27
Pozno poleti in celo jesen lahko na robu grmovnatih nabrežij in vlažnih gozdov opazimo majhne modrovijolične zvezdaste cvetove (sl. 1, 2) in rdeče plodove (sl. 3), 
ki se obešajo na steblike in grme. To je grenkoslad, sorodnik paradižnika, krompirja in paprike. Vsi pripadajo družini razhudnikov (Solanaceae).
V Sloveniji zelo pogosta, sicer pa skoraj po vsem svetu razširjena trajnica ima od 30 cm do 2 m dolgo steblo, ki je pri dnu olesenelo (sl. 4). Listi so jajčasti in raz-
ličnih oblik, nekateri imajo v spodnjem delu eno ali dve stranski krpi, lahko pa so celi (sl. 5). Cvetovi so združeni v latasto razrasla obstranska socvetja (sl. 1), so 
zvezdasto razprti, kimasti, 5-števni in v spodnjem delu zrasli. Rumene prašnice so združene tesno ob pestiču in zato navidezno zrasle (sl. 2). Rastlina lahko hkrati 
cveti in plodi (sl. 6).
Plodovi grenkoslada so bleščeče rdeče jagode (sl. 3), a naj vas ne zamika, da bi jih poskusili! Celotna rastlina je namreč strupena. 
Semena so velika okoli 1 mm in zavzemajo večino notranjosti ploda (sl. 7).
Izraz dulcamara (sladko-grenko) se nanaša na sladko-grenak priokus ob žvečenju korenin in stebel. Nekatere dele so nekoč uporabljali v zdravilstvu (tradicional-
no zunanje zdravilo za odrgnine in vnetja kože, proti revmatizmu in vročini ...). Rastlino še vedno uporabljajo v homeopatiji.
Osebna izkaznica:  
GRENKOSLAD (Solanum dulcamara)
V besedilu in s fotografijami predstavlja: Alenka Mihorič
1
4
6
5
7
2 3