bilo v soboto in nedeljo podnormalno. Z ozirom na srednje stanje tedensko jo bil barometer razen soboto in nedelje podnormalen tudi še v petek. Najvišjo srednje Htatijo, za H>•„'■! mm. nad tedenskim normalom, je imela sreda; najnižje, za lil'.* mm. pod normalom, soneta; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 2543 mm. Najvišje Btanje v vsem tednu sploh, za mm.
nad normalom, je imel barometer v sredo zvečer; najnižje, za 17-41 mm. pod normalom, v soboto zvečer; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 28 74 nun Naj večji razloček v stanji jed nega dne, za 630 mm., je imela sobota; najmanjši, za 1*67 mm., četrtek
Thermometer: Srednja temperatura pretepenega tedna je znašala -j- 09° C., to je za 8*1* d nad normalom, in je bila vse dni nadnormalna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura v ponedeljek, torek in sredo nadnormalna, druge dni pa podnormalna Najvišje srednje stanje, za 2*9° C. nad tedenskim normalom, je imel ponedeljek ; najnižje, za 19° C. pod tedenskim normalom, nede ]ja; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 48° C. Najvišja v vsem tednu sploh, za 4*7° C. nad normalom, je bila temperatura v torek opolu-dne; najnižja, za 3*1° C pod normalom, v nedeljo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 78° C. Največji razloček v stanji jednega dne, zm 3-6° C, je imel torek; najmanjši, za 0 6° C, sobota.
Vetrovi pretočenega tedna so bili sicer slabotni, vendar pa zelo spremenljivi. Največkrat, 7krat. smo imeli „ vzhod*, po 4krat „burjou in ,,brezvetrije", po "Jkrat. „severu in jugovzhod", po lkrat -.gorenjec1* in ^jugozahod".
Nebo je bilo večinoma, 1 okra t, „oblačnou, 4krat „jasnott, 2krat pa »deloma jasno".
Mokrina: Pretečeni teden nij imel nobenega deževnega in le jeden sneženi dan, namreč soboto; palo je za 15 cm. snega, na mokrino reducirano za 2000 mm. mokrine.
ID"d.n.sosl3:a, borza
dné 28. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta....... .       . .
5°/0 marčna renta. ........
Akcije narodne banke .......
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... ...
Srebro . . .......
Napol. . .........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
4«/, državne srečke iz 1. 1854    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4'/4 avatr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata runta 6°/0......
4*/
n •* it »t
„ papirna renta 5"/,, . . . . 58/, štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 6% . . 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 4'/i0/, zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-HVBtr. banke .   .    120 „ Trammw>iy-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
76 gld.
76 .
95 ,
90 „
828 „
284 „
119 .
10
90 hO 80
kr.
50
25
Zahvala.
Za mnogostranske dokaze toplega sočutja mej boleznijo moje nepozabljivo, predrage sojjrogo
Leopoldine Pupis, roj. Piano,
potem za obilo udeležbo pri pogrebu predrage ranjce. osobito vsem soiodnikom Senožeškim, pro-častltej duhovščini, oziroma gospodu župniku iSe-nožeškemu, kakor tudi tukajšnjemu učiteljskemu osobju in šolskej mladini, nadalje nadžupanu gospodu L. Dcklevi in njega soprogi izreka naj pri-srčnejšo zahvalo
žalujoči soprog (804—2) Fran Pupia,
trgovec in c. kr. pošt ir. Dolenja K oš a na, dne 22, decembra 1882.
Vabilo na naročbo.
Preverjeni, da nam je ilnstrovan šaljiv list živa potreba in uvaluje razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od novega leta 1883 izdajati MMMM no-mbadlili  in šaljiv li-l
ki hode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpra* ljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivaiočih rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da bede list do\olj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnožč kolo naših sodelavcev.
Ker ima pa vsako podjetje tudi bvojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. (769—4)
Cena listu bode:
Za vse leto    ....    8 gld. — kr. it  pol leta     ....     1    -   SO „ w  Četrt leta  ....   —   „   so „
Inaoruti vzprijemajo se za primerno cono in naj se, kakor novci, pošiljajo upravništvu.
Uredništvo in upravništvo šaljivega lista
v Ljubljani, v „Narodnej Tiskarni".
Lepo posestvo V
je prostovoljno na prodaj v Zaticfnl. Hiša p jednim nadstropjem in družim gospodarskim poslopjem sroji na lepem kraji ravno pred okrajno sod njo ter je pripravna za krčmo in prodajalnico. Pri hiši je tudi nad 6 oralov njiv in nekoliko senožeti in nad 7 oralov lepega mladega gozda. Kdor želi kupiti omenjeno posestvo, izve vse bolj natančno pri ItoMOMlniku h. Jt. gg v Zatioint._ <7r>2—4)
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreoi pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust.   1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje! Mnojo let vporabljam Vašo *«l ■ « i I no uWf.no \o«lo  in   sti.i« ■lni   zobni  prašek  z izvrstnim vspt-hom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (466—18) -A.xito:n. Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frlšna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna ,.pri samorogu",
v Ljubljani, 1I«»lni trg *t. 4.
TRZÂS
S 1000 dobitkov X
% v vrednosti #
J gld. 213.550. J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
tavina LOT
in
Loz
kr.
} 1000 dobitkov J
fv vrednosii • gld. 213.560. J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
1. glavni MM:
2. glavni dobite!
8800 cekinov. 3500 cekinov. 1750 cekinov.
v gotovem 50.000 gld. i v gotovem 20.000 gld. ;
3. glavni dobitek: v gotovem 10.000 gld. ;
4. glavni aotitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld.
Štirje dobitki: Kini cc! zlata ■/. briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Razlita« stvari za k>nft v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev.
Srečkanje 5. januvarja 1883.
Cona jeznemu ložu SO kr.
Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo ivi
P.*^te». loterijski oddelek tržaške razstave ../5
Kdor hoče lože razproda jati, obrne naj se takoj na predstoje&o adreso. Loži dobivajo se v ■ ;§■■■»«Jani pri «l»vne) Krauj^hej c>«koiii|>tm»j banki, pri .J. C Luek maiinii, Edv. Malim io Jan. I>. K u ca rje-v i h nasledniki h.
(783—6)
TEST, raude 2.
L0ZI
I rudečega
KRIŽA
Prvo srečkanje uže 2. januvarja!
" ^ * Glavni dobitek Î ^šžšF \
srečka,, i u.            MIH V III     1HMFIU IV            i. septembru. • • •-•
goid. 200^000
Najmanjši dobitek 12 gld., naraste do 20 gld. ~W
Izvirne srečke točno po uradnem borzinem tau. Posamezne loze y petih četrtletnih obrokih po 3 gld.
Takojšnja igralna pravica uže k prvemu srečkanju dne 2. januvarja.
Menjalnica administracij o lista (790—3)
™- MERCUR ™'
Stefansplatz m. 9.
Wollzeile 10 u. 15.
lzd&telj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Nârodne tiskarne".
C7