Leto LXXII., št. 76 a Ljubljana, ponedeljek 3. aprila 1939 Gena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Poljski zunanji minister v Londonu Ob priliki Beckovih razgovorov z angleškimi državniki bo podrobno določen način angleške pomoči Poljski, če bi bila napadena VARŠAVA, 3. aprila, br. Poljski zunanji minister B e c k je včeraj ob 13. odpotoval preko Berlina v London. Na kolodvoru se je poleg drugih poslovil od njega tudi angleški poslanik Kennard. V London bo prispel popoldne ob 16.20. Glede na mednarodne dogodke v prvi polovici preteklega meseca kakor tudi glede na reakcije, ki so tem dogodkom sledile, ima obisk Becka v Londonu ogromen političen pomen. V Varšavi zatrjujejo, da gre danes za to, da se morebitna nova presnečenja v Evropi že v naprej onemogočijo in sicer ne samo kakor doslej s skupnimi diplomatskimi akcijami, temveč s sklepi prijateljskih držav, da se vsakemu novemu presenečenju upro s splošno oboroženo akcijo. Kako naj se uredi to vprašanje, bodo določili med Beckovim bivanjem v Londonu. V Varšavi so mnenja, da bo že prva etapa poljsko-angleških pogajanj dala nekaj konkretnih odločitev in da bo dobilo teritorialno jamstvo Anglije za Poljsko stalen značaj. Po mnenju poljskega tiska bo poljsko-angleško-franco-ska zveza, kakor tudi tesno sodelovanje Anglije in Francije izhodna točka v Ion donskih razgovorih in pogajanjih, katerih namen je organizirati politično sodelovanje Anglije, Francije in Poljske, kakor tudi vzajemno okrepitev njene varnosti. Zato spremljajo v Varšavi z ogromnim zanimanjem potovanje Becka v angleško prestolnico. Ne samo vsi politični krogi v Varšavi, temveč tudi širša javnost čuti zelo dobro, da bo od rezultatov londonskih razgovorov odvisen ne samo splošni razvoj mednarodnega položaja, temveč tudi poljske zunanje politike. V Varšavi ne izgubljajo iz vida važnosti problemov, ki so v zvezi s političnim in geopolitičnim položajem Poljske. Prav iz teh razlogov stoji danes Poljska na stališču, da razširi in poglobi svoje zveze z drugimi državami, ohranjujoč pri tem dobre od-nošaje z vsemi sosedi. Preko Berlina Berlin, 3. aprila AA. Na potu v London je poljski minister za zunanje zadeve Beck potoval snoči skozi Berlin. Becka so na postaji pozdravili pomočnik šefa protokola nemškega zunanjega ministrstva ter osebje poljskega poslaništva. Poljski poslanik se je peljal Becku naproti do Frankfurta ob Odri ter ga nato spremljal do Berlina. Poljski komentarji o angleškem jamstvu Varšava, 3. aprila d. V poljskih političnih krogih izražajo veliko zadovoljstvo, ker je zapauna Evropa znala pravilno preceniti moč Poljske ter pomen njene vloge v mednarodnem življenju. S posebnim zadovoljstvom ugotavljajo, ia *ta Anglija in Francija brez pridržkov prepustili Poljski sami. da izbira sredstva za odgovor na morebiten napad. Glede na Chamberlainove izjave poudarjajo, da bi bilo v danem primeru dovolj, če bi pol js-ka vlada ugotovila, da je neodvisnost Poljsk? v nevarnosti, ker bi v tem primeru Francija in Anglija takoj pomagali brez prejšnjih diplomatskih proučevanj in razgo vorov. Ta izjava je pripomogla, on se je Poljska skoro preko noči znatna približala zapadnim silam. V poljskih političnih krogih ugotavljajo, da se je Anglija sedaj postavihi na stališče, da je usoda zapadne Evrope vezana z usodo njenega vzhodnega dela. Čeprav je to ogromnega pomena, vendar pa še ne predstavlja končne rešitve najvažnejših vprašanj sedanjosti. Chamberlaino-va izjava je le začasnega značaja in bo njena vrednost trajala samo toliko dolgo, dokler se še vodijo pogajanja med držA-vami, ki naj bi s skupnimi silami napravile nov red v Evropi. Ko bo pomen Volitve v Belgiji Socialisti so nazadovali, pridobili pa so katoliška stranka in liberalci. — Reksisti so dobili samo 4 mandate BRUSELJ, 3. aprila, br. Volitve v belgijski parlament so bile včeraj ob 13. končane. Potekle so povsod v popolnem redu. V Belgiji volijo na 40.000 prebivalcev 1 enega poslanca. Parlament ima 202 po->.anca. Razen tega volijo tudi 101 senatorja, torej polovico števila poslancev. Po-les teh senatorjev, ki izidejo iz neposrednih volitev, je še 44 pokrajinskih senatorjev, ki jih imenujejo pokrajinski sveti, in 22 senatorjev, ki jih voli senat sam. Za včeraišnie volitve v poslansko zbornico je bilo predloženih 179 kandidatnih list s 1207 kandidati in 26 kandidatinjami. K temu je treba prišteti še 863 nadomestnih kandidatov in 13 nadomestnih kandi-datinj. Za senat ie bilo po?tavljenih 527 kandidatov in 10 kandidatinj. kakor tudi 473 nadomestnih kandidatov in 5 nadomestnih kandidatinj. V Belgiji volijo po proporčnem sistemu: volitve so tajne in obvezne. Volilno pravico imajo vsi držav-liani nad 21 let stari, kakor tudi 7760 vdov onih vojakov, ki so padli v vojni, ali pa belgijskih državljanov, ki so bili usmrćeni od sovražnika. Poslanci se volijo za 4 leta Poslednje volitve so bile 24. maja 1. 1936. Pri teh volitvah je število socialističnih, liberalnih in katoliških glasov nazadovalo v korist flamskih nacionalistov in komunistov. Reksisti, ki so se 1. 1936 prvič udeležili volitev, so priborili 21 mandatov. V razpuščenem parlamentu je bilo 70 socialistov. 63 katoličanov. 23 liberalcev, 20 reksistov. 16 flamskih nacionalistov in 9 komunistov. Izid včerajšnjih volitev v belgijsko poslansko zbornico je naslednji: katoliška str. 73 mand.. doslej 63 ( + 10). soc. demokrati 64 mand.. doslej 70 (— 6). liberalna str. 33 mand., doslej 23 ( + 10). flamski nac. 17 mand.. doslej 16 (-i- 1), komunisti 9 mand.. doslej 9 reksisti 4 mand., doslej 20 (—16). Poleg tega je bil izvoljen neodvisni kandidat Francen v Anversu ter en kandidat bivših bojevnikov. Izid volitev v senat je narednu: katoliška stranka 38. doslej 34 ( + 4). socialni demokrati 35. doslej 39 (—4). liberalna stranka 16. doslej 11 ( + 5), flamski nacional. 8. doslej 5 (-f-3). komunisti 3. doslej 4 (—1). reksisti 1, doslej 8 (—7). Nov guverner Narodne banke Beograd, 3. aprila AA. Z ukazom kr. namestništva sta bila na predlog finančnega ministra razrešena dolžnosti guverner Narodne banke dr. Milan Radosav-ljevič in drugi viceguvemer Milorad Ze-bič Za guvernerja Narodne banke je bil imenovan Dragutin Protič. bivši viceguvemer Narodne banke, za drugega vice-guvemerja pa dr. Ljubiša Mikoc. pomočnik finančnega ministra. Nadomestne volitve v Franciji »IARSEILLE, 3. aprila. AA. Pri nadomestnih volitvah je bil za marsejskega poslanca izvoljen Toussain Franchi, ki pripada socialistični stranki. Dobil je 7.291 glasov, njegov nasprotnik, ki je bil kandidat francoske narodne stranke, pa 4.555 glasov. Pri volitvah v Marrainu je bil izvoljen radikalno socialistični kandidat Jean Zey s 6.004 glasovi. Njegova protikandidata sta dobila skupno 5.571 glasov, od tega socialistični kandidat 2.703 glasov in republika^ o-protimarksistični kandi- . Aat 2.868 glasov. I Nesoglasja v bolgarski vladni večini SOFIJA. 3. aprila, e. Nesporazumi v vladni večini, ki so nastali zaradi ministra za javna dela Ganeva, šc vedno niso poravnani. Doslej še ni prišlo do vladne krize, ker je minister Ganev umaknil zakonski predlog glede naknadnih kreditov za svoj resor v višini 500 milijonov levov in s tem preprečil nevarnost, da bi vlada pri glasovanju v sobranju ostala v manjšini. Sobranje je imelo včeraj dopoldne zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki in je sklenilo, da bodo trajale počitnice do 12. aprila. V političnih krogih mislijo, da bo med tem vlada dr. Kjuseiva-nova preosnovana in bo na ta način ohranjena sloga in enotnost vladne večine. Rusko japonski sporazum o ribolovu MOSKVA, 3. aprila. AA. Snoči je bil podpisan sovjetsko-japonski sporazum o ribolovu. Sporazum o ribolovu, ki je bil sklenjen med Rusijo in Japonsko 1. 1929, je bil s tem podaljšan do konca 1. 1939. Danes bo v Vladivostoku licitacija lovišč pri čemer bodo Japonci lahko vzeli v zakup 254 lovišč, namreč dve tretjini vseh lovišč. Zakup bo trajal pet let Chamberlainove Izjave zavzel konkretno obliko, namreč, ko se bo pretvorila v trajen zavezniški sistem, se bo lahko smatrala kot najvažnejši dogodek v zgodovini Poljske po podpisu mirovne pogodbe v Vei*aillesu, Ali bo Chamberlainova deklaracija pre-tvorjena v trajen mednarodni sistem, je po mnenju poljskih političnih krogov odvisno od tega, na kakšno koncepcijo o novi organizaciji evropskega miru bo pristala Poljska. Za sedaj se zdi, da Poljska ne bi želela podpisati pogodbe, pri kateri bi bile udeležene tudi druge države, in da b{ hotela mnogo bolj, če bi se poslužili dvostranske oblike pri sklepanju pogodb. In prav zaradi tega ne izključujejo možnosti sklenitve poljsko-angleske zveze. Po raznih nazdranjih bi tudi to vodilo k skupni varnosti, ker se Anglija pograja še z neko drugo državo. Ta nova splošna varnost bi imela po poljskem mnenju tem večjo vrednost, ker bi bila zasnovana na konkretnih obveznostih med posameznimi udeležniki v novem mednarodnem sporazumu. To sicer za sedaj še ni izraz uradnega poljskega stališča in za sedaj tudi še nihče ne ve, kakšne bodo končne posledice angleško-poljskega sodelovanja, ugotavljajo pa, da je najnovejše poljsko-angleško zbliža nje omogočilo, da bosta Beck in Chamberlain v Londonu točno določila medsebojne obveznosti. Poljsko-an-gleško zbližanje je tudi ponovno oživelo zvezo med Francijo in Poljsko. Razen tega je Poljska pripravljena v Sodelovanju z Anglijo in Francijo delati pri organizaciji evropskega miru na novih osnovah, če ji zagotovita popolno moč in če jo priznata kot činiteljico v vzhodni Evropi, ki naj igra v prvi vrsti aktivno vlogo v novi angleški koncepcij*, želela pa bi seveda, da bi njeno sodelovanje z Anglijo in Francijo ne ^kalilo poljsko-nemških odnaša je v. Čestitke bivših bojevnikov Beckn Varšava, 3. aprila. AA. Zunanji minister Beck je prejel od zveze bivših polj- skih bojevnikov brzojavko, v kateri mu čestitajo k dosedanjim uspehom poljske zunanje politike, ki naj jo nadaljuje v duhu maršala Pilsudskega in naj ima za cilj, da se Poljski zagotovi ono mesto na svetu, ki ji po pravici pripada. Poljsko notranje posojilo Varšava, 3. aprila br. Notranjega posojila za povečanje vojaškega letalstva in protiletalsko obrambo je bilo doslej podpisanega za 112 milijonov zlotov. Rumunski pristanek London, 3. aprila AA. Danes se je začela v spodnji zbornici debata o zunanjepolitičnih vprašanjih. Listi pišejo, da bo Chamberlain že v teku debate lahko sporočil spodnji zbornici poedinosti o pogajanjih in obveznostih Anglije za neodvisnost Poljske. Listi pričakujejo, da se bo v teku pogajanj skušalo enostransko jamstvo razširiti v pogodbo Poljske in Anglije. Poročajo tudi, da je Rumunija pristala na to, da pristopi k paktu miroljubnih držav in da bo to Chamberlain že danes sporočil spodnji zbornici. Francoski letalski minister v Londonu London, 3. aprila br. V London je prispel francoski letalski minister Lacham-bre, ki bo razpravljal z angleškim letalskim ministrom Hughesom Woodom o sodelovanju francoskega in angleškega letalstva. Utrjevanje belgijske meje London, 3. aprila e. »Times« poroča, da je belgijska vlada sklenila, da bo utrdila Remonchau. Ta trdnjava bo zapora pred reko Ambleve in bo dominirala nad visoko ravnino, ki je južno od te reke. Na ta način bo znatno otežkočen napad na južno krilo utrjenega pasu okrog Lie-ga. Trdnjava bo zadnja v pasu 11 trdnjav, ki so bile zgrajene v zadnjem času . Samomor polkovnika Slaveka Umrl je davi v bolnici, ne da bi se prej zavedel — Vzrok samomora ni znan VARŠAVA, 3. aprila, i. Polkovnik Sla-vek, ki je bil večkrat minister v poljski vladi, znana politična osebnost in maršal sejma, si je včeraj hotel končati življenje. Našli so ga v stanovanju nezavestnega, ter je davi ob 6.45 umrl v bolnici Pilsudskega, čigar najožji sodelavec je bil. Leta 1900 je Slavek izvršil prvi udar proti caristične-mu režimu. Bil je predsednik poljske vlade 1. 1930 in 1931 ter nato ponovno 1. 1935, ko je po navodilih Pilsudskega izvršil ustavno reformo. Dc 1. 1938 je bil predsednik sejma, nakar je zapustil politično življenje. Vzrok samomora ni znan. Gotovi politični krogi trdijo, da je bil pokojni Slavek užaljen, ker ni mogel več sodelovati v političnem življenju, v katerem je preje igral tako vidno vlogo. V drugih krogih trdijo, da je pokojni Slavek zbolel za neko neozdravljivo boleznijo. Iz Španije MADRID, 3. aprila, br. V Madridu so aretirali 2000 republikancev, ki jih obtožujejo umorov. Angleška pomoč beguncem London, 3. aprila AA. Na seji odbora za pomoč španskim beguncem je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od angleške vlade potrebna sredstva za pošiljanje beguncev v Španijo, ki so pripravljeni, da jih sprejmejo. Liberalna narodna poslanca Vilfred in Roberte sta izjavila, da bodo ladje, ki so bile kupljene za 19.000 funtov, prepeljale španske begunce v Mehiko in sicer vsakokrat po 800 oseb. Mehika je pristala, da se 40% oseb španskih beguncev lahko vseli v zvezno republiko. V I? Vrnite v španskih ladij Pariz, 3. aprila AA. (Havas) V najkrajšem času bo Francija izročila vladi v Bur-gosu 6 ladij bivše republikanske vade, ki so jih francoske mornariške oblasti zaplenile v raznih francoskih lukah. Vojne ladje republikanske vLadc. ki so bile zasidrane v Bizerti, bodo že jutri popoldne od-plule v nacionalno Španijo. Španski kralj pri Vatikan, 3. aprila e. Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdienci bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Po obisku, ki je trajal okrog 20 minut, je kralj obiskal tudi papeževega tajnika Maglionija. V vatikanskih krogih poudarjajo, da je bil bivši kralj sprejet s častmi, ki pritičejo vladarju. Curih, 3. aprila. Beograd 10.—, Pariz. 11.805, London 20.865, New York 445.8125, Bruaelj 74.875, Milan 23.43, Amsterdam 336.60, Berlin 178.75. Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3J27. Prvi admiral tretjega rajha Wilhelmshafen, 2. aprila. AA. Hitler je imenoval vrhovnega poveljnika vojne mornarice admirala dr. Erika Raederja za njegove zasluge pri izpopolnjevanju vojne mornarice za velikega admirala. Kancelar Hitler mu je to sam sporočil in sicer takoj za tem, ko je bila spuščena v morje nova vojna ladja sTirpitz«. Obenem z listino o napredovanju in osebnim pismom mu je izročil veliko admiralsko palico z napisom > Prvemu vciikemu admiralu tretjega rajha — Adolf Hitler«. Nova slovaSko-madzarska meja BUDIMPEŠTA, 3. aprila, br. Nova meja med Slovaško in Madžarsko ob Podkar-patski Ukrajini je že določena. Slovaška in madžarska razmejitvena komisija se bosta danes ponovno sestali k skupni seji, protokol o novi meji pa bo podpisan bržkone jutri. Nemško odlikovanje poslanika Mastnyja BERLIN, 3. aprila. w. Zunanji minister Ribbentrop je včeraj bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v eBrlinu dr. Mastnvju pred njegovim odhodom v Prago izročil odlikovanje, s katerim ga je odlikoval kancelar Hitler, in sicer križ nemškega orla. Sklicanje italijanskega parlamenta RIM, 3. aprila, br. Fašistični korporacijski parlament je sklican za 15. april, ko se bo konstituiral. - Postani ln ostani Slan Vodnikove družbe! PoJitieni oG§ornU O »slovaških" državnikih T rije možje imajo danes glavno besedo na Slovaškem: monsignor dr. Tiso. profesor dr. Tuka in bivši tajnik Hlinkine stranke Sanjo Mach. Xajmlajši med njimi in naj ambiciozne j si je Mach. Gla\ma poteza njegowga značaja je, da smrtno sovraži Čehe in da nima niti trohice slovanskega ča-stva. Je *ilno častihlepen mož in njegov glavni cilj je. da bi postal neomejen gospodar položaja na Slo\'aškem. Nemara se mu to posreči, ker ni izbirčen v sredstvih in ima veliko zaslombo pri swjih zunanjih prijateljih, katerim je že do sedaj pokorno služil. Med to trojico je najbolj izobražen dr. Tuka. ki je bil s\*oječasno obsojen radi veleizdaje in je bil šele lansko /V en pomiloščen. Do leta 1918. je bil vse .čili-ški profesor v Pešti, čutil se je in sv nemara še danes čuti Madžara. Pri ljudskem štetju v Češkoslovaški republiki leta 1920. je svojeročno vpisal v popisno polo za s\*o) materni jezik — madžarščino. Mož še danes zelo slabo govori slovaški. Predno je pred meseci potoval prezident dr. Hacha na Slovaško, si je dal predložiti akt o ve-leizdajniškem procesu proti dr. Tuki. Dr. llacha je odličen prmmik, bil je predsednik najvišjega sodišča v Brnu, pod Avstrijo pa sodnik upravnega sodišča na Dunaju. Proučil je sodni akt in se prepričal, da je bila obsodba dr. Tuke radi veleizdaje v celem obsegu upravičena in pra\'ična. Ko so mu nato na njegox~em potovanju po Slovaški predsta\rili poleg drugih tudi dr. Tuko, je bil ta edini, kateremu ni dal roke. O monsignoru dr. Tisu je pisala »Pariser Ta-geszeitung^: Dr. Tiso spada med ono skupino politikujočih slovaških duhovnikov, ki so bili vzgojeni v madžarskem duhu in so se jeli pod madžaiskim režimom uveljavljati kot madžarski patri jot je in ne kot slovaški rodoljubi. Svojega sloi'a-škega rodu so se zavedli šele leta 1918 in so preko noči postali iz zagrizenih mitdžaro-nov po večini najradikalnejši Sloiaki. Dr. Tiso. ki je zelo oprezen in previden mož, je vstopil v lllinkino kat. ludovo stranko ponajveč iz opozicije proti praškim »husi-tom in svohoJomislecem« Trdilo se je o njem. da pripada zmernemu krilu lllinko-ve stranke in da ni sovražnik Čehov. Zato je tudi postal minister in ministrski predsednik a\*tonomne Slovaške. — Tako imenovani list. Dr. Tiso je pri zadnjih kritičnih dogodkih oči vid no igial d\*olično vlogo. Imel je dve železi v ognju. Ko so v Pragi to spregledati in ga odstavili, je bilo že prepozno. Mož je i zel v roke drugo železo in. naslanjaje se nanj, proglasil odcepitev Slovaške od Češke. Podajmo si rohe! Jeseniški ».Vaš kovinar«, s\*obodno glasilo delovnih ljudi, je objavil v svoji zadnji številki na uvodnem mestu tale umestni poziv: »Delavstvo, udarjeno z vso silo preteklosti, ponižano in razočarano nad načeli, ki so jih oznanjali razni poklicani in nepoklicani voditelji delavstva, ko so konkurirali in licitirali v napadih na krščanske sociufce m nacionalce na eni in mi marksiste in levičarje na drugi strani, je že davna začelo prezirati gonjo enih in drugih m pozivati svoja vodsti's, da z geslom: "Pozabimo preteklost — podajmo si roke«, nehajo z vsemi dosedanjimi napadi in izpadi ter delujejo na to, da se celotno delavstvo združi v močno, enotno in odločujočo akcijsko skupnost... Danes gre za naš narodni obstoj, za našo državno skupnost in za pravico, da smo ljudje in narod, enak drugim na naši zemeljski obli! \aIoga dela\rstva v tej veliki borbi je zgodovinska. Delai'stvo je po ovojem značaju in s svojo organizatorično silo poklicano, da je nrW nosilec te borbe, kateri se bodo pridružili tudi ostali narodni sloji. Toda dela\'stvo mota biti za tako borbo pripravljeno, biti mora sposobno, da kot nosilec tega gibanja zbere vse narodove sile in jih po\*ede v borbo proti vsem nevarnostim, ki nam danes grozijo odvzeti, za kar smo mi in naši predniki že toliko žrtvovati. Zato: bratje. to\'arisi in sodrugi. nehajmo z razprtijami in podajmo si roke! Danes gre za vse! In samo naša enotnost in skupnost nam moreta biti porok, da bo naše življenje res življenje svobodnega pripadnika naši narodni in državni skupnosti! Bratje, toi'ariši in sodru-gi. dimes gre za vse! Ali bomo še vedno stali ob strani? Premisli, govor: in zavpij, da te bodo slišali vsi, da si član svobodnega naroda, da si za držai'no skupnost, da si za svobodo, enakost in pravico tn da hočeš to braniti, če treba tudi s krvjot* — Pametne in umestne besede, ki bi si jih naj k srcu vzeli ne samo delavci, marveč tudi vsi drugi narodni sloji! Snežne razmere Poročilo tujsko prometnih zvez v Ljub* Ijani in Mariboru, SPD in JZSS t. dne S. IV. Planica-Slatna 830 m: 4, demo oblačno, cm snega, srenec, Planica-SlatJia 850 m: 4, delno oblačne, 20 cm snega, srenec, Pee-Peteiinjok 1440 m: 2, delno obtočno, 1 St raii "l »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 3. aprila 1939. Stev. 7 b Vprašanje mestnih zasilnih stanovanj Mestni reveži v Metelkovi ulici ne nt ore jo več plačevati najemnine Maribor. 3. aprila Stanovanjska kriza za nižje socialne sloje v Mariboru je dosegla svoj višek šele 1. 1933. Tedaj namreč je nemško češki tovarnar Ehrlich lesno pričel preurejati bivšo dragonsko vojašnico v Jezdar-ski za svoje tovarniške prostore. Kupil je to poslopje od mestne občine, ki je pred tem v teh poslopjih preskrbela več stanovanj, številni deložiranci iz najnižjih slojev pa so našli zavetje v prostorni ja-halnici. Novi lastnik se ni oziral na prošnje brezstanovanjcev in niti ne na ugovore mestne občine. Začel je z brezobzirno deložacijo izpraznjevati objekt za objektom. Mestna občina je v tej najhujši stiski iskala razne od po m oči. Končno se je sredi poletja 1933 odločila za gradnjo zasilnih stano\-anj. zopet tam zunaj v magdalen-skem predmestju, v Metelkovi ulici. Računala je pri tem načrtu na del oddol-žitve mestnih stavbnih podjetij na skupnih žrtvah za od pomoč stanovanjske bede. Podjetja so morala namreč to delo prevzeti na lastne stroške brez dobička, in čakati na odplačevanje v obrokih. Določeno je bilo pritlično poslopje za 32 stanovanj, največ z eno sobo in kuhinjo, sicer pa le štedilniške sobe. Delo so prevzela tri podjetja: Kiffmann, Nassimbe-ni ter inž. Jelenec in šlajmar. Z delom so pričeli v jeseni. Bilo je tik pred zimo dovršeno. Praviloma bi se bilo moralo preko zime posušiti in vselitev dovoliti šele spomladi. Toda v tistem času je imel Maribor blizu 200 deložirancev (ali vsaj toliko ogroženih z deložacijo*. Sila kola lomi — in tako se je tudi ta vselitev morala izvršiti baš pred božičem. Za teh 32 stanovanj se je nabralo nad 150 prošnjikov. Sprejeti so bili le najnujnejši in s posebnim ozirom na domovinsko pristojnost, čeprav je radi neizogibne vlažnosti trpelo pred- Muribor. 2. aprila V Narodnem domu je bil snovi redni letni občni zbor tukajšnjega *Peruna«, ki je beležil v zadnjih letih lepe uspehe na torišču kolesarskega in nu/tocik listič. i c_m sporta. V zadnjem času pa .so se pojavila med glavnimi predstavniki kolesarskega sporta na eni strani in motociMističnega :>porta na drugi strani razna nesoglasja, ki so imela svoje odmeve tudi na snoonjem občnem zboru, ki je bil mestoma precej živahen in buren. Občni zbor je otvorjl in vodil predsed- Maribor. 3. aprila Včeraj se je pričelo ožje tekmovanje za naslov prvaka LNP, v katerem sodeluje osem klubov, med njimi ISSK Maribor, SK. Železničar in CSK iz mariborske skupine LNP. Xa štirih igriščih so odigrali prvo kolo, in sicer v Mariboru, Čakovcu. Celju in Kranju. V smislu žreba je bila v Mariboru tekma med ISSK Mariborom in ljubljanskim Hermesom, in sicer na Rapi-dovem igrišču. Hermežani niso renomirani in je bilo za njihovo mariborsko gostovanje zelo malo zanimanja. Kljub važnemu značaju današnje tekme je prišlo na igrišče komaj 300 gledalcev. Vnetim obiskovalcem nogometnih tekem je bila včeraj servirana nogometna tekma, katere akterja sta bila kluba, ki spadata med elito slovenskih klubov. Kot strokovnjaki v opazovanju nogometnih borb gotovo nismo pričakovali, da bo tekma zelo težka. vsem pohištvo, so vendar radi potrpeli, samo da so prišli pod streho. Večina je dobila pri mestni pomožni akciji tudi zaslužek, prav posebno pomoči potrebni pa tudi hrano in denarno podporo od občine. To stanje je trajalo do zgradnje boljših stanovanj v lepših mestnih hišah, kar tam nasproti v Pregljevi ulici. Tedaj se je tu sem vselilo splošno nezadovoljstvo. Pa ne gre toliko zaradi razlike v stanovanjih, marveč v glavnem za — denar, za najemnino. V novih hišah, v boljših stanovanjih plačujejo samo po 100 din. tu (v Metelkovi ulici \ pa v slabšem poslopju in še slabših stanovanjih po din 113 za štedilniško sobo, a za sobo in kuhinjo po 160 din. Me-telkovci pogrešajo razen tega tudi na pri-tiklinah maisikaj, kar imajo Pregljevci. Poudariti pa je treba, da so za znižanje najemnine prosili 3>Metelkovci« že tedaj, ko še ni bilo novih hiš v Pregljevi ulici. Na to svojo prošnjo pa niso dobili rešitve. Maribor pa se nahaja baš sedaj na pri-Četku mrzlice nove stanovanjske krize. Velika podjetja se krčijo ali celo izseljujejo, vsak dan je več brezposelnih. In vse te pojave zelo občuti tudi večina stanovalcev v Metelkovi ulici. Ne morejo in ne morejo več plačevati previsoke najemnine. Pogojno, da zgornje številke odgovarjajo resnici, v kar ne dvomimo, bo treba nekaj storiti. Predvsem seveda je treba primerno izravnati višino najemnine. Mogoče bi znižanje najemnine za štedilniško sobo na din 80 primerno odgovarjalo razliki ? Pa še nekaj: Mestni občini nujno priporočamo, da posveča že sedaj pozornost nazadujoči brezposelnosti v zvezi s stanovanjskim vprašanjem vsem prizadetim slojem! nik »Perona« g. Hlcbš. ki jc skupno z ostalimi društvenimi funkcionarji poročal i* prizadevnem delovanju društvene uprave v preteklem poslovnem letu. V U k u občnega zbora pa $o si spričo nesoglasij utrli pot glasovi zmernejših članov, tak > -tla se je snočnji občni zbor zaključil z razve'javljenjem sprejetih sklepov in s kompromisno odločitvijo, da se v svrho izločitve spornih nesoglasij skliče v kratkem izredni občni zbor, na katerem bodo perunovci volili tudi novo društveno upravo. V teku dodajanj na zelenem polju se jc izkazalo, da jc ISSK Maribor svojega nasprotnika malce podcenjeval, kar bi se skoraj bridko maščevalo. Po uvodnem presenečenju so se namreC- Hermežani krepko" postavili po robu in so nudili Mariborčanom kepak odpor. Seveda bi jim še tako trd odpor nič ne pomagal, ako bi se Mariborčani zavedali pomena tekme in igrali tako. kakor znajo in kakor so prič eli. Toda igralci, misleč, da je z dvem:? goloma zadeva že končana, so vidno popustili m naposled predvajali zelo skromen nogomet. Opaziti je bilo. da je bda napadalna vrsta najšibkejša formacija, ki ni znala izkoristiti številnih zrelih situacij. Toliko prilik, kakor jih je imela to pot napadalna vrsta, zlepa ne bo kmalu. Tudi kril&ka vrsta je imela včeraj slab dan. Povsem po nepotrebnem se je preveč udejstvovala pri obrambnem poslu, tako da so morali napadalci vedno znova po žogo v zaledje. Res je sicer, da je krilska vrsta v odlični meri pripomogla, da je ostalo pri ničli, vendar pa bi spričo šibkega nasprotnika svojo pažnjo Lahko posvetila tudi pri pod piranju napada. Ožja obramba je dobr*. rešila svojo nalogo, dasi ni predstavljala ncparušljive ovire. Hermežani so imeli predvsem nemogočo napadalno vrsto, ki je zlasti pred golom povsem odpovedala. Pri tem pa je bil her-mežanvski napad toliko na boljšem, ker je imel v svoji srednji vrsti bolj odločnega in sposobnejšega pomagača. Ožja obramba je bila najboljši del moštva, ki se je izvzemši dva primera uspešno borila. Pn izbiri sredstev ni bila izbirčna, kar je zlasti olaj;al sodnik. Gostje gotovo niso mojstri, vendar pa so zaigrali z Ambicijo, kar smo pogrešali pri domačem moštvu. V celoti so gotovo zaostajali za našimi, poedi-ni de'i. predvsem ožja obramba, pa so pri šli še dovolj do izraza. Igra je potekala povsem različno. V začetku je bila še precej fair, po/neje s<> sledile sabetažne akcije in naposled se je ra/. vila prava, ogorčena borba z vsemi hibami in vrlinami take tekme. Od domačega moštva si je marsikdo želel nekoliko več odločnosti, nekoliko več prisebnosti, zlasti v —- Okradena natakarica. V stanovanje natakarice Marice štefanec v Meljski ulici 12 se je splazil doslej še neznan zliko-vec. Odnesel ji je razno perilo v vrednosti preko 1100 din. — žensko truplo bre-z glave so našli v nedeljo okoli 5.45 na tračnicah v tako-zvanem triko tu pred železniškim mostom. Preiskava je dognala, da gre za samomor. Ženska se je vrgla pod vlak, ki ji je odsekal glavo. Ženska ima razen tega zlomljene roke in noge. Na kraj strašnega samomora se je podala policijska komisija, ki pa ni mogla ugotoviti identitete ne-znankinega trupla. Gre za mlajšo žensko, staro 24 do 25 let. ki je bila lepo oblečena, Prste ima močno ožgane od kajenja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. Policija si prizadeva, da bi identificirala samomorilko. — Avto v kolo. Na Frankopanovi cesti je neki osebni avto podrl na tla privatnega uradnika Cirila Lapaja, ki se je peljal na dvokolesu. Lapaj je dobil poškodbe po vsem telesu. Kolo je popolnoma razbito. — Tatovi koles zopet na delu. Torbar ju Adolfu Vogrinku, ki stanuje v Primorski 5, je doslej neznan tat odpeljal izpred neke gostilne na Tržaški cesti 1000 din vredno kolo znamke »Schladic : z evid. štev. 2—24436. Izpred neke trgovine v Gosposki ulici pa je izginilo dvokolo posestnice Terezije Brodnjak iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Kolo, ki je vredno 900 din, je znamke »Puch«. in ima evid. štev. 2— 129594. — Mariborski kajaki imajo svojo tradicijo in svoje diuštvo, ki tieluje že pol stoletja v službi piopagande za kasaški sport. Včeraj dopoldne je bil pri Zamorcu recini občni zbor Kasaškega društva, na katerem so poročali o vneti delavnosti društvene uprave posamezni di-uštveni funkcionarji s predsednikom g. F. Filipi-čem na čelu. Kasaško društvo je organiziralo tudi lani tradicionalne konjske dirke, ki so znova potrdile sloves mariborskih kasakov. pa tudi izvrstnih dirkalnih konj. Volitev letos ni bilo. Mariborski ka-saki bodo tudi v letošnjem poletju organizirali na Teznem tradicionalne konjske dirke. — Procesija vrbice. V soboto pop. so se zbrali pravoslavni verniki pred novo cerkvijo Lazarico na Jugosloven. trgu k tradicionalni procesiji vrbice, ki je krenila po Vrazovi in Grajski ulici na Grajski trg. potem pa po Aleksandrovi in Meljski cesti v meljsko pravoslavno kapelo, kjer so bile slovesne večernje, številna in slikovita procesija, ki jo je vodil v svečanem ornatu prota Simeon Ivoševič, je zbujala veliko pozornost Mariborčanov, ki so se zbrali v gostem špalirju ob ulicah, po katerih je šla piocesija vrbice. Na čelu procesije je korakala vojaška godba s Častno Četo. Med udeleženci procesije, ki so nosili vrbice, so bili tudi številni višji častniki mariborske garnizije. — Odhodnica. Snoči je bil pri »Novem svetu« poslovilni večer, ki so ga priredili tuk. policijski uslužbenci svojemu dosedanjemu predstojniku dr. A. Trstenjaku, ki odhaja na svoje novo službeno mesto k banski upravi v Ljubljani. — Napredovanje. Ravnatelj tuk. d:ž. trg. akademije g. Peter Modic je napredoval v 3—2. — Diplomiran je bil na pravni fakulteti ljubljanske univerze Mariborčan Stanko Peteiin. čestitamo! — Promoviran je bil na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Julij Zgonik iz Maribora. Mlademu doktorju iskrene Čestitke! — »Rački škrjančki« imajo drevi v Ljud-ki univerzi svoj večer. Pojdimo jih poslušat! — Nočno lekarniško službo imata tek. teden Albanežejeva lekarna v Frankopanovi in Kdmgova lekarna na Aleksandrovi cesti. — Ljubljanske butare v niodi. Poleg tradicionalnih oljk so prišle letos na cvetno nedeljo v modo tudi ljubljanske butare s pomarančami, ki jih je bilo precej sredi oljk in drugega običajnega cvetnega zelenja. — S i>očeno lobanjo je obležal na cementnih tleh neke gotilne v Kamnici 25-letni posestniški sin Jožef Kajnih iz Sv. Lovrenca v Sloven. goricah. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnico. — Grob pri grobu. V Mejni ulici 4S je preminil upokojeni paznik Alojzij Pečenko, star 72 let. — Na Aleksandrovi 33 pa je umrl lekarnar Alojzij Sirak, star 72 let. žalujočim naše globoko sožalje! — Razne novice. V bolnico sta se zatekla 301etna Marija Mandelc iz Podove pri Racah in 541etni posestnik Štefan Kotnik iz Frama. Mandelčeva je padla s podstrešja in je dobila težje poškodbe po glavi. Kotnik pa je padel z lestve in obležal z občutnimi notranjimi poškodbami. — Pomožnemu delavcu Lj. Simčiču iz Vrtne ulice 9 na Pobrežju so odnesli denarnico, v kateri je bilo 466 din gotovine. Orožniki poizvedujejo za storilcem. — Drzna in zvita sleparka je pod spretno pretvezo izvabila od posestnika Franca Kusterja iz Zgornjega Dupleka 357 din. Oblastva se aedaj zanimajo za sleparko, ki bo nedvomno poizkusila svojo sleparsko srečo tudi drugod. — Iz F obrežja. 20 let delujeta na našem Pobrežju pri Sokolu in drugih nacionalnih, prosvetnih in človekoljubnih društvih upokojeni šolski upravitelj Jože Kle- poslednjih od.očilnih potezah pa bi se lahko iz dogodkov izluščila visoka in prepričevalna /maga. Ker vsejja tega ni bilo. seveda ni prišla do izraza \>a terenska pre-moj. ki je bila v iz vestnih presledkih vidna in klicna kot izraz boljše izgrajenosti domače enajstorice. njene večje rutin*, na-tanCnej.^e vigram -ti. Takt) pa so morali Mariborčani zadovoljiti s pičlo zrnato, ki je bila več ko zaslužena. Škoda, da je domače mo>tvo zamudilo priliko, s'cer bi iahko obratno tekmo v Ljubljani, ki bo čez 14 dni, pričakovali brez skrbi. Gola sta streljala v 10. minuti V od ob in v 11. minuti prvega polčasa Tičar. Sodil je Konic. V predtekmi je mladina ISSK Maribora v prvenstveni tekmi zmagala nad mladino SK Železničarju v razmerju 4 : 3. C^K : SK CELJE 3 : 2 (2 : 0) Ta prvenstvena tekma jc bila v Čakovcu in sc je končala s prepričevalno / mago domačega moštva, ki je bilo boljši nasprotnik. Igra je bila zelo trda in ogorčena, tako da jc imel sodnik g. Skalar i/. Maribora precej težkega posut, ki ga je pa dobr<_> d pravil. menčič. nacionalno prosvetni preporoditelj našega Pobrežja. in njegova vzorna življenjska družica plemenita gospa Marija Klemenčičeva. Pred 20. leti sta prispela na Pobrežje in nad dala vsem svetal zgled nesebičnega požrtvovalnega dela za narod in državo, čast in zahvala vseh Po-brežanov kulturnima delavcema! — Pogreb Marije Kodcmianove. Včeraj popoldne je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb blage in plemenite gospe Marije Kodermauove. soproge upokojenega šolskega upravitelja. Blaga pokojnica se jo skozi vse svoje življenje po-vživala v žrtvah za drage, ljubljene svojce, številno spremstvo na njeni poslednji poti je pokazalo, kako priljubljena in obče spoštovana je bila v vseh krogih mariborskega prebivalstva. Plemeniti ženi ohranimo trajen in svetal spomin, žalujočim ostalim pa naše globoko sožalje. — šahovska sokcija SK železničarja priredi na velikonočni ponedeljek brzotur-nir za prvenstvo Maribora 1939. Prvak brzo turnirja prejme spominsko plaketo. Prijavnina znaša din 5. od osebe. Zadnji rok prijave je dne T. IV. 1939. Prijave sprejema tajništvo kluba na stadionu dnevno od 15. do 19. ure. — Obsojen goljuf. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil SOletnega prekupčevalca Vinka Potočnika iz Rač na leto in dva meseca strogega zapora ter na izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je lani v jeseni ogoljufal 4 osebe v Mariboru za skupno vsoto 1500 din. Izdajal se je namreč za trgovca z lesom ter ponujal strankam drva. Povsod pa je zahteval aro, drv pa ni dobavil. — Mariborske športne novice. Razpis medklubskega otvoritvenega atletskega meetinga za seniorje in omladince, ki ga priredi SK železničar v Mariboru dne 23. aprila 1939 ob 9.30 uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti predvideva sledeči spored: seniorji in omladinci: vrstni red tekmovanja: 100 m predtek, tek 1500 m, skok v višino, met kopja, 100 m finale. 3000 m, skok v daljino, met krogle, 400 m predtek, met diska, 400 m finale, skok ob palici. Tekmovanje se vrši na tekali-šču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvig-njena zavoja tei je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo le verificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS-u. Pismene prijave je poslat: na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK Železničar. najpozneje do 16. aprila 1939 ob 12. uri. Pri-javnine in nagrad ni. Prijave, ki bi prispele po 16. IV. 1939, se ne bodo upoštevale. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JAS-a. — Atletski meeting. Razpis medklubskega otvoritvenega atletskega meetinga za juniorje razreda »C«, 2>B« in »A«, ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 30. aprila 1939 ob 10. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Tekmovanje se vrši na tekališču. ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS-u. Prijavnine in nagrad ni. Pismene prijave je poslati na naslov: Jenko Jože, stadion SK Železničar. Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 23. aprila 1939 do 12. ure Prijave, ki bi prispele po 23. IV.. se ne bodo upoštevale. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JAS-a. Točke in vrstni red tekmovanja: Juniorji razreda »C«: predtek 200 m, met diska, skok v višino, tek 1000 m, tek 200 m finale, met krogle, skoki v daljino, tek 4,x100 ni. Junior ji razreda »K«: tek 100 m, met krogle, tek 1000 m, skok v višino. Juniorji razreda »A«: tek 60 m, met krogle, skok v daljino. — Iz mtstnega soc. polit, oddelka. Kraljevska banska uprava je izdala predpis, da mora vsak bolnik, ki prihaja iz dežele v bolnico in nima sredstev za povratek iz bolnice domov, prinesti 9 seboj potrdilo občine bivališča, da je ubog in brez sredstev in da mu lahko mestna občina nudi na račun njegove domovinske občine potrebno podporo. Prosilci bodo na socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru dobili potreben denar le na podlagi tega potrdila. Občinski tajniki naj se predpisa kraljevske banske uprave strogo drže, da bolnik ob povratku domov ne bo ostal brez vseh sredstev. Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto. — Nesrečna smrt deklice. Zakonca Vi-zjak sta šla delat k posetniku Ivanu Zupan ču v Jelenče. Doma sta pustila 12-let-no hčerko in v njenem varstvu še 2 in pol letno Ro7alijo. Ko se je pa mati opoldne vrnila, Rozike ni bilo nikjer, šla jo je iskat in jo naposled našla v mlaki blizu base. Otrok se je neopaženo odstranil in zabredel v mlako, kjer je utonil. rtu ?ffsKo "fl^dališč' Torek. 4. aprila ob 20.: »štev. 72«. Red C. »Dijak prosjak« v mariborskem gledališču se pod vodstvom kapelnika Herzoga in v režiji Harastoviča pridno študira za velikonočno premiero. Novice z Murskega polja — Poštni avtobus bo vozil na progi Murska Sobota, Bodonci. Gornja Lendava. S to uredbo bo mnogo krajev dobilo lepo zvezo z Mursko Soboto in tudi redno dnevno pošto. 11 rrlfcl Wš feMH MMH M _ proračun Občine Murska Sobota. Na zadnji seji občinskega odbora Murske Sobote se je obravnaval novi proračun za občino v iznosu 2,289.348 din. — Priprave za Prekmurski tedm lepo napredujejo. Prispelo je že mnogo prijav iz lažnih krajev in bo kmalu oddan ves prostor. To je za gospodarski tlel razstave. Tudi kulturni del bo zelo zanimiv. Posamezni odseki izbirajo razstavni material, ki bo pokazal razvoj Prek mu rja v 20 letih naše svobode, železniška uprava, za. \edajoč se važnosti prireditve, je dovolila pol:vično voznino za udeležence Prekmurskega teilna od 16. do 2S. junija. — Ta nesrečni nož: v Terbegoveih pri Sv. Juriju ob ščavnici se je v nedeljo vračal od maše posestnik Ivan Kuknvec. Med potjo ga je ustavil viničar iCramaj Štefan in je po kratkem prerekanju zabodel Ku. kovca v prsi. Težko ranjenega Kukove:'. S3 odpeljali v ptujsko bolnico. doClm 80 Kramarja aretirali orožniki in ga zaslišali. Občni zbor sreske organizacije JNS Maribor. 3. aprila Včeraj dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma občni zbor »reske organizacije JNS za Maribor desni breg, ki ga je otvoril in vodil predsednik dr. Pučnik. Pozdravil je navzoče, zlasti dr. Pirknia-jerja. Nato je orisal razvoj političnih prilik v zadnjih letih in podal izčrpno poročilo o organizacijskem delu Maribor desni breg. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Pučnik, za podpredsednika Božidar Bo-triani. za I. podpredsednika Ivan Kirhiš iz Prepolj. za II. podpredsednika Jakob Urbane iz Lehne. za III. podpredsednika F. VVigele iz Slovenskih goric, za I. tajnika Mirko Primec iz Hoč. za II. tajnika Mirko Ramor iz Tezna, za blagajnika pa Filip Primec. Nato je dr. Pirkmajer v dveurnem govoru orisal razvoj političnih dogodkov od Jevtičevega režima do danes. Navzoči so sprejeli njegova izvajanja s toplini aplavzom. Naposled sta spregovorila gg. VVigeJe in Mondini iz Slovenskih goric. Med prepirom ustreljen Maribor. 3. aprila V tukajšnjo bolnico so pripeljali 27-let-nega poljskega delavca Alojzija Vetrih.i s Padeškega vrha pri Zrečah. V neki tamošnji gostilni je popivala večja družba fantov, ki so se nenadoma sprli. Med prepirom je počil strel in smrtno nevarno ranjen se je Vetrih zgrudil. V bolnici mu pa niso mogli več pomagati in je nesrečnež podlegel poškoal.am. Ril jc tudi ves razbit po glavi in po telesu. Orožniki so prijeli več fantov, udeleženih pri tepežu. Iz Celia —C Na cvetno nedeljo dopoldne jt. bilo v mestu izredno živahno. Prebivale iCelja in okolice ter raznih oddaljenejših krajev so napolnili celjsko promenado; med njimi je bilo mnogo ljudi, ki so nosili butare. Na ulicah je bil promet tako živahen. da je morala policija delati red. Proti poldnevu so sc začeli ljudje razhajati. Tako razgibane cvetne nedelje, kakor letos, Celje že dolgo ne pomni. —c O glasbi nekdaj in danes bo val drevi ob osmih na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šele g. Karlo Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju. Zanimivo in poučno predavanje bo sptemljalo nad 50 skjopUčiiih slik. —c Nazadovanj^ brezposelnosti. Pri celjski borzi tlela se je od 21. do 31. marca na novo prijavilo 73 biczpo.^elnih, delo je bilo ponujeno za 2o oseb. posredovanj je bilo 16, odpotovalo je 2n. Odpadlo pa 37o oseb. Dne 1 t. m. je ostalo v evidenci 1120 biezpc-selnih «997 moških jn 123 žensk | nasproti 14(>T> il2o7 moškim in 3 9S ženskam) dne 20. marca. Delo dobijo 4 hlapci, 3 poljski delavci, po 1 kiojač, mlinar in epek, S privatnih kuharic, 4 kmečke dekie, po 3 gostilniške kuharice in gostilniške služkinje, 2 služkinji ter po 1 natakarica in postrenžica. —c Tekmo v veleslalomu v Bavinj planinah razpisuje Smučarski klub O 11 za velikonočni ponedeljek 10. t. m. T« movanje b^ na okrog 3.500 dolgi progi s Savinjskega sedla na Okiešclj. Na velikonočno nedeljo bo proga maikirana in odprta za trening. Start bo na velik. >n< eni ponedeljek ob 10. Pravico starta Imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Tekmu, po pravilih JZSS. Prijavnine ni. Prij