173. številka._ Ljubljana, v torek 2 avgusta. XX. leto, 1887.
Isbaja vt-ak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs tri j sk o-o g e rs k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dnm za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbisa hiSi, ,, Gledališka stolha". Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naroeho.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
n pol leta........6   „   50 „
M četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec,......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...      ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Ij^T Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Upravnt&tvo ,,&lov, Jffaroda"'.
Mihael Nikiforovič Katkov f.
Kiikor z mahom obraščeni hrasti stoji nemška trojica: cesar Viljem, knez Bisraarck in maršal Moltke, dočim na drugi strani neizprosna smrt zapored jemlje svoje žrtve. Na Francoskem morala sta v prerano gomilo Gambetta in Chanzy, na Ruskem general Skobelev, Ivan Aksakov in sedaj še Katkov, zgolj imena, katera so v nemških ušesih neprijetno donela in katerih nositelji so z izredno gorečnostjo branili interese svoje domovine, zavračajoč nemško nasilstvo, germansko hegemonijo.
Kar je bil Skobelev na bojnem polji, to je bil Katkov kot časnikar. Njegovo življenje in delovanje bilo je iste važnosti, kakor katerega koli državnika, njegov upliv segal je izredno visoko, s svojimi članki imenoval in odstavljal je ministre. Njegove „Moskovskija Vjedomosti" bile so najodličneje glasilo vsega ruskega v Rusiji ter vzbujale odmev
LISTEK.
Mabel Vaughan.
i Roman. V angle&kem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.)
Drnjf 1 del.
(Dalje.) Deseto poglavje.
Streti bolnikom, manjšati revo, Začarobiti vzdihljej v srečnejSo molitev ;
Prestreči neizrečeno željo s voljno slutnjo,
Izkušen v izbranem taktu prisrčnosti.
Poldrugo leto po dohodu v zahodni pokrajini je Mabel gospe Herbertovej pisala list, ki ž nje lastnimi besedami najbolje poroča o njenem življenji in o raznih premembah v njenem gospodinjstvu. Glasil se je tako-le:
Draga gospa Herbertoval
„Vaše prijazno voščilo za novo leto z vsemi prijetnimi spomini, ljubeznjivimi pozdravi in sočutnimi vprašanji od vaše strani in od strani ljubih devojk mi je bilo kaj drag dokaz srčne ljubezni, s
tudi za mejo. V vsaki važneji zadevi povpraševalo se je: „Kaj pa Katkov?" In ko je on izpregovoril, znalo se je, da. tako misli tudi ofidjalna Rusija in da je Kutkov bil le tolmač ogromuega, za njim stoječega naroda.
Tolik pomen lista pa se ima pripisovati le osobi prerano umršega urednika Katkova, katerega sta s svojim zaupanjem odlikovala dva carja, Aleksander II. in Aleksander III., ter oba rada poslušala njegove domoljubne nasvete Katkov imel je v Rusiji sploh izimno, uzvišeno stališče, niti cenzura njemu nasproti ni imela navadne moči. Čestokrat smešil je gospode cenzorje v svojem listu in z mastnimi črkami tiskal njih birokratične ukrepe, katere je navadno bičal s svojimi pikrimi opazkami. Občinstvo se je supjalo, a cenzorji si neso proti Katkovu nič upali, ker je bila znana stvar, da mu je car naklonjen in se strinja ž njegovimi nazori. Ko so nekoč Katkova vprašali, kako to, da je car nnvadno istih nazorov, kakor on, odgovoril je: „Ker sem tako srečen, da imam iste nazore, kakor car".
Iz njegovega življenja nam je na razpolaganje le malo podatkov. Porojen je bil Katkov 1820. 1. v Moskvi, šolal se na vseučiliščih v Moskvi, v Kra-ljevci in v Berolinu, bil potem profesor modroslovja na vseučilišči v Moskvi, katero mesto pa je kmalu opustil, 1856. 1. začel je izdajati časnik „Ruskij Vjestnik", od 1861. 1. pa „Moskovskija Vjedomosti", s katerim listom si je pridobil silen upliv na visoke in na nižje kroge.
Poleg klasicizma, za katerega se je vkupno poganjal s 1875. 1. umršim profesorjem Leontje-vom ter mu tudi priboril uhod v gimnazije ruske, je pa njegovo časnikarsko delovanje imelo vedno le jeden smoter pred očmi in ta je bil: Čast in korist Rusije. Od tega smotra ni odstopil niti za črko, kakor tudi nikdar ni zatajeval svoje mržnje, svojega nezaupanja do Nemcev. Ko je nekoč višji nemški dostojanstvenik skušal pridobiti si njegovo časnikarsko pomoč, objavil je Katkov ves pogovor v svojem listu in ko je pruski princ Friderik Ka-rol z jednakim namenom v Moskvi obiskal ga, mu Katkov tudi ni prizaiusel in mu naravnost v lice povedal, da je on Nemcem odločen nasprotnik.
Smrt tacega moža je velika izguba za ruski
katero ste mi v novo domovino sledili. Vaš list zahteva brzega odgovora, akopr.->m se strašim, da izkušnje v zahodu vas popolnem utrudijo, predno na polovico vaših vprašanj odgovorim."
„Sedaj smo prebili dve zimi v novi domovini ter se že počutimo kot stari uaselniki, tem bolj, ker se je okoli trideset rodovin od našega dohoda sem v tem kraji naselilo. Ker bivamo skoro na krajni meji obširnega mesta, nimamo blizu nobenega soseda razen duhovnika gospoda Gracije, ki skoro nasproti nam stanuje in je s svojo hčerjo naš najljubši in najbolj čislan prijatelj. V svojih listih sem večkrat govorila o Heleni, zato brez dvojbe dobro poznate nje ime, nje srce in nje značaj. A misliti si ne morete, kolik zaklad mi je Helena bila od prvega trenotka najinega znanja. Razen ves se imam njej največ zahvaliti, da sem se toli lehko in radostim novim razmeram udala. Da si ima mnogo dela, vender zna svoja opravila tako urediti, da baje nikdar ni z delom preobložena; zmeraj jeziva in vesela, celo če jo zadene vsa mogoča nezgoda, ki se nam ubogim naselnikom v dalnem zahodu po gostoma pripet). Le veselo se pošali ter ve zmenij dobro stran od vsega pokazati. Otroci surovih kočarjev cerkvene občine nje  očeta  zaslišijo komaj
narod, zlasti sedaj, ko se bliža doba, ki jo je prerokoval pokojni Skobelev, rekoč: da bode Rusija morala mobilizovati svojo vojsko, kadar se bode rublju vrednost znižala na petdeset kopejk. A dasi je ta izguba zares velika in bode vzbudila veliko žalost po vsi ogromni severni državi in tožen odmev po vsem slovanskem svetu, je tolažilno vsaj to, da je svojim nazorom, svojim idejam utrl širok pot mej narod, ki bode z uprav rusko žilavostjo nadaljeval njegovo delo, hvaležno se spominjal prerano umršega uzornega rodoljuba Katkova, od katerega se tudi mi z žalostjo poslavljamo;
Z Bogom, zlata slovanska duša!
V IJ ii 1» I. j a ii i 2. avgusta.
Pred par.dnevi priobčili smo članek z nad-pisom „Ein eeht deutsches Unternehmen" ter v njem razpravljali, da bi gluhouemnica za samo Kočevje ne bila umestna, ker bi vsekako kazalo, da se za vso deželo s pomočjo ustanove Holzapfelnove zgradi vkupna gluhouemnica. Misel, napraviti baš v Kočevji posebno gluhoneninico, se nam je takoj s početka čudna in sumim zdela in dasi smo se povpraševali „Cui prodest?", vender nesmo vedeli pravega odgovoru.
Omenjeni naš članek pa je imel dobro posledico. Včeraj dobili smo namreč od odlične osobe iz Kočevja dopis, ki to zadevo pojasnjuje, ki odločno odklanja nameravano dobroto gluhouemnice in vso zgodovino tega podjetja kaže v pravem svitu. Gospod, ki nam je poslal dopis, je pristen Kočevec, pristaš nam nasprotne politiške stranke, a baš zaradi tega mora zanimati njegov dopis , ki slove v slovenskem prevodu i
„V Kočevji 1. avgusta. V članku štev. 170 z dne 29. julija zaganja se „Slov. Narod" neosnovano v Kočevce in njih dozdevni namen, napraviti si si-rotišee in zavod za slepce. Misel to sprožil je odbor v Ljubljani, čegar člani menda hrepene po kakem redu, pri nas je tej misli vse in odločno nasprotno. Ognjišče temu osrečevaluemu dejanju treba torej vsekako v Ljubljani isknti, tu se s tem vprašanjem le malokdo bavi in še ti, ki se ž njim ba-vijo, so taki ljudje, o katerih se sme po pravici mi.-diti, da bi radi ribarili v motni vodi. /a tukom ta njenega konja, že iej naproti lete, dobro vedoč, da jim bode kaj malega podarila, kako povest povedala ali pa jih malo posadila na konjiča, ki se mi kot občna vlast dozdeva. Ko okoli hodi s pletenico z zdravili ter bolnike po vsej pokrajini obiskuje, vrača so polna cvetlic, kot bi od majni-kove veselice prihajala. Kanadska Indijanka, katerej vsak dan jedno poglavje iz francoslcga svetega pisma čita, pravi, nje glas je slajši nego šumeča vodica Mojega očeta skrbi raznih opravil nikdar ne tarejo toliko, da ne bi imel prijazne besede za blago svojo rojenico, kot je imenuje. Tudi dečkoma je nad vse prikupi j iva obljuba večernega pohoda pri Heleni. Kar zadeva Henrika — a Henrika pustiva v strani — sej veste, sestre so jako sumljive, ko gre za njih brate."
„Želela bi, da bi vi, gospa, videli Henrika. Ne izpoznali bi već v njem onega mladega gizdalina, ki je toli tanke rumene svetle rokovice nosil ter se z ovratnikom brez najmanjšega madeža ponašal. Ne, da bi se bil zanemaril, — prav nasproti —, a razen mesta pod njegovimi kodri, kjer je njegovo čelo še toli belo kot nekdaj, ogorel je popolnem; života je širokega in močnega, tako da me z roko kot lehko  pero prizdigne. Nekdanja  mlahavost se
kajšnje sirote je duvolj skrbljeno in go spodje v Ljubljani naj bi si izbrali drugo polje, kjer bi se njih dobrote bolje ocenjevale. Ako pa že hote Kočevce osrečiti na vsak način, je to drugih stvarij, katerih bi veliko nujneje potrebovali, n. pr. vodovod, ljudsko Šolo, cerkev. To so uuj-nejše potrebe nego muhasta blodnja („das schrul-lenhafte Hirugespinnst") sirotišnice, pod ka'erim naslovom se misli utihotapiti samostan. V tem grmu tiči zajec in zato se vsi Kočevci tega brauijo, da bi jedva jednega dobil, ki bi imel simpatije za to podjetje.
Kdor ae hoče poučiti o predzgodovini tega kričavo naznanjenega načrta, temu bode gospod dekan Kočevski, resnicoljuben mož. drage volje dal najzanimivejša pojasnila, pri čemer pa opažamo, da ta pojasnila ne bodo menda na korist intelektuval nemu prouzročitelju vse te zadeve gosp. S. — Kar se slednjič tiče omenjene vesti, ki je bila povod članku samemu, jo je najbrže B\Vaisenhauscomite fiir Gottschee in Laibach" spravilo v „Laibacher Zeitung", iz slednje pa je prešla v mnoge Dunajske liate. Izvestja v „Deutsche Zeitung" pa so bila vse drugačna.
Politični razgled.
V L i u b 1 j a rt 1 2. avgusta.
4['«"ii-vi listi se pritožujejo, da se vlada, zlasti pa naučno niinisterstvo premalo briga za češke želje zastran srednjih šol ter poudarjajo, da manjka vladi dobre volje.
*>ger*l40 pravosodno ministerstvo izdeluje načrt zakona o upe I javi obligatoi ičnega civilnega zakona in ga bode predložilo državnemu zboru v prihodnjem znsednnji. Ko pride ta stvar v zbornici poslancev in v gospodskoj zbornici na vrsto, bodo burne debate. Res se je gospodska zbornica preustrojila od tistega časa, ko je zavrgla predlogo, da bi se smeli Židi ženiti s kristijani, vender bode civilni zakon v gospodski zbornici zadel na hud upor.
'v'aaanj*-" «£s'žave.
V Bolgariji se opozicijske stranke zopet živahneje gibljejo. V Ruščuku bili so zadnji čas razni izgredi, kateri se pa od vladne strani taje. Bolgarska vlada čuti, da se sedanje Rtanje v Bolgariji ne bode dalo ohraniti in zategadelj jako priganja Kobuižana, da bi hitro šel v Bolgarijo. Slednji pa najbrž ne bode posebno hitel, ker vojska ni zanj in se je tati vojaškega pronuncinmento proti njemu, vsaj tako je zvedel „Nord". Turška vlada je svetovala Koburžami. da naj ne hodi v Sofijo, dokler ga ne potrdijo vse velevlasti. Ta svet bode princ najbrž tudi ubogal. V Bolgariji s* pa po raznih poročilih že pripravljajo rtogodki, ki bodo naredili konec sedanjemu nenormalnemu stanju. Ne volja mej narodom hitro narašča in če nov knez v kratkem ne pride, bode narod pregnal regente in ministre. — Ako Koburžan odkloni prestol in se ne zvrši kak prevrat, bode bolgarska vlada skušala Batteuberžana pregovoriti, da bi prevzel bolgarski prestol. Sofijska vlada se nekda že pogaja o tem z Battenbergom, ki je baje sedaj voljnejši priti v Bolgarijo. Nadeja se, da Rusija ne bode ničesar storila. Minuli teden bil je na gradu Heiligenberg pri Darnistadtu sovet Battenberške rodbine, katerega so se udeležili princ Aleksander in njegov oče, princ Aleksander hessenski, princ Henrik Battenberg in veliki vojvoda hessenski, in so se posvetovali, kaj naj stori princ Aleksander, če ga bodo Bolgari
prosili, da naj se vrne v Sofijo. Kaj M je sklenilo, ni znano.
Odnošaji mej C»rško in Tuniko so se precej zbolj^ali, ker se je krečansko vprašanje tako ugodno tešilo, kar je vsekako zasluga grške vlade, ki se je nasproti Turčiji v tej stvari jako korektno obnašala. Turška vlada je izrekla zahvalo grškemu konzulu v Kaneji, da je pomagal pomiriti prebivalstvo, in sultan mu je podelil Medžidije-red II. raz reda.
Francoske radikalne stranke skušajo osnovati neko zvezo, katere namen bi bil, agitovati za bodoče volitve po vsej deželi in delati na to, da se zopet mej narodom ožive ideje velike francoske revolucije.
Po vsej Italiji vlada velika žalost zaradi smrti ministerskega predsednika Depretisa. Za pogreb delajo se velikanske priprave. Crispi je prevzel začasno miuistersko predsedstvo in vnanje zadeve. Sodi se. da bode v kratkem Crispi komu d-ugemu odstopil ministerstvo notranjih zadev in ohdržal mi-nistersko predsedstvo in ministerstvo vnanjih zadev. Nekateri pa hočejo vedeti, da bode grof Robilant lopet ustopil v ministerstvo in prevzel vnanje zadeve. To pa sklepajo iz tega, ker je sedaj bil v Berolinu in se je takoj vrnil v svojo domovino, ko je zvedel, da je umrl Depretis. Nam se to ne zdi verojetno, ker Robilant v Italiji nikakor ni popu-lareu in bi njegov ustop v ministerstvo omajal zaupanje v sedanjo vlado.
ifgaiiMlii emir skliče shod veljakov v Ka-bul v 22. dan septembra, da bode potrdil novo spo-razumljeuje z Rusijo. Afganci s tem sporazuinlje-njeiii nesp prav zadovoljili in jeze se na Anglijo, da je toliko Rusom privolila. Ustavljali se pa ne bodo, ker vedo, da bi bil vsak upor brez uspeha.
Dopisi.
Iz Ciradea 30. julija [Izv. dop.J Schul-verein za Nemce je poslal  svojega načelnika v Celje, da je preskrbel predpriprave za otroški vrt, ki se ima osnovati v t<mi mesteci   slovenske Šta jerske. Vse, kar je ukrenil načelnik, so odobrili ta mošnji zaupniki.
To društvo je ob jednem povečalo že dovoljene zneske za šole v Borovljah, Spodnjem Ljubelji, Pustrici in Vajerjah (Waiern). V Gradci je društvi- z nova osnovalo žensko krajno skupino in jedno skupino tudi v Wildonu na Štajerskem.
Društvo deluje krepko; poročam Vam pa o tem, ker vse neinško-liberalne in židovsko novine molče o tem društvu popolnem in bi vsled tega Slovenci ue izvedeli z lehka, kje po slovenski zemlji razširja to društvo svoje delovanje
Društvo neče vedeti o Židih ničesar; zato je apostol VVeitlof prezira do cela. Slovencem je društvo "VVeitlofovo in Sehonererjevo jednako nevarno ; ali Schonerer se vede povsod dostojniše, možato in odkrito. On ni hinavec, v tem ko židovstvo z nemškim Schulvereinom nosi povsod krinko neodkritosti na obrazu.
Iz IjJulrijaiiMltega zaltotj;i 1. avgusta [Izv. dop.] — „Pasji dnovi" in pa „Nirvana" lenobe, v katero sem se zadnji eas po vzgledu druzih tudi jaz, gospod, urednik zaril, liki medved v svoj zimski „palaisu — kriva sta, da sem toliko časa junaško — molčal, mej tem ko ste Vi gospod urednik, krivi bili, da je šel zadnji moj "dopis srečno v — koš, in to vse zaradi tega, ker neste Vi prija-
telj močno „papriciranim* jedilom, dočim moj želodec na pr. ne more prenašati „kislih kumari* A medved gre le jedenkrat na led, tako sem si tudi jaz danes mislil, ter sklenil rajše pisati o „slikah iz življenja v „pasjih dneh", nego s „papriko" strašiti Vas ter polniti VaS koš, ki hoče na vsak način tudi svoj pomen imeti, kakor kakšen ^vfinkel-advo^at" pri našem kmetu, kateri gre temu izmečku človeštva še vedno odveč rad na lima niče.
In kakor se ne manjka pri nas tacih „zakot-nih elementov, ki uporabljajo nevednost svojega bližnjega kar „g*-werbeinassigtt v svojo korist, tako se nahaja mej nami Slovenci tudi še obilica tacih „finih" ljudi j, ki nam mečejo, kjer se da, grčava polena pod noge, dočim se tedaj, ko jih potiplje človek za pravo žilo, zvijajo kakor mal čevljarček, ki ga je na pr. v Grndašici — „krč prijel".
Jaz sicer ne mislim danes katerega izmej teh „finih" ljudij na tak način potipati, ker si nesem svest varnosti, da bi si rok ne onesnažil, ipak bi rad vedel, je li v »beli Ljubljani" na pr. še dokaj tako „kulturonosno umazanih" ljudij, ki odzdravlja jo našej znanej pesni „Slovenec sem" i. dr. v. z vitežkim „Pereat", ali ne. Sicer se da po tem, kakor kaže zdaj na našem pol. firmamentu — barometer, soditi, da smo v nekem oziru najhujšo nevihto že premagali, kajti narodna zavest je jela nepričakovano razcvitati se po naših domačih in bližnjih tleh, . . . vender bi človek zopet rad vedel, bomo li imeli mi Slovenci še kedaj takšno „smolou v ožjej in širjej nafti domovini, kakršno smo imeli v zadnjih petdesetih letih v narodnem našem boji, uli pak je resnica, da jo bodo to smolo ohranili za se le še naši pravoverni Nemci „von rein deutschem Blut", razni židje in pa trume izvoljenih nemšku-tarjev naših, počenši s sivim K. Dežmanoin, notri do škrbaste kuharice „der Vertassungspartei in Krain."
Povsem soditi, je sicer te vrste ljudem že jel čuk „Turtvaško pesem" peti, a človek se boji, da bi slednjič temu osamljenemu krdelcu v Ljubljani in v ostalih „zakotjih" ne užgala v mrtva srca ognja „des eeht deutschen Heldenmuthes" — rnemška" posadka tam doli v Kočevji, kajti potem bi bili mi slovenske „pare" — obžalovanja vredni!
V sedanjem času mora biti človek, kakor veste gospod urednik, na vse pripravljen, kajti skušnja nas uči, da je „nemštvo" na Kranjskem, pri nas Slovencih namreč — prvič glede* svojega narodnega prava v veliki nevarnosti, in drugič trpi tudi samo že na pomanjkanji „an Culturgeist"; in je skrajni
čas že, da se mi tega krasnega rodu usmilimo.....
In če ne bode moč pokazati svetu te vrste ljubezni do bližnjega drugače, pokažimo jo n. pr. vsaj pri ustanovljenji novega nemškega zavoda za gluhoneme *) v Kočevji, za katerega delujejo in agitirajo že zdaj merodajni možje — to- in onostran „Rinže-tluss-a." In ker so do zdaj naši Kočevski Nemci svojo cerkev le v „štantu" imeli, je slovenska naša dolžnost tudi ta, da jim pripomoremo sezidati novo, ki bo njih last, dasiravno bodemo mi drugi deležni le kakšne korenite nemške psovke, kadar bodemo v nemškem Kočevji hoteli slovenskih „kislih kumar"
*) Kedaj dobi pa tak zavod dežela Kranjska iz Holz-aptelnove ustanove in zapuščine V Pia.
mu je popolnem izgubila; sedaj stopa krepko in | naglo kot mož, ki po jasnih razlogih ravna ter po častnem smotru hrepeni. Vrhu tega je živ in napravi toliko veselja v hiši, kadar se za jeden dan ali za dva dni vrne. Res prav ponosna sem nanj !u
„Draga gospa! Vi morate enkrat sem priti pogledat, kako močno in uspešno uplivajo vaša načela o odgoji. Tudi dečka se odgojujeta po vaših načelih, vsak dan izvršujeta iste naloge, katere sem jaz pri vas izvrševala. Jaz sem njiju jedina učiteljica, le da se Alik vsak dan po jedno uro pri gospodu Graciji še grški uči ter prav redno in dobro napreduje. Murrav malo zaostaja ter se pri knjigah nekoliko dolgočasi, akoprain je pri igri kaj nagel in spreten. Čita gladko, naučil se pa še ni pravilno pisiuenkovati. Kot meni upira se tudi njemu latinska slovnica, s katero je ravno začel V računstvu pa je zadnji čas jako napredoval, najbrže za to, ker mu je strijc Henrik pri zadnjem pohodu rekel, naj se posebno peča z matematiko, če hoče enkrat inženir biti; in po tem poklici hrepeni dečko z vsem srcem. Nadejam se, da bodem tudi jaz toli srečna, da ga bodem v drugih predmetih spodba-dala.  Pri Aliku je to vse drugo, ker pri njem se
je le bati, da bi se s pridnostjo ne pokvarii. Hlastno | prečita vse, kar se le da citati; njegova nauka-željno8t je nenasitna. Zanj moram izmišljevati dela pod milim neborn in ga z vsemi mogočimi sredstvi vabiti na sveži zrak, da mu velika pridnost zdravja ne izpodkopuje."
„Alik je res čudovit otrok. Odgovornost za njegovo nravstveno in duševno odgojo bi me močno vznemirjala, ako bi me ne podpiral blagi gospod Gracija, ki je kaj razumen in blagosrčen, i u čudovito nadarjen. Mi res uživamo posebno dobroto, da takega moža za prijatelja in pastorja imamo. Nje gova mala cerkev je izvor dobrih del in njegovo življenje in njegove pridige so najlepše pojasnilo (illustration) krščanskih resnic. Jako izučen je v hebrejščini, grščini in latinščini, razen tega zna izvrstno francoski in nemški ; tudi v prirodoznanstvu je toli izurjen, da nas ve živo zanimati za vse oddelke te obširne znanosti. Gotovo se bodete čudili, da se d;;rovi toli zmožnega moža dajo v toli tes nem krogu omejiti; a njegovi požrtvovalni delavnosti podeluje posebno moč in lepoto, da je cvetočo cerkev v vzhodu zapustil ter kot pravi apostelj sem v samoto prišel V vsem okraji je jedini mož, ki je z mojim očetom istih let, in podoba je, da se drug
drugemu delata najboljšo družbo in največje veselje."
„0 svojem goBpodinstvu sem vam že v prejšnjih listih povedala marsikatero podrobnost. Dovolj hvaležna vam ne morem biti, da ste me v svoji hiši učili tudi gospodinjstva iz raznega domačega gospodarstva. To mi je sedaj neprecenljive vrednosti, akopram tega ono kratko zimo v Novem Yorku nisem trebovala. Zdi se mi, da si ljudje v obče še misliti ne morejo, koliko se devojke z golim opazovanjem nauče in koliko svoje bodoče vednosti v vseh strokah domačega gospodinstva in gospodarstva se na ta način nevedoma prisvajajo."
„Ali se spominjate, kako stanovitno sva jaz in Ema opazovali vsa vaša dela v kuhinji, kader ste pekli in vročino v peči poskučali z orodjem, po katerem smo presojevale, ali se bode dobro izpeklo ali ne? Kaj hvaležna sem za vašo potrpežljivost. Tega sem se spominjala, ko sem v prvo potico pekla. K meni je bila prišla Helena Gracijeva, da bi mi pomagala. Pri tej priliki je trdila, da kot prava izvedenka držim valar, testo z maslom na-mazAijem i. t. d. Jaz izvedenka, dočim sem v vseh teh stvareh le vaša posnemovalka."
„Melisa še vedno pri nas služi, hvala mičnemu
ali pa dobro „papriciranih" piščet, kamo li, da bi na um nam prišlo peti pesen „Slovenec sem", katera niti v Ljubljani ni varna svojega „življenja", pa bi ga bila „im deutschen Gottschee."
Ljubljanski pobajkovalec. Z DoleuJHkega 31. julija [Izv. dop.] Zadnjič sem Vam pisal o požarni brambi v Mirnipeči, danes pa naj izvestira, kako se je temu zavodu nasproti obnašal oskrnik na Hnoeljniku. Na prošnjo za podporo in na vabilo k slavnosti ustanovljenja dobila je prostovoljua požarna bramba naslednji dve pismi:
Hopfenbach, Rudoifsvverth, Krain den 26. Juli 1887. An die lobliche freiwillige Feuerwebr
in Hbnig8tein. Beztlglich Ihres Gesuches um Beitragleistung behufs Grfindung einer freivvilligen Fpuervvebr iu Hbnigstein wird Ihnen bedeutet, dass Sr.. Excelenz Freiherr von \Vambold einen Jabresbeitrag von 10 fl. jedocb unter den ausdrUcklichen Bestimmung jederzeitigen VViederrufs bevvilliget hat, welcher Betrag Ihnen heute in Form eines Eimers "VVein zugesandt wird.
Achtungsvoll
m/p. Mainhold.
Drugi se pa glasi :
Hopfenbach den 16. Juli 1887. An die freiwillige Feuervvehr
in Hbuigsttin.
Beziiglich Ihrer Einladuug zura Grttndungsfeste der freiwilliger Feuervvehr in Hbnigstein, theile Ihnen hieramtlich mit, dass es den Inteutionen des hohen Inbabers entgegen sein vviirde, einen gauz absolut slovenisch organisirten Verein beizutreten, da uns zunachst die Einladung ganz uuverstandlich ist und zvveitens ein nirgends staatlich vorkomuien-des slovenisches Commaudo eingefUhrt ist.
Ein jeder militarisch organisirter Verein muss um allseitig unterstiltzt zu vverden, dass bsterreichische Bevvustsein der Zusammengehbrigkeit haben, welches in dem deutschen Commando basirt ist. Dies betrifft auch die Clausel Sr. Excelenz jederzeitiger Wiederrufung iu der allgemeinen Erlediguug Ihres Gesuches.
Achtungsvoll
m/p. Mainhold Zares rudečica sili človeku v obraz, čitajo-čemu ta izrodek nemške arogance. Borih 10 gld. obljubil je mogočni baron Wambold, a še teh ni mislil plačati v gotovini, marveč poslal je vedro vina, katero je na ta način tako dobro spečal, da sme biti zadovoljen. S to vsoto pa že misli, da ima prvo besedo v deželi, da bode on odločeval, v katerem jeziku se bode požarni brambi velevalo. Če je „der hohe Inhaber" kupil pohlevno graščinico Hmeljnik, še s tem ni dobil pravice, da bode o našem jeziku odločeval. Na tujih tleh vsekakor treba malo več uljudnosti, kajti „3i vi vis Romae, romano vivito more" in prava plemenitost razodeva se le v plemenitem dejanji.
Domače stvari,
— (Vseh čeških gostov,) ki se pripeljejo v Ljubljano dne 8. t m., bode 469. Na
dejamo se, da jih bode Ljubljana vzprejela dostojno in zato že danes apelujemo na narodno občinstvo Ljubljansko, naj dejansko pokaže, da mu vzajemnost slovanska ni tuj pojem. — Ker po gostilnicab ni prostora za vse došle goste, potrebovalo se bode mnogo privatnih stanovanj. Oni, ki bi hoteli jedno ali več postelj za dneve 8., 9., 10. in 11. t m. odstopiti brezplačno ali pa proti primernej odškodnini, prosimo, naj blagovole to prijaviti v pisarni banke „Slavije" ali pa odvetnika dr. Ivana Tavčarja, in sicer kar najpreje mogoče.
— (Frančiškanski red) imel je pretekli četrtek volitev novega provincijala za Avstro-Oger-sko. Izvoljen je bil provincijalom Hrvat Štefan Si-kirčević.
— (Porcijunkula) ki jo bila lani zaradi kolere prepovedana, privabila je letos silno veliko ljudij od blizu in daleč Par tisoč ljudij prenočevalo je v frančiškanski cerkvi in na ulicah pod milim nebom. Nereda ni bilo, le proti polunoči je morala policija nekoliko ponočnjakov nižje vrste spraviti pod ključ, da se je ied ohranil.
— (Nezgoda.) Ko se je včeraj zvečer ob Va7 uri peljal Frančiškan g. o. Angelik Hribar s svetsvi za umirajoče v Šiško, splaši se konj, ker se je naprsna veriga bila odpela, nekaj pa menda tudi zaradi biciklista, ki je baš tedaj mimo frčal, in prevrne g. Angehka Hribarja pred gg. Knezov trgovino na Marije Terezije cesti. Gospoda Ange-lika Hribarja prenesli so v gg. Knezov pisarno in ga obvezali, kajti spahnil si je pri padci nogo, pre-tegnil si kito in tudi na rokah je poškodovan. Ko je dospel o. Josip Bizavičar, da je prevzel svetstvo, odpeljali so o. Angelika Hribarja v samostan, kjer ga zdravi dr. Ambrožič.
— (Čebula in česen) sta za gospodinje jako važna predmeta, zatorej ni čuda, da je na cesarja Josipa trgu v današnji dan vsako leto prava borza, na kateri se določi cena tej „ domači vanilji." Letos je cena jako nizka, dve „reštiM najlepše če bule dobita se za 5 kr., rešta česna stoji 3 kr. Popoludne je cena pala celo na 2 kr., ker je bilo jako veliko blaga na prodaj.
— (Tatvine.) Tatovi dosledno iščejo plena v veliki gneči, posebno pa pri cerkvenih slovesnostih. Tako je včeraj proti večeru kmetovalcu Draš-lerju iz kranjskega okraja zmanjkala listnica s 155 gold. Ker je Drašler imel raztrgan žep, je pa tudi mogoče, da je denar izgubil že na železnici. — Danes zjutraj pa je ukral neznan tat v Frančiškanski cerkvi, baš ko je bilo obbajanje pred velikim oltarjem, posestniku Jarneju Kobicu listnico s 50 gold. v bankovcih, prerezavši mu žep.
— („Učiteljski Tovariš") ima v 15. številki nasledno vsebino: „Tiho, skromno učiteljevo življenje bodi najplodovitejši vir vzgojevalnemu poučevanju. Govoril Andi*. Perne. — Zgodovina pedagogije. — Knjiga slovenska v XIX. veku. — Šolska letina. — Kujiževstvo. — Dopis. — Premene pri učiteljstvu. — Natečaji.
— („ Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 8. številki naslednjo vsebino: Mavrica. Pesen. Fr. Krek. — Milo-
najemniku Jakobu, ki je kaj počasnega razuma ter baje še opazil ni, kako rada ga moja dekla gleda. Jakob ni, kot bi sosedje rekli prenagel mož (fore-handed) ter ne vidi lastne koristi v raznih stvareh. Svobodno lehko obdeluje toliko očinega zemljica, kolikor hoče, vender mu toli p o manj k uje krepke volje, da nisem zasledila, da bi bil le količkaj svoje njive razširil ali število rogate živine in drobnice pomnožil, kar bi mu po teh izvrstnih pašnikih bilo naj lož je storiti."
„Govorili ste, da mi manjka knjig, časnikov i. t. d. a v tem obziru živam neko posebuo dobroto. Henrik biva le deset kilometrov od lepe kmetije, ki se Jezer išče (Lake Farm) imenuje. Vlast je gospoda kaj olikanega ukusa in kaj obširne naobraženosti in ž njegovo častitljivo materjo sem skle nila srčno prijateljstvo. Od teh dobivam redoma vse, kar je novega in vrednega. Tudi v francoščini sem močno napredovala; vsak dan se je učim nekaj časa vkljubu mnogobrojnim svojim opravilom ; kajti izpoznala sem ono resnico, katero ste nam vi, častita gospa, vedno poudarjali, da čim več imamo opraviti, tem več časa za to nahajamo."
„Rada bi tu list končala z ugodnim poročilom o zdravji svojega očeta, za katerega ste se vedno toli  prijateljsko  zanimali.   Žalibog,   da   tega ne
morem. Vam bil bi ves spremenjen: lasje so mu beli kot sneg, njegova postava sklonjena, život suh in vrhu tega še malo hrom, vsled one nezgode na železnici. Ko bi se dal pregovoriti, naj opusti vse skrbi in misli na svoje podjetje, nadejali se bi lehko, da bode še dolgo v miru živel. Tudi upam, da bode to res storil, in nikdar ne neham moliti, da bi se njegovo trudapolno življenje tako srečno končalo. Zagotovljam najtoplejšo ljubezen Anici, Emiliji in Karoliui in vsem devojkam, ki so mi bile součenke, ter ostanem
vam
odkritosrčno udana in hvaležna Mabel Vaughanova." Zelo ist čas je dobila Mabel po pošti poročilo, katero jej je napravilo mnogo skrbij iu naposled obilo dela. Ko je poročilo prvikrat prečitala, izra-zoval se jej je na obrazu opravičen srd; in ta srditost je prevladavala njenim čutom ves ostali dan. O mirnem večeru je stvar lehko natanko premišljevala ter se tudi z očetom posvetovala. Oče jej je v vsem pritrdil in drugo jutro je izvršila svoj sklep. Najprej je natanko pregledala najboljšo sobo v hiši, nje velikost in nje opravo in razne ugodnosti in neugodnosti; potem se je u-sedla k mizici ter je spisala sledeči list. (Dalje prib«)
srčnost. — Poštenje zmaga. — Načeta jablana. (Iz češčine preložil Radoslav Knafiič.) — Poletni večer. M. Kastelic. — Narodna no*a v Čehih. — Durak in breza. Iz ruščine prevel B-c. — Pisma mlademu prijatelju. — Listje in cvetje.
— (Letno poročilo cvetero razredne ljudske šole v Šent Vidu nad Ljubljano) ima na prvem mestu prav umestna spisa: „Pustite otročiče k meni!" in „Sadjerejcem," potem pa šolske vesti. Za šolo godnih otrok je bilo 394, od teh je šolo pohajalo 149 dečkov, 150 deklic, vkupe 299 otrok, mej katerimi je bilo 213 sposobnih, 86 nesposobnih. Na tej šoli so poučevali gg.: Ivan Kermavner (nadučitelj), Leopold Zaletel, Josip Breg ar, Ivana Cvek, Fran Lovšin. — V kraj-nem šolskem svetu so gg. : Valentin Cirman, Miroslav T o m e c , Andrej Vole, Ivan Kermavner, Ivan Florijančič, Fran Koman, Fran Ježek.
— („Slovensko učiteljsko društvo") izdalo je ravnokar I. zvezek „Knjižnice za mladino." Za to izdajo smo „Slovenskemu učiteljskemu društvu" tembolj hvaležni, ker smo hkratu dobili dve izvorni pevesti: „Mladi dnevi." Spisal P. B. in „Za poklicem." Spisal Nepokor. To je prav prijetna pre-memba nasproti veliki množini prevodov, s katerimi smo doslej m rali mašiti pereče nedostatke na tem polji. Obe povesti sta jako dobro pisani, da je bodo tudi odrasli z zanimanjem čitali, vnanja > blika trdo vezane knjižice pa toli prikupljiva, da je cena (20 kr.) zares izredno poštena. Naj bi skoro izšel II. zvezek!
— (Nova knjiga) je izšla pod naslovom: Vzorni   načrti  kmetijskih  stavb.   Obseg:
1. Vinska klet. 2. Skedenj. 3. Goveji hlev. 4. Konjski hlev. 5. Svinjak. Po nemškem izvirniku stavbenega odbora c. kr. kmetijske družbe dolenje-avstrijske na Dunaji izdala c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. V Ljubljani 1887. Založba c. kr. kmetijske družbe. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. Cena za ude c. kr. kmetijske dru>be kranjske 50 kr.. za neude 1 gld. Knjigo krasi jako veliko načrtov in ra/en ukovite vsebine tudi jako lična vnanjost, zatorej jo prav toplo priporočamo.
— (Vabilo k pevski v e s e 1 i c i) združeni s kegljanjem na dobitke, katero priredi „Litijsko pevsko društvo" v nedeljo dne 7. avgusta t. 1., na korist po toči poškodovanim posestnikom Litijskega okraja v prostorih gosp. Oblakove gostilne v Litiji. Vspored:   1    Foerster:   „Pjevajmo",   moški zbor.
2. Ipavec: »Slovanska pesen", moSki zbor z bariton iu tenor solo. 3. Gregorčič: „0 nevihti", deklamacija. 4. Zajic: „Živila Hrvatski", moški zbor. 5. Volarić: „Slovenca dom", moški zbor. 6. Razdelitev dobitkov za kegljanje. 7. Oveterospev. 8. Stoss: „Na ples", moški zbor. 9. Jurčič: „Slovenski junak" , deklamacija. 10. Hribar: „Brambovska", moški zbor. 11. Nedved: „Pozdrav Gorenjskej", moški zbor z bariton solo. 12. „Prazna obleka", komičen prizor. 13. Maček: „Za Hrvate", moSki zbor. Začetek veselice točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 30 kr., nadplače vsprejemale se bodo hvaležno. — Kegljanje na dobitke prične se v nedeljo 31 julija in konča * dan veselico točno ob 7. uri zvečer. Serija treh lučajev vel]a 10 kr., 3 serije skupaj 20 kr. Z ozirom na vspored, sestavljen iz čisto novih točk, kakor tudi z ozirom na blagi namen veselice, vabi čast. občinstvo k prav mnogobrojni udeležbi, najuljudueje Pevski odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
MonakoVO 2. avgusta. Cesar avstrijski zjutraj semkaj dospel. Vsprejeli so ga princ regent in oba princa Leopold. Jutri odpelje se dalje v Tegerusee in Kreuth.
Sofija 2. avgusta. Od Načevica še ni nobene vesti. Dežela popolnem mirna in teško pričakuje Koburžana prihod.
Pariz 2. avgusta. Ferryjeve in Boulan-gerjeve priče so spoznale, da mora biti dvoboj.
Pariz 1. avgusta. „Agence llavas" javlja iz Carigrada, da je Porta brzojavila Kobur-žanu, naj nikar ne hodi \ Bolgarsko, dokler se velevlasti ne bodo sporazumele. V Bolgarski, posebno pa v Vzhodni Rumeliji velika razburjenost.
Rim 2. avgusta. „Riforina" pravi: Notranja in vnanja politika italijanske vlade se vsled Depretisove smrti ni nič izpremenila.
Peterburg 1. avgusta. Katko v popoludne umrl.
Berolin 1. avgusta. „Staatsanzeiger" javlja, da je cesarjeviČ Rudolf dobil križ velikih komturov Hoheiuollernskega hišnega reda. — „Post" javlja iz Varšave, da se je zapo-vedalo, naj se ukaz z dne 26. marca, po katerem se imajo odstraniti vsi inozemski ravnatelji, upravitelji in poslovodje industrijalnih podjetij ž njih mest, izvrši v desetih dneh.
Sofija 1. avgusta. Regenti so ostavili Varno in se odpeljali v RušČuk; v treh dneh utegnejo priti v Sofijo.
Rim 1. avgusta. Mestni zastop dal sto tisoč frankov za spomenik Depretisu.
/
m
-\7"2L"b ilo.
V četrtek dne 4. avgusta ob 8. ■'JJ uii zvečer se prično pevske vaje za S veselico, katera se priredi v torek dne 9  avgusta na čast češkim go-8toni na vrtu čitalniške restavracije. Teh skušenj naj se izvolijo udeležiti v polnem številu ne samo člani čitalniškega pevskega zbora, ampak tudi drugi v  Ljubljani bivajoči slovenski pevci. Pevski odbor.
Kogar je mar za slovensko mladino, pritrdi pač rade volje misli, ki se je izprožila pri lanskem občnem zboru „*SlovenBkega učiteljskega društva": češ da se začne izdavati „knjižnica za mladino". Naša mladina potrebuje brane, primerne hrane, ki bistri um in blaži srce. Vsaka stroka naše književnosti se je bolje ali manje pospešila in popela za našega preporoda, le berila, vzlasti zabavnega in naravnost mladini namenjenega se je do-sedaj še malo spravilo v dćzel. Pač je prišel na svetlo že marsikak list ali knjiga, ugajajoča našej mladini, ali mladi svet potrebuje vender le vedno berila, novega berila, in kdor pomisli, kakega pomena je upi v leposlovne knjige osobito na mladino, potegne iz vestno z nami in priskoči z malim vzdar-jem, bodi si gmotnim, bodi si duševnim.
Večji slovanski narodi se zanimajo vse v prek za dobro in tečno hrano mladiui ter izdavajo izborne časopise in primerne „knjižnice" za vse faze mladostnega življenja od prvega povoja otroške pameti do popolnega razvoja deške dobe. Mi smo mal narod, kakor se rado poudarja, in zato se moramo tudi ravnati po malosti. A kolikor se je storilo do sedaj za dušno pašo slovenskej mladini, storilo se je premalo. Pač se je ustanovila tudi pri nas Že parkrat taka „knjižnica" za našo mladino, a mlačno zanimanje in preslaba podpora, gmotna ali duševna, utopila jo je. Res, da prinaša našej mladini dokaj tečne duševne hrane že od 1870. leta sem „Vrtec", časopis za slovensko mladino, a jedini on ne more zadoščati vsem potrebam in zahtevam nadepolne mladine naše. Zatorej smo se odločili na izdavo te „knjižnice", ki poskrbi za vse stopinje mladostne dobe od male dece do bolj odrasle mladine. Prinašala bode izvornike: zabavno-poučne povesti, popise slavnih mož, zgodovinske slike, narodno blago itd., pa tudi prevode iz bogatih slovanskih književ-nostij te stroke,
Vselej pa bode berilo tako, da ne užali ni verskega ni nravnega Čuta, ni stanovskega dostojanstva in sploh vzgojevalne metode, temveč trudilo se bode zabavati in poučavati mladino v pravem krščanskem in zdravem narodnem duhu, v lepem in pravilnem jeziku in obče priznanih kraso-slovnih načelih, da st pri'asti dobrih lastnostij in ubrani slabih, da si osvoji priznana načela v življenji, da posnema odlične može in junake, da se jej utrdi značaj in da postanejo iz nje pravi državljani po duhu in dejanji.
„Dajte in so vam bo dalo!" Da pa zadostimo povoljno navedenim točkam, prosimo slavno občiu-stvo, da podpira naše podjetje po najboljšej volji in moči. Ako se naše delo dovolj prizna in podpira, lahko se nadja slavno občinstvo najboljših uspehov. V zlogi je moč.
Torej vabimo uljudno slavno občinstvo, osobito p. n. duhovnike in učitelje, roditelje in druge vzgojevatelje, da si omiHlijo prvi zvezek „Knjižnice za mladino". Ako poseže slavno občinstvo naglo po njem, pride kmalu drugi zvezek v dežel. Cena 2 0 k r. ; po pošti 5 kr. več.
V Ljubljani, meseca rožnika 1887.
„Slovensko učiteljsko društvo".
i „LJUBLJANSKI ZVON",
Mtoji (192—94)  I $
za vse leto gld. 4 60; za pol leta H| gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tujci
1 aVgllStH.
Pii ^>oot  harnn in baronica Dand iz Petcrburga.
— baron Glinaberg, !;<•••!.k • m iz Draždan. — Hnflfelner, VVinteniitz, Golussi, Pollak, Frank > Dunaja — Weiss iz Prage. — Komiss iz Bočna — Dr. Stujanovič, Hartmann, iz Zagreba. — Spendal iz Tržiča — Zemc iz Kresnic. — Appe, Santi, VVeissloin, Ambroš iz Trsta. — Rudesch iz Pni ja.
Pri ^»»JS^I t Ilahn, VVindt, Steinmadsler, Schraidt, Fritsche, Kolbl, LOffler z Dunaja. — Leitner iz Budimpešte.
— Mllhlebach iz Gradca — Ormg iz Kočevja. — Widmann iz Pnljn.
Pri avatrljakvin «?e»»rjl: Gregorič z Bleda. — Javornik iz Begunj.
Pri južnem kolodvora t Klinar iz Karlovca. — Schallgrnber, Jordan, Meisaner iz Trsta. — Schtick, Tichy iz Pnl|a.
fcls&BI'II  SO  V  ljllt>lj;*tfcI :
30. julija: Josip Osredkar, delavčev sin, 3'/i mes., Poljske ulice št. 16, za božjastjo
31. julija: Alojzij Giil, kondukterjev sin, 13 mes, Kravja doiina št. 2, za oaepnicanii. — Lorenc Perdan. posestnik, 57 let, Kladezne ulice Št. 24, za otrpnenjem črev.
— Marija Boskovič, črevljarjevu hči, 3 leta, Poljanska cesta št. 18, za jetiko.
V doželiiej bolnici: 30. julija: Helena Koren, dekla, 28 let, -a oslabijo-njem rnočij. — Katra Buch, gostija, 80 let, za starostjo.
Poštne zveze.
Odhod iz IJ u ■> I j ane,
V Novo mesto  vsak dan ob 6. uri  zjutraj, vsprejema
blago in popotnike.   Prostora je za pet ljudij.
V ZiUlcovoo preko Domžal vsak dan ob «(|7. uri zjutraj.
V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob '/»6. uri zjutraj.
V Kamnik vsak dan ob 1/,;">- uri popoludne po letu, ob
3. uri popoludne po zimi.
V Polhov grade o  in  na Dobrovo  vsak ponedeljek,
sredo, petek in soboto  ob 1j9b. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob '/,5. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi.
Prihod v Ljiilrijitiio.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoe vsak dan ob 4. uri 15 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradoa in Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj.
M eteoro logično poručilo.
J   C*a "P.*" barltra! Te-O    zovanja    J    ™ poratura
Vetrovi
Mo-Nebo  krina v mm.
7. zjutraj 783*59 ur. 2. pop.' |737 08 um. 9. zvečer 73765mm.
23- 6" C   brezv.! jas.
31 8 C   ! si. jz.  d.jas. lOOOsm.
24- 4 C   ni. zab. d.jas. !
Srednja temperatura 26-5°, za 6-7» nad norma lom.
dne 2. avgusta t. 1.
'Izvirno telegrafiCno poročilo.)
gld
včeraj
81- 55
82- 70 11270
^ri'55 882 — 282*— 12510
Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta .... f>°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije .   . .
London ......
Hrebio........„     —•—
Napol......... ,      9 93 V,
C kr. cekiui......„ 5-91
Nemške marko.....„ 6r42'/»
4°/0 državne srečke iz I, 1854   25') gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska papirna renta i)> „.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećko 5°/0 . . 100 gld. Zeinlj. obč. avatr. 41/,0/,, zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srećke.....10O gld.
Rudolfove srečke.....10
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tramiuway-društ. vel j. 170 gld. a. v.
gld
129 gld
163 „
100 „
«7 .
105 „ 11* ,
124 „
ioo ;
179 „
20 „
106 „ 227 „
danes 8PK0 8285 112 70 9650 H82-— 282-80 125 15
9-93 591 61-45 50 Kr n
95
45 „ 50
75 ,
50
25 25
75 50
Izvrsten, ravnokar lc-u.lian.
borovničevec,
steklenica (stari bokal) 2 dobiva se pri   F"r*n mi
&ti~iil<l.)-i v «;uncl|nh *t. 11. pri ftt. Vidu na«I I.jubljnno. (538—21
Trgovina
z mešanim "blagom
proda ne /.aradi pieselitve takoj pod ugodnimi pogoji.— Več se izve pri (541—21
A. Lavrenčjč-i na Rakeku.
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
m zbrani s
I ■
|M» znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Kninan.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz
15. atole Lj a domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Sraukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš? iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz  domačega življenja
kranjskih Slovfuci;v. — II. Grad Roj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povesr. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obra« iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinaka povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domaćega življenja. — VI. Kako je Rotorjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Vn. Črta iz življenja političnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr.,    ^—«^ D i j o k i
eleg. vezan po I gld. / 4flFfe, \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / fc^T| \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina [ ^C^JL I ^ lzv0^ ako za posamični nove- \ ^Rfirafe/ s' nam'^ skupno zani zvezek 5 kr., \*W^y najmanj deset izza vezani   10 kr.    V/ vodov.
Prodajajo se v (79—39)
„narodni tiskarni"
Kongresni trg, Gledališka atolba.
ZriiUonil (i varovani
Hotel-Block-Kalender
Po sklenenih pogodbah s hotelierji na Dunaji, v Brnu, Pragi, Budapešti, Draždanih, Vratislavu, Stet-tinu, Hamburgu, Kolinu itd. in v zdraviliških Baden. Vbslau, Karlovi Vari, Frančiškove kopeli se bodo ti block-kalendri v vseh sobah za tujce vseh hotelov omenjenih mest stalno nalepili pri signalnej pripravi, da je gobt vsekako zagleda.
Inserati v toh block-kalendrih bodo tedaj zlasti ker bodo v zaprtih prostorih, vs<-kako imeli uspeh.
Prostor za inserate, ker se more vsprejoti le 10 tvrdk, je omejen in konkurenčno tvrdke so izključene.
Cene so za prostor auonce 4i';35 Mm. za hotel in leto na gld. 3.50 do gld. 40.— (15 do 20 kr. za sobo in leto) proraičunjene.
Naročila naj se pošljejo na
Annoncen-Expedition Moritz Stern
Wion, L, Wollzeile Nr. 31
kjer se tudi natančneje izve in uzorci dobe na za-htevanje.
VIZITNIGE I
priporoča Y
I    v Ljubljani.
BRATA EBERL \
prodajata najboljše iu najoenejae lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-136)
LJUBLJANA.
Za tVitiii-iškmisko cerkvijo, v kisi gospoda J. Vilhnr-jtt  h i s. s tov. 4.
LJUBLJANA.
Izdatel) in odgovorni urerlnik: Ivan Ž^leznikar.