St. 58 Ptihiia ilalna! gttnM (Cesta centih ud la pasd) V frstu, V cetrtak 9. marca 1922 Posamezna Številka 20 stofink Letnik XLVif fizhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo- sv. Frančiška iAsiškega št. 20, !. nadstropje. Dopisi naj se pofiliai" ur*.uiii5tva. Nefrankirana <>isrna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. ' ^teij in odgovora! urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna E^' ~~ ' Edinost Naročnini maša za mescc L 7. —, 3 mcy - —»*n celo leto L 60.— i Za inozemstvo mesečno 4 lite vec. —• Telefon uredništva In uprava SL 11-f Posamezne številke ▼ Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se ratttaajo šlrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent/ osmrtnice, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov' mm po L 2» — Mali oglasi po 20 st. beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi' naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ubea sv, Frančiška Asiskega štev. 20. L nadstropje..«* Telefon uredništva in uprave 11-47. Slovanska politika Halila Zunanja politika velikih svetovnih dr- j biti tu izhodišče vse njene slovanske poli-zav predstavlja zelo zapleten sistem. Kdor tike. To slabo stran Malega sporazuma bi .ga hoče razumeti, mora prodreti v njegove podrobnosti in ga razčlaniti na panoge, ki ga sestavljajo. Ako pregledamo te sisteme tudi samo na debelo, opazimo, da imajo morala izrabiti ne le v svojo lastno sebično korist, temveč tudi v korist evropskemu in sploh svetovnemu miru. Znano je da sta Italija in Francija povsod v evrop- velike države (Italija, Anglija, Francija) ski politiki ravno tako hudi tekmovalki vsaka svojo posebno nemško, rusko, kitajsko politiko in še druge take delne politike. Odkar je Rusija vsled revolucije začasno odložila iz svojih rok vlogo zaščit-nice vseh Slovanov, se je vsilila evropskim velesilam posebna panoga, ki je dobila po vojni velikansko važnost, t. j. posebna slovanska politika. Italija, Francija in Anglija se morajo hote ali nehote pečati s slovanskim vprašanjem, morajo hote ali fiehote zavzati napram slovanskim državam primemo stališče, skratka morajo imeti svojo slovansko politiko. Najneposrednejša soseda Slovanov je Italija. Vprašanje razmerja med Italijo in Slovanstvom je že vsled tega sosedstva tako važno, da bi zakrivil pravi zločin, ltdor bi ga hotel prezreti. Italija je zraven tega čisto evropejska velesila, kakor se je pokazalo že na \vashingtonski konferenci. Tihcrmorski sporazum je bil sklenjen brez Italije. S tem ni seveda še nikakor rečeno, da je Italija postala država druge vrste, ki bi bila nesposobna za vsako velesilsko politiko. Velesilska politika je mogoča tudi v omejenem evropskem področju. Treba ji je le izbrati pravo podlago, na kateri se lahko neovirano razvija, in pravo smer, v kateri se lahko neovirano raz-ditev vzhodne konference. Ta kenferen- tud\v P^tore »Fiom«, toda pohci- ca se bo otvorila najbrže 21. t. m. ,a. Jf .naPad P^precila. Vec oseb, po večt- ' ni delavcev, je bilo pretepenih m drugače 50 letnica Mazzinija — narodni praznik RIM, 8. Ministrski predsednik je odredil, da bodo imele v četrtek, 10. marca, šole in državni uradi prosto. Zbornica sklicana za 15. t. m. RIM, 8. Zbornica je sklicana za 15. t. m. ob 15. Uro pozneje se bo sestal senat. Spopadi med fašisti in stavkajočimi v Genovi GENOVA, 8. Protestna stavka vsled fa-.šistovskega napada na uredništvi listov »Lavoro« in »Avanti« se je končala. Pred zaključitvijo stavke je prišlo do ponovnih L-rfredov med fašisti in stavkajočim delavstvom, tekom katerih je bilo veliko število oseb ranjenih. Varnostni organi, ki so imeli tudi nekoliko ranjenih, so aretirali precejšnje število delavstva. Napad na smodnišnico v rimski okolici RIM, 8. Davi kmalu po polnoči je nekdo izstrelil dva strela iz samokresa proti straži smodnišnice v ul. Flaminio. Na poziv straže se napadalec ni hotel oglasiti, nakar »<* straža klicala na oomeč. Prihitelo ranjenih. Brezposelni delavci zasedli občinske urade v Cosesara v Furlaniji VIDEM, 8. V občini Coseano je tamošnja socialistična zadruga prevzela neko javno delo. Načrt za delo je naredil inie-* zmanjšalo nezaupanje v inozemstvu notranjim dogodkom v Čehoslovaški. Romunska Volitve v romunski senat BUKAREŠT, 7. Volitve v senat so se končale z zmago vladne stranke, to je liberalne stranke ministrskega predsednika Bratiana. V Stari Romuniji je dobil Braiianu cd 92 mandatov 80, Jorgini na cicnalist dva, general Averescu dva mandata v Moidaviji. V Bukovini je dobil Bra-tianu vseh osem mandatov; v Besarabiji je dobila opozicija od 16 mandatov osem Vsi šefi opozicije so pri volitvah propadli. V starih mejah Romunije je dobila vladna stranka 226.000, seljačka stranka 70.000 in stranka generala Averesca 25.000 glasov Karakteristžkoai volitev za senat je po-polen polom generala Averesca, posebno v mestih. Pristaši Jorge, Take -Jonesca in Marghilomana so dobili le neznatno število glasov. Socialisti se volitev sploh niso udeležili ** - mr, poklican iz St. Daniela. Vse je bilo pripravljeno za začetek dela; manjkal je le ukaz s strani občine. Toda tega ukaza pa le ni hotelo biti. Brezposelno delavstvo se je končno nasitilo čakanja. Predvčerajšnjim je vdrla močna skupina v občinske urade, izgnala uradnike in zapečatila vrata, na katere je prilepila napis, da se bo- j od£rla še-*e» ko se začne napovedano aeio. Ključe je delavstvo izročilo županu, kateremu je bilo zagroženo, naj nikar ne poizkuša odpreti občinskih uradov, ker drugače ne bo več prišlo pred občino samo 30, temveč 300 in več oboroženih delavcev. Iz Vidma so se odpeljali v Coseano vojaški in orožniški oddelki Francija Coaierenca t Genovi določena za 10, aprila? I PARIZ, 8. »Matin« smatra, da je že gotovo, da bo konferenca v Genovi sklicana za 10. aprila. Ministrski predsednik Poin-care se bo udeležil otvoritvene seje konference, bržkone pa ne bo mogel ostati dolgo v Genovi zaradi odsotnosti Milleran-da, ki bo odpotoval v Alžir. Fmižni konferenca PARIZ, 8. Finančna konferenca, ki se začenja danes, ima namen, da privede dogovore v Cannesu do končne zaključitve. Razpravljalo se bo o porazdelitvi nemških pristojbin v denarju in naravi med zaveznike; Novi italijanski minister Peanno se namerava držati odločno tozadevnih sklepov v Cannesu, ne da bi s tem prejudiciral vprašanje odškodnine za leta po L 1922., o kateri se še ni razpravljalo. Vse drugačne vesti ne odgoraijajo resnici Bolgarska Cilji bolgarske vlade. — Izjave ministrske, ga predsednika Stambulijskega DUNAJ, 8. »Neue Freie Presse« priob-čuje razgovor, ki ga je imel njen poročevalec v Sofiji Ernst Roth z ministrskim predsednikom Stambulijskim. O volitvah v podeželskih občinah pravi Stambulijski, da so se vršile kljub pomanjkanju zadostne javne sile v vzornem redu ter da njihov izid prekaša najdrznejša pričakovanja. Cilj bolgarske vlade, ki je po teh volitvah trdnejša nega kedaj poprej, je, da pripravi bolgarski narod do tega, da vpričo uničujoče neuillyske mirevne pogodbe s silo svojih lastnih rok izvrši ona javna dela, ki so jih doslej izvrševali podjetniki in ki so stala državo in mesta ogromne svote. Kaki so v cbče nameni bolgarske vlade, o tem pričajo — pravi Stambulijski — »veliki zakoni agrarne vlade«. V prvi vrsti se je ustvaril zakon o obveznem delu, ki se je sijajno obncs-el in ki obeta da bo v bodoče rodil čezdalje boljše sadove. Sedaj je v delu zakonski načrt za žensko delo; obvezna bi bila vsa dekleta od 16. do 30. leta. Drugi zakon se tiče posestev ter je njegov namen, da se zemlja kar najbolj pravično razdeli; čez 300 dekarjev ne sme nihče posedovati, kar ima več, se mu vzame. Zelo važen je zakon o uvedbi kaznilnic in prisilnega dela. Vsak jetnik bo moral v bodoče delati za državo. Nepoboljšljivi hudodelci se bodto odslej tetovirali na obrazu, tako da jih bo lahko vsak sp-oznal. V j lističi se je marsikaj bistveno izpremenilo. Odvetniki, ki so poslanci, okrožni ali občinski svetovalci, ne smejo izvrševati svo-jega poklica. Pri mirovnem stedu ne smejo intervenirati odvetniku Ustanovila so se potujoča mirovna sodišča. Uvedla se bodlo tudi vaška sodišča, katerih sodnike hedo volili vaščani. Posebno pažnjo posveča vlada razvoju zadružništva. Tudi šolstvo se je v zadnjem času znatno dvignilo. Na spomlad se bo- sklical kongres kmetov, ki bo odločeval o različnih vprašanjih, n. pr. ali naj se kabineta Danev in Malinkov postavita pred sodišče ali ne, ali naj se državnim uradnikom in nameščencem, katerih bo odpuščenih 20 odstotkov, zniža plača za 40 odstotkov ali ne, ali naj se razpise prisilno notranje posojilo ali ne itd. Vojske Bolgarska nima. Sicer bi lahko imela po netiillyski mirovni pogodbi 30000 žol-nerjev, priglasilo sc jih je pa samo 6000. 6 in pol odstotno notranje posojilo se je malodane dvakrat podpisalo. Vlada dela na to, da ss promet papirnatega denarja čim bolj skrči. Z inozemstvom se pogaja glede posojila, ki ee bo porabilo edinole v produktivne namene. Proračun za leto 1922„ predvideva štiri miljarde dohodkov in 4100 mrljonov izdatkov. Proračun, predvideva 140 roiljonov levov za reparacijsko plačilo, toda Bolgarska se nadeja, da se ji bo dov.clila triletna odgoditev začetka plačevanja. v katerem primeru bo teh 140 mil jenov koristno investirala, s čimer bo le dvignila svojo plačilno moč. Z Rusijo nima Bolgarska — pravi Stambulijski — nobenih stikov, niti političnih niti gospodarstvenih. Z velesilami kakor tudi s sosedi je Bolgarska v dobrih odno-šajih. Boljševizma na Bolgarskem ni in tudi bolgarski komunisti so krotkejše vrste kakor ruski. Izhoda k egejskemu morju Bolgarska kljub obljuba® entente še danes nima. — Sporno točko tvori Tracija. Bolgarska upa, da bo to njeno življensko vprašanje rešila konferenca v Genovi, kajti to vprašanje je tudi med velesilami še ne/ešeno. S^glila Nemiri na Irskem BELFAST, 3. Včeraj je prišlo tu do novih nemirov. Streljanje je trajalo ves dan in padli sta tudi dve bombi. Do 8 ure zvečer so bile ustreljene 4 osebe. Topske krize brez sodelovanja Amerike nemogoča. - —- Reka Pogajanja med reškimi strankami doslej brezuspešna REKA, 8. Pogajanja med reškimi strankami niso dosegla doslej še nikakega u-speha, ker avtonomna stranka, ki je najmočnejša, odklanja vsak kompromis a strankami nacionalnega bloka. Tudi demo*-kratsko - avtonomna Gothardijeva stranka se doslej še ni udeležila pogajanj s strankami nacionalnega bloka. Med strankami nacionalnega bloka pa se je dosegel sporazum. Pridružili so se nacionalnemu bloku tudi popolari »v imenu krščanskih načel, ki cznača^o metodo in delovanje italijanske ljudske stranke«, kakor se to poudarja v resoluciji sprejeti od reške ljudske stranke. V resoluciji sc sferanka tudi pridružuje pozivu škofa Coi;-siantinija na pomirjenje duhov in poziva na pomoč italijansko ljudsko stranko, italijanski narod in vlado, ?>da se zagodovi mestu Reki moralna in gospodarska obnova in dosega nacionalnih teženj.« Stranke nacionalnega bloka, to je fašisti, republikanci, nacionalisti, demokratski nacionalisti in popolari, so podpisale resolucijo, v kateri izročajo provizorno mestno vlado Ivanu Giuriatiju, benečan-skemu poslancu, pooblaščajoč ga, da si izbere med reškimi meščani sotruduikc, ki jih bo smatral za primerne. Zanellova avtonomna stranka in Got-tardijeva demokratska avtonemra stranka se nista pridružili tej resoluciji. Giuriati je bil te dni, kakor javljajo iz Benetk, imenovan za poveljnika novo« ustanovljene benečanske legije. D'Annun-zio mu je poslal z Gardskega jezera ob tej priložnosti to-le brzojavko: »Bencčanska legija bi ne mogla imeti bolj plemenitega poveljnika. Smatram, da je sedaj potrebno zopet začeti boj in ga dobejevati do konca. Izražam svojo misel z navadno jasnostjo. Pozdravljam vse, ki so dobre volje, in upam, da je pripravljenosti na žrtvovanje enak zmisel za disciplino.« „ Demisija španske vlade MADRID, 8. Včeraj je podala celokupna vlada ostavko. §33 Nov padec nemške marke, — Razprava o proračunu za ieto 1922. — Nemški finančni položaj BEROLIN, 8. Radi zopetnega padanja valute so se življenske potrebščine cbčut no podražile. Od januarja do danes je draginja narastla za 30%, Glavni odbor zbornice je včeraj razpravljal o zunanjem proračunu. Minister Rathenau je tazložil stališče vlade v vprašanju odškodnin, kjer se bo moralo dokazati zaveznikom, da so njihove zahteve neizvršljive. Dogovor v Wiesbadnu je sicer olajšal nemška bremena v toliko, da bodo plačila v blagu doprinesla k zadovoljivi rešitvi tega vprašanja. Minister je nato naglašal, da je dosegla Nemčija tudi v Cannesu uspeh. Nemško odposlanstvo je imelo tu priliko, da je zaveznike informiralo o finančnih zmožnostih Nemčije. Tu je tudi zrastla misel za genovsko konferenco, kateri bodo sledili najbrže še drugi sestanki, kjer nam bo dana možnost, da bomo svoje upnike lažje prepričali o dobri volji Nemčije, kakor bi to mogli storiti z mrtvimi notami Na vsak način bomo skušali doseči, da bo problem o obnovitvah reien postopoma za kratke roke, ker bi bilo izvanredno težko spraviti za daljšo dobo potrebe sporazuma v sklad s skromnimi sredstvi Nemčije. Govornik se je ba-vil s slabimi posledicami desetdnevnih obrokov po 31 mUjonav mark v zlatu in izrazil prepričanje, da je rešitev Iz te ev- drška Giški ministrski svet. — Gunaris ostane na o al u vls.ee ATENE, 8. Sinoči prispel Gunaris v Faleroa. Ministri so se takoj sestali na seji, ki je trajala do štrrih zjutraj. Gunaris je izjavil, da bo poročal v zbornici v petek o zunanjepolitičnem položaju. Vlada bo ostala na svojem mostu, dokler bo uživala zaupanje zbornice in naroda. Dogovor med Zedinjeni »ni dbržavaini in Kolumbijo zaradi panamskega vprašanja BOGOTA, 8. Danes je bila ratificirana pogodba med Zedinjenlnii državami in Kolumbijo glede panamskega vprašanja. To vprašanje, v katerem se je že toliko in tako dolgo razpravljalo, se je končalo v največje zadovoljstvo obeh vlad. i. Zavezniška konlerenca za razdelitev nemških plačil PARIZ, 8. Sinoči je dospel semkaj italijanski zakladni minister Peano. Pričakuje se še angleški finančni minister, nakar se bo najbrže že danes otvorila konferenca zavezniških finančnih ministrov, ki bo v glavnem razpravljala o sledečih vprašanjih: Določitev nemških plačil za leto 1922, nemška poroštva in razdelitev nemških odškodnin. V kolikor se tiče te poslednje točke so zavezniki že določili posamezne deleže na miljardi, ki jo je Nemčija plačala v lanskem letu 640 miljonov za stroške armade pred 1. majem 1921, in sicer 500 miljonov za Anglijo in 140 miljo-nov za Francijo; ostalo pripada Belgiji in kakili 30 miljonov Italiji. Na plačilih za tekoče leto bo dobrla Belgija glavni delež. Reparacijska komisija je sestavila bilanco vseh dosedanjih nemških plačil, ki predstavljajo od premirja dalje vrednost 6 mi-Ijard, 487,856.000 mark v zlatu. Ta svota je bila plačana na sledeči način: 1 mi-ljarda, 41,419.000 v zlatu in tujih valutah, 40,970.000 potom prodaje vojnega materijala, 107,793.000 kot odškodnina Danske za prepustitev dela Šlesviga, 2 miljardi, 795.343.000 je bilo plačanih v blagu in 2 miljardi 504 miljonov kot izkupiček pri prodaji državnih posestev, ki so se nahajala na ozemlju Nemčije. Politično družtoo „Edinost" u Trstu Podpisani odbor sklicuje izreden oblni zbor ki se bo vršil v četrtek, dne 23. marca 1922 ob 14 ur! v uredništvenih prostorih »Edinosti« v Trstu, Via S. Francesco it. 29, L, za razpravljanje in sklepanje o delni p*e-membi pravil (glede vršenja glasovalne pravice na občnih zborih potom odposlancev v z m is 1 u poročila v »Edinosti« ott d. t. m., in eventualno glede drugih določil, ki bi bila s tem prizadeta.) V TRSTU, 6. marca 1922. Odbor PoL društva »Edinosfiv J »EDINOST* V Trstu, dne 9. marca 1922, r O vojni odškodnini Poroča Z, K, I. V zadnji številki «Gospodarskega lista» smo čitaii, da bi bilo nujno potrebno vsled težkega in nevzdržnega gospodarskega položaja takoj sklicati gospodarsko enketo, ki naj bi pretresala razna vele-važna gospodarska vprašanja in med drugimi tudi vprašanje «vojne odškodnine^. Bistvo vojne odškodnine si vojni oškodovanci na razne načine tolmačijo, kar bo imelo prav gotovo hude posledice. Da je temu tako, se sploh ne smemo čuditi, ker do danes se to vprašanje ni tako ventili-" ralo, da bi bili vsi vojni oškodvanci točno in enako informirani, ter bi v enotnem nastopu imeli zajamčen svoj moralni in materialni uspeh. Vsaka vas ima danes svoje lastne pojme o vojni odškodnini. Vojni oškodvanci na Krasu popolnoma drugače postopajo nego oni v Brdih, drugače oni na Banjški planoti kakor na Tolminskem. Zadnja ura ni še odbila in zato rešimo, kar se še sploh rešiti da. Našim vojnim oškodvancem, ki so bili prevarani, moramo iti z nasveti in dejanji na pomoč ter jih absolutno ne smemo pustiti lastni usodi, ker njih gorje — mora biti skupno gorje.., * » * Dne 8. junija 1918. je naša sedanja vlada sklenila, da bo poravnala vso škodo, ki je nastala vsled vojne, in je tudi dne 27. marca 1919. izdala zbirko vseh važnih zakonitih odredb pod naslovom; «Testo unico delle disposizioni legislative portanti prov-vedimenti per il risarcimento dei danni di guerra*, Te odredbe določajo pravicc in dolžnosti vojnih oškodvancev. Za danes bomo samo v splošnem nekoliko izprego-vorili in upamo, da se bodo oglasili ve-ščaki, ki bodo natančneje obrazložili naredbe in podali potrebna navodila. Izpregovoriti hočemo najprej o položaju tfojne odškodnine. Ne bomo se ozirali na podrobnosti, m pr. na vprašanje, kdo ima pravico do vojne odškodnine, ker je rok zanjo že zapadel in bi bili vsi koraki brezuspešni. Z odlokom 27. februarja 1919., št. 239 (Testo unico § 24) se je dala možnost vojnim oškodvancem, da potom zapriseženih kcsnisij ugotovijo vojno škodo na nepremičnin aii (hišah, poljih, vinogradih itd.) ter sestavijo natančen zapisnik o nastali škodi in izdajo potrebne listine, ki prihajajo v pretres pri poznejši vladni reviziji vojne škode. Država plača vojno škodo, ki jo ta poslednja vladna komisija ugotovi; prejšnja cenitev samo služi v dokaz resnice, ker drugače bi morale vse nepremičnine ostati tako dolgo v razrušenem stanju, dokler bi ne prišla na lice mesta vladna komisija, kar bi trajalo precej let. Prve cenitve, t. j. one izposlovane po izvedencih, so bile v začetku tako ozkosr-čno napravljene, da — sam Genio Mili-tare — ki je na podlagi teh cenitev zidal, ni bil v stanu izvršiti dela. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil tedaj kvocijent določen 9 (n. pr, cenitev v predvojni dobi je iznašala 12.600.— kron, vojna škoda iznaša 12,600.— x 9 = 113.400.— lit.). Danes je drža.va znižala ta kvocijent na 5 in pcJ, v nekaterih slučajih celo na 5. Jasno je tedaj, če ni bilo možno sezidati in popraviti nepremičnine pri tako visokem kvocijentu, da bo tem manj danes, ko je znižan in tem manj pozneje, kajti država ga namerava še znižati. Ostale poznejše cenitve so bile prilično pravilna sestavljene. Ker pa so se pojavili nekateri slučaji netočnosti — bodo pač morali tudi nedolžni plačati svoj delež. Vladna kemisrja je dosedaj dosledno znižala vojno odškodnino, ugotovljeno po izvedencih od 5—30% (n. pr. vojna škoda je bila cenjena 100.000.— lit., vladna komisija je napravila konkordat ocl 70 do 95 tisoč lir). Pri tej priložnosti moramo omeniti, da tiste nepravilnosti, ki so se odigravale ob Piave, se pri nas prav gotovo niso — kajti če je imel naš kmet prejeti 1000 : 90 Lit., je ravno toliko zahteval in ne morda lOkrat več, da bi dobil dvakrat toliko. Res škoda, da nismo poznali pri nas te šole — tudi mi bi bili prišli brez težave do svojega celega imetja. Zato naj pa danes vladna komisija to tudi upošteva in naj ne dela krivic in sitnosti našim ubogim oškodvancem. Vprašanje je sedaj, kako enim in drugim pomagati. V prvem slučaju naj pazijo vojni oškodvanci, ako so pri cenitvi kako nepremičnino izpustili, n. pr. kozolec, ograjo, hlev i. dr. V tem slučaju lahko zahtevajo naknadno cenitev (Perizia suppletoria). Ako niso ničesar izpustili, je to postopanje popolnoma brezuspešna potrata časa. Mogoče je, da ne bo v vseh slučajih za-žcljenih uspehov — pač pa škodilo gotovo tudi ne bo. Najbolje bi bilo zbrati vse take primerne slučaje skupaj in naj bi v interesu vseh izpcslovali priboljsek naši poslanci naravnost pri vladi v Rimu. V drugem slučaju, kjer je vojna cenitev ugodna, pa Čakati, da se napravi najprej konkordat. Se-le potem lahko z mirno vestjo daste zidati porušene domove. Do hcjnologacije konkordata ni potrebno čakati — ako se ni uložil priziv. Prvih ne obiskujejo rada stavbna podjetja in zadruge, do drugih imajo pa posebno vročo ljubezen in jim obljubljajo, da jim sezidajo v obsegu vojne odškodnine hišo. Vsevprek hvali svoje podjetje, vsi bi najraje zastonj zidali in celo ponujajo mastne nagrade, da se jih sploh vofzii oškodvanec usmili in jim prepusti se zidavo biče. To je v resnici plemenito dejanj« — te žalibog, da ima za seboj hod glavobol in prevaro. Gotovo govore resnico — samo je vprašanje, za katero vojno odškodnino hočejo zidati? Za ono določeno pri ugotovitvi škode ali ono določeno pri konkordatu? Tukaj tiči zajec in zato pozor! V prvi vrsti ni dajati zidati, če nimaš v rokah konkondaia. Ako ni mogoče čakati, je svetovati, da se zida samo s 70%* vojne odškodnine, za ostanek pa, kadar bo to omogočil konkordat. Te pogoje pa ni smeti ustno sklepati, ampak jih je treba napisati na pooblastilo, ker drugače so vsa pogajanja brez pomena. Naj se pomisli sledeče. Če je bila hiša sezidana za 100,^ vojne cenitve in se je ta cenitev pri sestavi konkordata znižala na 70 %, mora vojni oškcdvanec plačati razliko 30%, oziroma sc mu stavbenoi podjetje ali pa banka vknjiži, in to po običajnih obrestih od 7—8%. Jasno je, da po današnjih razmerah niti obresti ne bo možno plačati našim oškodvancem. Niti misliti pa ni, da bodo v stanu povrniti razliko glavnice. Kam bi dovedlo to gospodarstvo naše ljudstvo, si lahko mislimo! Važno je tudi vprašanje, kateremu podjetju ali zadrugi se lahko izroča delo, ker pri vseh teh podjetjih nc prihaja v poštev poroštvo, temveč medsebojno zaupanje. Vsa podjetja so po večini z omejenim jamstvom in, kakor nas izkušnje uče, jih je pre-cej Že usahnilo. Ker bi to< lahko imelo posledice, zato moramo biti zelo oprezni. Vsekako bo morala gospodarska enketa to vprašanje rešiti in ne oziraje se na posledice sestaviti imenik podjetij in zadrug, katerim se lahko vsaj prilično zaupa, rn to ne glede na narodnost in stranko, h kateri pripadajo. Svoj k svojim ima edino veljavo pod enakimi pogoji in pri enaki vrsti dela. Potrebne so tudi izjeme, katere pa prihajajo edino od slučaja do slučaja v poštev. Razen tega perečega vprašanja bo treba sestaviti enotno besedilo pooblastila in pogodbe med vojnimi oškodvanci in stavbenimi podjetji, in sicer izključno v slovenskem jeziku, zato da bodo vsi vojni oškodovanci enako* postopali in ne bodo- izpostavljeni kaki poznejši nevarnosti. Zgodili so se namreč slučaji, da so nekatera podjetja predstavila dvojezična pooblastila, na katerih je bila vsebina v italijanskem jeziku v nasprotju z vsebino v slovenskem jeziku. Podpisati pa sc morali vojni oškodvanci pod besedilom v italijanskem jeziku. Talcih in sličnih slučajev imamo nešteto. Zanimivo je tudi dejstvo, kako lovć razna stavbna podjetja svoje «ka-line». Dogovorjeni so namreč s svojimi šoferji, da hitro vozijo z automobili uboge kmete, ki se morajo z eno roko dkržati za klobuk in z drugo za. automobil, da ne zletijo iz njega. Kadar pridejo na mesto, mu v naglici ukaže jo: «Ga je uše u redu, po-pišajte». Avtomobil in ta grozna naglica vplivata tako slabo na naše ljudi, da pač podpišejo lastno obsodbo. Tudi pri zidavi uporabljajo svoje zvijače tako, da nekatere hiše stoje prav za silo, druge so se presneto zmanjšale-, pri tretjih se ustavijo, ko pridejo do polovice dela, in se izgovarjajo, da ne morejo dalje z delom, ker so že porabili vse predujme vojne odškodnine. V drugih krajih zopet ne plačajo ne delavstva, ne voznikov in tudi ne stavbenega materiala — in nekega dne izginejo popolnoma brez sledu itd. Na Tirolskem so vse te slučaje predvidevali in so ustanovili zadrugo vojnih oškodovancev: »La Lega dei Cotnuni dei Danneggiati della Guerra nel Trentino». Te zadruge, oziroma občine oddajajo delo takim stavbenim zadrugam, ki so kss svoji nalogi in ki so vsaj vredne zaupanja. Tudi pri nas so se ustanovile «Za druge vojnih oškofar.pW iwc*o4n*»fnM(a ndlkArn rlf-n-. Igla ves svet, najbolj pa — socialiste same? vem, ali smo mi tako neumni, ali je pa umcU Nikdo si ni znal razlagati tega pritoka velil.- nost zblaznela. cev k socialistični stranki. Vendar je bil raz- Jugoslovenski visokošolci na Čebosfa*, log razumljiv Velik del voHlcev, ki so glaso- vaškem. — Zadnji podatki čchoslova-i SS Z Str-nk-°' ^ l SO?a" ške& statističnega urada izkazuje, da Usti po mišljenju in uvenenm, ampak so ho- f i i i • • i teli dati izraza splošnemu nezadovoljstvu! 7 V f; : Jugoslavenski vfeoko- Dokaz za to je dejstvo, da so naslednje volitve j !°[C1 ^ko-le razdeljeni na razne visoko podale vse drugačne uspehe. Slične pojave " " ~ " ~j smo videli n. pr. na Hrvatskem, kjer so na volitvah v skupščino komunisti dosegli nepričakovane uspehe. Nezadovoljstvo ima pač včasih kaj čudne učinke. Sicer pa — kakor rečeno — je bil pokojni Scabar blaga, mirn^ duša, ki mu gotovo vsi, ki so ga poznali, ohranijo blag spomin. Slovenski se lahko brzojavi! Tako določa neki kr. odlok glede rabe jezikov v brzojavnem prometu. Temu odloku pa se godi tik o, kakor se godi pri nas marsikateremu drugemu. Na brzojavnem uradu v Tolminu se je oddala 6. februarja t. 1. zelo važna brzojavka, naslovljena v Kamnje pri Ajdovščini. Brzojavka je bila prirejena v slovenskem jeziku ter se je glasila: «Gospod Kanckis je sinoči umrl, obvesti vse njegove sorodnike in pridi tudi ti sem. Jelica.» V Kamnjah pa so sprejel? čez dva dni (!), to je 8. februarja t. 1. popoldne brzojavko s sledečo vsebino: «Kmal obvesti smagcbuk ti aridi damko. Jelika. > Naslovljen-ka te babilonščine seveda ni razumela in ni obvestila nikogar o smrti sorodnika. Kdor ne verjame, naj pride v uredništvo, kjer se lahko prepriča. Brzojavka bo par dni na razpolago. Torej: od 15 oddanih besed so uradniki izpustili 13 besed, zato pa so mesto izpuščenih 13 besed ustvarili 5 popolnoma novih. V Kamnje došla brzojavka vsebuje namreč samo 2 razumljivi besedi iz oddanega besedila, drugih pet je popolnoma novih, in ni vedeti, ali so turške alf zamorske. Brzojavka je rabila iz Tolmina v Kamnje dva dni. Peš prideš iz Tolmina v Kamnje v dveh dneh tje ki nazaj. V danem primeru ne gre za pomoto in nemarnost, besedilo je dotični uradnik nalašč spaČil in uradovanje je nalašč zavlekel. Slovenski a se vendar v ničemer ne razlikuje od laškega, tudi je izključeno, da bi kdo iz 15 besed ustvaril 6 pomotoma. Zato pozivamo po&tno in brzojavno upravo, naj napravi red prekoračila, da mora razliloo plačati sam In ne da pridejo tako ogromna bremena na naše ubožne občine. V Temnici na Kresu ou pr. je bđa cena vojne odškodnine pred vojno za cerkev in zvonik 159.000 kron, dane« bi «d odgovarjata (159.000 X 5fa^=l 874.500 Lir. stvo udeležilo napada. To živi sedaj v pravi muslimanski duŠevnosti — v fatalizmu; utrujeno je in ozlovoljeno. Sedaj živi in ukazuje le mala skupina ljudi kot nekak generalni štab. Luka, ki bi morala bitt živa duša snesta in reške države, je sedaj v polnem mrtvilu. In to se ne more izpremeniti, dokler ne začne Jugoslavija pošiljati blago preko Reke. Sli S vxdržirje danes gospodarsko blokado proti Reki. To hudo stanje mora prenehati, treba je priti do lojalnega in končne poravnave. Tako ne more dalje f Dijaki in vojaSUa služba. Z ozirom na našo objavo glede vojaške službe so nam prišla iz dijaških krogov različna vprašanja, na katera odgovarjamo v listu, ker zadeva zanima vse dijake. 1. Kam, kedaj in kako kolekovano prošnjo je treba vložiti za odlog vojaške službe? Prošnjo je treba uložiti pri okrajnem vojaškem poveljstvu (Comando distretto mili-tare) tistega kraja, kjer dijak prebiva (n. pr. v Padovi, Milanu itd.) in sicer tedaj, ko dijak dobi pozivnico od svojega domačega okrajnega vojaškega poveljstva, da se predstavi naborni komšsiji. Kolek 2 liri 2. V katero strelsko društvo se je treba vpisati? Ali je vseeno, če se dijak vpiše v mestu, kjer študira namesto v Vidmu? Lahko se vpiše v bodisikatero strelsko društvo v Italiji. Omenili smo strelsko društvo v Vidmu le radi tega, ker v Julijski Krajini nimamo še takega društva« kot naši deželi najbližje dbuštvo. , . . 3. Aii se dijaki morajo predstaviti naborni komisiji v domačem okraju adi se lahko predstavijo v mestu, kjer študirajo? Ni treba, da se predstavijo v domačem okraju, lahko ae predstavijo naborni komisij« v univerziteh»em mestu. Dov*ij je ustna Uza devna prošnia pri pristojnem okrajnem vojaškem poveljstvu. 4. Ali veljajo iste ugodnosti za dijake, ki študirajo v mozemsivu? . Da. Nabori se bodo vrfrili pri najbližjem italijanskem konzulatu (n. pr. v Zagrebu, na Dunaju, v Pragi). Za natančnejše informacije je treba vsekakor vprašati dolični konzulat. Ker mofra ameti frekveniacijsko spričevalo inozemske visoke ioie potrdilo zunanjega ministrstva v Rimu, da je dotična šola enakopravna Italijanskim visokim šolam, bo dobro, da se dijaki, študirajoči v inozemstvu, že sedaj pobrigajo za to potrdilo, da ne bodo zakasnili vsled neobhodnih birokratičmh korakov- . . 5. Ali sta navtični soli za trgovino mornarico v Trstu in Genovi priznam od vlade kot enakovredni univerzam? . Ne. Glede navttčne šole v Genovi je ta odgovor, dobljen v Trstu, dan z rezervo. Treba bi bilo vprašati naravnost dotično šolo. Dijaki, ki študirajo v Italiji, naj se obrnejo za vse informacije na okrajna vojaška poveljstva v mestu, kjer študirajo. Seveda je na« list vedbao rad na uslugo. Samovoljnosti na nalik poštah. M. Arobrožič iz Noveaušice je hotel dne 4. t m. ob 4. uri popoldne na pošti v Št. Petru na Krasu z nakaznico oddali svoto denarja, namenjeno v Trst. Uradnik pa mu je vrnil nakaznico z utemeljitvijo, da je izpolnjena v slovenskem jeziku, a nakaznice da se morajo pisati izključno le v italijanskem jeziku! Ambrožič je pa potem z isto nakaznico oddal denar na drugi pošti!! Tudi ta slučaj kaže, kako si posamezni uradniki sami ustvarjajo norme in postopajo samovlastno in vsak po svoji volji! Kak red je to 7 To je zmešnjava, kaos, v javni upravi! PoarivKaino poštno in brzojavno rav-nateljctvo v Trstu in ministrstvo v Rimu, na? že enkrat napravit« red. Dajte nam zakone, po katerih se bomo ravnali, ne prepuščajte nas pa samovolji in samovlastnosti posameznih uradnikov, ki so včasih vse prej, nego uradniki! Zahtevamo Šo v interesa našega naroda in v iniere&u Javne uprave. Ob grobn Rajka Scabra. Poznali smo ga že mnogo ki Precej premožen človek Je bil in blaga dnia, ncncvvdno ljubezniv v občevanju. On sam gotovo ni nšQ sanjal nekdaj o tem, da bo kedaj igral važno vlogo v: političnem življenju in da bo njegov pogreb dal povod za vele tragičen dogodek, o katerem govorimo na drugem mestu. Držamorborske volitve leta 1907 — prve na podlagi splošne volilne pravice — so ga vrgle ▼ vrtinec političnega življenja. Sod JMična stranka mn je ponudila mandat in izvoljen je tal Socialisti so zmagali na vse} čftt — dobili m vse triaike mandate. T> aoc£aluBčs>a ar*«« m »Man*. Sestanek posvetovalnega odbora demokratske stranke. — Vprašanje avtonomije in rabe slovanskih jezikov na sodnijah. Pred snočnjim se je vrSil — kakor posnemamo iz «Nazionei> — sestanek posvetovalnega odbora demokratske stranike pod predsedmštvom inž. Doria. Razpravljalo se je predvsem o od-nošajih tržaške demokratske skupine s parlamentarno demokratsko skupino. SklenOo se je po dolgi debati, da se prideli vodstvu nekoliko članov, s pomočjo katerih naj stopi v stik s parlamentarno demokratsko stranko in z drugimi sorodnimi strankami v deželi. Tudi o drugem vprašanju, o avtonomijah se je razvila živahna debata. Dr. Stocca je opozarjal, da so se izjavile že tri pokrajine Tren-tinska, Goriška in Zadrška, za avtonomijo in da se morata sedaj odločiti za ali proti tudi Trst in Istra. Sklenilo se je, tfa se poveri vprašanje posebni koemstji, ki jo bo izbralo vodstvo. Končno se je razpravljalo o iezikovnem vprašanju na sodnijah. Vsi govorniki od Inž. Dorie pa do odv. Mussafie so protestirali pre-ti temu, da se na tržaških sodiščih dopušča raba slovenskega jezika. Sklenili so zahtevati, naj se stvar uredi v posdbnem zakonu. Vlada bo lahko naredila,.. izjeme za postojnsko in Ko-mensko sodnijo, toda^V Trstu sme obstojati samo italijanski jezik. Vse to se je seveda, sklepalo na sestanku vodstva ... demokratske stranke. Pred za-ključitvijo sestanka se je sklenilo, da pošlje stranka pozdrave Reki in da se pooblasti vodstvo za počastitev obletnice Mazzlnijeve smrti. Bolj nelogično se morda ni mogel zaključiti sestanek teh demokratov! Minister mornarice De Vito v Trstu. Predvčerajšnjim je prispel v Trst minister mornarice De Vito. Včeraj popoldne je obiskal bazkiko sv. Justa in se podal nato v luko, kjer si je ogledal javna skladišča in ladjedelnice pri Sv. Andreju in Sv. Marku. Ob 20 se je udeležil kosila pri generalnemu c Kil ne mu komisarju. Kom-feriral je tudi s političnimi osebnostmi ter jih zagotovil, da se bo vsikdar živo zanimal za razvoj ladjedelniške industrije v Julijski Krajini. Kaj je vse umetnost? Neki naš čitatelj nam piše: Čitam «Mladiko» in gledam sliko na ovitku. Vidim nekaj podobnega roži ali pa košari. Napis tako umeten, da ga skoro nc znam prečitati. Pravijo pa, da je to umetna in moderna slika. B3 sera pri prijatelju, priznanem umetniku. Pokazal mi je nekaj svojih najnovejših del, seveda so bike skoro vse tako umetne, da nisem vedel, kaj predstavljajo. Dve čački sem, dve kam drugam, pa je modema slika končana. — Lansko leto sem bil na umetniški razstavi v Benetkah. Z menoj je bil visoko izobražen gospod gimnazijski profesor z Du-naia. Gledala sva v zadnjem paviljonu neko sliko iz barvanega lesa, od blizu in daleč. Dolgo časa sva študirala, kaj bi neki to bilo. Jaz sem pravil, dh. predstavlja ta skupina bar-vaikega lesa amputirano človeško nogo — profesor je trdil, da je to stodp, neka učiteljica je' videla v tem krilo, v seznamku je pa stalo — narava v soJnčnem zahodu. — Najmodernejše dramatične predstave so včasih tako zavite, da ne veš kaj so igrali. Povsod nastopajo najnižje kreature človeštva, nečistniki, sleparji, pijanci, bliskajo se noži, pokarjo pištole, davijo se; pravijo, da je to lepo. Pred kratkim je koncertiraJ pri nas umetnik. Igral je na glasovir bolj s kretnjami nego z rokama, sami razglašeni akordi. — Pravil nam je, kaj je vse v tej skladbi. On je videl procesijo, slišal celo pevce, pred njim je bila v duhu svečaoostno okrašena vas. Mi pa, ki smo prišli h koncertu ih z vso, pazljivostjo sledili, nismo vsega, tega nič razumeli. Pesnik nam je recitiral nekaj pesmi. Vse recitacije, botfisi resnega ali veselega značaja, je z visoko zavzdzgnjenim glasom jokal. On je vse zjokal, nam so pa povedali, da je to strogo umetno. Moderni pesmi ni niti treba rim, preči ta ti jo moraš desetkrat, da veš zakaj pravzaprav gre. Dva si navadno različno tolmačita pesem. Včasih jo- sam pesnik tndi ne razume. In vse to je namenjeno ljudstvu, ki naj se na tem duševno osht&J Pa kako, ko se niti sami umetniki med seboj ne razumejo. Pesnfk posnuje, da ga ifadctvo ae razume, slikar dela skrivahitoe, glazbenik gode razglašeno; mi pa, ♦»W> '»»i W»» iva> sta io rto»'.n»»»»«J šole v Čehoslovaški: 1. Na univerzah s< češkim učnim jezikom (Praga, Brno, Bra-( tislava) 751; na nemški univerzi v Pragi 9;! skupaj na vseh univerzah 76f* Med temi je bilo 27 juristov, 659 medicincev, 37 filolo-' gov in 37 naravoslovcev. 2. Na tehniški' visoki šoli s češkim učnim jezikom 603, na' nemški 29; skupaj 632 tehnikov. 3. 52 ve-terinarjev; 4. 56 slušateljev rudarske akademije; 5. 7. agronomov; 6. 19 slušaireljev! akademije lepih znanosti. Vsega skupaj študira torej v Čehoslovaški 1526 jugoslos. venskih visokošolcev. Učiteljsko društvo za Trst in okoKco sklicuje za v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri v sveto-' ivanski ljudski šoli svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav pred-' sednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročik> blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev delegatov za prihodnje zborovanje «Zveze». 6.' Razno. ^ Predsednik. Mladinsko drnštvo «Prosveta» priredi v so-: boto, 11. ti m. svoj III. zabavni večer. Kdor1 se spominja zabavnega večera, ki ga je društvo priredilo ob priHki obletnice, prihiti vi 9oboto z gotovostjo v dvorano DeL konsum-nega društva pri sv. Jakobu. Preskrbljeno fe] z raznovrstnim sporedom, katerega priobčimo prihodnje dni. Posebnost zabavnega večera-bo deta: «xacker kotiček« in pa «§otor vode-' ževalke>. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, ampak so vabljeni vsi, ki jim je družba meti n^So mladino ljuba. Šentjakobski Sokol naznanja, da se bo vrši); občni zbor v nedeljo, dne 12. t, m. v navadnihj prostorih. Navzočnost vseh članov in članic} uufno potrebna. Danes točno ob 8. uri zvečer bo v dvorani1 Kons umnega društva na Kolonkovcu gospodarsko predavanje združeno s sestankom članov Kmetijske zadruge v Trstu. Občinsko gledališče G. Verdi. Daues zvco čer ob 8'15 se uprize-" Verdijeva opera K£-goletto*. Glavne uloge pojejo comm. Riccardo Stracciari, gospe Mercedes Capisir in Ncrina Lollini ter gospodje Alessio de Paolis in An-tonio Righetti. Opero dirigira m. MarinuzzL' Is tržaškega Ubojstvo pri Sv. Jakobu. Pred snočnjia* okoli 8'40 sta se zaslišala pri Sv. Jakobu dva strela, ki sta prihajala iz ulice S. Zenone ozU roma iz ulice dei Giuliani. Kmalu potem so videli redki sprehajalci, ki so se nahajali v ulici deiristria, neznanca, ki je tekel, kar so ga nege nesle v bližno lekarno Godina, kjer je izjavil, da je lahko ranjen v prsa in i-ato mu dajo pomoč. Med tem časom, ko se je mudil ranjenec, fašist Oskar Lansegger, stanujoč v ulici Segentini št, 6, v omenjeni lekarni, so se začelr zbirati ljudje okoli drugega ranjenca^ ki je ležal v mlaki krvi na vogalu ulice S. Zenone in ulice dei Giuliani, Ta ranjenec — fašist Marijan Trevisan, ki je bil že enkrul ranjen o priliki demonstracije pred zaporom Coroneo — je bil odnesen v lekarno Godina, od koder so ga odpeljali z avtomobilom re-t šilne postaje v mestno bolnišnico, kjer je Irii ure pozneje umrl. Neka priča, ki je bila v blizini, ko sc je odi-j gral dogodek, je izjavila na policiji, da je vi-' dela na vogalu ulice S. Zenone in ulice de» Giuliani šest oseb, med njimi omenjena dva fašista, in slišala, da so se prerekali. Prepir ni trajal dolgo, zadonela sta dva strela in omenjena dVa fašista sta obležala ranjena. Eden izmed njiju, ki je bil lahko ranjen, je Lckel kmalu nato v lekarno. Radi tega dogodka so opustošili fašisti včeraj zjutraj inseratni oddelek komunističnega lista -11 Lavora tore -> v ulici del Poczzo št. 14. Na trgu delia Borsa so bile pretepene od fašistov štiri osebe, ki so bile spoenaue /a komuniste. Včeraj zjutraj je prišlo v gostilno Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu, kakih deset fašistov, ki so potrgali z zida nekaj slik, nakar so jih na ulici raztrgali. Ist« so napravili zvečer okoli 6. ure v gostilni J** dran >, tudi pri Sv. Jakobu. Tri aretacije. Možakar se je parkrat ozrl na vse sirani, da se prepriča, ali ga kdo ne vidi, in je nato stopil v železniški voz, kjer je začel z mirno vestjo snemati zavese. Ko je stavil blago v culo, so se prikazali v vazu mož-je postave, resnega obraza, in so ga vprašali, kj se fantje ustavilo. Fantje, ka so bili čisto trezni, so se pokorili povelju. Eden izmed orožnikov vpraša fante, kam gredo. T* mu mirno odgovore, da gredo domov v SužidL Nato plane vseh pet o-rožnikov nad fante, jhn trgajo šopke raz prsi, ter jim delijo klofute in batine. Fantje so cstali hladnokrvni in le svoji treznosti se imajo zahvaliti, da se ni zgodila nesreča. Nato se prične presekava. Vsi so se pustili mimo preiskali. Rerid več ali manje tajnih družb, u s^a novija ti temne zadruge v gospodarsko obrambo, biti nezaupni do vsega, kar je italijansko!« Namigovanja na «tajne družbe», na «temne zadruge* — to je prosta klevetia, je zloba, ker je brez vsake resnične in stvarne podlage! Nezaupni pa smo res! Kako naj bi ne biii po vsem, kar se je dogodilo in se še dogaja. Tako delajo civilni komisarji za «pomirjenje« in «mirno medsebojno življenje« in «trezno sodelovanje*! Boštjanu. Ta vaAMc satiričen men le v počasnem m raztrganem peednaša^n onih besed. Dolžnost vsakega kritika Je, da sf ogleda skladbo natančneje, četudi je ta skladba samo harmonizf ana narodna pesem. Kar se tiče taktne črte pri pesmi «Na levi strani«, ki je hrvatska »Na Ijevoj stranl», bo najbolje, g. Grbec, da pustiva črto na svojem mestu, sicer bi nama to vzel za zlo narod r Kastavščini, kjer jo tako pojo, kakor je napisana. Iz nje odseva pristno hrvatski ritmu* kakoršnega nahajamo v mnogih hrvatskih nar. pesmih, in to posebno pri Bosancih. Zbirka Zbirka bosanskih nar. pesmi Kačerovskega nam nudi izrazite vzorce v tem pogledu. Toliko v pojasnilo! — Viktor Šonc. Književnost In umetnost G. L Grbcu. Zdi se mi umestno, da pojasnim svoje stališče glede pripomb v Vaši kritiki, nanašajočih se na moje harmonizirane narodne pesmi. Nekateri sodijo, da je nar. pesem parfumirana in blazirana gospodična, ako je prirejena v umetniški obliki kot nekaka transkripcija. Če naj to velja, potem je parfumirana gospodična, če ne velikomestna, pa vsaj malomestna tudi taka nar. pesem, ki je priprosto harmonizirana v čveteroglas-nem stavku. S čveteroglasnim harmoniziranjem je nar. pesem že oropana svoje prvotne pristnosti, ker priprosti narod jo poje le troglasno in se poslužuje samo glavnih harmonij, tonične, dominantne in subdominantne in ne pozna dinamičnih vrednot. Le na ta način prirejena nar. pesem bi bila pristno narodno, neparfumirano vaško dekle. Toda bolj izobraženi in glasbeno nadarjeni ljudje se ne zadovoljijo s takkn prednašanjem nar. pesmi, temveč ne harmonizirano narodno pesem odenejo z lepšim plaščem s tem, da nevede tipi je jo po boljši harmoniji, da celo sami skušajo ustvariti čveterogfasni stavek in izražajo posamezne glasbene misli s potrebnim poudarkom. Kakor si smejo pevci iz naroda prilagoditi pesem po svojem estetičnem okusu, tako ima tudi glasbenik pravico, da dvigne to pesem do popolnejše oblike, jja položi narodno svetinjo v lep okvir m s tem doseže namen pesmi. Vsaka pesem, umetna ali narodna, naj dviga in oplemenjuje naša čustva. Ta namen naj tudi vodi glasbenika, da po možnosti vdahne primeren izraz različnim razpoloženjem, ki so izražena v kiticah. Podoben način harmoniziranja nar. pesmi je udomačen posebno pri Čehih, Rusih, Nemcih i t. d. Podtikanje g. kritika o nekakem sekanju besed «ne bo-voč-bolan« je prav res naivno. To je vendar setirično-nagajiv vzklik ob koncu pesmi (bas solo) na srčku bolnemu DR. ALOJZIJ RES: Knjige „Goriške Matice1' za leto 1922. Petinsedemdesettisoč knjig je razposlala «Goriška Matica« pretekle mescce šrirom Ju~ lijske Krajine. To na vso moč razveseljivo dejstvo dokazuje z vso prepričevalnostjo, kako sila ukažejen je naš narod, kako tudi v najtežjih razmerah hlepi po duševni hrani, po izobrazbi, po vzgoji duha in srca — po življenju. Zakaj življenje duha je hrbtenica narodove zavesti, je vir ljubezni do utelešene besede, ki jo diha naša gruda od! Triglava do morja. V petinsedemdesettisoč izvodih živi ta beseda, od naših ljudi ustvarjena; od naših ljudi zapisana — od našega naroda želj.io pričakovana! In najsi je ta beseda topot še tako skromna, še tako jecljajoča, še tako pomanjkljiva — je vendar Živa, je vendar močna dovolj, da jo čujejo tisoči in tisoči slovenskih kmetov in delavcev, ki najdejo preko nfe pof do vere vase in v solnce. Za vse to moramo biti hvaležni upravnemu svetu goriške «Narodne tiskarne«, ki si j nadel prelepo, upanja, a tudi odgovornosU polno ime: ^Goriška Matica . Spoznal je s bistrim očesom dušne potrebe našega naroda, zbral Še razkropljene sUe in ustanovil podjetje, ki bo s časoma povsem nadomestilo »Mohorjevo družbo«. Duša tega podjetja je znani in priznani sociolog dr. Andrej Pavlica, ki je posvetil vse svoje bogate moči kulturnemu delu med narodom, ki mu pa preogromno delo za udejstvitev tako izrazito literarnega namena, ki ga «Goriška Matica* ima in r.iora imeli, sega, žaltbog, preko ramen. Pri vseh težkočah značijo letošnje publikacije spričo lanskih znaten korak naprej, in to v vsakem oziru: vsebinskem in tehničnem. Pomudil se bom pri vsaki z ljubeznijo, ki nujno vključuje oni objektivni kritični čut, brez katerega je vsako resno kultorno stremljenje in ocenjevanje nemožno in škodljivo plemenitim ciljem, ki naj jim služi. 1. Koledar, 2e pri površnem pregledu letošnjega 'Koledarja« opazimo, kako znatno boljši in lepši je od lanskega in to tudi v Zunan:i opremi, «Goriški Matici« se je posrečilo pridobili za sodelovanje a kad. slikarja A. A. Bucika, ki je posebno v ornamentih izvrsten in rutinirart risar. Ne da bi skušal vire ti poti novemu načinu koledarske opreme, se je prilagodil dosedanja tradiciji, započeti od Koželja, in ji dal v številnih risbah svoj osebni pečat. Najbolj je uspel v čisto ornamentalnih motivih (vinjete nebesnih znamenj za posamezne mesece, začetne črke, vinjeta na str. 16) medlem ko mu pri kompoziciji opeša ustvarjajoča moč in postane često banalen (n. pr. naslcrvna stran, srednje vinejte mesecev, od katerih so najslabše januarska, februarska, majska, novein-berska in decemberska). Svoje umetniško ravnotežje najde zopet v risbah raznih svetnikov, iz katerih diha večkrat gorko, čeravno vsled pretiranega hotenja po klasičnih oblikah nekoliko obledelo življenje. Ostali ilustrativni del Koledarja izpolnjujejo razne fotografije oseb, krajev, dogodkov in telovadcev, ki zanimajo najširše sloje našega priprostega ljudstva. Najvažnejše med temi slikami so one slovenskih političnih in kulturnih delavcev polpretekle in sedanej dobe. Bila je srečna misel uredništva podati našemu naTodu pod novo državno oblastjo celo vrsto zaslužnih mož Julijske Kraijne, ki tvorijo na vseh poljih narodnega udejstvovanja časten list v zgodovini slovenskega naroda. Toda kakor je bila ta misel srečna in vse hvale vredna, tako }e njena izpeljava vse prej kot — dobra. Dobil sem neprijetni vtis, da te galerije ni uredili uredmik, marveč stavec, v veliko škodo načrtu in namenu. Predvsem bi moral urediti urednik slike časovno in po čisto določenem načrtu. 1. politiki, 2. socialni delavci, 3. znanstveniki, 4. književniki, 5. upodabljajoči umetniki, 6. komponisti, 7. kulturni delavci v ožjem pomenu besede itd. Vsaki teh kategorij bi moral slediti zgodovinski pregled dotičnega delovanja z uspehi, ki so jih posamezni možje dosegli v dobro našega naroda. To«da vsega fega nf„ Slike so razmetane brez časovnega reda, brez načrta, kakor so pač prišle v roke — tiskarju. Tako se nahaaj dr. Gregorčič v družbi Corn-ninija, mesto v oni Gabrščeka, ŠtrekJja m Gregorina; Podgornik v družbi Grče, mesto v oni Ščeka in Tume; Simon Gregorčič v družbi Gradnika, mesto v oni Krilana in Klodiča. Šorli in Budal v družbi skladatelja Tajgelja in Bilca, mesto v oni Preglja in Lovrenčiča. Pregelj se je, revež, izgubil med skladatelje in nas z vso resnostjo zakiinja, da ni zložil nobene skladbe. (Dafje na IV. strani) PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandec («5) «Na Rtu ga bom kkrcal, kajti njegove zo-perne prisotnosti ne morem prenesti. AH nisi tudi zdaj vztrepetala, kot da te je leden mraz prevzel, ko si ga zagledala?» «Da — vedela sem, da je tu, le predno sem ga opazila! Toda vseeno — ne vem kako in zakaj — toda zdi se mi, da nora ostati tuf« * Zakaj? » «Mislim, da je bolje, če «so, cKamnje na Vipavskem*. «Avče», «Otlica», t'Gcče pri Vipavi«, < Št Vid pri Vipavi«, «Pod-grad» in «Hrušica» tako pomembne in lepe, j da bi morale zanimali n. pr. Opence, Šentpe-itrce, vse Vipavce ali Solkance in Gorjane. ?Tu bi bilo treba izbrati one kraje naše lepe zemlje, ki slove po svoji izredni lepoti ali pomembnosti v kateremkoli oziru in tvorijo na ta način splošno zanimivost. Razumem predobro, da so pleča enega samega moža za tako delo, kot je vodstvo «Go-riske Matice« prešibka in da je odgovornost pretežka — toda o tem, o vsebinskem delu Koledarja in o ostalih dveh knjigah prihodnjič. Gospodarstvo _Fuzija jugoslovenskih bank. Slavenska banka v Zagrebu se je fuzijonirala z Jugo slovensko- banko v Belgradu pod imenom Slavenska Unionbanka«. Nova banka ima sedež v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Obenem se vrše med omenjenim zahodom ter dvema slovenskima in eno srbsko banko pogajanja za spojitev. Hkratu se namerava zvišati delniško glavnico na 400 miljonov kron. — KaČrt za ustanovitev proste luke za Čekcslovaško v Splitu. V poslednjem času se zopet govori o tem, da se bo baje ustanovila v Splitu presta luka za Čehoslo-vaško, Čehoslovaška vlada in čehoslovaški finančni krogi se baje pečajo tudi z načrtom, da bi se zgradila nova železnica v Split, katera bi vezala to pristanišče z Bratislavo. Nova jugoslovenska ladjedelnica, Parobrou-cia družba Martinolič začne v kratkem z gradbo velike in moderne ladjedelnice v Splitu. Izvedba tega načrta je za jugoslavensko paroplovbo največjega pomena. Ed'na •..* ilartinolich . .................130 Oceania ..................230 Premuda......................350 Tripcovich.................260 Arepelea........... ...•••• 590 Cement Dahnatia . ........... . . 380 Cement Spalato . .............. Tuja valuta na tržaškem trgu: ogrske krone ...... avstrijsko-nemšUe krone . Češkoslovaške krone . • dinarji .. ...... le j t.......... marke......... dolarji...... . . lrancoski franki švicarski franki ... angJežki funti papirnati angleški funti, zlati . n a po i eo ni...... • • • • • . . . . ....... .... —. 2.65 2.75 —.32.--.36 32.75.— 33.50 26,50.— 27.50 14.50,— 15.75 7 60.— 8.60 19.25— 19.40 179.—.— 179.50 383.— .—387.— 86.75- 87.25 96.50— 98.50 77.25 77.75 DAROVI Za društvo «Dobrodelaost» so darovali: Msgr. Kjuder 60 lir, župnik Zalokar 50 Kr, Eupnik Brumen 20 lir, župnik Grašič 40 lir. Zbirka: iz Bresta L 9 75, iz Sluma 6*60, iz Po-vlrja 22, iz Berama 10, rz Podgorij 70, iz Ospa 16, fz Movraža 20*50, iz Kubeda 5'35, iz Slivij X. 20. Sfcupaf L 350*20. Hali oglasi m računajo po 20 stotnik kitii — pristojbina L 2'—. Detel« črko 4t stotiak bo-seda. — Najmanj prutofboui L 4'—. Kdor Uit slaibob plača polov ičoo hm. KATERA dobrosrčna družina bi vzela za svojega otroka, dečka, 4 leta starega, zdravega m močnega, ki se nahaja v mestni bolnici v Gorici. 464 MANJŠE posestvo na Dolenjskem pri Novem Mestu, je na prodaj. Pojasnila daje notar dr, I. Stojan v Trebnjem (Jugoslavija). 465 10 q amerikanskega rdečega krompirja je na prodaj. Urbančič, gostilna, Bazovica. 461 HIŠA 142 se proda na trgu v Nabrežini. 462 POŠTEN Slovenec želi znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo od 30—45 let s precejšnjim premoženjem. Tajnost strogo zajamčena. Pismene ponudbe pod «Po§ten Slovenec» na upravništvo. 463 ČEVLJARSKEGA pomočnika sprejme takoj B. Rudež. V rdela (Sv. Ivan) št. 1096. 466 POSESTVO, obstoječe iz hiše (soba, kuhinja, podstrešje) hleva, hleva s 4 prostori in 600 klaftrov dbdelanega zemljišča z dvema vodnjakoma se da v najem za L 150.— mesečno. Via CommerciaLe 7, žganjarna. 467 CEPLJENE TRTE črne in bele se dobi v Trt-nici Pipan, Preserje, Komen. 279 IVAN KACIN, Gorica, Via della Croce 10 (za Kornom), izdeluje vsakovrstne hcurmonije za pevska društva, cerkve itd. po, ravlja in ugla&uje orgije in klavirje. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte cenik. 388 POZOR MIZARJI! vsakovrstni furnir krniše se dobijo pri Ivan Kacin, Gorica, via della Croce 10 Pošilja tudi po pošti. 389 NOVE POSELJE L 70.—. vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 HIŠA, v vrednosti od 80.000 do 500.000, se kupi. Pojasnila v kavarni Centrale, Kavčič Friderik. 419 HLAPCA za prevažanje s konji sprejme Karel Šiškovič, trgovec v Črnemkalu. Hrana in prenočišče v družini. Plača po dogovoru. 422 SPRETEN kovač za štajerske vozičke se takoj sprejme. Mavec in Širca, Lokev pri Divači. 446 SPALNICE od L 1800 naprej, kuhinje biez mramora, stolice za gostilno Skladišče pohištva, via Udinei 25. z ali m vrt. 449 POROČNA SOBA, mahagonijeva, slavonske iovarne s hrastovo psiho se proda za L 1950. soba, bukova, slavonska, zajamčeno suha, umivalnik z mramorom, zrcala samo za L 2000.— druga, jesenova, svetla, masivna, polirana za L 1950. Veliki popusti. Turk, Via Rossini 20. 458 IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšanje kože (proti pegam in lišaju) ima lekarna v II Bistrici. 28 ZLATO io f rebrne kron s plačam v«£ kot drug1 kupci Albert Povh, >x%r. Mazziai 46 (v bližini drvenega trga). 10 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Obcrdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—t žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chif*oniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KRONE srebrne in zlate, plačuje po nafriSjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, IL 19 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini groaist Bellcli Vita, Via Madonnina 10, L 16 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1« V. nadstr. 17 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontaae 1. 195 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto št. 8, 278 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Solitario 14. 51 KROJACNICA Avgust Stolar, uL S. Francesco D Assisi št. 34. III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 m iiiia is MsMiigasela registrovana zadruga z ncomejo zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 26. sušca 1922 ob 3 popoldne ¥ uradnih prostorih v Vanganelu« DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva, 2. Odobrenje računov za L 1921. 3. Volitev načelništva in nadzornistva, 4. Slučajni predlogi Opozarja se na določilo § 34. in 35. zadružnih pravil ter želi obilne udeležbe. 136 NAČELNIŠTVO. ttfflilMrtilMiimil Trfflka posojilnica in hmnOnico registroviai zadrugi z omejenim poroštvom, aradofe v svoji lastni hlS! ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje W PO 4°o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je ura d zapr Št. telef. 25-67. Hiša trmadstropna, v predmestju Ljubljane, s trgovino na prometnem kraju, se proda za Lit 58.000. — Ponudbe pod Izselitev" na Ad. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna uuca št 5. 45/6 Prvovrstni plugi 131 domačega solidnega izdelka po zelo nizkih cenah so na razpolago in ogled pri KmetOski zadrugi v Trstu, vlo Rsffljreria 7, MMnica Kisle] Franc Trst — Via Carplson 14 (133) prodaja barve, čopiče, laneno olje, povlake, kemikalije, zdravila, dišave, jesihovo kislino, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. za peči In štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiljski strešniki, opeka. Za velike množine cene po dogovoru* DAN1ELE PULIM, Trst, Coroneo 25 3i Telefon 1306. v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Utira Pier Loigi it PsfestriM it 5,1. Obrestsle navade bf anliBc ¥l83S 90 vloge, vezane na trimesečno odpoved P® 5Vi7« ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 a po 6V/. ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za vernost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št 16-04. Naznanil®. Podpisano županstvo naznanja, da so redni živinski semnji v Sežani za govejo živino po dolgem času zopet odprti. 130 Zupansfuo u Sežani IVAN KiHŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz atanirija, stekloiM, lesa in essailin« prsti. TRST — Piazza San Giovanni Velika zaloga vina, žganja in likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xy«n It. C, taftfen 2-36. Vodno v zalog} in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraSki brinjevec in kranjski slivovec. Lastni iscfolk! s Stimeča vina kakor šampanjec, Šumeči istrski refoSk Laccima Gristi in druga. SpocioBtOta ; Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni Hkerji hi sirupi, kakor pristni malrao-vec in dragi. (M) Ur ar na ia« zlatarna F&ANCESCO &m& Trst, Via Scnltnala SI. t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupnjo srebrna krono. Pozor na naslovi Pozor na naslov d iUubllanska kreditna Mil i Podružnica v Trstu. ® Centrala v Ljubljani. Podružnice: Ceije, toNfifc Ma bral, Stfillnt »riter Ptuj. Itefoiška gbraa ISIM Iten K itaultttsia Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3l7.°>r na žlro-račune proti S*/# Za na odpoved vezane vloge piača obresti po dogovoru. IzvrSafe borzne naloge in daje v najem varnostne celice. TeL št. 5-1& Blagajna je odprta od 9-13 Lesni trgovci hi kopitollstl pozor Posestvo z graščino, raznimi gospodarskimi poslopji in gozdom s prabhžno ioo.ooo m3 za sekanje godnih jelk in smrek, v celokupni izmeri čez aooo oralov, se proda za ceno Lit 650.000. — Isto le2i ob državni cesti ter je odda Brno le 5 km oa postaje v Sloveniji. — Ponudbe Dod „Graščina* na An. zav. i)rago Bese^ak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. - - " 45/5 RENATO LEVI fu Alessandro Trst, vio San Seisnstiano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in I vatirane odeje po zmernih cenah, i Srebrne Krom Ih zTfilo plačujem po najvišjih cenim ALOJZU Piil Trst Piazza Garilsaldi It 2 e (prej Barriera) mi Ccrso yitt. Em. 25 (nasproti zastavljalnici) □na izpern omete za M in MM po-yršs!koy, pirili, pletenin lis nogavic. M drobno. M Mo. Pfiia Wi isMd jeziku plačam za HUME m ZL^Cl. ZastoDStvo ^a Jul usko Krujiuo Ernta^o Morgansteln — Trst VI3 Ugo Poionio ? 21 Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve IC0ŽE plačujem po najviših cenah. 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10t H. nadstr. »kdor hoče kaj kupiti m ki^or hoče kaj prodati h kdor išče službe, itd. « • inseriraj v »edinosti« ^ d Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 29 ,,L' Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji. Opka jiigoslaviji, Trassiivaaiji. Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nicofo šiav. 11. Delniško SMca L 15,000.000 Rezerv L 5,190.000 Dunalt Opatija, Zadar- Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Aflliranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank* Izvršuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE bi hranilne kojlžice u m tekočI račun ter lih obrestuje po 4°/* Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Ml« v najem varnostne predal« (salts) m Zavodov! uradi v Trstu; Via Cassa di Msparnrio štev. S — via S. Nficol6 itev. Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.