GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641_906-030 — Naročnina Celoletna din 100.— polletna din 50.— četrtletna din 25.— _________________
Štev. 20 — Leto II.
Murska Sobota, 18. maja 1950
Cena 2 din
Povečajmo skrb za 100% izpolnitev
setve
Pomladanska setev v soboškem okraju je v glavnem končana. Vendar se še vodi ostra borba za 100% izpolnitev plana setve v nekaterih kulturah, posebno pri sončnicah. Ponekod imajo še težave z ogroženimi površinami, toda upanje je, da bodo tudi tiste zasejane. Aprilsko deževje, katero je sicer zelo oviralo setev, vendar ni moglo bistveno vplivati na samo setev, da bi ista zaostala. Pridni prekmurski kmetje so se v veliki večini zavedali važnosti setve in so izkoristili vsako uro lepega vremena in pohiteli na polje, samo da je bilo seme pravočasno v zemlji.
Podatki, s katerimi razpolaga poverjeništvo za kmetijstvo, kažejo, da je državni sektor izpolnil 93 % plana, zadružni 93% in privatni 91%.
Na državnem sektorju je posestvo v Rakičanu prednjačilo pri setvi. Setev je potekla zelo dobro in je bilo vse pravočasno zasejano. Od državnih ekonomij je pomladanska setev najbolje potekla na ekonomiji tovarne perila, kjer imajo tudi zelo dober pregled nad posejanimi površinami. Tudi setev na mestni  ekonomiji ni zaostajala, toda še vedno nimajo prave evidence nad površinami. Zelo slabo evidenco pa ima ekonomija javne bolnice, kjer sploh ne vedo, koliko imajo zemlje, kaj še da bi vedeli, koliko, imajo posejanih posameznih kultur. Ravno iz tega se lahko ugotavlja, da državne ekonomije nimajo še potrebne evidence, čeprav je nujno, da bi jo imele in bi morale v tem dajati vzgled zadružnemu in privatnemu sektorju.
kmetijsko obdelovalni zadrugi Tešanovci in Puconci sta prednjačili pri setvi v zadružnemu sektorju. V Tešanovcih so plan setve v nekaterih kulturah presegli. Zelo dobro je setev potekala v Puconcih, kjer imajo tudi zelo dobro evidenco nad posejanimi površinami. Nekoliko so zaostali s setvijo V Fikšincih, kjer je Oviralo setev nekaj pa tudi slaba organizacija dela. Tudi v Hodošu niso posvečali dovolj pažnje pomladanski setvi in je ostalo nekaj zemli e neobdelane. Šele v zadnjem času hitijo, da bo vsa zemlja obdelana in zasejana. Od zadružnih ekonomij so se pri setvi najbolje izkazale ekonomije v Domajincih, Mur. Črncih, Borejcih in Petanjcih. Evidenca tudi na zadružnem sektorju ni povsem zadovoljiva in bodo kmetijsko obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije morali posvečati evidenci več pažnje.
Pomladanska setev je bila velika preizkušnja krajevnih odborov, masovnih organizacij in kmetijskih zadrug. Tam, kjer je krajevni odbor ob pomoči ma-
sovnih organizacij in kmetijskih zadrug posvečal potrebno pažnjo pomladanski setvi od začetka, tam je plan setve izpolnjen in ima krajevni odbor dobro in točno evidenco nad posejanimi površinami. Dobro delo krajevnega odbora in sodelovanje masovnih organizacij je rezultat dobro izpolnjenega plana setve v krajevnih Odborih: Šalamenci, Sodišinci; Čepinci, Puconci, Predanovci, Tešanovci, Lipovci, Noršinci, Kuzma, Ivanci, Dolič, Ženavlje in Domajinci. Slabo pa je plan setve izpolnjen v tistih krajih in odborih, kjer krajevni odbor , ni polagal zadosti pažnje setvi in tudi masovne organizacije niso nudile zadostno pomoč. To so predvsem krajevni odbori Šalovci, slabo evidenco nad posejanimi površinam imajo krajevni odbori Murski Črnci, Beltinci in Murska Sobota.
Če ugotavljamo, da je pomladanska setev v glavnem dobro izvršena, ne sinemo mimo dejstva, da plan setve industrijskih rastlin ni v celoti izpolnjen. Plan setve sladkorne pese je izpolnjen 86%, plan sončnic čisti posevek pa le 63%. Ker pa setev sončnic še ni zaključena, bo nekaj več posejanega.
Ko pogledamo, da plan setve sladkorne pes niso dosegli krajevni odbori Beltinci, Dokležovje. Bakovci. Ižakovci, Melinci, Krog, vidimo, da, imajo ravno ti krajevni odbori največ delovne sile na razpolago. Zato ne more biti izgovor, da ni delovne 'sile saj, je ponekod še preveč, je pa drugo dejstvo in to da krajevni odbori nimajo nobene točne evidence nad posejanimi površinami z jesenskimi posevki  in zato plana  niso pravilno razbili. Vzrok za neizpolnitev planu setve v teh krajevnih odborih je
tudi zelo slabo delo masovnih organizacij in pa kmetijskih zadrug.
Setev sončnic kot čisti posevek dobro poteka v Prosenjakovcih, Križevcih, Gor. Petrovcih. Čepincih in še nekaterih. Najslabše so pa krajevni odbori Šulinci, Hodoš, Šalovci.
Plan setve vmesnih posevkov sončnic in bučnic pa ni samo dosežen, temveč presežen.
Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da je večina krajevnih odborov imela zelo dobro evidenco nad potekom setve in so
 se nekateri evidentičarji posebno izkazali. Posebno so se izkazali evidentičarji Filipčič Valentin KLO Predanovci, Lukač KLO Puconci, Tomori Marjeta KLO Kuzma, Škrilec Bela KLO Tešanovci, Benkovič Ludvik KLO Ivanci, Koinbausler Franc KLO Gor. Lendava in Še nekateri.
Ob zaključku pomladanske setve stoji pred nami še ena naloga in to je registracija celotne setve. Popis jesenske setve, ki je bil  izveden decembra lanskega leta, ni pokazal prave slike zasejanih površin z jesenskimi posevki. To se je ugotavljalo šele pri razbitju plana pomladanske setve, ko je večina krajevnih odborov ugotavljala, da imajo več posejanega z jesenskimi posevki, kakor pa je izkazal popis.
Krajevni odbori, ki imajo že dobro evidenco nad posejanimi površinami, bodo z lahkoto izvedli popis. Druga stvar pa je tam, kjer krajevni odbori nimajo pregleda nad zasejanimi površinami niti 
ne vedo, koliko imajo zemlje. Tu bo potrebno temeljito delo, da bo popis res točen.	 
Sedaj, ko je setev končana, pa ni zaključeno delo. Ravno sedaj je potrebno še več dela in nege, da se bodo posevki pravilno razvijali, kajti samo tako lahko
pričakujemo dober pridelek.
Prva prekmurska frontna
brigada na Pohorju
Brigada, ki je bila odšla na Pohorje dne 3. maja, šteje 277 frontovcev. Formirana je bila v večjem delu iz sektorja Križevci, Prosenjakovci, Šalovci in od drugod. V to brigado so se javili tudi starejši ljudje. 77 let stari Peček Janez iz Križevcev je prišel do sekretarja Osvobodilne fronte in ga je vprašal, če bi tudi on lahko šel v frontno brigado, da bi še v svoji starosti lahko doprinesel čimveč h graditvi socializma. Prav tako je Perš Janez iz Središča star 65 let, Jaro Štefan iz Vučje gomile 64 let, Gospod Jože iz Vučje gomile 64 let star in tudi Malačič Aleksander iz Prosenjakovec ima 56 let. Zadnji je danes vodja desetine in vedno ga vidiš, da gre na čelu svoje desetine.
Brigada je razdeljena na več čet. Komandir I. čele tov. Čahuk iz Križevec, je na Vrelinku, II. četa s komandirjem Racem jo na Klopnem vrhu in tudi III. četa s tovarišem Kološem je na Klopnem vrhu.
Te tri čete so se po prihodu obvezale, da bodo naredile 12.250m. Že prve dni se je videlo v brigadi tekmovanje. Prvi da so Šalovčani v II. Četi poizkusili, kakšna so drevesa. Komandir Rac je mnenja, da letos ne bodo prvi z Lendavsko grupo, kakor so bili lansko leto, kajti letos so boljši tovariši iz Šalovec. Komandir I. čete je na konferenci dejal: »Brez mnogo besed bomo plan prekoračili«.
Brigadirji so takoj po prihodu brigade dobili svoj plan poedinca, kakor tudi na desetino. Danes že v četah vidiš, kako se grafikoni razlikujejo. Pri eni grupi vidiš 50 m3 na dan, pri drugi 40 m3, a pri tretji 70 m3. Brigadirji omenjajo, da se letošnja akcija precej razlikujejo od lanske gozdne akcije. Takoj po prihodu dobijo svoj plan, no pa kakor je to bilo lansko leto, da so komaj po 15 dnevih dobili svoj plan. Preskrbljeno je boljše orodje in tudi boljše je stanovanje.
Pojavile so se tudi pomanjkljivosti, toda lanskoletne izkušnje v gozdnih akcijah so Dokazale, da je potrebno sproti rešiti vse probleme. Gozdna gospodarstva oziroma nakazovalci ljubosumno nakazujejo les frontnim brigadam, da si brigadirji morajo v več primerih iskati drevesa za posek kljub temu, dar bi se lahko v tisti bližini nakazalo več dreves. Ravno tako mislijo posamezna gozdna gospodarstva oz. nakazovalci, da si bo-
do s frontnimi brigadami očistili gozdove, zato nakazujejo suh les. Seveda brigadirji tudi to posekajo, toda ob priliki prevzema prevzemalec ne prevzeme pokvarjenega in suhega lesa. Tu se vidi, zakaj posamezni brigadirji ne morejo svojega, dnevnega plana izpolniti. Te ugotovitve pa zahtevajo odpravo teh nepravilnosti, ki so v škodo brigadirjem.
Brigadirji ca Pohorju se kljub vsemu temu počutijo zelo dobro, ker imajo dobrega ekonoma, ki skrbi za njih, kakor za hrano, tako tudi za druge stvari, katere brigada potrebuje.	-ZR-
,,Iz Novega Beograda vam pišemo‘‘
Gotovo se več ne spomnite, kdaj je bil dan odhoda mladinske delovne brigade iz Murske Sobote. Odšli smo v Novi Beograd in nas med vami pač ni. Včasih se nas spomnite in to je vse. Mogoče ni tako. Je pa pri nas tako, da se vas le redko  spominjamo; zdi se nam redko, ker je naše življenje pestro, v velikem poletu ustvarjenja in imamo le malo prostega časa. Delamo, učimo se, a ob prostem času ali beremo ali pa pišemo pisma na svoje domove. Zdaj, ko je naša brigada v največjem poletu tekmovanja
in zmagovanja, vam pišemo mi mladi brigadirji iz Novega Beograda. Pišemo vam, da vas spomnimo na to, da smo pravi Sinovi Prekmurja, da smo tudi tukaj, kot povsod, kjer se dela, med najboljšimi in da smo vsem vam, ki ste doma, v ponos. Tekmujemo posamezniki med seboj, tekmujejo čete med seboj in tekmovanje teče tudi med brigadami.
Delamo, gradimo! Imamo žuljave roke! V tekmovanju se utrujamo, toda veselja in zadovoljstva ne izgubljamo nikdar! Ko se vrnemo z dela, zapojemo in pojemo radostno, da odmeva daleč naokoli. Radi bi imeli, da nas slišijo vsi tisti, ki v Budimpešti, Varšavi, Moskvi in vseh teh deželah  kominforma tulijo v mikrofone, da smo šli prisilno na delo, da ne dobimo dovolj ih redno hrane, da mrkih obrazov odhajamo na delo in z dela. Verjamemo, da nas vsi tisti, ki tako tulijo, ne poznajo in nas ne vidijo, ker so od nas predaleč; verjamemo pa tudi, da bodo nekoč videli naše velike uspehe, naše pomembne delovne zmage in takrat jim bo vzelo besedo. Takrat pa bo spregovorilo pošteno delovno ljudstvo vsega sveta in nam dalo primerno priznanje. Povemo vam, da ni nič lepšega od volje ljudstva! Nič lepšega ni od velike volje, ki jo kaže mladina na tej obsežni akciji in mi vsi smo ponosni na to, da imamo trdno voljo, da smo Titova mladina.
Mladina! Mladinci, mladinke! Pridite za nami! Obiščite nas! Vključite se v velike delovne juriše. Pridite in zmagujte z nami. Veliko življenje je pri nas! 		Brigadirji
Iz Radgone je odšlo v gozdne akcije 186 frontovcev
V četrtek 4. maja je odšla iz Gornje Radgone prva skupina frontovcev za gozdne akcije, ki je štela 127 članov, dočim je druga skupina   z 59 frontovci 
odšla na delo  8. maja t. l. Največ frontovcev je dal center Benedikt in sicer 39 članov. Dobro so se odzvali centri Apače, Cerkvenjak z Ivanjci ter Videm kakor tudi deloma Zg. Ščavnica in Velka. Na čelu prve gornjeradgonske brigade kot brigadir je šel predsednik MLO Gornja Radgona tov. Levar Franc in na čelu druge brigade predsednik KDZ Toneta Tomšiča iz Podgorja tov. Mauzer. V gozdno akcijo je tudi šel s skupino desetih zadružnikov KDZ Franca Rozmana-Staneta v Žepovcih tov. Leskovec Franc, predsednik zadruge. Frontovci so odhajali v gozdne akcije z veseljem in ponosom, da doprinesejo svoj delež pri izpolnitvi letošnjega gozdarskega plana.
Pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« v Križevcih pri Ljutomeru V nedeljo je obiskal pevski zbor SKUD »Štefan Kovač«  iz Murske Sobote Križevce pri Ljutomeru, kjer je razveselil prebivalstvo z uspelim nastopom. Pevski zbor je nastopil v novem zadružnem domu, ki je lepo opremljen in za takšne nastope primeren. Pevski zbor je pred nastopom pozdravila predsednica tamošnjega Izobraževalno umetniškega društva. Ljudstvo je z velikim zanimanjem poslušalo spored. Po nastopu pa je domače društvo priredilo lep družaben večer in domačini so goste lepo pogostili.
S pevskim zborom potuje često tudi najmlajši in najmanjši član društva mala »Kekec«, ki je uspešno nastopala prav v predvolivnih nastopih po naših vaseh.
Pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote deluje zelo živahno. V Predvolivni turneji po okraju je opravljal tudi aktivistično delo. Na sliki: Član pevskega zbora in aktivist tov. Novak govori vaščanom v Moščancih
V Dolnjih Slavečih je slab mladinski aktiv
Mladinski aktivi so si v začetku leta postavili letne plane dela, po katerih poteka delo po posameznih aktivih. Seveda so planirali poleg politično vzgojnega, kulturnega, fizkulturnega in sličnega deda tudi zabavo za svojo mladino. Ta del plana je mladini prav tako potreben, kot vse ostalo delo, seveda samo v tem slučaju, če mladina z delom pokaže, da je potrebna in vredna razvedrila in zabave, ki ji ga omogoča mladinska organizacija.
So pa aktivi, ki so zelo nedelavni in v njih je mladina, ki nima nobene discipline. Prav v teh aktivih pa želijo največ zabavnih večerov in jih včasih prirejajo kar mimo Okrajnega komiteja in brez dovoljenja Notranjega odseka, kot se je to zgodilo v Dolnjih Slavečih, kjer so imeli takšno prosto zabavo 9. maja in so jo brez dovoljenja svojih višjih forumov podaljšali še na 10. maja. Dan pozneje pa je bil sklican sestanek, katerega pa se ni udeležil skoraj noben mladinec (na sestanek so prišli trije mladinci). Najbolj žalostno pa je še to, da je bil vmešan še madinski aktivist, ki je doma iz te vasi, saj je vodil veselico, kajti vsi računi s te zabave so se stekali k njemu.
Takšni primeri nedela so še ponekod. Lahko pa trdimo, da je v veliki večini krivda prav na vodstvu samem, ki ne išče novih oblik mladinskega dela in ne poskuša mladine pridobiti k takšnemu delu kot je sodelovanje pri gradnji zadružnega doma in slično.	—ipr—
Gostinska podjetja naj služijo ljudstvu predvsem z dobro postrežbo
Obrtništvo je v soboškem okraju precej razvito in obstoja zdaj največ v Okviru kmetijskih zadrug, mestnega. odbora, krajevnih odborov ali pa pod državnim vodstvom. Med obrtniška podjetja spadajo tudi gostilne, ki so bile doslej pod vodstvom krajevnih ljudskih odborov. Te krajevne gostilne niso bile ustanovljene toliko zaradi potreb, niso se upoštevale krajevne prilike in tudi ne v to svrho določeni predpisi. Vsled tega se je v aprilu izvršila reorganizacija gostinske mreže na področju Okrajnega ljudskega odbora. Ta reorganizacija je bila v tem času nujno potrebna. Iz krajevnih gostišč so nastala zakupna gostišča. Tako daje gostišče v zakup krajevni, mestni ali okrajni ljudski odbor, a v zakup sprejme gostišče oseba, ki vodi gostinski obrat in daje od celomesečnega prometa predpisani procent forumu, od katerega je gostišče sprejela v zakup. 31 gostiln, ki so obratovale v okraju pod vodstvom krajevnih odborov, ni zadostilo potrebam. V vseh teh gostilnah so bili nameščenci s stalno mesečno plačo in njih naloga ni bila skrb za materialna sredstva, da bi zadovoljili želje gostov za čim boljšo preskrbo. Zakupnik odslej nima teh omejitev in ima večje možnosti zaradi tega. ker ima v poslovanju proste roke, torej ni vezan na komplicirano bančno poslovanje, ki mu onemogoča prosto razpolaganje s kapitalom. Vse pijače in jedila lahko nabavlja v okviru Mariborske oblasti.
Reorganizacijo gostišč so krajevni ljudski odbori, kakor tudi poslovodje, z veseljem sprejeli, kajti doslej je bilo marsikatero krajevno gostinsko podjetje pasivno. Vmes pa so bili tudi takšni krajevni ljudski odbori, ki koristi reorganizacije ne razumejo. Tako so izjavili v Kupšincih, da je KLO tisti, ki ima ukazovati, urejati in usmerjati gostinsko podjetje v kraju in da nimajo tukaj kaj iskati višji forumi. KLO seveda n pomislil na to, da je že v tem korist reorganizacije, da mu je omogočen letni dohodek do 15 krat večji od letnega dohodka pred reorganizacijo. Slično je ugovarjal tudi poslovodja v Martinju, ki je obenem podpredsednik KLO Trdkova.
Istočasno pa je bila sprožena tudi misel, naj se ustanovi gostinsko podjetje v Trdkovi namesto v Martinju, kar je tudi boli pravilno.
V raznih gostinskih podjetjih, kjer so z zadovoljstvom sprejeli ta ukrep, pomišljajo tudi na to, kako izboljšati poslovanje, kako izboljšati postrežbo in kako urediti prostore tako, da bodo čim bolj privlačni. Lepe uspehe v tem so dosegla mestna podjetja v Murski Soboti prav v mestni kavarni, ki je ob večerih vedno vsaj 70% zasedena. Nasprotno pa nima takšnega učinka kavarna hotela »Central«. Vsekakor se v tej kavami da še marsikaj urediti in izboljšati, čeprav je v zadnjih časih opaziti že zadovoljive spremembe.
Nekaj najboljših delavk iz tovarne perila v Murski Soboti
Stran 2
»LJUDSKI  GLAS«
Murska Sobota, 18. maja 1950
Pred „Tednom matere in otroka''
Okrajni  odbor AFŽ v Murski Soboti povečava svoje naloge, da pomaga ženam, ki so vključene v proizvodnjo. Zlasti sedaj v predpripravah za proslavo Tedna matere in otroka, so članice Okrajnega odbora zelo agilne.
Obiskal sem jih. Seja je pravkar končana, torej jih ne motim in se lahko pogovorim z njimi. Saj go one prijazne in jih veseli, če se kdo zanima za njihovo delo. Pa ne samo to. One te kar vprežejo v svoj delovni voz, ki gre dobro pot.
»Kakšen program ste naredile?«
»Ustanovile bomo v okraju 12 aktivov za pomoč nosečim ženam,«  sem dobil odgovor.
»Pa tudi na DID nismo pozabile,«  je dodala druga. »Ustanovile bomo DID v Gor. Lendavi, povečale bomo DID v Beltincih, a v Puconcih bomo ustanovile vrtec.«
Težko sem s svojim svinčnikom dohiteval razlago delovnih žena okrajnega odbora. One so navdušene, toda one tudi delajo. Nedavno je predsednica okrajnega odbora AFŽ dobila priznanje za svoje delo. Na prsi ji je OF pripela odlikovanje za požrtvovalno delo. Ostale članice se zavedajo, da so s tem odlikovanjem tudi one nagrajene, ker one so s predsednico eno telo.
»V zadrugah bodo do Tedna matere in otroka štiri igrišča za otroke,« je rekla odbornica, »razen tega bomo organizirale še deset posvetov za žene na terenu,« je dopolnila druga.
»Krasno!« sem dejal, ker sem prepričan, da je moj obisk končan. Pa sem se motil.
 »Počakajte malo, tovariš! Tam, kjer ni DID-a in vrtca, bomo ustanovili aktive žena za kolektivno čuvanje otrok.«
»Pa še to napišite,« je dodala predsednica. »Za preskrbo nosečih in doječih žen ter. otrok bo AFŽ pomagala pri ustanavljanju komisij, ki bodo skrbele za redno izvajanje preskrbe in kontrolirale delitev blaga,« je končala predsednica.
»Zdravo!« in sem odšel.
Potrkal sem pri mestni organizaciji AFŽ
»Me bomo končno uredile pionirsko igrišče v Murski Soboti, da ne bodo matere v brigi za svoje otroke,« sem dobil odgovor na prvo vprašanje.
»Ker se zavedamo, da marsikatera mati ne more izvrševati vseh svojih manjših del, ker je zaposlena v proizvodnji, bomo v Murski Soboti ustanovile pralnico in likalnico,« je bil drugi odgovor.
»Naše ,Afežejke'.« kakor jim po domače pravimo »se zavedajo svojih nalog, ker so tesno povezane z delom« — sem si mislil.
»Razen tega bomo prevzele patronat nad mestno pionirsko restavracijo, a pri tem bomo mobilizirale še tiste, ki nam lahko pomagajo,« so nadaljevale v mestnem odboru.
Vedel sem, da bo moralo poverjeništvo za trgovino rešiti marsikatero vprašanje, ker so naše članice AFŽ vztrajne in ne popuščajo in sem se poslovil in naravnost ubral na poverjeništvo za preskrbo.
»Kaj pa vi pripravljate za Teden matere in otroka?« sem jih zadel naravnost v živo.
»Mi smo sklenili, da bomo dali prednost preskrbi nosečih žen, doječih mater in  otrok do 14. leta starosti.« 
»No, tukaj je svet za varstvo matere in otroka za delo v Tednu matere in otroka že opravil svoje naloge,« sem si mislil.
»Stremeli bomo za tem, da bodo živilske nakaznice MD in D-l, D-2 in D-3 krite 100 °/o. 
»Tako je prav!«
»In da bomo,« je nadaljeval referent za preskrbo, »pospešili naročanje tekstila za otroke potom trgovskega podjetja OZKZ, a obenem bomo zaostrili razdeljevanje sladkorja po vezanih cenah v KZ.«
»A kontrola?,« sem hitro skočil Tovarišu v besedo.
»A obenem bomo izvršili kontrolo nad razdeljevanjem sladkorja za otroke.«
Vedel sem, da morajo biti mobilizirana še ostala poverjeništva in sem se znašel kar sredi sobe poverjeništva za zdravstvo.
»Vemo, po kaj ste prišli.« se smeje tovarišica.
Jaz sem se lepemu sprejemu nasmehnil, vsaj ni treba iskati poti do glavne vsebine obiska.
»Veliko breme je na naših hrbtih,« je začela tovarišica,  »toda mi bomo rešili našo nalogo.«
»Kakšno pa je to breme?«
»Mi ne moremo dajati materialnih dobrin otrokom, toda organizirali, bomo dva tečaja za matere.«
»Izvršili boste svoj del naloge v Tednu matere in otroka,« sem ji veselo segel v besedo, ker sem videl, da imajo že gotov plan.
»V teh tečajih bomo predavali o higieni žene in prehrani dojenčka.«
»A predavatelji?«
»Počasi, vse vam povem. Bodite potrpežljivi,« me je krotila tovarišica, ki se ni zavedala, da moram še ostale sodelavce obiskati. »Predavali bodo zdravniki in sicer o glistavosti, poletnem prolivu, o vitaminski prehrani, o negi porodnic in podobno.«
»A, tako?«
»Da. Obenem bodo imeli diskusijske večere na terenu. Babice in obiskovalke smo tudi zapregli v delo. One bodo obiskovale nosečnice in bolnice vsaj v 60 krajevnih ljudskih odborih.«
 »To je vse?«
»Še veliko. Pravila sem vam, da bodite potrpežljivi. Napovedano je tekmovanje med ustanovami za zaščito naraščaja in med zdravstvenimi delavci..«
»Torej vas je tudi mobilizirala organizacija AFŽ?«
»A kaj vi mislite, da mi nismo mobilizirale članice AFŽ?«
»Vi njih?«
»One bodo ustanovile v šolah aktive, ki bodo skrbeli, da bodo oddani v zdravljenje bolni otroci, posebno garjavi, hrastavi in glistavi. Tudi morajo preskrbeti, da bodo DiD-i in Otroci v njih zdravniško pregledani.«
»Hvala!« Odšel sem v poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Tudi oni imajo veliko dela. Treba je organizirati počitniške kolonije. To ni tako enostavno. Pri tem delu je treba mobilizirati množične organizacije. Seveda, da pri tem igra zopet glavno vlogo AFŽ, a morajo biti zraven zdravniki, poverjeništvo za zdravstvo in poverjeništvo za prosveto, ker je treba paziti, da pojdejo v kolonijo otroci, ki so socialno in zdravstveno šibki, a za te je treba mobilizirati zdravnike in prosvetne delavce, ki so v dnevnem stiku z otroki in imajo vse podatke o njih.. AFŽ mora pomagati, da bodo otroci čisti, nekateremu je treba pred odhodom pokrpati perilo in obleko, a razen tega so tukaj žrtve vojne. Torej ZB je dobila tudi kos naloge v tem delu.
»Kakšne so še vaše naloge?«
»Socialno skrbstvo se mora pobrigati, da ustanove, ki delijo pomoč MDF, dose-
gajo mesečni plan, a zlasti v tem času. Kuhinje morajo biti čiste, higienske,
 hrana pravočasna.«
»Kakšne kuhinje?«
»Kaj ne veste? Naše mlečne kuhinje.«
»In da izboljšate delo v kuhinjah, ste vzeli v plan tudi mlečne kuhinje?«
»Seveda. Tudi AFŽ smo mobilizirali. Ta organizacija bo kontrolirala delo v kuhinjah in se bo pobrigala za pravočasno oddajo mleka tem kuhinjam. Prav v tem času bodo žene ustanovile 14 aktivov, ki se bodo pečali « tem delom.«
Pa sem potoval naprej.
Potrkal sem na poverjeništvo za delo. Oni imajo nalogo, da poskrbe »za možnost letovanja učencev v gospodarstvu«.
»To so vajenci iz naših podjetij?«
»Da, za njihovo letovanje! Toda naše poverjeništvo je prevzelo nalogo, da se bo v tem času pobrigalo za materialno preskrbo vajencev in tudi za njihovo ideološko-politično in kulturno  prosvetno vzgojo.«
»Torej bo moralo stopiti v stik z LMS?«
»Razen tega bo naše poverjeništvo v tem času pazilo, ali se izvajajo zakonski predpisi za te učence. Potem pride pro-
paganda za vključevanje učencev v gospodarstvo in industrijo, a to pomeni, da moramo v tem času stopiti v stik s poverjeništvom za prosveto.«
»Ali je še kaj posebnega?«
»Gre za vključevanje v rudarstvo, gradnje in gozdarstvo. Pogledali bomo tudi malo več kot doslej v vajeniški internat.«
Prestrašil sem se nad vsem tem delom, ki je precej komplicirano, toda pri sodelovanju tako ogromnega, aparata mora delo iti svojo pot naprej. Tako sem
 premišljeval, ko sem se vzpenjal v tretje nadstropje k prosveti.
Črn. mlad učitelj me je seznanil s planom. Poverjeništvo za prosveto, v katero je vključena tudi Ljudska prosveta. Oni tekmujejo v pripravah za Teden matere in otroka. Saj imajo 55 šol a v Murski Soboti je še gimnazija in Ekonomski tehnikum.
»Mi imamo opravka z roditeljskimi sestanki, na katerih bodo naši učitelji obravnavali vzgojna vprašanja, ki se pojavljajo doma, v šoli in na ulicah, pa tudi o zdravstvenih vprašanjih. Saj veste, da so učitelji mali vsevedneži.
Tudi tukaj sem se moral malo nasmejati. 
 Tako je, tovariši. Mi bomo z AFŽ organizirali 12 šolskih razstav, 7 pionirskih sejmov, imeli bomo 22 vzgojnih predavanj, a ustanovili bomo 12 komisij za vzgojna vprašanja.«
»In?«
»V Gor. Lendavi bomo organizirali z AFŽ taborjenje. Moramo preskrbeti pedagoške in vzgojne voditelje, ekonome in drugo.«
»Kaj je s prireditvami?« sem vprašal.
»To je stvar našega referenta za ljudsko prosveto. Sicer jaz imam plan. Ljudska univerza bo imela- polne roke posla. Mobiliziramo zdravnike za predavatelje pa tudi ostale člane Ljudske univerze, Otrokom je treba tudi razvedrila. SKUD »Štefan Kovač« je že mobiliziralo svoj lukovni oder, a njihov zbor in orkester bo, sta tudi nastopila. V Soboti bo mobilizirano DKUD »Štefan Cvetko«, a na terenu vsa društva in aktivi. Prireditve bodo na vseh šolah. V Soboti bo nastopila po daljšem presledku ponovno dramatska sekcija SKUD-a, gojenci iz soboškega DID-a se tudi pripravljajo za nastop.«
»Hvala! Za nekoliko dni vas pridem obiskat, da vidim, kaj ste že naredili.«
»Le pridite« se je nasmehnil črni učitelj, ki je referent za vzgojne domove. On ima nalogo, da do Tedna matere in otroka organizira DID-e. Cicibanove kotičke in otroška igrišča.
Na koncu vidite, koliko ljudi je mobiliziranih za delo v Tednu matere in otroka in koliko skrbi imajo vse naše organizacije, ki jim stoji na čelu AFŽ, pa tudi naši delovni kolektivi in ustanove ter uradi. Vse te ljudi je mobiliziral Svet za varstvo matere in otroka za delo v Tednu matere in otroka v našem okraju.
kaj mislite, kaj je z menoj?
Mene so mobilizirali in sem prvi del svoje naloge rešil
Tudi vi ne pozabite, da je od nas vseh odvisno, kako bo uspel Teden matere in otroka v našem okraju.
Tajnik KLO Hotiza je delal tako, kot da je nekdanji župan
Hotiza leži ob cesti in je ena od lepših in bogatejših vaši v lendavskem okraju. Če bi presojali, po zunanjem Videzu, bi morali priti do zaključka, da je v njej najlepši red in da vse naloge pravilno in pravočasno izvršujejo. Toda to ni tako. Prava slika se je pokazala pri gradnji zadružnega doma. Z gradnjo so v Hotizi pričeli med prvimi, toda delo nikakor ni in ni napredovalo. Vaščani so pričeli godrnjati nad aktivisti. Kot po večini vasi so tudi v tej vasi bili dolgo prepričani, da vse, kar je slabo, prihaja od višjih forumov, a ne iz njihove sredine. Ljudska kontrola pa ni nasedla govoricam, ampak je prerešetala najprej odgovorne za gradnjo zadružnega doma v vasi. Da je bilo to pravilno, so pokazale izsleditve.
Kmalu je bilo prav vsem jasno, da je glavni krivec sam predsednik uprave za gradnjo zadružnega doma — Hozijan Martin, ki je bil obenem tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora. Ta mož si je na račun zadružnega doma gradil svoj lastni dom. Od vaščanov je pobral v 1. 1949 dohodnino v znesku 74.350 din, ter celoten znesek Uporabil zase. V istem letu je pobiral skočnino za bike ter pobral od kmetov 31.000 dih. Od tega zneska je dal bikorejce 4000 din a ostali denar je porabil za gradnjo svojega poslopja. Pred začetkom gradnje zadružnega doma je podrl tudi poslopje, ki je bilo last krajevnega ljudskega odbora, ter material prodal za 49.000 din. Tudi ta znesek je porabil zase. Tudi 700 din, ki jih je zbral za davek na pse, je porabil zase. Iz Narodne banke v Murski Soboti je dvignil 86.000 din za izplačilo zidarjev, ki so delali vse leto na gradnji zadružnega doma. Ni pa nikjer razvidno, za kaj je ta denar porabil, kaj-
ti manjkajo mu potrebne priloge. Kot funkcionar je na račun gradnje zadružnega doma priredil tri veselice. Sam je vodil vse delo na veselicah ter sam obračunaval dohodke z izdatki in prikazal vedno, da ni bilo nobenega dobička.
Z vsem tem ni bil zadovoljen. Svoj položaj je želel izkoristiti do konca. Kot tajnik krajevnega ljudskega odbora je prejemal plačo v znesku 3000 din. Prav tako je prejemal plačo od uprave za gradnjo zadružnega doma v znesku 3000 din. Tudi s tem ni bilo njegovo izkoriščevalno delo končano. Svoje dekle Škrbent Mijo, ki bi morala iti na udarniško delo na Pohorje, je poslal v gorice, da je ne bi vaščani videli, a prebivalstvu je zatrjeval, da je morala iti na tečaj v Lendavo. Zidarjem, ki so delali na gradnji, zadružnega doma, je često dajal nalog, da gredo zidat njegovo hišo.
Vse to se mu je zdelo še veliko premalo. Hotel je na vsak način, da bo namesto zadružnega doma v vasi njegov dom. Njegov namen je bil še poleg vsestranskega namernega izkoriščanja — zaviranje in onemogočanje dograditve zadružnega doma. V tem delu se je izkazal kot izkušeni mojster. Ko je dobil nakazilo od uprave za gradnjo zadružnih domov za prevzem strešne opeke, je prevoz opeke tako dolgo zavlačeval, dokler rok ni potekel. Tudi takrat, ko je prejel drugo nakazilo, je delal po istem načinu. Tokrat je poslal prevoznika po les za svoj dom. V Boreče po opeko, je poslal voznike šele takrat, ko je opeka že zapadla.
Vaščani pričakujejo, da bo ta izkoriščevalec ljudstva »na veliko« primerno kaznovan, da bo zadoščeno vsem, ki jih je izkoriščal in goljufal.	Ikr.
Beseda za diskusijo:
Ali je prav, da smo takoj
porušili letno gledališče ?
V času, ko je bil članek že pripravljen za tisk, je bil sklep že izvršen: letno gledališče v Murski Soboti je porušeno. Ker pa so v članku zajeta nekatera važna vprašanja in zato, ker se dotika kulturnega življenja v Murski Soboti, ga v celoti objavljamo. Objavljamo pa ga v celoti tudi zato, ker je njegov namen začeti diskusijo o vseh vprašanjih kulturne dejavnosti v Murski Soboti v zvezi z ovirami, ki nastajajo in so navidez nepremostljive.
Pričakujemo, da se v diskusiji oglasijo vsi, ki delajo na tem področju in vsi, ki so s težavami in s problemom kulturnega življenja v Murski Soboti seznanjeni.
Padel je sklep:	»Letno gledališče v
parku je treba takoj porušiti in postaviti jesen, zložljiv oder.«
Po napakah storjenih v zvezi z letnim gledališčem v Murski Soboti in po žalostni vlogi tega gledališča je takšen sklep vsekakor na mestu. Letno gledališče ni služilo svojemu namenu — torej ga je potrebno porušiti. Takšna ugotovitev je hitra in sklep mnogo hitrejši. Poleg tega pa je ta ugotovitev še površna! Preden ugotovimo, da nekaj ne služi svojemu namenu in damo stavku zaključno piko se moramo vprašati še: zakaj ni služilo to ali ono svojemu namenu in temu vprašanju smo dolžni najti odgovor.
Če pogledamo oder letnega gledališča, ugotovimo, da je bil  po gradnji namenjen le večjim nastopom pevskih zborov, orkestrov, folklornih skupin in recitatorjev. Za dramatske nastope ni bil prikladen. Če upoštevamo, da v prejšnjem letu še ni bilo pravega orkestra, Če upoštevamo, da smo imeli, lani le eno folklorno skupino  v Beltincih, tedaj nam je umljivo, zakaj je bil oder v parku odvišen in v spotiko estetsko mislečim.
V tem času je vse drugače. Razen festivala, ki nujno potrebuje takšen oder, bi lahko na njem nastopal pevski zbor in orkester, ki se je že izredno razživel, pa tudi folklorne skupine  bi lahko nastopale, predvsem zato, ker se je število teh skupin v soboškem okraju pomnožilo. Na tem odru bi lahko nastopale folklorne skupine iz Martjanec in Tešanovec. plesna skupina DKUD »Štefan Cvetko«, na njem bi lahko bili »Pavlihovi večeri«. SKUD »Štefan Kovač« je organiziral folklorno skupino cicibančkov in ta bi prav tako lahko nastopala na odru letnega gledališča. Enako bi lahko vse, večje proslave pripravili za ta oder. Tako bi bile primerne za letno gledališče tudi prireditve v Tednu matere in otroka.
Sklep je padel: oder se mora porušiti! Sklepe pa je potrebno izvrševati. Zato se sklepi tudi sprejemajo. Torej smo pred zelo neprijetnim dejstvom: Oder bo v najkrajšem času porušen! Postavlja se nam vprašanje:	»Kje bodo
uprizorjene prireditve, ki so bile doslej vse v Fizkulturnem domu in si jih Sobočani želijo se vedno več in ne manj?« »Kje?« je vedno veliko vprašanje, posebno v tem primeru, ko je uporabljena dvorana za kino. S tem ni rečeno, da odrskih nastopov več ne bo v Mladinskem domu, toda njihovo število bo z namestitvijo kina zmanjšano — torej omejeno. Sami nastopi pa bodo iz istega vzroka ometani, oziroma otežkočeni.
Predvsem zdaj je to vprašanje tembolj važno, ko je dramatska skupina SKUD »Štefan Kovač dobila režiserja, ki se je s svojo agilnostjo že izkazal in se torej že takoj v začetku pojavlja težko vprašanje odra.
V septembru bo v Soboti kulturni festival. Zopet se ponavlja vprašanje: »Kje bodo nastopi?«
Pravilno je, da se misli o odru, pred. vsem, če ta ne odgovarja svojim namenom. Toda najti je potrebno primerno in pravimo rešitev, da se ne bo dušilo kulturnega življenja v mestu ali pravil, neje, da bo s pravilno rešitvijo poživljeno kulturno življenje v mestu. Če letni oder ne Odgovarja svojemu namenu, je potrebno istega renovirati in zgraditi
tako. da bo odgovarjal svojemu namenu in potrebam mesta ali pa ga nemudoma zrušiti. Kdor pa da po sprejetem sklepu ukaz za zrušitev odra, mora poskrbeti, da bo na mestu porušenega odra takoj nekaj boljšega; če se držimo sklepa, naj bo takoj na mestu porušenega odra nov lesen, zložljiv oder.
Še bolj pravilno od vsega tega pa bi bilo, da so tisti, ki so govorili o odru in njegovih potrebah, stopili v stik z okrajnim odborom ljudske prosvete in povprašali: kakšne so zahteve razvijajočega se kulturnega Življenja v mestu, ki je središče največjega izmed obmurskih okrajev. Če bi storili tako, bi sklep bil docela drugačen in ne: »Porušimo letno gledališče«	-te
Saboterji obvezne oddaje
pred sodiščem
Pred dnevi so se zagovarjali pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni kmet Kauran Janez in njegova žena Amalija iz Velke ter sosedi in sicer zaradi nezadostitve obveznih oddaj ter zaradi izvršenega incidenta napram organom ljudske oblasti. Kmet Kauran že dve leti namenoma ni hotel izpolnjevati svojih obveznosti obvezne oddaje napram državi in je na odločbe KLO Velka oddajal le minimalne količine dasi je izpolnjeval vse pogoje kot dobro situiran kmet. Noben opomin od strani oblasti ni zalegel in kadar so prišli odkupni organi k njegovi hiši, so vedno vsi domači odbežali v bližnji gozd ter so doma zaklenili hišo in pred vrati puščali šolske otroke, ki so prišlim aktivistom pojasnjevali, da domačih ni doma. Čira so ti odso se vračali vsi člani družine iz svojih skrivališč. V prvi polovici aprila je Okrajna odkupna komisija iz Radgone ponovno prišla h Kauranovim z namenom, da odkupi zaostanke. Ker so Kauranovi uporabili isti trik kot običajno, so naložili organi na voz državi dolžne prašiče in pripreti vole ter prašiče odpeljali. Ta  čas so Kauranovi pribežali iz svojega skrivališča ter organizirali še sosede ter skupno s koli, sekiro in noži navalili na komisijo grozeč ji, da jo premlatijo Kauranov sin Mihael je
pri tem razbil voz ter močno poškodoval prašiče ter so s tem skupno preprečili odkup. Pri tem incidentu so sodelovali tudi sosedje Vajngerl Vinko, Žnuderl in Mihelič. Po ugotovitvi sodišča o o krivdi dejanj je bil obsojen Kauran Janez na 4 leta prisilnega dela ter njegova zena Amalija na 3 leta, hčerka Matilda zaradi mladoletnosti na 6 mesece poboljševalnega dela. sin Mihael na 2 leti prisilnega dela, sosed Žnuderl je zaradi sodelovanja pri incidentu ter zato, ker je pretepel evidentičarja KLO Muršeca v stanovanju zaradi sodelovanja v komisiji, dobil kazen 1 leto in 6 mesecev prisilnega dela. Sosed Vajngerl Vinko je prejel kazen 1 leto prisilnega dela zaradi sodelovanja pri incidentu ter sosed Mihelič, ki je preprečeval prevoz, na 3 mesece prisilnega dela. Javni tožilec se je v svojem prizivu izrekel proti prenizki odmeri kazni v primeru Kauran Amalije, hčerke Matilde ter sina Mihaela.
Ta prestopek vsled neizpolnitve obveznosti napram državi kakor organiziran incident kaže na sovražni odnos imenovanih napram današnji državni ureditvi ter je izrečena sodba Okrajnega sodišča opomin vsem elementom, ki bi se drznili iti po poti saboterja Kaurana in njegovih sosedov.	-ih
Montažne hiše izdeluje tovarna v Zavidovičih v Bosni. Hiše, ki imajo kleti, so postavili v 20 dneh, druge s preprostimi temelji pa v 10 dneh. Stranke se lahko takoj vselijo. Hiše so dvostanovanjske. V februarju, ko je začela tovarna obratovati, so izdelali 15 hiš, v marcu 30, v aprilu pa že 50.
Koks neobhodno potrebujejo pri pridobivanju železa iz rude. Do sedaj smo ga morali uvažati in smo dali zanj letno nad 600 milijonov dinarjev v devizah Naš univerzitetni profesor dr. inž. Samec iz Ljubljane pa je iznašel postopek, po katerem lahko tudi iz domačega lignita dobimo koks. Že lani smo začeli graditi ogromno koksarno v Lukavcu pri Tuzli v Bosni. Tovarna bo zavzela 800 m dolg in 400 m širok prostor. Dnevno bo predelala 600 vagonov premoga v koks. Drugo enako veliko koksarno smo letos začeli  graditi v Zenici. 
10 traktorjev- goseničarjev so prejeli Ustroji v Sloveniji. Imajo po 60 konjskih sil ter porabijo 9 kg nafte na uro. Vsak traktor lahko vleče tudi šestbrazdni plug ter zorje v 8 urah 6 do 8 ha. Se boli važni so ti traktorji za rigolanje vinogradov in sadovnjakov, saj lahko v 10 urah zrigola 40 do 50 arov ter tako nadomesti do 350 delavcev. Tri take traktorje je dobila sadjarska zadruga v Ptuju.
Železni most čez Savo pri Beogradu gradimo sami brez pomoči iz tujine.
Most bo dvotiren, 670 m dolg. Zgrajen bo na 15 betonskih stebrih, od katerih je 7 že gotovih. Vsak steber se bo dvigal 25 m nad vodo. Zelo težavna so dela v kesonih pod vodo.
Na avtomobilski cesti Beograd — Zagreb se bodo letos izvršila zaključna dela. Delalo bo v celoti 60 mladinskih brigad z okrog 35.000 brigadirji. Doslej je pri delu na avtocesti sodelovalo nad 400.000 mladincev in mladink.
Strojevodje tekmujejo, kdo bo prepeljal večjo težo in še čas skrajšal. Vsak dan preizkušajo sile lokomotive in svoje zmožnosti  strojevodje in kurjači  na progi iz Zaloga pri Ljubljani do Zagreba. Vlaki so sestavljeni iz preko 200 vagonov. Strojevodja Rudolf Voje in kurjač Franc Šinkovec sta prejšnji četrtek prepeljala najdaljši in najtežji vlak v Zagreb. Stroj je vlekel 253 vagonov v dolžini preko 2 in pol kilometra z bremenom 6.251 ton.
Tovorne vagone izdeluje tovarna vagonov v Rankovičevu pri Beogradu. Izdeluješ dva tipa, lahke 20-tonske in težke 45-tonske Do konca letošnjega leta bodo izdelali nad 1000 lahkih tovornih vagonov. Za potrebe železarske industrije so pa že tudi izdelali več šest-osnih 70 tonskih vagonov. V stari Jugoslaviji novih vagonov nismo izdelovali doma, temveč smo jih uvažali od drugod.	
38. novih udarnikov na Vinogradniškem gospodarstvu Radgona
Kolektiv vinogradniškega gospodarstva Radgona je enotno proslavil praznik dela. V treh centrih: Radgoni, Črešnjevcih in Kapeli so ponosno položili obračun svojega dela. 38 delavcev se je pridružilo  zmagovalcem, ki so dosegli pomembne uspehe v obnovi vinogradov. Na obrazih vseh, ki so prejeli veliko priznanje, je odsevala velika obljuba, da bodo v bodoče še boljši, a vsi prisotni so izrazili hotenje, da bodo v kratkem v seznamu imen udarnikov.	D. K.
Murska Sobota, 18. maja 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Titova štafeta v letu 1950
Tudi v tem letu bomo v počastitev rojstnega dne tovariša Tita pripravili Titovo štafeto. Štafeta bo stekla iz vseh krajev naše domovine.. Delovno ljudstvo pa bo preko teh Štafet pozdravilo svojega maršala in mu čestitalo. Pozdravili ga bodo naši najboljši. Štafeta pa bo zajela tudi letos sleherno vas, podjetje in ustanovo.
Naši zmagovalci, beli rudarji iz Dolnje Lendave bodo odposlali prvega tekača 20. maja ob 7,40. Ta bo ponesel pozdravno pismo v štafetni palici preko Lendave. Štafeta bo prispela nato v Mursko Soboto ob 10,14 in v Radgono ob 11,38 ter potekala od tod dalje proti Lenartu, preko Maribora v Sloveni Gradec, Kamnik, Ljubljano in končno v Beograd. Tej glavni štafeti se bodo priključile vse stranske štafete v okrajih Dolnja Lendava, Murska Sobota, Radgona in drugod.
20. maja ob 9. uri se bodo. zbrali zadružniki pri Železnih dverih in izročili pozdravno pismo v štafetni palici tekaču, ki jo bo ponesel proti  Ljutomeru. Preko Ljutomera jo bodo ponesli fizkul-
turniki ljutomerskega okraja v Ormož, Od tod se bo nadaljevala proga v Ptuj, kamor bo štafeta prispela ob 12.30. Od tod bo tekla naprej preko Maribora, Poljčan, Trbovelj, Ljubljane v Beograd. Tej glavni progi se bodo zopet priključile stranske štafete okrajev, skozi katere poteka glavna proga.
Štafete bodo prispele v Maribor 20. maja ob 14,30 uri. Na glavnem trgu bo predal štafetno palico najboljši beli rudar iz Nafte, a iz Ljutomera najboljši zadružnik.
V vseh navedenih krajih se že pripravljajo na izvedbo Titove štafete. Por leg fizkulturnih organizacij sodelujejo v pripravah tudi mladinska organizacija in sindikati ter ostale masovne organizacije. Kot se predvideva po pripravah in obvezah posameznih organizacij, bo štafeta tekla v znamenju prazničnosti, kakršno vidimo redko v naših krajih. Pričakovati pa je, da bodo tudi na naši vasi praznično proslavili dan, ko bo tekla štafeta, predvsem pa čas, ko  bo štafeta tekla skozi vas.	ZT
Tri radgonske frontne brigade tekmujejo
Dvainsedemdeset brigadirjev radgonske frontne brigade ima svoj štab v drvarski koči, malo nad mislinjsko šolo v slovenjgraškem okraju. Sekanje »na suš« zahteva dokaj podjetnosti, ki je pa Radgončanom ne manjka, kar so že lani dokazali. Tu drevo le poderejo, oklestijo in obelijo. V 23 delovnih dneh bodo ti ljudje in oni, ki delajo visoko gori na Sopolškem, podrli po planu 8440 kub. metrov, če bodo dosegli povprečno normo. V eni izmed najvišjih kmetij tostran Pohorja, na Sopolškem, tabori druga radgonska brigada. V Šmiklavžu in na Plešivcu dela brigada 57 ljudi; tudi ti so Radgončani
Na delovnem mestu jih je čakalo vse Že pripravljeno. Težava je še za krompir in čebulo, vse drugo imajo, tudi vino. Razpoloženje med brigadirji je prav dobro. Desetine, ki so že prevzele svoje plane, tekmujejo med seboj. Ob nedeljah jih bodo obiskali člani slovenjgraških kulturnih skupin.
V radgonskem okraju so nabrali doslej največ zdravilnih zelišč
Množične organizacije Mariborske oblasti so začele z nabiranjem zdravilnih zelišč, V posameznih okrajih so člani Osvobodilne fronte, in mladinci z uspelo propagando dosegli vidne uspehe v nabiranju zdravilnih zelišč. Po okrajih so osnovani Štabi, odredi in čete, med katerimi se je razvilo  živahno tekmovanje. Do sedaj so dosegli najboljše uspehe v radgonskem okraju, kjer so nabrali 54 kg zdravilnih zelišč. Dobro poteka nabiranje zelišč v okraju Maribor-okolica, kjer so nabrali 50 kg, v ljutomerskem okraju pa 49 kg. Pri nabiranju zdravilnih zelišč je  naj agilnejša mladina in pionirji. Po podatkih pionirskega štaba Mariborske oblasti je v poljčanskem okraju , nabrana večja količina zdravilnega zelišča, toda zaradi slabe evidence ne vedo, koliko kilogramov zdravilnih zelišč so nabrali. Odkupno podjetje -v poljčanskem okraju ima slabo kontrolo nad nabranim zdravilnim zeliščem, ker so aktivista, ki je bil zadolžen za evidenco pri Odkupnem podjetju, poslali v delovno brigado. Prav tak slučaj se je zgodil v okraju Maribor-mesto, kjer so tudi nabrali večjo količino zdravilnega zelišča, o čem pa vodijo slabo evidenco in statistiko.
Ker je zbiranje zdravilnega zelišča za našo gospodarstvo zelo  važno, bi morale množične organizacije Mariborske oblasti polagati več pozornosti evidenci in statistiki o nabranih zdravilnih zeliščih. 		G. D.
Vinogradniško gospodarstvo Radgona je prvo izvedlo elektrifikacijo
Delovni kolektiv. Vinogradniškega gospodarstva Radgona je elektrificiral obsežni teren v Hercegovščaku, Policah, Aženskem vrhu, Zbigovcih in Črešnjevcih. S prostovoljnim delom so člani petih brigad (Cankarjeve, Tomšičeve. Gubčeve, Kardeljeve in Prešernove) požrtvovalno in uspešno sodelovale pri« kopanju jam, podiranju, pripravljanju in postavljanju drogov za napeljavo pri gradnji transformatorja, pa tudi pri napravi odprtin. itd. Napravili so 7240 ur prostovoljnega dela. Vodstvo uprave je pravočasno organiziralo vsa dela ter s pomočjo in sodelovanjem svojega, kakor tudi delovnega kolektiva DES Gornja Radgona dokončno izvršilo elektrifikacijo.
Po krajevnih odborih Hercegovščaku, Policah, Aženskem vrhu, Zbigovcih in Črešnjevcih so dovršili 13 km električnega omrežja, 2 km daljnovoda s transformatorjem na Policah. Delo je bilo dokaj težko zaradi hribovitega terena.
Beltinci. Na predvečer obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte se je zbrala v kinodvorani množica okrog 500 ljudi Na tej proslavi je sodelovala godba na pihala. Govoril je predsednik VOOF tov Glavač in sekretar VOOF tov. Koltaj. V proslavi je sodeloval še pevski mešani zbor, recitacijska skupina članic AFŽ, pionirji in cicibančki ter mladina. Nastopila je tudi folklorna skupina in sicer pionirska.
Beltinci so bili na praznik. Fronte, kot tudi na Prvi maj praznično okrašeni Na predvečer Prvega maja je bilo v Beltincih zelo živo. Tudi na dan Prvega maja so se v Beltincih izkazali s proslavo, ki je bila dokaj pestra.
Nova uredba o odkupu živine in masti 
v letu 1950
Te dni je zvezna vlada izdala uredbo o odkupu živine in masti v letu 1950, ki pravi:
Za kritje potreb v mesu in maščobah izvajal v letu 1950 obvezni odkup živine, mršavih prašičev in masti od kmetov ih kmečkih obdelovalnih zadrug. Obveznosti tega odkupa je mogoče določiti tudi nekmetom če so lastniki ali najemniki obdelovalne zemlje.
Kmetijska gospodarstva in zadruge, kakor tudi nekmetje, ki so lastniki ali najemniki obdelovalne zemlje in imajo predpis obvezne oddaje mesa bodo izpolnili svojo obveznost s tem, da bodo prodali državi določeno količino živine, in sicer govedo (bike vole, krave, junce,  teleta in bivole), prašiče (suhe, pitane in prašičke), ovce. jagnjeta, koze in kozličke. Svojo obvezno oddajo izpolnijo lahko v celoti ali delno s pitanimi goskami in purani.
Kmetje in zadruge, pa tudi nekmetje iz uvodnega odstavka, ki imajo predpis obvezne oddaje masti, izpolnijo lahko to obvezno oddajo v celoti ali delno s pita-

nimi svinjami Pri tem se količina svinjskega mesa računa v obvezno oddajo mesa.
 Minister za državne nabave ljudske republike predpiše v sporazumu z republiškim ministrom za kmetijstvo pogoje, katerim morajo ustrezati živina pitani in mršavi prašiči mast in perutnina glede kakovosti ob oddaji odkupnim podjetjem
Odkup po tej uredbi se bo izvajal po določenih državnih (vezanih) cenah. Kmetje, in zadruge bodo dobile poleg kupnine tudi bone za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah v polnem znesku kupne cene. Kmetje in zadruge lahko prosto razpolagajo s tisti-
mi, količinami živine,  mršavih prašičev in masti, ki niso zajete v obvezni  odkup.
Določanje obvezne oddaje
Da bi zagotovila preskrbo prebivalstva po enotnih načelih, bo vlada ljudske republike ob upoštevanju pogojev za raz. voj živinoreje in svinjereje ter v skladu z razvojno stopnjo teh gospodarskih panog v soglasju z zvezno vlado določila živinorejske rajone kakor tudi norme, po katerih se bo za posamezne kategorije gospodarstev določala obvezna oddaja mesa in mršavih prašičev Prav tako bo vlada ljudske republike podrobneje predpisala način določanja količine masti, ki jo bodo obvezno oddala po tej uredbi posamezna gospodarstva Kmetijska gospodarstva  se razvrstijo po obsegu obdelovalne površine v 7 skupin, in sicer
Velikost obdelovalne   Skupina          površine in pašnikov
1	    do	3 ha
II	od	3 do 5 ha
III	od	5 do 8 ha
IV	od	8 do 10 ha
V	    od 10 15 ha
VI.	od	15 do 20 ha
VII.	od	20 ha naprej
V smislu uredbe se med obdelovalno zemljo štejejo njive, travniki, vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in livade. Vlada ljudske republike lahko v soglasju z zvezno vlado določi, da se upoštevajo vinogradi in sadovnjaki v posameznih vinogradniških n sadjarskih predelih pri določanju skupine, v katero spada kmetijsko gospodarstvo, da se pa te površine ne vračunajo v obdelovalno površino po kateri  se določa obvezna oddaja.
Oddaja masti je praviloma obvezna za vsa kmetijska gospodarstva in sicer:
a) za gospodarstva do 3 ha obdelovalne zemlje povprečno od 5 do 15 kg masti
b)	za gospodarstva od 3 do 5 ha povprečno od 8 do 55 kg masti
c)	za gospodarstva od 5 do 8 ha povprečno od 15 dO 90 kg masti
č) za gospodarstva od 8 do loba povprečno od 20 do 120 kg masti.
d)	za gospodarstva od 10 do 15 ha povprečno od 30 do 145 kg masti
e)	za gospodarstva, večja od 15 ha povprečno od 40 do 165 kg masti.
Spodnja in zgornja meja teh norm predstavljata srednje, to je povprečne višine obvezne oddaje v posameznih kategorijah gospodarstev za vse ozemlje FLRJ UpOštevajoč te norme, bo vlada ljudske republike določila spodnjo in zgornjo meje norm za posamezne kategorijo gospodarstev v posameznih rajonih na področju svoje republike Glede na razvojno stopnjo svinjereje v posameznih rajonih in z ozirom na ostale gospodarske pogoje, tahko vlada ljudske republike pri tem odstopi od najnižjih oziroma najvišjih meja Omenjenih norm Pri predpisovanju obvezne oddaje je treba upoštevati dejansko stanje živine, ki jo ima kmečko gospodarstvo, izkoriščanje državne in zadružne paše, gospodarsko moč. gospodarstva. pogoje za rejo in proizvodnjo živine ali je živinoreja edini, glavni ali stranski vir dohodkov,  potrebe gospodarstva po delovni in molzni ter plemenski živini in slednjič število članov gospodarstva ter njihovo delovno silo. Vlada ljudske republike lahko določi, v katerih primerih je mogoče posamezna gospodarstva oprostiti obvezne  oddaje živine, mršavih prašičev in masti.
Minister za državne nabave ljudske republike določi v sporazumu z ministrom vlade FLRJ — predsednikom sveta za promet z blagom, katera gospodarstva, ki nimajo pogojev za pitanje svinj ali se ne bavijo s tem, izpolnijo lahko obvezno oddajo masti z oddajo določene  količine drugih jedilnih maščob (loja, masla in podobno). Za taka gospodarstva bo republiški minister za državne nabave določil obseg obvezne oddaje loja oziroma masla in podobno, upoštevajoč pravilno razmerje med vrednostjo svinjske masti in ostalih maščob, kakor tudi dejanske možnosti za proizvodnjo loja, masla in podobno.
Na podlagi svojega plana odkupa živine, mršavih prašičev in masti bo izdal  krajevni ljudski odbor vsakemu, gospodarstvu pismeno rešitev o njegovi obveznosti. Ta rešitev mora vsebovati: a) količino mesa, izraženo v živi teži, b) število in povprečno ter skupno težo mršavih prašičev, c) količino masti oziroma drugih jedilnih maščob, č) roke, v katerih mora gospodarstvo oddati posamezne količine od skupne obvezne oddaje. Rešitev o obvezni oddaji mora vsebovati pripombo o tem, da izpolni lahko proizvajalec svojo obvezno oddajo mesa in masti v celoti ali delno s pitanimi prašiči, prav tako pa tudi pripombo o pogojih, ki jim morajo ustrezati živina, mast, mršavi prašiči in perutnina glede kakovosti pri oddaji odkupnim podjetjem.
Proti predpisu obvezne oddaje. se kmetje, ki z njim niso zadovoljni, lahko pritožijo v roku 8 dni od dneva prejema predpisa na okrajni izvršilni odbor in to preko krajevnega ljudskega odbora. Okrajni odbor mora 15 dni po prejemu  pritožbe  izdati rešitev o pritožbi. Pritožbe, ki jih okrajni izvršilni odbor v celoti ne upošteva, mora poslati oblastnemu izvršilnemu odboru, ki o tem do-
končno odloča. — Okrajni izvršilni odbor mora pri izdaji nove rešitve o obvezni oddaji upoštevati pripombe oblastnega izvršilnega odbora.
Posamezna gospodarstva se lahko pritožijo proti višini predpisane obvezne oddaje drugih gospodarstev, če m slijc da ta druga gospodarstva nimajo pravil ne obvezne oddaje. Take pritožbe se vlagajo pri krajevnem izvršilnem odboru, ki jih mora rešiti v roku 15 dni Krajevni  izvršilni odbor, ki upošteva pritožbo mora izdati gospodarstvu, za katero gre, nov predpis o obvezni oddaji. Zoper ta novi predpis se prizadeto gospodarstvo lahko pritoži okrajnemu izvršilnemu odboru preko krajevnega izvršilnega odbora.
Izpolnjevanje odkupne obveznosti Po sprejemu pismene rešitve o obveznosti morajo kmečka gospodarstva takoj skleniti pogodbe o podrobnejših pogojih oddaje živine, mršavih prašičev in masti s pooblaščenimi državnimi podjetji za odkup živine. Ob tej priliki se v pogodbi določi, v kakšni obliki (goveja živina, drobnica itd. bo gospodarstvo izpolnilo obveznost. Oddaja mesa se izpolnjuje z oddajo živine v živem stanju.
Obveznosti obdelovalnih zadrug in ekonomij
Količine obvezne oddaje živine, prašišev oziroma masti kmečkih obdelovalnih zadrug in ekonomij bi kmetijskih zadrug se določajo v gospodarskem planu zadrug in ekonomij. Razen tega prevzame obdelovalna zadruga obveznosti ti stih kmetov, ki vstopijo v zadrugo po sprejemu zadružnega gospodarskega plana.
Kazenske odredbe
Uredba o odkupu določa denarno kazen do 50.000 dim ali poboljševalno delo do 3 mesecev in kazen odvzema predmeta prekrška za vse tiste, ki brez upravičenega razloga ne izpolnijo obvezne oddaje živine, mršavih prašičev in masti v določeni količini in določenem času, ki prodajo državi s tujimi primesmi namerno obteženo mast, ki dajo netočne podatke o številu in vrsti živine in prašičev ter o drugih, okolnostih, ki vplivajo na določitev obveznosti. Z denarno kaznijo do 25.000 din ali s poboljševalnim delom do 2 mesecev pa bodo kaznovani vsi tisti, ki po prejemu rešitve o obvezni oddaji neupravičeno odklonijo ali pa se izogibajo skleniti pogodbe s podjetjem za odkup živine.
Z denarno, kaznijo do 10.000 din bodo kaznovane vsi tisti uslužbenci ter nameščenci, ki bi kakor koli zavirali reden odkup in odkup živine, prašičev ter masti malomarno izvrševali v nasprotju z določenimi predpisi.
Zaključne določbe
Količine obvezne oddaje živine, pitanih in mršavih prašičev, ki so jih oddali kmetje na osnovi rešitev, izdanih po stari uredbi o obveznem odkupu živine in prašičev v letu 1950, se vračunajo v obvezno oddajo v smislu te uredbe. Do prejema nove rešitve o obvezni oddalji na osnovi te uredbe so kmetijska gospodarstva dolžna izpolnjevati svoje  obvezne oddaje živine, pitanih in mršavih prašičev po rešitvah, izdanih na osnovi stare uredbe o obveznem odkupu živine in svinj v letu 1950.
Viktor Širec:
Povej  po naše
(Nadaljevanje in konec)
Janči je opazil, da Lutar kolovrati od hiše do hiše in da si ljudje nekaj prikimavajo. Opazil je, da se jim nikamor prav ne mudi in da si dajajo vse preveč časa. To gibanje po vasi ga je sprav. 
Halo v vedno večjo nestrpnost in radovednost Ugibal je, kaj naj bi bilo tako važnega in kar slutil, da je nekaj v zvezi z onim z okraja in da je verjetno tudi njegovo ime vmešano. Da, njegovo ime. To ga je spravljalo v nemir. Kar užaljenost se ga je lotevala. Vse se dogaja tako enostavno brez njega, kot da on ničesar ne pomeni.
Stopal je po sobi, parkrat šel celo na dvorišče, pa se je vselej vrnil k oknu. Kar bal se je, da ne bo videl vsega, da bo zamudil in potem ne bo prav. Končno pa se je le odločil in še sam stopil na ulico. Ni pozdravljal ljudi po dvoriščih, ampak se je kar napotil v smeri kamor je izginil Lutar. Ta pa se je odmikal vedno dalje v vas in je pričel hiteti, ko je opazil za seboj predsednika. Janči se je njegovi bojazni zadovoljno nasmehnil. Laskalo mu je, da je nekdo, ki upošteva njegovo moč in v zavesti, da je storil nekaj brez njegove vednosti, ne upa v njegovo bližino
Pospešil je korak. Lutar, ki je opazil, da ne bo mogel izmakniti, se je potuhnil in ga pozdravi) kar se da prijazno. Janči pa je poskušal nastopiti osorno, toda ni mu šlo po sreči. Glas mu je drhtel, ko je vprašal: 
»Kaj to pomeni danes navsezgodaj?«
»Nič, nič,« je hitel pojasnjevati Lutar. »Tan so prišli aktivist, pa pravijo, da bi bilo dobro, da pridejo ljudje za pol ure vkup, da se pogučimo,« se je obrnil proti plotu naslednje hiše. »Lajuš,« je zaklical, a ko je ugledal na pragu ženo. je nadaljeval: »Mancika, či nede Lajuša pridi v gostilno, en tivariš so tan, ka ščejo z nami gučati.«
Mancika je pogledala oba pa zategnila;
»O čem bo guč?«
Lutar se je obrnil proti Jančiju, ga vprašujoče in v zadregi pogledal, potem pa odprl vrata plota in se napotil proti gospodinji Janči je spoznal, da se ga je na lep način otresel in vnovič ga je zapeklo. Obrnil se je proti domu in stisnil pest Spačil se je od jeze in se ozrl po vasi.
Pred domom se je ustavil in zamahnil s pestjo, kot da komu preti. Malo je pa stal, potem pa odločno stopil naprej. Hotel je pokazati vsem, da ga ni strlo in da ga ne bo, da ga streti sploh ne more.
Vaščani so ga radovedno opazovali in počasi drug za drugim šla za njim. Radovedni so bili, kako bo vse to izgledalo danes, kaj bo rekel Janči in kako se bo sploh držal. Tudi ženske so se odpravljale Pa še otroci bi nagrnili v gostilno, da jih starši ne bi nagnali domov, češ da nimajo tam kaj iskati.
Pohiteli so in nekateri Jančija, celo prehiteli. V gostilni pa so nekatere že našli v pogovoru z Borisom: nasmejane in dobre volje. Posedli so v ozadju in zdelo se je, da želijo spraviti Jančija, ki je stopil za njimi, v zadrego. Ta pa se ni dal. Sicer je nekoliko obstal ob vratih in čudno pogledal po prazni sredini sobe, potem pa je stopil proti Borisu in mu podal preko  mizo roko, kot da mu napoveduje boj, ter se mu  z zamolklim glasom predstavil:
»Predsednik KLO Pentek Janči.«
Boris se je nasmehnil, kot da je zagledal najboljšega prijatelja in vzkliknil:
»Saj se, poznava. Na okraju sva govorila, ali ne!«
Nekoliko v zadregi je Janči prikimal in prisedel. Boris pa se je vpletel v pogovor z njim in zasukal na gospodarske naloge. Zanimal se je za setev, plan, Oddaje. V vsem je pritrjeval, da je težko in da se marsikaj res ne da izvesti, tako, da se je Jančiju zazdelo le preveč, da sodi, da pri njih res ne morejo ničesar narediti do konca in je pričel obračati, da je marsikaj krivda odbora. Še več
pa vaščanov, ki da ga nočejo poslušati, ko jim daje pametne nasvete, da je bil tudi on in prav on najbolj za zgraditev zadružnega doma, pa so godrnjali in obljubljali, pa še niso začeli z delom.
Boris je samo kimal in kimal ter resno poslušal, potem pa je še sani pripomnil:
»Je vrag. Z ljudmi je res težko. Kako naj prepričamo druge, da je nekaj prav, ko nas celo žena ne posluša.«
Janči je prikimal in tudi drugi so kimali. Pa je nadaljeval:
»Jaz sem svojo že nagovoril, da hodi na sestanke in masovna zborovanja, celo v AFŽ se je vpisala. Vidite,« je premolknil, »Vem, da tudi naš Janči prepričuje svojo ženo o tem, kako je vse to potrebno, ta ga noče poslušati, saj je ni niti zdaj sem, ko je večina tukaj.«
Tako prepričevalno je govoril o tem, da je Jančiju kar sapo zaprlo. Kaj takšnega pa res nikdar niti mislil ni. Ni vedel, kaj bi zdaj Pa se je brez besed dvignil in stopil proti vratom. Vprašujoči pogledi so ga spremljali, Boris pa se je obrnil že k drugemu in pogovor nadaljeval.
»Ja, vete, to ste pa dobro povedali. Janči žene nikdar ni pustil na sestanke. Zdaj pa jo bo,« se je oglasil Lutar. »Drugič pa spet nej,« je ugibal. »Stari je že on, da bi dosti dobrega bilou od njega.«
»AFŽ organizacije pa pri nas sploh ni,« se je oglasila s kota Manca. »Naši moški pravijo, da tega ne rabimo. Norca se delajo iz nas žensk.«
»Ka do babe. Dugi lasi, kratka pamet,« se je oglasil mož za njo.
Boris pa se je nasmejal:
»Pa jih vseeno radi poslušate. Pokorni ste jim, da ne vete, kdaj saj sem jaz tudi takšen. Brundam včasih, kar po njenih navodilih. Ona pravi: V lonec ni mam kaj dati Petnajsti je, pa še nimamo nič, kar nam pripada na karte. Prokleta ljudska oblast. Jaz pripojem: Pa je res vražja ta reč. In tako godeva, godeva, dokler se nama ne posveti, da kart ni izdal MLO. V MLO pa je nekdo, ki Odgovarja za karte in ta je verjetno malomaren. Na koncu pa pridem  do spoznanja, da sem sam kriv, ker se nikdar nisem oglasil s tem na masovnem se-
stanku. Samo doma v kuhinji sem znal kritizirati. Tako je bilo. Pa sem pomislil: zakaj pa ne bi malo pokritizirali ljudsko oblast javno. Prosim, če imam prav, bo, napaka popravljena, če pa ne, pa bo moje mišljenje popravljeno. Nikdar pa ne bom povedal: Jok, če je tak, pa tak, pa bom jaz tak  pa tak in ne bom več niti s palcem na nogi mignil. Naj, dela kdor hoče.« »In zdaj pomislite,« seje razvnel in migal z rokami in s vsem telesom pačil obraz, da so ljudje kar čutili, kako se je dogajalo vse to, kar pripoveduje. »Jaz bi povedal: Nak, naj dela kdor hoče, če mi ne dajo prvo sekundo prvega v mesecu karte  in vsega kar spada zraven, če ne bodo vsi poslušali mene, katerim sem nadrejen, do zadnje misli tako, kot si jaz to želim in tako dalje. Pa bi povedal tako ti,« je pokazal s prstom na Števana, »in ti in ti in ti...«je kazal na vsakega posameznika. »In končno nihče v državi  več ne bi delal. Delal bi pač, da napravi toliko, kot terja od njega to plača, pa niti migljaja več. Eh, potem pa bi zopet bil vrag. Z našim socializmom bi bil konec. Namesto da bi v petletki naredili več vsega, mimogrede tudi elektrarn, da bo tudi v tej vasi elektrika, bi imeli figo.«
Vsi so ga pozorno poslušali in se nasmihali. 
»Ne, mi pa hočemo, pokazati fige vsem tistim okoli nas, ki nam nočejo v delu pomagati in zato moramo delati duplo ali  pa vsaj tako, da je od dela dupla korist. Če pri vas niste dobro obdelali zemlje, ne bo rasla lepa pšenica, če ne bo pšenice, ne bo kaj za oddajo in malo za družino. Delavci si bodo morali stiskati pasove in mi uradniki v mestu tudi. Veš, vrag nastane, če začnete narobe delati. Veste, da lačen pač nihče noče delati in če vi ne boste v tem letu pridelali dosti več. kot lani, vam bogme niti delavci ne bodo dali zadosti vsega od kravat nazaj ali od vnuč naprej, kakorpač hočete. Če pa želite dobrih uspehov, se morate dobro organizirati, ne pa kregati brez pravega smisla, kot včeraj. Namesto kreganja naredite iz sestanka posvetovanje. Prepričan sem, da ho boljše. Manca pa bo sigurno kmalu sekretarka AFŽ in njen mož dober član Fronte.. .«
»O, to pa  sem že,« se je protestno oglasil ta, »samo niti članarine ne plačujem, ker je nihče ni pobiral. Sem že miših, da bi jo sam začel zbirati.«
Če se Borisu ne bi mudilo, bi ga poslušali ves dopoldan, tako se je zdelo Lajčiju, katerega lice je bilo en sam zadovoljen nasmeh. Tudi po zadovoljnih pogledih ostalih je bilo soditi isto. Pa tudi delo je čakalo vaščane.
Ko se je Boris v pogovoru pomikal proti vratom, so hoteli vsi k njemu, da mu povedo kakšno. Stiskali so  mu roke in obljubljali, da bodo boljši in ne med najslabšimi vasmi v okraju, kot jim je potolažil Boris v zadnjem stavku. Pred vrati pa ga je čakal šestdesetletni Balaško in ga pograbil kar za rokav:
»Veš, tovariš, čista po naše poveš,« je kimal zadovoljno. »Še jaz ne bi povedal boljše. Pa zdaj bolj razmimo, kaj je to socializem, samo radi bi bili, da prideš še kda, še čim večkrat. Pridi pa povej po naše; vse, kaj de novega.«
Počasi so se razhajali vaščani in zadovoljno. Boris pa ni odlašal. Vsedel se je na kolo, podal roko Lajčiju in Števanu, pogledal mimogrede za Jančijem, ki je pobito koracal proti domu, ne da bi počakal ženo in se še nasmehnil:
»Vsakemu mine čas. Zdaj bo lahko samo eno. Ali se bo pokazal in se popravil, ali pa se bo potuhnil in se delal dobrega pa zopet rovaril. Če bo zadnje, ga bomo izločili. Ljudje vedo, kaj je prav, samo nastopiti moraš odločno in ljudski.«
Pomaknil je še prijateljema in zapeljal po cesti naprej. Pomladno sonce ga je osvetljevalo, ozelenelo polje obkrožalo. Vse je bilo tako lepo, da Lajči ni in ni mogel odtrgati pogleda od tega prizora. Na tihem je sklenil, da bo tudi sam poskušal biti takšen, da bo ljudem govoril po ljudski, jim vsadil v srca veliko misel o bodočnosti, o sreči, katero morajo priboriti vsem ljudem; vsem, ki so kdaj bili zatirani, pokazati, kako se da zmagovati, tistim, ki se še niso otresli zatiranja. Hotel je veliko in to bo tudi dosegel. Dosegel bo, ker je resnica in pravica na njegovi strani. Na njegovi, Borisovi, na strani ljudstva...
Stran      4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 18. maja 1950
Zbiranje in izkoriščanje odpadkov
— nadaljni dvig lokalne proizvodnje
Z izvajanjem načrtnega gospodarstva je zbiranje in izkoriščanje odpadkov postalo bistvenega pomena v naši industriji, zlasti pa v lokalnem gospodarstvu. Lokalna proizvodnja predstavlja tako zvano dopolnilno proizvodnjo. katere naloga je, da se osamosvoji tudi v pridobivanju in izkoriščanju lokalnih virov  surovin, kjer so mišljeni tudi vsakovrstni odpadki
Iz prakse vsakodnevnega življenja gospodarstev pa tudi poedinca prav dobro vemo in občutimo zlasti veliko pomanjkanje raznovrstnih drobnih galanterijskih predmetov, ki jih še ni mogoče kupiti v nobeni trgovini. Zbiranje odpadkov kot so: pločevina železo, papir, krpe it. pa ne daje samo možnosti za razvijanje nove proizvodnje, ampak zagotavlja tudi že obstoječi industrijski proizvodnji zadostne količine materiala s čimer se bo, lahko znatno dvignila proizvodnja in izboljšala kakovost posameznih artiklov.
Ena naloga v tej akciji bo torej sistematično zbiranje odpadkov po vseh podjetjih to je v vsej proizvodnji ter njihova porazdelitev za nadaljnjo izkoriščanje Druge naloga, prav tako važna. po svojem obsegu pa še neprimerno obsežnejša in pomembnejša pa je zbiranje raznovrstnih odpadkov po gospodinjstvih pri samih potrošnikih Prav v vsakem gospodinjstvu v vsakem podstrešju in kleti bomo našli vsakovrstne predmete, kot n. pr. krpe, železo, stare glavnike, zobne ščetke gumbe, papir, pločevino, gumo, steklo odpadke, strojenih kož in stare obutve, ščetine steklenice, denar in kartonaste škatle, dragocene ostanke raznovrstnega inštalacijskega materiala, stara nerabna očala raznovrstna peresa, pokvarjena šestila, peresnike, električne svetnike kuhalnike, itd.
Poleg tega pa nam naša gospodinjstva dajejo vsakodnevne možnosti zbiranja odpadkov kot so npr. kosti iz katerih moremo dobivati industrijsko mast iz-100 kg kosti je n. pr. možno dobiti 5 kg industrijske masti, ki je najvažnejša surovina pri predelavi mila. Poleg tega je možno iz njih izdelovati glavnike ali jih uporabljati v proizvodnji za umetno živalsko krmo.
Izredno velikega pomena, je zbiranje steklenih odpadkov. Ti odpadki predstavljajo za našo industrijo že tako zvani polizdelek, kar pomeni ogromno štednjo pri samemu procesu proizvodnje tako pri trošenju se ostalih potrebnih surovin, kakor tudi v samem času proizvodnje. Na hitrejši in cenejši način dobimo, več stekla! 
Isto velja za proizvodnjo papirja.
Takih primerov bi lahko navedli še celo vrsto, vendar pa že iz navedenega lahko spoznamo zakaj je odslej tej akciji treba posvetiti vso skrb in pozornost in zakaj je uredba o zbiranju in uporabi odpadkov, ki je izšla, že 9. aprila 1948. tako velikega pomena. Že navedeni primeri so dokaz da  je potrebo po taki uredbi nakazala naloga za čimprejšnjo izgradnjo naše industrije. Prav zato zbiranje in izkoriščanje odpadkov predstavijo dvig življenjskega standarda.
Zalo pa je važno, kako bomo k tej akciji pristopili in kako jo bomo izva-
jali. Da bo izvajanje akcije uspešno, bodo morale sodelovati vse množične organizacije v sodelovanju z ljudsko oblastjo.
OF na terenu ima s tem priliko, da na direktni nalogi. aktivizira komisijo, ki bo izvedla podrobno organizacijo zbiranja odpadkov. Ta komisija bo pozneje morala reševati tudi druga komunalna vprašanja na svojem terenu. Treba le zajeti sleherno ulico in sleherno hišo. Odgovorni aktiv v hiši mora oskrbeti primerne zaboje kjer se bo material sortirano
zbiral. Skrbeti bo treba za redno odvažanje. Tereni naj tudi določijo manjša zbirna mesta. n. pr. v kaki drvarnici, opuščenem skladišču ali kakem drugem neizkoriščenem prostoru, od koder se bo izplačal večji odvoz k »Odpadu«.
Ob pravilnem pojmovanju te akcije ter z dobrimi pripravami in pravilnimi organizacijskimi prijemi bomo trajno bogatili naše gospodarstvo. Marsičesa nam pri pravilnem izvajanju te akcije ne bo, treba več uvažati. Hitreje in ceneje bomo dobili več in boljših artiklov
Kolesarji iz Beltinc in Ljutomera
so tekmovali na oblastnih kolesarskih tekmah v Mariboru
Oblastni kolesarski odbor za mariborsko oblast je priredil v nedeljo dne 7. maja 1950 prve oblastne kolesarske dirke s startom in ciljem na Tržaški cesti. Tekmovanje še je odvijalo po sledečih disciplinah. Kot prvi so startali člani s specialnimi kolesi na progi 100 km. Maribor—Ormož—Maribor. V tej disciplini je omagal Varl Srečko (Polet).
Nato so startali na progi 40 km člani in mladinci s turističnimi kolesi, kjer je  dobrim časom med člani zmagal Svatina Slavko (kolesarski klub Beltinci), med mladinci pa Horvat Jože (Polet).
Med tem so startali mladinci s specialnimi kolesi na progi 50 km, ki so dosegli najboljši čas na tem tekmovanju
in je z velikim naskokom zmagal mladinec Čeh Ermin, (Polet). Kot zadnje so startale mladinke s turističnimi kolesi, kjer sta večino udeležbe dala klub Beltinci in Mura, Ljutomer, ter sta zmagali pred Mariborčankami: Virak Marija (Beltinci), Golob Jožica (KK-Mura Ljutomer). Proga je znašala 26 km.
To tekmovanje je pokazalo, da vlada veliko zanimanje za kolesarski šport posebno na našem podeželju, kar dokazujeta dobro razvita kolesarska kluba Beltinci in Mura v Ljutomeru. Pričakovati pa je, da bodo kaj kmalu zaživeli novi klubi v lendavskem in gornjeradgonskem okraju, kjer so prav tako dani vsi pogoji za to važno panogo športa. Ž. T.
Uspešno škropljenje sadnega drevja
zavisi od pravilne sestave škropiva
V ptujskem, okraju tudi sadjarstvu, ki je precej razvito, posvečajo dovoli pozornosti. Sedaj pregledujejo drevesnice in se pripravljajo na pomladansko škropljenje po cvetju. Vendar bi pri tem bilo potrebno opozoriti krajevne ekipe za škropljenje sadnega drevja na pravilno sestavo škropiva, da se ne bi ponovno dogodilo tako, kot po prvem škropljenju v nekaterih ljudski odborih ko se je zaradi premočnega škropiva cela vrsta sadnega drevja posušila. Grajati je primer v krajevnem, ljudskem odboru Spuhlja pri Ptuju, kjer je lansko leto še mlado in bodeče drevje letos zaradi nepravilnega škropljenja in močnega škropiva ostajalo popolnoma suho.
Poverjeništvo se pripravlja tudi na akcij škropljenja krompirjevih nasadov prot krompirjevi plesni, medtem ko je
potrebne priprave za pregled krompirišč proti koloradskemu hrošču že izvršilo Sestavljen je okrajni štab, na krajevnih ljudskih odborih pa so postavljeni krajevni štabi Izdelali so tudi načrt množičnih pregledov krompirišč. Prvič so pregledovali prejšnjo nedeljo
 tudi fitosanitetna služba se v okviru vseh možnosti bori proti raznim škodljivcem, ki se pojavljajo na posameznih kulturah, vendar ima težave v tem. ker ji mnogokrat primanjkuje zadostnih količin odgovarjajočih zaščitnih sredstev.
Za staro železo — igrače našim otrokom
Mariborske žene, marljive članice AFŽ, so si v skrbi za mater in otroka zadale razne obveznosti ter bodo zlasti prihodnji teden z vso vnemo pristopile k zbiranju raznih tekstilnih in drugih odpadkov, na primer starega železa, kosu, krp papirja, stekla, porcelana in podobno, kajti izkupiček za ves nabrani material bodo v celoti porabile za nakup igrač, s katerimi mislijo obdariti malčke za letošnji Teden matere in otroka zadnjih štirinajstih dneh so žene raznih terenov zbrale že precej takega meteriala, na primer 190 kilogramov krp in veliko količino starega železa. To pot so se pri zbiranju odločile, odpraviti napako iz prejšnjih let, ko so namreč na zbirnih mestih pustile material ležati, dokler ni bil na razpolago kamion, s katerim so vse to odpeljali k »Odpadu«. Letos bodo vsako sproti nabrano koli-
čino same odpeljale z lastnim ali pa izposojenimi vozički k »Odpadu«, kjer bodo material pretehtali in pozneje tudi plačali. Na ta način bo ustreženo Antifašistični fronti žena, koristnici izkupička za zbrane odpadke, ki ga bo uporabila z nakup igrač otrokom pa tudi »Odpadu«, ki bo lahko takoj razpolagal s tistimi količinami, ki so bile pripeljane.
Približno 170 kg starega železa le zbral tudi II. rajon, vendar je pričakovati, da bo ta količina v tem tednu, ko imamo teden zbiranja starega materiala, visoko presežena. 
Hoditi po hišah in zbirati odpadke, ki čestokrat niso takoj pri roki in fe treba nanje čakati ali pa sam brskati za njimi, je zamudna zadeva, posebno za žene, ki so ali zaposlene, ali pa imajo doma kopico otrok, za katere je treba skrbeti Zato bodo tudi letos pomagali ženam pionirčki.		-jm-
Vsem KLO okraja Murska Sobota
Okrajni ljudski odbor poverjeništvo za komunalne zadeve razpisuje vsem krajevnim ljudskim odborom, kakor tudi množičnim organizacijam »Mesec pospeševanja komunalne dejavnosti«, od 1. do 31. maja.
V tem času naj ljudski odbori s pomočjo organizacij izvedejo naslednja dela:
1.	Beljenje in sneženje stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Istočasno pa tudi odstranitev vse nepotrebne stvari iz podstrešij, kleti, drvarnic itd., ki so osnove premnogim požarnim nezgodam, papir, krpe in razne druge predmete. Vsi taki odpadki, ki so za predelavo potrebni naši industriji, je potrebno s pomočjo množičnih organizacij zbrati ter oddati odpadnemu podjetju pri Upravi okrajnega magazina Murska Sobota.
2.	Čiščenje pločnikov, cestišč, kanalov, propustov ter posipanje in popravljanje potev, mostov, ograj, ter striženje živih meja.
3.	Urejevanje parkov, nasadov, zelenih ploskev ter otroških igrišč.
4.	Čiščenje in popravil gnojišč pri gospodarstvih. 
5.	Urejevanje izložb trgovskih podjetij in poslovalnic, napisnih desk, imena ulic ter hišnih številk, kakor tudi imena krajev.
Poleg osnovnih del, odpraviti tudi vse nedostatke, ki kvarijo, kulturen izgled in lepoto mesta in naselja.
Da bo akcija čim bolj izvedena, je potrebno najtesneje sodelovanje s komisijo za komunalne zadeve pri ljudskih odborih, ki naj nudijo vso pomoč pri aktivizacija Poverjeniki za komunalne zadeve pri LO naj s postavijo plan po gornjih točkah, katerega bodo lahko izvršili.
V svrho pregleda o izvršenih delih je nujno potrebno, da nam LO pošljejo poročila po citiranih točkah do 30. maja na poverjeništvo za komunalne zadeve OLO Murska. Sobota. Pozivamo vse LO, kakor tudi množične organizacije, da prvo akcijo pospeševanja komunalne dejavnosti v tem smisla dosledno in z vso resnostjo izvedejo.
Uprava za komunalne zadeve
Bivši informbirojevci ustanovili prostovoljno delovno brigado
Te dni so izpustili na svobodo še eno skupino bivših informbirojevcev, ki so bili upravno kaznovani z družbeno koristnim delom. Izpuščeni so na podlagi ukaza ministra za notranje zadeve Aleksandra Rankovića Dopisnik »Borbe« ki je obiskal to skupino, piše, da so osvobojeni priredili zborovanje, na katerem so iz hvaležnosti do Komunistične partije, ki jim je oprostila kazen in jim omogočila, da se ponovno pridružijo svojemu ljudstvu, sklenili, da ustanovijo prostovoljno delovno brigado, ki bo dva meseca delala pri izgradnji neke lokalne ceste v Hrvatskem Primorju.
Bivanje naših predstavnikov v Albaniji je podobno konfinaciji
Beograd. V odgovoru na noto ministrstva za zunanje zadeve LR Albanije opozarja ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ albansko vlado na grobe diskriminacijske ukrepe proti jugosl. diplomat predstavništvu ter drugih oseb veleposlaništva v Albaniji. Z noto 10 t. m. je albansko zunanje ministrstvo praktično izpremenilo bivanje naših predstavnikov v konfinacijo
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ najodločneje protestira zoper te najnovejše diskriminatorske ukrepe albanske vlade ter opozarja albansko vlado, da bo za vse posledice, ki bi utegnile iz tega nastati, v celoti in izključno odgovorna albanska vlada
 Končana je konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov
London 15. maja. V soboto se je končala tridnevna konferenca zunanjih ministrov ZDA. Velike Britanije in Francije na kateri so razpravljali o skupni politiki treh sil. Po konferenci je bilo objavljeno poročilo, ki pravi, da so trije ministri proučili politiko zahodnih zaveznikov Nemčije in sklenili, da bodo objavili splošno deklaracijo o tem vprašanju Deklaracija bo takoj po objavi izročena Federalni vladi Zahodne Nemčije. Ministri so tudi proučili vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo in bodo pristopili kmalu k izmenjavi mnenj o tem vprašanju Poročilo omenja nadalje da so ministri proučili tudi stanje v Jugozahodni Aziji. Na koncu pravi poročilo. da so se vlade ZDA, Velike Britanije in Francije sporazumele o glavnih smernicah svoje politike. v Afriki
Po novem sistemu preskrbe z industrijskimi 
predmeti bomo  lahko kupovali mnogo več predmetov po nižjih industrijskih cenah
Z nedavno izdano uredbo o izdajanju novih industrijskih nakaznic za potrošnike zajamčene preskrbe bodo naši delovni ljudje kupili letos po nižjih industrijskih cenah za tri milijarde več proizvodov kakor doslej. Če pa upoštevamo, da so bile v zadnjih mesecih tudi povečane plače za 2.4%, v skupni vsoti nad dve milijardi dinarjev, predstavlja ta vsota realno povečanje kupne moči potrošnikov, še zlasti z ozirom na razširitev zajamčene preskrbe z industrijskimi predmeti. Po novem načinu bodo namreč potrošniki lahko kupovali na industrijske nakaznice mnogo več predmetov po nižjih industrijskih cenah kot: posodo, štedilnike, razne kovinske predmete, petrolej, steklenino, razne električne aparate, pohištvo, kemikalije, gumo dele za kolesa itd.
Skupno število točk na novih industrijskih nakaznicah za vse kategorije bo razdeljeno na določeno število točk za nakup tekstilnih predmetov in na določeno število točk za nakup obutve in sicer v razmerju 80 proti 20. Pri vseh kategorijah industrijskih nakaznic pa je 20% «točk spremenjenih v denarne kupone, po ključu 12 din za eno točko. Tako ima vsak potrošnik še za okoli 400 dinarjev denarnih kuponov.
Z denarnimi kuponi bo možno kupiti vse vrste industrijskega blaga, razen tekstilnih izdelkov. Če bo torej potrošnik kupil neko industrijsko blago (razen tekstilnih predmetov), bo oddal vrednost denarja v denarnih kuponih in prav toliko denarja, kolikor bo znašala vrednost kupljenega predmeta. Material za popravilo obutve se bo prodajal na odrezek posebnega kupona, ki je na nakaznici, in na denarni kupon. Radijske aparate in pohištvo bodo potrošniki kupovali na podlagi posebnih potrdil in brez denarnih kuponov, ki jih bodo dajali ljudski odbori na priporočilo sindikalnih organizacij, prvenstveno novoporočencem.
Potrošniki zajamčene preskrbe bodo na točke za tekstil na novih industrijskih nakaznicah lahko kupovali tudi druge industrijske predmete, vendar tako, da se bo vrednost ene točke računali kot 12 dinarjev denarnih kuponov. Sedaj je na primer dal potrošnik za gojzarice 80 točk. Po novem načinu bo na primer potrebno za gojzarice, ki stanejo 1244 dinarjev, le za 920 dinarjev denarnih kuponov in 27 točk, s čimer bo prištedil 11 točk.
Na denarne kupone bodo potrošniki lahko kupovali tudi emajlirano posodo. Tako bo stal litrski lonec 22,50 din, dvolitrski 34.50 din, tri litrski 45 din, šestlitrski lonec 66 din itd. S kombinacijo denarnih kuponov, in točk bodo kupili potrošniki na primer tudi štedilnik najboljše kvalitete za 2330 din.
Ako primerjamo vrednost zajamčene preskrbe za industrijske predmete z letom 1947., vidimo, da je zajamčena preskrba z industrijskimi predmeti v vsaki kategoriji v letu 1950. za 97% večja. Večje število točk za nakup tekstilnih predmetov ter uvedba denarnih kuponov pa daje letos še večjo možnost potroš-
nikom, da nakupujejo predmete po nižjih 1 industrijskih cenah. Tako bo na primer mogoče 
kupovati sukanec samo na točke brez odvzema 
posebnih odrezkov, kakor je bilo to doslej.
Uredba o novih industrijskih nakaznicah in kupovanje industrijskih predmetov po novem načinu velja od 1. aprila letos. Potrošniki bodo prejeli nove industrijske nakaznice konec meseca junija ali v začetku julija. Prve nakaznice bodo izdane za čas od aprila do konca junija.
Stare industrijske nakaznice. Izdane za leto 1949., veljajo še do meseca junija letos (z njimi je mogoče kupovati industrijsko blago le do konca maja). Nakaznice pa, ki so bile izdane za prvo tromesečje letošnjega leta (za januar, februar in marec), pa veljajo do konca letošnjega leta kakor je označeno na nakaznicah.
POZIV BOLEZENSKIM VOJAŠKIM VOJNIM INVALIDOM!
Osebni invalidi bi so zboleli med vojno in še niso uveljavili svojih pravic po Zakonu o vojaških vojnih invalidih, oziroma so zamudili rok za priglasitev, imajo po spremenjenem in dopolnjenem Zakonu o vojaških vojnih invalidih (Uradni Ust FLRJ št. 14-1381950, člen 33) ponovno možnost priglasitve in sicer do 30. junija 1950.
Ta rok velja le za tiste, ki hočejo biti priznani za vojaške vojne invalide zaradi bolezni, dobljene v narodnoosvobodilni vojni od 17. aprila 1941 pa do prenehanja sovražnosti ali v sestavu bivše Jugoslovanske vojske med vojno s sovražnikom od 6. do 17. aprila 1941 ali pa zaradi bolezni dobljene med vojnim ujetništvom v taboriščih.
Priglasitev je podati. invalidski komisiji pri Ministrstvu za socialno skrbstvo LRS potom invalidskih referentov pri okrajnem (rajonskem) poverjeništvu za socialno skrbstvo. Ti referenti imajo na razpolago tiskovine za priglasitev in dajejo tudi vsa potrebna pojasnila.
Ker je rok kratek, je treba s priglasitvami pohiteti. Kdor bo podal priglasitev po tem roku, ne bo priznan za vojaškega vojnega invalida.
Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS
ČSR bo morala zapreti čoškoslovaški institut v Londonu
London, 15. maja (Reuter). Danes je podsekretar britanskega zunanjega ministrstva. Ernest Davies ob in vil vladin odlok z zahtevo, naj ČSR zapre
češkoslovaški institut	v	Londonu, češko-
slovaško poslaništvo pa ustavi svojo 
informativno službo.

Največja dnevna proizvodnja v zgodovini rudnika Bor V tekmovanju na čast zasedanju Ljudske skupščine FLRJ so delavci rudnika Bor dosegli največjo delovno zmago in so ob tej priliki poslali Ljudski skupščini brzojavko sledeče vsebine:
»Pozdravljamo zasedanje Ljudske skupščine FLRJ z največjo delovno zmago v zgodovini Bora, z ustvaritvijo dnevnega plana proizvodnje bakra 143 odst., dnevni plan proizvodnje rude pa 131,2 odst. Obljubljamo, da bomo aprilski plan proizvodnje dosegli do 27.
Prva ženska-kovinar je izvršila Petletni plan
Delavka Julija Lazar, prva kovinarka je izvršila svoj Petletni plan. Obljubo, ki jo je dala celemu kolektivu »Jugoalata« je izpolnila 5 dni pred rokom. Udarnica Julija Lazar je nosilec Reda dela. V čast 1. maja je presegla, dnevno normo za 50 odst. Sindikalna podružnica ji je za njene uspehe poklonila radioaparat.
Največjo tovarno za predelavo lanu v državi grade v Petrinji
Industrija za predelavo lanu je najbolj razširjena v LR Hrvatski. Iz leta v leto so proizvodi boljši, kakor po kakovosti, tako udi po asortimentu. Predelovalnice za, konopljo, in lan imajo že precejšnje število strokovnjakov. Tudi delavci te industrije dosegajo lepe uspehe in presegalo naloge Mesečni plan so izvršili 10 dni pred rokom.
Da bi se izkoristile vse možnosti proizvodnje in predelave lanu in konoplje za naše potrebe, kot tudi za izvoz, bodo razen sedanjih predelovalnic gradili letos tri v Ludbregu. Začretju in Siraču, v prihodnjem letu pa v Dubici. Že lansko leto so začeli graditi največ jo tovarno za predelavo lanu v Petrinju, z zmogljivostjo za 150.000 kg. V tej tovarni bodo predelovali lan za potrebe naše lanene industrije.
Posluša te 
ljudski radio
Četrtek, 18. maja:
16,00—	16,30 Pisan spored Izvaja Danilo Kranjc s svojo kapelo.
16,30—	17,00 Znane filmsko melodije.
17. —	17,10 Poročila, objave.
17.10 —	17,40 Poje ženski zbor MKUD »Jože Kerenčič« iz Maribora, zborovodja prof. Šegula.
17,40—18,00 Literarna oddaja — V. štev. »Novih obzorij«.
Petek, 19. maja:
16,00—	16,15 Pojo pionirji II. gimnazije iz  Maribora. Zborovodja profesor Ostrovska.
16,15—	16.30 Predavanje radijske ljudske univerze: Nekaj o pohorskih glažutah.
16,30—	16,45 Anton Neffat — njegovo delo in doprinos v glasbeno življenje Maribora.
16,46—17,00 Bedřich Smetana:Vltava. iz simf. pesnitve »Moja domovina«.
17,00—	17,10 Poročila, objave.
17,10—	17,30 Skladbe R. Schumana izvaja pianist dr. Roman Klasinc.
Sobota. 20. maja:
15,30—	15,50 Slovenske narodne poje Vokalni kvintet SKUD Miha Pintar iz Ruš.
15,50—16,00 Kulturni pregled.
16,00—	16,20 Fr. v Suppe: Uverture — Pesnik in kmet Lepa Galateja, Pikova dama.
16,20—	16,30 Iz življenja in dela množičnih organizacij.
16,30—	17,00 Vedre melodije izvaja Zabavni orkester Radia Maribor, dirigent Dušan Boštele. Vmes poje Janja Baukartova.
17,00—	17,10 Poročila, objave.
17,10—	17,20 Deset minut za ljubitelje resno glasbe — Fr. Liszt: Ogrska rapsodija št. II.
17,20—	17,30 Kaj žele poslušalci in kaj želi Radio Maribor.
17,30—	18,00 Za ples in dobro voljo —
  plesni orkester Radia Maribor, p. v. Franca Robnika.
Nedelja, 21. maja:
8,00—	8,15 Vedre melodije.
8,15—	8,30 Jutranja poročila — prenos iz Ljubljane.
8,30—	0,00 Igra godba na pihala SKUD 
»Angel Besednjaka iz Maribora.
9,00—	9,10 Frontovci izpolnjujejo plan gozdarstva — govorna oddaja.
9,10—	9,45 Vsakomur nekaj — pisan spored po željah.
9.45—	10,00 Slovenske narodne poje baritonist Miro Gregorin, s harmoniko spremlja Vinko Drčar.
10,00—	12,00 Prenos sporeda Radia Ljubljane.
12,00—	12,30 Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka.
Ponedeljek, 22. maja:
16,00—	17,00 Iz zakladnice Johanna Sebastjana Bacha. Njegova dela izvajajo člani Mariborske opere.
17,00—	17,10 Poročila, objave.
17,10—	17,20 Jaromir Weinberger — Švanda dudak — fantazija Iz opere.
17,20—	17,30 Tedenski fizkulturni pregled
17,30—	18,00 Lahko glasbo izvaja Zabavni orkester Radia Maribor, p. v. Dušana Bošteleta
Torek, 23. maja:
16,30—	16,45 Oddala za pionirje: Tito pionirjem — pionirji Titu.
16,45—	17,00 Igra pionirski harmonikarski zbor p. v. F. Matjašiča.
17,00—	17,10 Poročila, objave.
17,10—	17,40 Ruske narodne napeve pojo zbori.
17,40—18,00 Iz naše socialistične graditve. — Reportaža o državnih posestvih v Rakičanu in Kapeli
Sreda, 24. maja:
13,30—	14,00 Igra orkester Radia Maribor  v Draga Lorbeka.
16,00—	16,15. Balade poje basist Danilo Merlak, pri klavirju Engelbert Mavrin.
16,15—	16,30 Oddaja za mladino. — Mladina za rostni dan Maršalu.
16, 30—17.00 Igra zabavni orkester Radia Maribor, pod vodstvom Dušana Bošteleta.
17,00—	17,10 Poročila, objave
17.10—	17,30 C M. Weber: Vabilo na ples, čarostrelec — uverture. Rezniček: Donna Diana — uvertura.
17,30—18,00 Plesno glasbo izvaja plesni orkester Radia Maribor, p. v. France Robnika
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. —Naslov uredništva. »Ljudski glas«	Murska Sobota — Tiska Mariborska  tiskarna.