Leto LXX. št. 152 Ljubljana, sreda 7. folij« 1«)S7 Cena Din !•— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inseratl do SO petit vrat 4 Din 2, do 100 vrst d Din 2.50. od 100 do 300 vrat * Din S, veejl inaeratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se se vračajo. UREDNIŠTVO IN DrlAVNlilfO LIVBLJAKA, Knafljsra uttca M. 5 Telefon: Sl-M, ftl-M, 31-14. 31-15 In 81-16 Podružnic«: MARIBOR, Stroesmaverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska C. telesen št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 9t. 65; podruSttŠea uprave: Kooenova uL S, telefon st. 190 — Jesenice : Ob kolodvoru ina. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10 351 Trintnf moderne letalske tehnike: V 12 urah iz Amerike v Evropo B«BSBB«BBBBBBBBBBBBBBB«BBBBBBBBSS^ Sijajen uspeh prvega poskusnega poleta Iz Severne Amerike v Anglijo — če uspejo Se nadaljnji poizkusi, bo uveden redni letalski promet preko Oceana Dublm, 7. juhja. o. Včeraj dopoldne ob 10.48 i** pristalo v luki PovoeS orja. ako ameriško \odno letelo »Anit»rican Clipper Se, ki jp preletelo severni Atlantski Ore^n \ 12 urah in tO minu. tah. V pristanišču s»e je zbnJa ogromna množica ljudi, ki je z nepopisnimi manifestacijami sprejela letalce. Leta. Io je še zaokrožilo nad luko in nato mirno pristalo. Množica je sprejela posadko letala, ki je štela 8 članov, s ta. ko bučnim vzklikanjem, da je celo pre-vpila vse štiri motorje letala. Letalce so sprejeli tudi predsednik vlade De Valera in nekateri člani kabineta, za. stopniki angleškega letalskega ministr- stva in obeh podjetij* ki sta prevzeli organizacijo transocean«ke letalske slu. žbe. Letalci so izjavili, da je vladalo v«*s čas odlično vreme in da so imeli ugo. den veter. Nikjer jim ni pretila nobena nevarnost. Z velikim angleškim leta. lom »Caledonio« so se srečali *redi Oceana. Po prisrčnem pozdrava in izmenjavi m etero loških informacij so od. brzeli dalje. Angleško letalo »Caledo. nia« bi moralo danes ob 11. pristati na Novi Fundlandiji. Sedaj se bo vršilo še nekaj takih po. skusnih poletov, nakar bo končno uveden redni letalski promet Komunike o dogodkih pri Slunju V spopadu med finanearji in kmeti je fl»U en kmet ubit, trije orožniki hudo, dva orožnika in trije kmetje pa lažje ranjeni Zagreb, 7. julija, p. 0 dogodkih pri Slunju je banska uprava savske banovine izdala naslednji komunike: Dne 5. t. m. so se organi finančne kontrole iz Slunja ob asistenci 6 orožnikov po s\ oji službeni dolžnosti odpravili v vas Donji Ladjevac, da bi tam uničili tobačne sadike, ki so bile nasaiene brez dovoljenja. Ko so prišli v vask-o Rupo ob poljih pri vasi Donji Ladjcvac, m takoj pričeli uničevati tobak na neki parceli blizu hiš. Spočetka so službeni organi vršili to svoje delo nemoteno in brez vsakih ovir ter so jim pri tem eelo prostovoljno pomagale rudi nekatere žen«* iz dotienega kraja. Okrog 8. ure pa je nenadoma prišla iz bližnjega občinskega gozda, ki se imenuje Jeh ik in sosednega grmovja večja skupina nahuškanih kmetov, ki so nepričakovan'* napadli službene organe **• flobertovkami in puškami. Ze takoj spočetka je bil hudo ranjen nrninfcki kaplar Jesta Vodopivec. Zaradi tega napada so organi oblasti, ki so Hli v tako mučnem položaju pri izvrševanju svojih službenih dolžnosti napadeni, takoj odgovorili na napad s tem, da so se poslužili svojih službenih pušk proti napadalcem. Med spopadom so bili težje ranjeni orot niski kaplar ji Josip Vo-dopivec, Dušan Bunčevič in Islam Džela-no\ i<\ lažje pa sta bila ranjena finančni l»odpreg:!ednik Vašo žigić in orožniški kaplar Ivan Rončevič. Med napadalci pa je bil ubit poverjenik >>Gospodarske Sloge« Ivan Barič iz čamerovca, lažje ranjeni so bili Tomo Vukovlč iz Ladjevca, Ante Baj-kar iz Čamerovca in Jure KrunJč iz Gornjega Furjana. Ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico v Karlovcu in Ogulinu. Nemudoma je bila uvedena tudi obsežna preiskava, da se izsledijo glavni organizatorji tega napada in da se krivci po zakonu strogo kaznujejo. Poročila s španskih bojišč Republikanska ofenziva pri Toledu Madrid. 7. julija. A A Tukajšnia radijska postaja objavlja, da so vladne čete nadaljevale s svojo ofenzivo v odseku med Tole-dom :n Aran.iuezom. Republikanski topovi močno obstreljujejo mesto Sesens Topništvo ie bilo živahno tudi pr' Escorialu in pri Sieri del Ta i o. Salamanca. 7. julija. AA Poročilo naeio-naPstičnega poveljstva pra\i: Na baskovski front; so naše ćete nadaljevale s Čiščenjem v pogorju Castro Alen. ki so ga včeraj zavzela. Ujele so mnogo vojakov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Na anigon-ski fronti so bili odbiti slabši napadi republikancev. Na madridski front! je sovražnik -bral večje število čet in napadel mesti Vil-lanutrva de ta Canada in ViManueva de la Fradilla. Sovražnim četam se je posrečilo vdreti med naše vrste v odseku, ki ga naše čete niso zasedle. Toda nacionalistične rezervne čete so obkolile sovražnika in bitka v tem odseku sedaj še traja. Nacionalistična letala so sestrelila troje sovražnih letal. Protiletalski topovi pa so sestrelilt še dvoje letal. Na juživ fronti je sovražnik vdrl v Alcala del Real. pa so ga naše čete Jsmalu zapodile. Manjši sovražni napadi pri Sieri c!e Lujar so bili odbiti. Naval Carnero. 6. julija. Havasov posebni dopisnik poroča: ć*ete madridske obrambe so izvršile včeraj tri hude napade južno od Madrida. Vsi napadi so se izjalovili. Mislijo, da jim je bil namen onemogočiti novo nacionalistično ofenzivo. Novi incidenti na Daljnem vzhodu Rusko uradno poročilo Berlin, 7. jul:ia. AA. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo o dogodkih na Daljnem vzhodu. Blizu jezera Canka je 5. julija oddelek japonskih in mandžurskih vojakov prekoračil sovjetsko mejo. Ko so opazili sovjetske ttraničarje. so začeli nanje streljati. Sovjetska straža je odgovorila, nakar so se J- -onci in Mandžure takoj umaknili. Včer j se ie sovjetska uradna komisija podala na kraj spopada, toda japonski in man-džurski oddelki so začeli nanjo streljati. Razvila se j« huda bitđca s streljanjem iz pušk in je na obeh straneh obležalo vec mrtvih in ranjenih. Zunanj: kom »ari a t je vložil protest pri japonskem veleposlaništvu. Ravnatelj oddelka za Daljn: vzhod Kozlov-ski je povabil k sebi svetnika japonskega veleposlaništva in mu predal protest proti temu. da so japonske in mandžurske čete zasedle otoke na Amurju. Svetnik Niša je izjavi!, da protesta ne more sprejeti. Earhardtova izgubljena \\'ashington, 7. juUja. AA. \'se dosedanje iskanje letaike Earhardtove je ostalo brezuspešno, San Frauciscct. 7. julija A A. Obalni par-n k Itasca .sfKjroca, da še i^če letalko Earhardtovo 300 milj neverno od otok« Howlanrt. Obenem je sporočil, ora bil že vej, j,voi premog. Križarka Kolorado: je prispela tja ob dveh zjutraj evrop" čkesa časa. Ko pride tja. bodo njena letala takoj začela iskali ponesrečeno letalko. Ravnatelj moskovske uradne agencije aretiran Berlin, 7. julija. AA. DNB poroča iz Moskve, da pokrajinski list »Uralski delavec* potrjuje vest, da je bil odstavljen *n aretiran ravnatelj agencije Tas Doletski. Moskovski listi pa niso o tem objavili nobene bescle. Razen njega so zaprli še več drugih urednikov te agencije. List dostavlja, da so ti trockist:6ni roparji v tako važni ustanovi zelo škodovali boliševiški stranki. Sabotirali so delo sovjetskega tiska in hoteli kriti razne osumljence. Doletski ie bil nad 10 let ravnatelj te agencije. Po atentatu v Lizboni Me bona. 7. juJiia A A. Policija je izsledila enega izmed atentatorjev na Salazarja. Je to oseba, ki je zažgala zažigal no vrv in ki Je pobegnila v trenutku eksplozije. To je Portu^aier, kii je star 20 let. Pofccija je aretirala še štiri osebe, ki eo sodelovale Pr' pripravah za atentat. Policija je prepričana, da je bil tehnični del atentata pripravljen v inozemstvu. Danes bo policija o lem objavila še podrobno poročilo. Včeraj popoldne sta se sestali obe zborni" ci- da obenem z vojaštvom manifestirata za predsednika Salazarja. Oba predsednika in višji oficirji vojske in mornarice so čestitali Salazarju, da je srečno ušel atentatu. Po vseh cerkvah so priredili zahvalne službe božje. Iz tujine prihajajo razne brzojavne čestitke. Grozen pokolj v potiski vasi Varšava, 7, julija. AiA- V vasi Makovici pri Kielcu je neki kmet v napadu besnosti s sekiro ubil svojega soseda, njegovo ieno. nato pa je ubil še svojo desetletno hčerko, osemletne?* sina ki težko ranil svojo 71 let staro mater, nakar se je še sam obesil v bližnjem gozdu. Diference med Parizom in Londonom ? Dočim Pariz odklanja vsako popuščanje, je London pripravljen pristati na koneesije, da se najde izhod iz španske krize Pariz, 7. julija, r. Zaradi diplomatskih pogajanj, ki jih vodi angleška v želji, da pride do kompromisa v španski krizi, je bila seja londonskega odbora za nevmeeavanje odgođena do petka. Kakor se zatrjuje, sta Chamberiain in Eden sestavila nov posredovalni predlog, ki bo na petkovi seji londonskega odbora objavljen s pozivom, naj se o njem ne raspravlja takoj, marveč naj ga olani odbora nemudoma dostavijo svojim vladam, da ga prouče in zavzamejo svoje stališče. Podrobnos+i tega predloga dti-že v strogi tajnosti. Vse vesti o pepuščanju Anglije naspram Nemčiji in Italiji in o tem. da bo Anglija priznada generala Franca, označujejo v merodajnih krogih za pr-. zne domneve. Kljub temu pa trde v dipl orna tstkih krogih, da so nastala v zvezi s tem predlogom AngHje nesoglasja med Londonom in Parizom. Po pariških vesteh je verjetno, da bo Anglija vsaj v nekaterih vprašanjih nekoliko r^tpuetila, da bi pridobila Italijo in Nemčijo za nadijevanje pogajainj. Kar se tiiče Francije, naglasajo merodajoii činitelji, da se stališče francoske vlade ni v ničemer spremenilo. Če se ne uvede uspešna kontrola, potem bo Francija odprla svojo mejo napram Španiji in oskrbela valen_ cijstko vlado ne samo z žrviM, marveč tudi z orožjem in municijo. Kakšne bodo posledice, se lahko vidi že po t<*m da ima valenciJFka vlada na razplago 400.000 dobro izvež*banih vo'^v ". za. katere pa nima orožja. Poslabšanje bolezni patrijarha Varnave Beograd. 7. julija, p. O bolezni patrijarha Varnave se je izvedelo, da se je danes nenadoma poslabšala. Nastopile so komplikacije živčnega značaja. Zdravniki so zelo rezervirani in so danes izdati le naslednji kratki komunike: »V zdravstvenem •»tanju Xjegove svetosti so se danes pojavile živčne komplikacije, ki otežujejo normalno prehrano. Temperatura 36.2, utrip 65. dihanje 16. Sklicanje sinoda Beograd. 7. julija p Sveti sinod pravoslavne cerkve je sklical sinodski plenum za petek 9. t. m. Vsi člani svetega sinoda so bili o tem brzojavno obveščeni. Starokatoliiki škof moli za patrijarha Beograd. 7. julija, p. V starokatoliski cerkvi v Beogradu so se vršile danes mo- litve za zdravje pravoslavnega patriarha Varnave. škof dr. Marko KaJodjera j© bil nato v vili na Topčiderskem brdu. kjer leži bolni patrijarh in je tam izrazil željo. da bi patrijarh čimprej ozdravel. Novi argentinski poslanik Beograd, 7. julija, p. Snoči je prispel iz Bukarešte novi opolnomočeni minister republike Argentine Brico Amajo, ki je hkratu argentinski poslanik v Bukarešti in Beogradu. V Beogradu bo te dni izroćil Nj. Vi«, knezu namestniku Pav11« . svoja poverilna pisma. Pokret nameščencev zagrebškega tramvaja Zagreb, 7. julija, o. Nameščenci zagrebške cestne železnice so na svojem snoć-njem sestanku sprejeli resolucijo z uiti-mativno zahtevo, da se v 48 urah priono pogajanja za ureditev vseh se neurejenih delovnih in drugih vprašanj, ker bi drugače nameščenci ne mogli se nadalje { jamčiti za tramvajski promet. Ameriški Slovenci v stari domovini Davi se je pripeljalo v Ljubljano 34 rojakov iz Amerike Ljubljana. 7. julija Danes je ljubljansko občinstvo na glavnem kolodvoru zopet toplo in iskreno sprejelo ameriške rojake, ki so se vrnili v staro domovino, da obiščejo svojce in znance. Z gt>renj»kim brzovlakom je prispelo v Ljubljano 34 ameriških slovenskih izseljencev, ki jih je pričakala množica občinstva. Na kolodvoru so se zbrali poleg sorodnikov in Številnih Ljubljančanov, tudi mnogi ame riški Slovenci, ki so prispeli domov Že s prejšnjimi skupinami. Zastopane so bile tudi Delavska zbornica. Narodna organizacija za pomoč izseljencem. Rafael ova družba. Zveza za tujski promet itd. Ko je vlak ustavil, je zaigrala godba •> Zarja« vračaj očim se ame*tiškim rojakom v pozdrav koračnico in že se je pričelo stiskanje rok in objemanje. Ganljivih prizorov ob snidenju po dolgih letih ni bilo ne konca ne kraja. Ko se je poleglo prvo navdušenje ter radost, je drage ameriške rojake pozdravil ravnatelj Izseljeniškega urada g. Fink v imenu bana ter jim želel na svobodnih tleh stare domovine najpri-srčnejso dobrodošlico. Tolmačil jim je radost svojcev in vseh rojakov, da niso pozabili na rodno zemljo, ki so jo gotovo zapuščali težkih src in na katero se vračajo z občutkom zadovoljstva: Ob koncu i jim je želel, naj prežive v stari domovini i najsrečnejše počitnice, medtem ko se bodo , mogli sami prepričati, da vlada pri nss red in mir in ni govora o kakih revoluci- jah ter sličnih vesteh, kakor so jih trosili v svet naši domovini sovražni tuji listi. Za mestno občino ter župana je poadravil drage rojake dr. Franta Mis naglaJujoč veselje, ki navdaja slehernega Ljubljančana in Slovenca, da ameriški izseljenci ne pozabljajo domovine. Zveza ž njo naj jim ostane sveta tudi nadalje, mi jih ne bomo nikdar pozabljali in zapuščali. Za Rafaelovo družbo je pozdravil ameriške rojake župnik p. Zakrajsek, v hnenu svojih sopotnikov pa se je zahvalil g. France Gračner iz Clevelanda in rojak iz Borovnice. Ameriški rojaki so otMli potem z godbo spremljani na zakusko, ki jim jo je priredila tukajšnja zastopnica French Line v hotel Metropol. Med zakusko je bilo izgovorjenih še mnogo lepih besed v pozdrav dragim gostom. Skupina ameriških izletnikov je prispela domov pod vodstvom zastopnika French Line g. Avgusta Kollandra. Dne 30. junija so se vkrcali v New Torku na največji in najhitrejši parnik sveta »Normandte"' in so prispeli Že 5. julija v francosko luko Le Havre, odkoder ao preko Nemčije in Avstrije nadaljevali pot v domovino. Ugod nosti vožnje na ladji ameriški izseljenci kar niso mogli prehvaliti, poskrbljeno pa je bilo tudi za vso udobnost v vlaku. Prisrčnim pozdravom ameriškim rojakom se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi se počutili med svojimi na domačin tleh kar najboljše. potHlinl **$Q*ni6 Senzacionalna mzkrftjo o maršalu Tuhaževskem Znani angleški puhlicitt VT. Steed Id rm bil pred \*ojno poročevalec angleikth listen* na Dunaju in ki je na glasu, da so nje^rn»e informacije prvovrstne, objavlja v pariškem dnevniku >Paris Soir« senzacionalna razkritja o aferi maršala Tuhačevskega in nft-gr>\ih tn\-ariše\\ ki so h,t, neda**no na podlagi sodbe voinega sodišč* v Afas&vt ustreljeni. Steed zatrjuje, da ie bila nemila *>Reich*wehr<*: v zven z mat šal nm TuhaČev-skim in z ostalimi obtt>žcmmi m ustreljenimi £:ncr,ili \'r>dtte!ii nemške .*rm.jde «o s* nasprnfiu s Hitlerjem sfo*SSSl*0 zastopali stahš c. da gaSJSfim ž:vljen:skt r:tcrcs S'em~ čiie, da ie v natholjših r^lnoiti-h i sovjetsko Rusijo. V to wiho *o stopiti v rveeo z vodilnimi vojaškimi krogi %• Rusni in flh polagoma popolnoma prii'nhtit /,t s\'Oje načrte. Po tem načrtu hi n,*i Mflrfsf Tuhačev-ski in ostali z njim obtnžen. pentrali strmoglavili sedanji Statino\* režim \ Rutifl in uvedli vojaško dikt.i'uro Ta ruki v*ofa-štrt režim hi spremeni! kr:r* sedanje runanje politike: Rusija hi izstopila U Društva narodov, se spordiumela ? Semčijo m sklenila z nro zvezo. Semčiia hi dobila -hodne roke v Srednji F\ropt in n,i Balkanu, vrhu tega pa so it generalski zarotniki še obetath da jjj bodo odstopili del l krajine in priznali men protektorat nad petro lejskimi vrelet v Rumuniji V tlučaju, da bi se Semčiin zapletla v kako \'ojno \» Srednji E\"ropi ali s Franci jo, hi Ru*ija Čitajte in širite »Slovenski Narod« ostala nevtralna. To zaroto se je posrečilo pra\*očasno razkriti in to po zaslugi izvrstne Stalinove \*nhun*ke službe Zarotnike so priieH in jih postalh pred vojno *odi-šče. ki jih je, kakor znano, obsodilo na smrf. S tem so bili preprečeni načrti nemških vojaških krogov. \r spominu je ie. kakšen \mhar ogorčenja se je dvignil zlasti v Franciji po moskovskem procesu m po jv-stifikaciji maršala Tuhačevskega m njegon'm tovarišev. Ta vihar pa se je nepričakm'ano hitro polegel Zakaj? Vzdriule se z vso trdo\*ratnostjo vest, da ie ruska vlada takoj po končanem procesu poslala francoskemu generarnemu štabu v vpogled akt in dokumente o nepobitni kri\'di ustreljenih generalov in o njihovi dokazani z\*ezi z nemškimi vojaškimi krogi (Reichsuehr). Značilno je, da so nato kampanjo proti sovjeiski Rusiji opustili celo francoski desničarski tisti, — Steed je v mednarodni javnosti kot publicist in novinar tako ugledna osebnost, da mu moramo verjeti, ker je izHfučena vsaka domneva, da bi si on zvezo martala Tuhačevskega in tovarišev z nemfkimi vojaškimi krogi izmislil. Glasilo iugotlovenshe mladine Glasilo jugoslovenske akademske mladina »S'aša miseU je s svojo številko z dna 5. t. m zaključilo svoj drugi letnik. V u\*od-niku poudarja »Saša mt*el*: »Treba je zbuditi naš narod iz omame, v katero je padel. Si dovolj oslanjati in sklicevati se na samo idejo. Ideja brez ljudi, vedno in povsod pri-pra\'ljenih* da za njeno uresničenje tudi padejo, ne pomeni nič. Toda takih ljudi je pri nas malo, ker večina \terufe, da »Bog čuva Jugoslavijo*. \e, če je mi sami ne bomo Čuvati, je tudi Bog ne #>o/ Na to resnico oslanjamo naše ravnanje. To resnico potna danes ogromna \>ečina jugoslovenske mladine, ki je postavila odločno svoje mlade sile na vseh področjih ja\-nega življenja v službo enega naroda in ene države. S tem se uvršča današnja jugoslo\fenska nacionalna mladina v red prošlih mladinskih generacij, ki so v vseh usodnih trenutkih narodnega žrvljenja znale poseči v njego\- rarplet kot najodločnejši činitelji. Mladina, tvoj čas je prišel! Stopi povsod, kjer moeek zm-posliti svojo mlado moč, na branik jugosfo-venske misli in unitaristične države!* — I^jsMm te številke: Oplenački kult, Srbi i Srbijanci u srpskohrvatskom sporazumu! Profanacija narodnega mučeništva... je bita držama zastava, Juftoslminski kulturni klubi Sociaina vzgoja. Neprijatelji naaeg duha, Dobrrrvoljci, kladivarji Jugoslavije, »Jadran* ahiturientom. Narod v mednarodnem življenju. Sofijska akademska menza. Dve knjigi o Balkanu, Kaj sem videl v sovjetski Rusiji, Onim, ki odhajajo na počitniško prakso, Deklaracija prava čoveka in O pomenu sokolske organizacije. Kakor je iz navedenega razvidno, je vsebina pestra in zanimiva. Priporočamo *Našo miseU nali mladini, da jo pridno naroča in tudi čita, našo inteligenco pa pozivamo, da gmotno in moralno podpira to v res nacionalnem duhu urejevano glasilo naše jugoslovenske akademske mladine! Borzna poročila. Čarih* 7. julija. Beograd 10. Pam 16-865, London 21.66, Newyork 437< Bruselj 73.65, Milan 23, Amsterdam 240.26. Berlin 175.45 Dunaj SI .80—82.05. Praga 1&M, iHsfSan« «» rstii in Mt. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 7. julija 1937. $tev. 152 ljubljanski mestni svet ■ ■ ■ lf ii iimuJUp ■ ii u-----------nr----------.........------ ••"■"- ' ' ■ — ——— Odobritev pOSOiU* OuSOMilta M JUtMJOUStttitalGP »rt Sv. Križu — Naknadni krediti za rame dofcave Ljubljana, 7. julija Ljubljanski mestni svet se je snoči se-Btal pred poletnimi počitnicami, da reat već zadev. Po otvoritvi seje je župan dr. Adlešić počastil spomin pokojnega nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki j« bil častni meščan ljubljanski od L 1918 dalje, dne 2. julija umrlega bivšega občinskega svetnika in ljubljanskega meščana Ivana Srebota ter pokojnega mestnega gasilskega Šoferja Janka Menarua. Končno je župan poročal, da je krajevna kontrola pri dravski finančni direkciji izdala razrešnico k računskemu zaključku mestne občine ljubljanske za 1. 1932'33. Finančne zadeve Po poročilu naCelnika finančnega odbora prof. Dermastje, je bilo določeno besedilo zadolžnice za. posojilo 2 milijonov Din, ki jih bo mestna občina najela pri OUZD za postavitev mrliške veže Nato je mestni svet po pojasnilih m. s. dr. Kamušiča odobril računska zaključka Mestne hranilnica in Kreditnega društva Mestne hranilnice za 1. 1936. Mestna uprava bo nabavila pometalni stroj, ki bo stal približno 120.000 Din. Ker je v letošnjem proračunu določenih v to svrho le 50.000 Din, se bo razpisala ofer-talna licitacija v tem smislu, da plača občina pri dobavi stroja takoj 50.000 Din. ostanek pa 1. maja 1038. Prav tako se bo nabavil eesttonski cestni valjar. Sedaj ima občina le en valjar. Id je 2e dolgo v rabi in ne zadoiča za obširno cestno omrežje. Ker bo valjar stal okroglo 140.000 Din, v proračunu pa je določenih le 40.000 Din, se bo nabavil pod pogojem, da se plača takoj po dobavi 40.000 Din, ostanek pa 1. maja 1938. Ker premet na Dolenjski cesti čim dalje bolj narašča, je mestni svet odobril kredit 75.000 Din iz proračunske rezerve za nabavo petnajsttonske tehtnice za trožarinski iirad na Dolenjski cesti. Ker se je troša-rinska meja Ljubljane zelo razširila in je večina trošarinskih postaj precej oddaljena od glavnega trošarinskega urada, zaradi česar je nadziranje zelo otežkočeno, je bil odobren kredit 12.000 Dm za na-1 avo že rabljenega avtomobila za trošarin-ski urad. Prošnje najemnikov v stanovanjskem bloki; poleg carinarnice, ki so po večini carinski uslužbenci, naj bi se znižala najemnina, je bila soglasno odklonjena z utemeljitvijo, da so najemnine sorazmerno niske (600 Din na mesec za trisobno* 480 Din za dvosobno stanovanje s vsemi priti klinami) in da bi imela občina, če bi hotela po želji znižati najemnine za 42r; , izgube 72.000 Din na loto, s čemer bi bila preveč oškodovana. Veselične tafese Sokola v Šiški Sokolsko društvo Ljubljana-Si^ka je na veseličnih taksah za svoj društveni kino v zaostanku sa več let, skupaj 123.000 Din. Zaostanek je nastal, ker je bilo v dobri veri, da mu ni treba plačati teh taks in ker je bil finančni odbor vedno mnenja, da se temu društvu odpustijo te takse. Proti odredbi sedanjega mestnega sveta, ki je lani ukinil vse olajšave pri plačevanju vseh občinskih davščin, se je društvo pritožilo na bansko upravo, ki pa je pritožbo zavrnila. Nato je sokolsko društvo Ljub'jana-šiška zaprosilo mestni svet, naj mu odpusti plačilo tega zaostanka. Finančni odbor je predlagal, da se ta zastanek ne odpusti, nego se kompenzira z najemnino, ki jo plačuje občina društvu za dnevno zavetišče in za otroški vrtec v letnem znesku Din 30.000. Podžupan dr. Kaviiihar je toplo priporočal ugodno rešitev prošnje sokolskega društva, skHcujOČ se na sklep finančnega odbora, da se taksa ne bo pobirala, zaradi česar je društvo ostalo v zaostanku v dobri veri. će mora društvo zaostanek plačati oziroma kompenzirati najemnino, bo hudo udarjeno. Priporočal je, naj se ne postopa proti društvu prerigorozno in je predlagal, naj ostane v veljavi prvotni sklep finančnega odbora in občina skuša doseči znižanje najemnine, da se najde prijateljski izhod iz zadeve. Tudi m. s. Likar je podpiral predlog podžupana dr. Ravniharja, pri glasovanju pa je bil .sprejet predlog- finančnega odbora proti dvema glasovoma. Proti sta glasovala Te m. a Likar in inspektor \Vester. (Podžupan, kakor znano, nima glasovalne pravice. Odobren je bil kredit 10.536 Din za preureditev prostorov za mestni fizikat. Za nabavo 100 pendrekov za trošarinske paz-nitte Je bil dovoljen kredit 5000 D$A. Preselitev naprav društva 5SAte«e" Kakor znano, je imelo telesno kulturno društvo Atena v parku pod Tivoli jem svoje igrišče v izmeni S.113 kv. m., za katero je plačevalo mestni občini najemnino 820 Din na leto. Ker je najemninska pogodba potekla, je mestna občina odpovedala »Ateni« prostore, da bi zgradila ob železnici novo pot od glavnega drevoreda v smeri proti Rožni dolini. Mestna uprava je pozvala društvo, naj odstrani vse svoje naprave, kar pa ni storilo. Društvo v Atena i pravi, da nima sredstev za odstranitev ograje ter je zaprosilo mestno občino, naj jo sama odstrani ter shrani na primernem mestu, da bi mu bila pozneje na razpo-JnS°- Obenem je zaprosilo, naj ji mestna občina prizna odškodnino 400.000 Din za vse dosedanje investicije. Mestni svet je na predlog finančnega odbora odobril kredit 4000 Din za odstranitev žične ogiaje ter prevoz na mestno pristavo, prošnjo za odškodnino pa je zavrnil. Odstranjena ograja bo društvu s Atena* na razpolago. Odobren je bil nadalje kredit za nabavo štirih prostih vozovnic električne cestne železnice za trošarinski urad. — Ker so morali odstraniti barake na zemljišču tkzv. Mehike, kjer bodo zgradili stanovanjsko poslopje za banovinske uradnike, je nastala potreba novega skladišča za zamoljene predmete davčnih uprav za mesto in okolico, kakor tudi za mestni gospodarski urad. Novo skladišče se je našlo v Cukrarni ter je bil za najemnino od 1. avgusta dalje do konca proračunskega leta dovoljen kredit 12.000 Din. Svojčas je m- s. Ferdo Pavlic vložil sa-mostojni predlog, naj b'. se hotelom zaračunavala poraba vode v enaki izmeri kakor za zasebna stanovanja. Pri tem naj bi računali pet hotelskih sob za eno stanovanje. Prošnjo v enakem smislu je vložilo tudi udruženje gostinskih podjetij, ki pa je prosilo, naj bi se računala sa vsake štiri hotelske sobe poraba po 600 litrov vode na dan. To prošnjo je mestno poglavarstvo odklonilo, čei. da ugoditev nI mogoča po pravilniku o uporabi vode, kakor tudi ne po proračunu za 1. 1036/37. Iz istih razlogov je mestni svet zavrnil samostojni predlog m. s. Ferda Pavlica. Za regulacijo Vodnikove ceste v Zg. Šiški bo odkupila mestna občina od posestnika Vojteha Suwe 20 kvad. metrov sveta po 30 Din. Naknadno se je odobril za tlakovanje Ce!o\3ke ceste kredit 250.000 Din. kolikor bi znašal predpisani lCv- prihranek od vsote, določene v proračunu mestne občine. Zavrnjeni eo bili ugovori zoper mestne hišne davščine in sicer Pokojninskega zavoda, Aleksandra Remca. Josipa Erjavca in Antona Bajca. Ugodeno je bilo ugovoroma zoper predpis pristojbine na izlivke Josipa Modrovčiča in Mare Adamič, zavrnjeni pa ugovori Ivana Slokana, Pavle Mrak in Tobačne tovarne. Nadalje sta bila zavrnjena ugovora zoper predpis prirast-karine Franca Vrhovca ter Strojnih tovarn in livarn, Ani Dovgan pa je bil znižan predpis prirastkarine od 3987 Din na 10S9 Din. Nadalje je bilo odpisanih Mestnemu pogrebnemu zavodu 92.832.80 Din dubioz-nih terjatev. SK Iliriji se dovoli za mesece junij, julij in avgust, brezplačna poraba vode za polnjenje kopalnega bazena do 20.000 kub. metrov. Prošnje večjega števila podjetij za odpis vedarine zaradi večje porabe vode po stopnjevalnem tarifu so bile odklonjene. Odpisani so bili zaostanki na prirast- karini tvrdki fekrbee St Bartol, Antonu Pirnatu in Edi Piščanec. Prav tako so bile odpisane razne neizterljive stanovanjske najemnine in občinske davščine. Stavbni zadrugi Stadion je bila odpisana vsota 1226 Din za dobavljeno drevje. Med drugim je bilo ugodeno tudi prošnji uprave Narodne galerije, naj se odpiše dolg Mestnemu pogrebnemu zavodu 1810 Din za svoječasni pogreb slovenskega kiparja Franca Bernekerja. Ugovor Ljudske posojilnice zoper predpis prirastkarine pri nakupu nekega posestva v k. o. sentpetrsko predmestje I. del. je bil zavrnjen. Gostilniške koncesije Na predlog poročevalca obrtno-industrij-skega odbora m. s. Pavlica je bilo ugodeno prošnji Jakoba Sedeja za prenos gostilne iz Mencingarjeve ulice št. 4 v mestno kopališče ob Ljubljanici, Mirku Ukmarju za prenos gostilne iz Frankopanske ulice st. 5 v VegOVO ulico š*. 2. Josipa Omahnu za gostilno r*a Dolenjski cesti St. 3o. Berti Oset za restavracijo in kavarno v Fran-kopanski ulici št. 1, Vinku Brusu za go- stilno na Dolenjski cesti it. 5, Tsrasaji Stante za buffet na Zaloški cesti st. 27, Frančiški Leejak za gostilno v Mencingerjevi ulici st. 14, Rosi Peric za gostilno v Stanicevi ulici it 2 in Kristini Novak za gostilno na Tvrsevi cesti it. 84. Zavrnjene so bil« prošnje Petra Gižova sa ljudsko kuhinjo v Gosposki ulici št. 4, Roža-lije Vizjak sa prenos gostilne z Dolenjske ceste št. 5 na Privoz it. 4 in Antona Kr-žišnika sa prenos gostilne iz Medvedove c. št. 8 na Jegličevo c. it. 5. Na predlog m. s .Malgaja pa sta bili odklonjeni prošnji Uršule Igajnar za gostilno v BeljaJki ulici št. 34 ter Frančiške Žitnik za prenos izkuha iz Beljaške ulice St. 34 v Puharjevo ulico št. 1. Mestni svet je nadalje sklenil, da ne priporoči banski upravi proftnje Ivana Straha za pogrebni zavod v Sos trem. Nadalje je bila odklonjena prošnja sla- doledarjev za prodajo sladoleda v vozičkih. Gradbene zadeve Za gradbeni odbor je poročal m. s. dr. Ažman, na čegar predlog so bile odobrene zaprošene parcelacij« Edvardu Meaesnelu. Ani Suhadolnik, Radu Pezdirju. Korziko-vim dedičem, inž. Radu Štruklju ter Josipu Pavlinu. Odobrena je bila izprememba regulacijskega načrta za Krakovo in Trnovo po navodilih prof. Plečnika. Na predlog olepševalnega odbora, za katerega je poročal m. s. Andrejka, je bil odobren pravilnik za izposojanje dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije. Zavrnjene pritožbe proti troSarinskim predpisom Na predlog trolarinskega odbora, za katerega je poročal m. s. Dermastja. so bile odklonjene pritožbe Ane Fabian. Fani Me-ze. Marije Kmetic, Ane Sunara. Daj-Da-ma, Alojzije Zadnikar, Alojzije Klemen-čiČ. Ane MiheliČ. Rozinke Kalin. Ivana Calete. Jerice Žlčkar. Ivana Rahneta, Pavla Trdina. Frana Juvana. Antona KržiS-nika. Mateja cepiča in Tonice Hunca zoper odmero davka na potrošnjo. Prav tako je bila zavrnjena pritožba avtoprevoz- nika Josipa Kovača iz Tržiča proti 500 D!n globe zaradi tmlarlnskr*-« frejdopka. Nadalje jebila. zavrnjena pritožba tvrdke Gregorc & Comp. proti prispevku za stalno trosarin.«ko kontrolo. Personalno*pravne zadeve Rešenih je bilo ugodno več prošenj za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo. V akcijski odbor za rešitev kolodvorskega A-prašania v Ljubljani so bili imenovani kot zastopniki mestnega s\*eta prof. Dermastja. prof. Horvat, dr. Štele, arh. TomaŽi«*. Pavle Mašič. dr. Korun in Josip Bahovec. V odbor za upravo nepremičnin, ki Je podal ostavko, so bili imenovani rn. s. Andrejka. Sušnik. Lužar, Pavlin in Novaki S tem je bil dnevni red javne sc^e izčrpan ter jo je žunan zaključil oh 20. Sledila je tajna seja, na kateri le bilo rednih nekaj prošenj za priznanje pokojnin ter več manjSih personalnih zahtev. Planinski dom na Veliki planini Odločitev je ie padla in najbrž zašito dom gra&tž sta prihodnje leto Ljubljana. 7. julija O Veliki planini lahko 1 rdimo, da je v Kamniških planinah najbolj priljubljena med turisti in nedeljskimi izletniki. To dokazuje velko število izletnikov in turistov, ki jo obiskujeio poleti in pozimi. Seveda prihajalo pozimi na Veliko planino pred->>eni smučarji, r^j Velik« planina izredno slovi tudi znradi idealnih SflloSkih terenov. Velika planina je takodiaie za številne ture v Kamniških planinah Ko je kakor ustvarjena, da bi na nii zgradili velik pla ninski hotel. Potreba po primerni planinski postojanki na Veliki planini se kaže ie več let in zadnja leta Se posebno, ko ie planinsko smnearstvo postalo v tujskem prometu izredno pomemben činitelj. Kota ua Velika planini že dolgo.ne ustre za več rshfevsm turizma, ker je mnogo premajhna in k^r ne more nuditi turistu in zlasti ne smučarji* kar bi smel pričakovati od primerne planinske postojanke. KoČa ima ramo <=knpna ležišča za okro*» 40 ljudi. Stavensko planinsko društvo . Toda vpra^n nie novega doma se ne da re>iti kratkomalo ? samo potezo peresa. Dokler ni bi! sesfcbm nov dom na Konmi, sploh ni^-o mogli mislili na zida nje novega doma na Veliki phn:n'. Vendar n ;,:ii je njihova prihodnja velika naloga. Zda; se ze resno pripravi jaio na zidan ie novega doma na Veliki planini in lahko celo rečemo, da je odločitev že padla ter da bodo naibrž že prihodnje leto zaceli zidati. Najprej ie bilo treba dobiti primerno zemljišče, kar ni bilo tako lahko. Drušivo se je deli Časa pogajalo s Pesniško zadru-izo na Ve.lki planini. Bilo ie član sadrOge B pasniškimi pravicami za 5 glav živine. Teh pravic pa ni uživalo 20 let. 7a!n m H zavzemalo za lako zvano siflarno odde-litev, in sicer za to, da bi dobilo v zamenjavo za svoje nravire primerno zemliišče. kjer bi zidalo dom. Fogotiba ;e bila nedavno sklenjena i*n SPD je dobilo krasno ženili išče ob ograii na de^no pri no*1', k' drži od i?*v. Primoža proti Vel. planini to ^e na meji med Vel. in Malo planino. Tam se bo nudil 'z novega doma ed<*n najlepših razgledov na vse strani. Da vam ho še tem M] jasno, kako velikega pomena bo novi planinski dom na Veliki planini- morate vedeti da ie samo 2 uri hoda od Jureka. do koder *e lahko pripeljete po cesti ob Crni. Razen tega bo pa prej ali elei isrraiena cesta Črnivec— Kraniski Pak—Pod volovi i ek. Od Kranjskega Raka bo k novemu domu le tričelrt ure hoda. Nova cesta bo tam odprla turistom čudovit svet, doslej 5e mnogo premalo znan. Z novo cesto bo pa Velika planina dob:la hidi najkraf^o promehro zvezo z Idubliano. Iz Ljubljane na Vel. planino, prav do doma ne bode potrebovali več kakor dve uri vozni** in hoje! S'^er ie pa Velika planina že brez te ceste izredno no memboa za razvoj našega stnucaretva. saj so njena smučišča Ljubljani najbližja med planinskimi« Kakor vse akcije SPD ;e tudi ta poveem resna ter lahko z zanesljivostjo pričakujemo, da bodo prihodnje leto že začeli zi dati, če že ne bo dom drugo leto dozidan. V stavbnem odseku že marljivo delajo, na terenu j*a že žgejo apno. Kmalu bodo pa tudi začeli pripravljati le*s za stavbo. Računa O, da bo v novem domu lahko prenočevalo 80 do 100 turistov. Občinska s«|a v Kraiijis Kra.nl, 6. julija V elavneetn:. elep-ntri in v starinskem. slogu op remi j*:.-d dvorani, ki je to pot po do)erih letih videla novegra župana in večinoma nove obraz«* obMrtskih svetovalcev, s? je v ponedeljek zvečer sestal k prvi s*ji novi občinski odbor povečane kranjske c^i.ne. Zbrali so se odborniki ket zaptep-niki vseh stanov od tovama-rja preko tr«rovca in uradnika do delavca in kmeta polnoštevirno i<>zen enega člana odbora. 2n. o i 24 na 30 psppbCsssb število odbornikov velikega Kranja se je komaj našlo prostora pri mizi in čeravno je bila seja samo formalna-, je vladalo vendar slavnostno razpoloženje. župa-n g. Češenj je ctvoril se^o :n p-> 7-dravil navzočega rreskega načelnika pr. dr. LdpovŠka, nato pa vse odbornike, <=e pesebej pa zastopnike priključenih vasi. Nato je poročal o voltvah ter o d lu začasne upi&ve. V z-dmi točki je omenil vse priprave za novo šo^o, ki se je že pričela. gradit:. Glada vodovoda je pcu^aril, da se odbor ■ sedanjo rešitvijo ne bo zadovoljdi (tu je nvšlima letos izvršena zvez^ rezervoarja riTd Hosjd vasjo in Preddvorom s tupa-liskiml, marveC- hoče 'zboljšanje vodovoda privesti Jo kc^nriTe popolne režtve. Delo r.a trorulačnem na&rtu se cdaljuje, nastala pa je ovira, ker gecm€trr že ni izročil svojega elaborata. Vprašanje mostu čez Kokro j? dozorelo tako da!e\ da s© se banski upra/vi že predložili racati v odobritev, naksr se bo lahko pričelo z delom. Našteta dela so torej že započeta, pridružila se jim bo^ še nova, vendar v okviru ursvnovešenegra proračuna, da se ne bo meščanov obremmilo z novimi do-kladami. Po podanem poročilu 5". župana je prav lepo nagovoril občinski odbor s reski načelmk s;, dr. IJjpovšek, ki je nato zapriseg-el najprej župana, nato pa vse občinske odbornike. Glede prevzema poslov je poročal g. župan, da bo nova občinska uprava prevzela vse posle, zlasti blagajno danes po-| poldne. Sprejet je bil tudi županov predlog, da bo tudi sedanja občinska uprava čtela 6 članov. Soonrn blaj?OTvokom~£i nrdfkofa Te^iiCa ie otočinski SJSJOF p~ja-stil s kiatkim molkom in s ifllasjas klici. Občinski odbornik g. Krč je interpeliral g. lupana, kako je pridobil domovinsko pravico kranjske občine g, dr. Megužar. Raspravljalo se je ttidi o Škropljenju po vaseh. Prihodnja asja bo is ta teden. Vknjiženi milijoni Ljubljana. 7. Julija Posojila, ki jih dajejo danes večinoma denarni zavodi, (večja posojila zasebnikov zasebnikom so Čedalje bolj redka) ui za katera se denarni zavodi vknjizijo na dolini-kove nepremičnine, so tudi precej značilno merilo o zdravju in bolezni zlatega obtok«"., ki kroži v gospodarstvu. V letih hude krize, ko celo ljudje z milijonskim premoženjem niso mogli dobiti posojila na svoje premoženje, je znašala skupna vsota vknjiženih posojil na mesec komaj 1 milijon dinaijev. V zadnjih dveh letih je vsota vknjiženih posojil rastla od meseca do meseca. Zlata kri gospodarstva je začela živahneje krožiti, v promet je piLslo več denarja in posestniki ter podjetniki z zdravim premoženjem zopet lahko dobe večja posojila na svoje premoženje. V zadnjih letih pa narašča tudi število in vsota izbrisanih sastavnih pravic, kar pomeni, da dolžniki zopet lahko vračajo svojim dolžnikom, pada pa število vknjiženih prisilnih osnovnih pravic, to je število intabu-lacij na posestva zaradi neplačanih terjatev, ki je v letih krize doseglo rekordno višino. V prvih treh dneh tega meseca je bilo vknjiženih na posestva v Ljubljanskem zemljeknjižnem uradu ST 1.520 din, ki so jih dali posestnikom in podjetnikom največ veliki ljubljanski denarni zavodi. Največje posojilo je bilo v znesku 240.000 clin. najmanjše v mrsku 2.500 din. Posojilo je dobilo 21 dolžnikov. V pivih treh dneh julija je bila pri 8 posestvih izbrisana zastavna pravica za skupno vsoto 998.438 din. V tem času je bila torej vknjižena manjša vsota za dana posojila, kakor izbrisana vsota poravnanih posojil. Vrstni red so si upniki zaznamovali v 4 primerih za skupno vsoto 'J40.000 din. Prisilna osnovna pravica pa je bila vknjižena pri 16 posestnikih, večinama za manjSo vsote. To so lastniki nepremičnin, ki dolga ali terjatve niso plačali, čeprav je rok Za plačilo že zapadel. Upnik se v varno?* svoje terjatve vknjiži na posestvo dolžnika. Najmanjša vsota, zaradi katere se je upnik vknjižil s prisilno zastavno pravico, je znašala 20 din in 25 par, najvišja pa 43.926 din. V maju je bilo vknjiženih nad 10 milijonov dinarjev, v juniju pa okrog 6 milijonov din. Živilski trg Ljuhliana. 7. iuliia Edino živilski tre «*e giblje me^čatie v teh psčitsrisatfli dneh. stesr bi l»ile ulice tudi dopoldne prazne. Tudi danes je Uda precej živahno na Iruu čeprav imajo ne katera živila že letoviško ceno. Tako so se p. pr. izrvuno podražda jajca in ludi peru! n: na ie drauft kakor v Letoviščih. Trs Je 5e vedno dobro založen «* ^fp-eb~io v denar in gospodin ie barantajo 5e pri Še-ni l.oO do 2 Din liter. I>anrs K bilo rudi ž" preee: rderih malin po 0 I>in kg. tlo':* ie n'lo že prt-ppj mani in naibrž >e bodo kmalu podražile, ker ni *•! mnouo mladih ter povsem zdravih. Prodajali &o iih £e sieef po ?, 1>::. merira- vendar eoSpolinie niso Tnourle ve? izbirali in barssntali. Kekatere vrste *a po 8 do 4 Dhl kjt- rvo?e n! Ftro^ii ftfol ie precej dražji, in si«*? .** po 6 T>in kn. Med domačimi pHdeikl >^ zdaj že »zredno mi'O'JO novetja krompirja, ki ce io pocenil delno že na 2 T>in k?, v splošnem pr ira pmroMOa po U Pin. Ka izbiro je domače ovataie in kumar. Kumare fo na ku po o do 6 Din. pretei ic Is ziiodnjeca zelja, ki ie pa šo lra«JO. Nap lepip aalata i p ]x> 50 par clava. Jajc |a bilo dane^ v primeri s pre:?ijim tissrfm dnom ze!o ssaio naprodaj in y spSSiaCSB so iih prodajali že po 14 do M komadov za 10 Din. komad pa po 75 par. Stalni sadni tre je od dne do dne bolj založen i raznimi vrstami pravkar dozorelega -adja. Največ je marelir, %%' so po 6 do 10 Din ktr, precei je tudi že rre---kev- k" t?o že najlepie po 16 Din, hruike so po 6 do 10 Din. rinfflo je po 4 Din in nova jabolka pa po 10 Din. Zanimivo ie da so po-les novih jabolk naprodai tudi ^e izredno dobro ohranjena stara, ki PO P« ^eve,la pffmernb dražja, in ?icer po 28 W> ■€> Tri nesreče v enem dnevu Skofja Loka, 6. julije. V skofji Lcki «o se pripetile v ponedeljek kar tri nesreče. Po Spodnjem trgu so se piipeljali na motociklu s prikolico trije ' moški. Vozač pa je menda izgubil oblast nad krmilom in te je bUa nt«reč* tu. Motocikel se je zaletel v brzojavni dro^ in se prevrnil. Po ćurJnevn. naključju so odnesK vsi trije zdravo kožo. le motocikel se je moćno poškodoval. Precej huda nesreća se je pripetila proti večeru pri Kapucinskem mostu. Balantov hlapec Peter Megujšuc* je peljal denaov voz sena. Pod obokom pri Ogorevčevi hiši se je naenkrat pojavila pred njim deiivka Marija Svoljsakova iz starološke obiine. Konj se je takoj ustavil, veodar je pa delavka, za vozila b kolesom naravnost vanj. da je padla, obenem se je pa prevrnil voz, kCT je bil voznik zavil v stran. Hlapec je imel komaj še toliko časa, da je skocdl s koscem na pločnik. Da ni storil te#a, bi bil odletel čez ograjo v 15 m globoko strugo Selščice. tako je pa oba moška le stisnilo k ograji. Svoljšakova se je precej pobila in so jo morali odnesti k zdravniku dr. Homanu. Manjše poškodbe je pa odnesel tudi Megušar. ču^na nesreča se je pripetila, proti večeru na mostu Leonovega mlina. Cez mest so jrnali več konj in eden se je nenadoma aplašil. Pomikal se je zadenski proti osrrar, jo zlomil in padel znak v skoraj 6 m srloboko stroeo Selščice. Da ni voda tu sek> globoka, bi se bil gotovo ubil tako se mu pa ni zgodijo nič hudega aflsalsMMMms« KOLEUAK Danes: Sreda. 7. julija ka občani: ViH-bald. DA.VAINJK PRIREDITVE KINO IDEAL: Barcarols. KINO I'VION: Veliki in mali svet. KINO slSKA: Otroci Pavlove ulic* (ob •JO 30). D Kt V H V K LEKARNI Danes: Dr. PUvoli. Tsrrteva oe$ts H. Ro rtvar. Celovška revta &2, Gartui- Most©. Zalo*ka cesta. Ker ;c n*ts Hudi preveč na SMSSS] m ker se močno razlikujemo po spolih, stanovih, starosti, pumeti in se drugih zunanjih att notranjih znakih, je bilo treba primerno razdeliti nust da ne nastanejo zmeSnja\t Sni so is o\'ce in korit ra/dcljeni. pa M ne bili l i ud iti kot krone stvarstvml Be*eđ* imelo v neieljo 11. t. m. m-oj \\<*akoletni sn-kolsk: p:«-znik. ki pa bo letos is posebno pomeir.b.m. saj nastopijo pcj javni telovadb! naSi voj«?lol-ka pod vodstvom posotaiks br siadoviCn. Vojaki — Sokoli bedo izvajal1 prOSte rt I s puškam;, ki bodo gotovo vzbudile navdušene ovuije gledalcev. K io: fa vide! zadnji nsOtOfl na*e hraV- vojsko na okrc»žnem r.ktu v št. Vidu. ne ne ovacije, ki jih je doživelo VOjaJtvO, ta bo tudi v netijo rad prilrltsJ na ni5 javni nastop, kjer bomo sk;p."o 7. našo narodno vojsko mitiifestir? 11 za jujfoelovensaBS na-c:on^lno in T sokolsko misel. Odveč bi bilo ptJiidarJHti pomen - ih nastopov v :an«&nji d bi. Nass hiabi'a voj->ka je r.a letošnjih 1 nastopih Si'nm domovine /no'.a dokazali, da sta voisl;a in B kol eno. ki bosta hran l nedeljrvo i-iz natavijo proti - ittf Z:4 1 je prav, da delujeta vojska :-n Sokol roko v roki po geslu U ja je 1 da 10 izrekel pri svojem od:.. ki dostojanstvenik: Kj.r vojaka, tam Sokol, kjer Bokal, tam vojaka. Tako bo>mo t.:* Vi skutmo man, fe«»tJrab 7, Ttaio hrahro vojsko sa vzvi> ne ideale, ki v.p*m jih je zm| istil na=i prti Sokol blagopokojni Viteški kralj AJeksaav daf I. Zedta telj. Naža Baatopajoea i u Jak a se at>ere v nedeljo 11. t av ob pel lfi. pre^"* NaTodnlm ^omom.. od"k-!" 1 skupno S sokol-^kimi goatU in (O i1 • B -- I T. Tabor Odkorakali na Vi<\ Vrr^VMvo vs^ zavedne LjuMjagrfaae da es pred Narodnim jnaactu rrv-nv?:^ natj vojaki :n (Mkor* kajo z njo na VTe. Nastop bo ob It, na letnem tclov?di?'r. nakar bo sledila z?iha-\-a. Vebimo v::a : 1 družtva. k; 30 ni- meravajo udeležiti naiega na-^^p^, d-t as zberejo v kroju s prapori pred N^^^dnim. domom v Ljubljani in oJko*akajo ?kup"",» na Vit Prav t^ko pa vabimo sokolstvu nakkmjero občinstvo, da nas poseti v velikem številu. Xa s^irnje na Vi^nj: Zdravo! ?;» — Vadite? »skf /bor Ljubi ia uskoga Sokola nssmaavja, da bo v jnVju in avgrustu telovadba ćlaaaic v ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure. telovadba ženskega naraščaja pa od 18. do 19. ure. . Iz Celja —c Požar na Liubečni. Y ponedeljek okrotf I&39 |s med nevihte freacile v hlev peeeata .1 Mimika na Ljuhečni pri Celju. Pasjapia je aoBjeselu ia asi Oaaneaai ii Trnoveij. Gaberjs in Celia je kana!\i uspelo mkslliinli j^žar in stoseoestl ?*e «1 > nesrečo. Gaeflno akcijo je zelo oviralo po-manjkanie vode. —o Tri nesreč«11. V nedeljo je padel -v>~ letni kljuoavmioatsk] poaaoemk Anten Ko-'•••var \z »'clia aa resti * kolesa in m zlomil desno roko. Na LočfcH pri Polzeli je pade! 2T»1 *r,: hlapec Leopold \*ieč:tr pri lelu taiko uea*eia>o. d,? si ]<• zlomil der-no SOCOt. V žfiezjirni v štorah >i je 54-le*#ii dela ver Ivan Vineeh \t Kresnik pri Te- 'lar^u pji padcu zlomil v» ,• reber, Ponesre-•enci se 7 iravro v ce]^!;i bolnici, —e V celjski bolnici st« nvrla; v po-neaVfJek "c teta 1 oV^ins] s reva Msidji pik-lova iz Petrove, v forek pa 49-Tetni Ivan Tnrk. lovec pri oskrbni5fvu pra-Vne !Covi klošter pri Pobeli. Iz Škofje Loke — Xa družabnem većeru škofjeloških ^aHniko^ v Oficirjem domu na fttemar-jib smo v soboto zopet videli, kako tean": vezi vežejo na^o narolno vojsko in civ !-no prebivalstvo. Sodelovala je sodba T pianicekejra poika. Poslovilne besede odh■ jajo^emu kapetanu p:. Podpecu ie Bpresj -voril komandant polkovnik p. Marke! i I je o*y*!em rvnm-čno pozdraidl bitnikov ftkn ve*. Prirejena bo poleti, deti pa *e na đoloCeti. Štev. 152 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 7. julija lvm. Stran t DNEVNE VESTI — Iireuno zasedanje arhierej>kega sabo ra. Arhierejeki sinod pravoslavne cerkve ie včeraj brzojavno povabil vse arhiereje v državi naj prideio v Beograd na izredno zasedanje arhierejskejia sabora, ki bo jutri. — Vse, kar je pr^v. V ^Slovencu« beremo, da je bil pokojni nadškof dr. A. B. Jeglič največji mož, kar jih je kdaj rodila slovenska zemlja. Cajst, komur čaat in mi smo zadnji, ki bi se hoteli omalovažujoče dotakniti zaslug: pokojnega vladike, vendar al pa dovoljujemo vprašanje: Ali ee je dotični, ki je to trditev znpisal, zavedal, kaj je storil? — Sprejem učencev v šole uri železnit r^kih delavnicah. V obrtne sole pri glavnih železniških delavnicah ho sprejetih v £ol-vkem letu 1967-86 220 učencev, ki se bodo u£ili ključavničarska, ■trngsrsk* kovasko-kotlarske. mizarske, elektruarske. pleskar t^ke. modei irsko-mizarske, tapetniške in livarske obrti. Sprejetih bo po 40 učencev v .-o!e v Xi?u. Zagreba Mariboru in Sarajevu, po 30 v Petrovgradu i) Smederevu. Prošnje ic treba vložHi pr; upravah že-lezni*kih delavnic. flMMTTTBs1 TTT~*X "H" M^"1W-----"gL m jgmm Dane«? poslednjić! Divna ljubezenska balada VELIKI IN KALI SVET v glavnih vlogah: Viktor de Ko\va, Helnrich George, Adela Sandrock Predstave danes ob 19.15 tn 21.15 uri — Državni iaffci. Po podatkih finamVe ga ministrstva <.4*r2.000 mani)- moravska banovma 2*023.000 (08:} 1i*oc ver), vardarska ban. 1,141.000 (490 sOi ver). seVka banovina 10.000 (7000 man j), dunavska banovina ."iOJU.ooo (643 titK)č ver». drinska banovina 2£50jOOO (1.106.000 manj), frbaska battOv. 2*1S&0OO M oio.oon več), primorska banovina '2 milijona iU'h.ooo (907.000 več), savana banovina 96.410,000 (00.7.10.000 ?•*) in dravska banovina 15.231,000 (1,934.000 več). Vseh davkov iz tcira naslova :,e bilo plaeaivdi lani ir471_.ooo, /a IftOO&OOO re2 netjo ored xi-n. Značilno je, da tt padi"; dohodki or| družbenega davka lani na področni Beograda skoraj za 20O00,000i doSim so se v naši banovini povečali /a blizu '_? ml i ion a v savski 1 anoviai pa aa dobrih *JO milijo nov. — Ii »glasbenega !i»ta<. službeni list kr. banske uprave dravske banovine« §L 54 z dne 7. t. m. objavlja navodila ta ee-stavo predloga proračuna državnih razhod-kov in dohodkov * predlogom finančnega zakona za leto 19H830. avtentično tolmačenj,, čl :v; enalk* «. likvidaciji kmečkih dolcov in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937'.i8. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Franc Vgov^ek prišlo en v občino (iornji grad okolica, ki je odšel ob mobilizaciji kot vojak 20. domobranskega polka v Mar boru na rusko •*» '"-čp odkoder se je zadnjič oelasil oktol ra 1914. — Spomin na bitko na Kajmakealanu. V ponedeljek 1*-. t. ni. se obhaja na Kai-makčalanu vsako leto Glavar v opomin kaimakčaianskih junakov. Vsem udeleien eeni ie odobril prometni mrnister To" t popust na državnih železnicah. Objave za ■"i 7.Hiio vofitino le dobp pri pododboru Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Koagreani tru 1-11. v druitveni w>bi v petek 9. t. m od pol l& do pol 19. ure. Uprava. — Bor/a dela v Ljubljani sprejme ple skarja- mehanika 7a p'salne ?tro e, 0 tr-ifov-kili potnikov, čevl-arja za zbita in Si vana dela. kovača za vzmetno kladivo. 2 stavbna kuacavmcafja, 3 mizarje, kolarja-2 hlapca, čevljarja, prikroievalea- tkalskega Bodmoietra in 4 delavce za izdelovanje lesenih r-evliarsklb žebbičkov. 5VOCN1 KINO SOKOLSKI DOM v Ai^kl — Telefon 33-87 V torek, sredo in eetrtek ob pol 9. uri veleti! m, mi grajen g zlato medaljo Otro*5 Pavlove ulice po latoimenakem romanu Ferenca Molnarii. V soboto: KOCIJA2KVA PESF.M Paul Horbiger Uttoiaja tuj-koprametna -c/:«iia b» dabra. V Splitu |e bila včeraj seja Zveze Q za pospeševanje turizma, na kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Tar-iaurlia. b lalaiikcga poročila je razvidno, .;. bo lelo* Mjakoprometan aeaoaa na na lem Jadranu dobra najmanj tako, kakor jo 1 li lani. Rasen uobre |K>letne sezone se Obeta tudi ugodna le&ertska sezona. Letos so prvič napovedane tri velike skupine le- tovi£čar>ev iz Aiiirl';'-. okroglo pO *2-"»»» Ma- l.ov. Prva skupina Aimlo/ev prispe o.. !ru pa 19. aviruMa, tretja pa ti. septembra. -— Podaljšanje roka za izročitev kmečkih menic. S koncem junija je j>otekel podal j. sani rok, v katerem so morali denarni ^a ved: in kreditne zadruge ter n'f.tiove BVeao izroč;t: PrfvUegiran^ aavanri tanki svoje porffrlie kmečkih men c. Večina naših denar niji zavodov le menice Izroftta mnoiri jiii pa še ni50. ManPi i* bil odziv pri kredit-nih zadrugah. Zato fe uprava PAB podalj-sala denarnim zavodom rok za^ izročitev menic ilo 1. avjcaota, doaim možnost odo-brtve »tališerra roka za kreditne aadnage šp proučuje. __ V BeoRr;;du s* snuj«- pododbor Zdru- ž^nia rezervnih oficirjev. Doalej Boogiad ni Imel svojega pododlmra Združenja ip-zervnih oficirjev in ratnikov, temveč je b*ki središnja nprava obenem beograjekJ pododbor. To »*tanjo *' )>ilo pa nevzdržno in ua letošnjem kongfean je bilo sklenjena naj ae uatanOTi v Beogradu poseben H«or. Te dni so imeli rezervni ofj irji konferenco, na kateri je bila Izvoljena ta-?asna uprava Bovega padoa%ava. Za pre i-Bednika ie bil izvoljen Krsta Mihajlovič. za tika pa Ha lova d P< kič. — Film »rrince*a koral« izdelan. Snoči je odpotovala i/ Zlarlna filmska skupina, ki i« včeraj dovršila hodetovanje filma *Pnn- koraL« Obenem e=o posneli več romantičnih pekorov. ki jih 1m>1o porabili za film Dežela t:*očerih oto*«^*, F«1«" »priar eeaa koral- bo teke! v ■eptensbrn iataeaaaa v ž?ooil kaaaaaatoa1 "arih. Stroški Ea ta film s.» znašaii doslej 15.000.00) Din. Svetoaai Petoovii je dobi] /a sodekrvanje v njem 150.008, Ita Rina pa 120.000 a% Dri>vni uradnik pr: ni> mora prarwn skor*? 10 1-t. da raslnži toliko kakor te taelofitta It* K na v nekaj tednih, da o SteMlvU Fe-troviru niti ne govonjaao\ V čudnih easih živimo, hi čudno se ceni človeško delo. __ Hcdaudri kupujejo naše rudnike. Dunajska -»Die Borse* poroča, da bi Ho4andci radi kupili naše radnike Lakaja in \ ares. za katere ponujajo 2 milijona holandskih goldinarjev. S to irrvepticijo naj bi se povečala proizvodnji železa od 40 na 80 va-gonov «lnevno. — Pedološki kongres v Ljubljani. Poročati smo že. da bo od 2b\ do 28. avgusta v Ljubljani II. v^eslovanski pedološki kon-crres. Dan*"*; ob 10. bo v lovski sobe ga-^tilne -Pri Pokolu* sestanek, ki bo na njem predsednik stalnega odbora iz "Brna C dr. Mihaflo Ros*ohar poročal o podrobnostih konjrresa. Prijavilo se je h Poljske 7 predavateljev, iz Češkoslovaške 25. vr. Jn«jo-fdavlie ,^S. mel nj:mi dr. Karel Oavald.prof, Jakob Šolar, dr Pranko CJo^ala prof Hu-stav Šilih. dr. Branko Ooslar in dr. Božo SkerTj. Prijave ]?. Bolgarije pa pripravljalni odbor š^e pričakuje. Prijetno in zdravo osvežilo v poletni vročini je kozarec Rogaške Slatine same, ali pomešane z naravnim sadnim sokom. Kakor pihljajočo sapico občutijo to Vaši notranji organi BaaasBaaaaaaana^oaaRnaaaaamaaaaaaaaMBaaasBBaai — Nevarnost stavke cestne i«le2nice v Zagrebu. tJslttlb nei cestne železnice v. Zamehu M bore z* službeno pra-nmtiko (H /apo/ili so e .-tavko. če njitiovim zahtevam ne !k) Ugodeno. ru '29. v Skoplju '-^. v Sarajevu -7. Davi je kazal ttaromeler v l.iubljaiii 7(»0-G. temperatura }e znašala 17. — Hiula avtomobilska nesreea. ob Bo-kaajakem Jeaeru. K občinskemu tajniku Janu TJunaJiu v Karrmiiiu je pi;šla te dni na obLsk iz češkoslovaškega njegova svakinja Jožefa Ulmanova in njen 161etni ain Bogomir Jan Ulman. Oba sorodnika ter kamniški trgovec Franc Fajoiga so se včeraj odpeljali na izlet na Gorenjsko irf sicer k Bohinjskemu jezeru. Srec.no »o prispeli gori. nazaj grede pa se jim je pripetila težka ne»?ieCa. Na nekem ovinku ob jrzeru se je avto nagnil, nato pa se prekucnil na levo stran in vse izletnike pokopal pod seboj. Težko poškodovane izletnike so potegnili izpod avtomobila ljudje, ki so se mudili v bližini. Pri nesreči se je Fajdiga. ki je šofiial utrl veC reber, ostali pa so imeli zlomljene leve roke. Ponesrečence so pozneje spnavili v nek privatni avto. ki jih je pripeljal ponoči v ljubljansko bolnico. — Roparji uRkruinlt mrliča. V Prijedoru t*o lopovi v ponedeljek ponoči odkopali grob znanega bogata&a žarka tanka in inu izlili \l DtUaaU 17 zlatih zob. Caafco je umrl |e pud dvema letoma in od njega i«' ofltal ?aino le okostnjak, ki *o ga pn^tili skrunllci obenem > prazno litrsko steklenica, iz katere so pili žganje kraj izkopanega (groba, — Promet na ce^ti v Dravijah ie ado živaiuni. ker je glavtia e^sta med šišk.v in šr. Vidom zapita. Pej«ci no povi*od ■krajan ne disciplinirani. Zlasti neprevidni «1 nedeljski izletniki, ki v gručab testo r*vza-mejo eaata W vsej širini in ne umaknejo vozilom ?«ele. ko r>o jim vozila tik ia latami. Oni dan je nek avtomobili-; podrl na cesti kar tri otroke, pa v k srecj vozil pocaai tako, da se ni pripetili hujša nasrira. Staršem priporočamo. naj nia'o bolj natrljn na svoje otroke, tatoraejčo vožnjo pa priporocaaao tud; neprevidain kolesarjem, ki rad- vozijo prehitro , zlasti okroir vogalov v Dravljaa, — 2eni oderizri! nos. V Som bo ni je prišlo v ponedeljek poncH*; v hiši l,ad»?»lava Medva a*0 krvav. Lra obračunavanja m^d možem in ženo. Me Ive se je nedavno paa-seiil iz Staroga Hečeja .v Soml>or. da bi dobil tdu/.bo amaaerja. Mov. \f> j>a aeeeej ndan pijači 'n zato ?ta se z *?.ene veHlIjI prepirala. A" poneoelj^k tvaeer |e zopet friSel pi:an domov in je hotel zlesti skozi ekno v **ol»o. Žena je že spala ■ ko se je zbudila j«' orihitela na ke fTasbepp s^le v Splrtn. ker je ust'-?lie **">u aafrfloati eden naibolf?*!* neen-o»r. Pkls^atelia notovar in Bara novi? ter dirijrent Mati»e.:č so »e zelo pohvalno izrazili o njegovi izcedni nadarjenosti za Tl»#bo. Alenko je znal citati note prej nego besede. — Po nesreči se je ustrelil. Pri taaj Ma-g& Mala blizu Slavonskega Broda "»o na#li v ponedeljek zvee>r mrt.vega 28-letnega učitelja Ivana Oičiča. Učitelj se >♦' vračal z lova. pa se mu je po nesreči sproti!a puška in naboj nm je udaril v giavo. da je bil takoj mrtev. — V Avstriji aretiran vlomilec Navak. Za?rer«ka j»olioija je že d«»liro zasledovala nevarnega vlomilca Vladknirja Novaka. Oni dan so ca pa aretirali na Dunaju med ra-ci3o. ko »o lovili vlačujre in poatop:iče. Novak ima na ve*ti innojro vlomov. Najprej bo zaprr v Avstriji, potem *ra pa i/.rove našim oblastem. Iz Lloblfane —Tj Nova Štirinadstropna hiša. Igriška ulica bo s.'asoin dobila }H>vr;eni drmro lite. ■- ?». bil;1 bolj preilnieatn i ko mestna. »Ia! pa 7,% kaže. da bodo v nji km.iln <;\u\p nmderno stanovanjeike niše. Z.idn/a leta so bile v nji sezidane ^tiri večje itanovan'ftke hi:^. zdaj pa zid.-i^o peto ot> 7.;\i- r k u Korštciikoveira t rirn. in sicer /i la pndietje V Rattelino zi F., šu-■ter-iii^a štirinadstn»pno hišu, Pritleje je /e lezidano in v nekaj tedivh ho stavba pod Streho Figovec ima danes ob 7. tiri aveeer pečenega odojka (prašička) na ražnju. — Ij Veliki šentjakobski zrOn je utihnit. šentjakot>*ani «=o posta!; roefaj naenkrat pOcomL ker Se iz stolpa ni vee oglasil veliki zvon. Zdaj šele nO i/vedeli, da je zvon radnje daj prever* ti pel in j>Ovil. l»a Ik> zvon zopet za rabo. g| l^nb* motali preliti. —Ij Konferenca o zračnem prmnetu Sušak—Ljubljana—Celovec—Graz. Predsednik mestne občine sklicuje v zadevi zračne prnve kd§ate. ni.oro-/ena je bila tudi s škarJM-ami in je dvr*ma šftepoobijattia preieiala nannite đriaje torbic, nakar ho ii pa v tia-rOčje, K sreči pa je ena izmed kttpovalk opa/ila početje drzne ieparke, predno i^ BMfpa oilno^tt olen \u j**'\e. Uri ie poklicala stražnika, ki ]p tati. o pri'e! in jr„ ,> 1-{"'ljal n;i stražnico. — !j atl I>in uaarade dob: t i-ti. \\ vrne malo zelnno papigo v vinarni Kajfrž. Ifeber licnik. —Ij Srajce, kravate. Kariiićnik, Nebotičnik. —Ij Vid vaših oči si obvarujete le t optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pr] strokovnjaku Pr. P. Zajcu, lapra^ar.em optiku. Stari trg 9. Ljubljana. Iz Trbovelj — tirll ni**todo\ kres ie v soboto nio-goćno za^'j-Mna letnem telovadi«ču tokaj Attjefra Sokola. Okroe; ktes^ se je z-bralo mnoštvo prijateljev naaa L*olske diužlje. ki tudi v naši dolini živahno d 'luje. Sokolska godba je neumorno svirala in dvigrala veselo razpoloženj? ziniti mlijtne^ ki pe je v Tfiflirnm številu ud^ležda tegra tradicionalnega slo-van^keg-^. kresovanja. iele v poznih nočnih urah. kc so se mogočni plamen-; kreag že p^e^lk so se jeli kresova loi razhajati na domove. Silna nevihta nad Celjani Celje, 7. julija 1937 Včeraj okoli 15. ae Je nad Celjem nenadoma stemnilo, da je nad maatom in okolico zavladal pravcati mrak. Okoli 15.45 je pa prihrumela nad celjnko kotlino silna nevihta, med katero je večkrat trebilo. V Celju je bilo vse mesto prazno. Nevihta, med katero je večkrat treščilo, je pa povzročila tudi veliko fikodo. «*aj je gorelo na Štirih krajih, a v ialcu je •■*mrje zahtevalo tuili Clovošiko žrte%*. ;..ijprej je v na I.ožniei treščilo v kozolec posestnika Lipovška. kjer je bilo nakopičenega precej sena. a pod kozolcem je bilo spravljeno poljedelsko ortnlje. T^a pomoč so prihiteli gasilci iz. Celja. Đahnepa in I^evca. ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Kozolec je pogorel lo tal in ima IjipovSek okoli 50.000 din Škode. Druga strela je zažgala vojaško skladišče, last g. č-aterja. ki stoji poleg mila t ne Hubertu.s na Spodnji Hmlinti. V skladišču M bile velike zaloge sena in ovsa in seveda je bilo takoj vse poslopje v plamenih. ki so tudi že ogražali sosedno milavno. Na krai požara so prihiteli gasilci iz Oaberja, Celja, škofje vasi. Teharjev in TrnovelJ. ki so ogenj omejili. Kliub temu Je škoda ogromna, saj so zgorele v.se nakopičene zaloge, vivuiie okoli 200 000 din. Streli je omamila tudi voiaka. ki je stal pred skladiščem na straži. Vojaka so spravili na varno in mu z umetnim dihanjem rešit! življenje. Strela je zažgala tudi neko gospodasko oeslopie v Prožinski vasi pri Storah in neko poplooje v okotlel DrametJ, gorelo je pn tudi v Svetinji. Dolžah. na Konjskern in v Smartnem v Rožni dolini. Smrtna žrtev strele Žalec. 7. julija Vč**rni okrog 10.30 se je nenadoma stemnilo tudi nad Žalcem in nastala je huda neviht n. Vihar je na polju zalotil več koscev, ki so soravKali seno na voz. Med niimi je bil tudi hlanec in dninar Josip Obreza, star okror P.O let, kar je' treščilo v voz !n ohUo- Ohrezn. v««e dinge, ki so stali okrog voza. je pa strela omamila. V hipu se ie tudi vnelo seno. a silni naliv ie ogeni kmalu pogasil. Obrezo so skušali 7. umetnim dihanjem fn inlekcMami obuditi k Življenju, tor;-; T9M t rud je bil zaman, kajt' nesrečnež je bil Že mrtev V Žflleu se ie videl odsev mogofiega ognja, ki je divjal nekje v celjski okolici. Iz Maribora PredsloiuišUo mestne poliei'e v Mariboru sporoea. da au vr^<' r*#»l polletni prebledi motornih VOttl. ki slalijo javni np nabi lo if* avionnaov avle^akaijev In avtaiavos^kov ter v-eh v letoshjunt letu še nepivgle.l.niih mo'ornih vovti iz Maribora ter obeh *re/ov dae 1 t. in 21. jnfija On Hk uri v Mestni pltnatni v Maribotu. — Žele/piearii.carinikom. V sobdo. dne 10. juliji "b IS.'»o. uri K /.♦•!» »zuičaria. kjer 1k>1o nilnTfali nogoaisfao tekmo. Seveda hrt to ^reeanie mililo 'jledalc-m mno- ^To 7.1,1ave. •— Kroglo v srce s: "o v nekem tnka:-Rajem Koteln pafKaals 1^ letna nilalrariea Vera Mlinnrir iz Celja. Dekle kc ;e v ho-telskj -obj sprlo s svojim iiioljeaioaai. Km fio je t-i -/;» neataj fasa odstranil \7. noke, V tnlads Vera poiskal« -»imokre^ in ni pognala kroglo pod srce. Obupanko j>o prepeljali v ttfkaj>njo tK>lnico, kjer »o ji zdrav* raki s takojšnjo oijeradjo resili tivljanje. — Gondevaiki ia Marakara so včeraj odpotovali na taborjenje pod Martuljkom. kjer >e 1h> sestalo več jrozdovniAkih družin. MarUn^nski gozdovnlki l»o«lo v taboru ostali v<-s nie.-*ee. — Harmonikarji pojtlejo v Dravajrrad. V ne-relk> tlne 11. t. m. se odpeljejo mah" iri:iril>orvki lidrnKmikarji z. Viaka Suatersi-■I v Oravograil kjer t**»do aa navsbilo tamkajšnjih prire*ltte!j^v icrali. p^li in |Je-*di v sokol<*keni tlomu. Zaniasanje t* koncert ed;uhtvertiii m.irilsirskili malčkov ie v DsavafpJada vr-lo veliko i» l»o kun**ert kot po\eot tudi \M\\ nedvomno Zelo lep<» Uspel. . . Vinska razstava na mariborskem tednu. Ker muo sre*tj vinorodttili krajev ni slučajno, da prirejMJ«> \ r:irst;«vo. aa k.de-fe *c zanimah* ne samo kupid ir. naj* države, marveč tudi iz tujine. Tudi letoa je bil od/iv naaili razatavljabiev vin nad p? "r.-iiovanie dol»er. na' <»• je do^^ei T^rif^-vilo že 1^" vinouta«! n'lr»kem tednu. Stn>kovnjak. ki vodi |a razstavo, bo tudi lt*tii5 lahko t>d poslanih v?oret»T tehtal pre ko 100 najboljših %Tst *J* jer#4c*h vin. ki bi>,hi uspešno uveljavili sloven-lo \ inoerud-n:-tvo. Vfnsks fsestava »o VT Msrihor* ■*i,m kalai N> tudi letos adraSMal | Ht> di ionalno vinsko ]iol ušnjo. Iz Ptn|a -* Frva kolonija poilmladkarjev IS od-potovnU na morje. \ peiek je od|Hdovala i/. Ptuja [*rva ^ku-fona {»odniladkariev J& a tir/,, realne gimnazije na morje. (VIpotovalo je :k"» dijakov in dijakinj po«l \to\*ali no najprej v S[»lit. i» iko.j, | so >e odpeljali s p.irnikom v Bakar, kp-i ustaaejo teden dui v domu •is. TaaajAiiji postajni uačt-luik tr. Križar jim je m*I /♦ lo na iolv4» ter jim ItllfclM za potovanje posrben vajron. — ronianjkaiije orientacijskih tabel. Tujci, ki prihajajo \ r*taj, z)ai*ti avtoaaoWUati, zelo |.hji»■- i !•> orientacijske takle. Mesta* občina je sv' r preskrbela en« tiiblo. ki je aa hi*i. kj**r e Sttolmiajerjeva gost i lin Ta tabla |ki nitakor ne zadostuje 's tujski promet. /•■ na DnB%wkeni ino«tu in tiear na desnem tuevsi. bi tiuuala biti ot.uh« tni snur cente. Večkrat se /.'odi, da avtoma-bilinf. ki nameriva v 'hniof. znvo/i i vozilom po oakj nlifi v Kr»Lr ter ?■><• saajde v PrsleitKMrl nHH, odkoder n»- re pati naprej. latotako je potrelma orientseijiika tabla na Otaikovi Msi, kjer naj *»i l>oka-za'a tujcu in 1*—^ davek posebej Za pismene odgovore ^lede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BI KI/T • •-ter in v^a Inhka lein-i oblatila v tHtanlfcll izdelav: nud' ceneno PRFKKKK. ♦-lir Petra eeetg 14 .....i.....nn.......................** 50 P\B KNTLaNJE tiuriranie. we2enie zaves. per. 'a. monoaramov. gumbnr Veli, ka zaloaa peria Po 6.75 Din »JnlHanac Ciosp4»»»veiska \'2 . •4imiMIIMIMMIM»M»»H..........M iitr i i z modernimi izložbami ^e ol-da v cenlru. Naslov pove upra--va! 1721 MEJE moQ.m\n Beseda SO par, davek posebej. Najmanjši znesek 5 Din HIšKO dvos!anovau»*ko I 700 kv. m parcelo pvomam. V** pojasatia pr; lastnici, Vrhnika. Kolodvor *ka Si lt»T>9 PERZIJSKE PREPROGE In ie druge starinske vrednosti nudim po neobičajno solidni ceni. Ogled vsak dan, od 10. do 12 in od 16. do 19. ure v Beetkovnovi ulici, II. nadstropje, vrata st. 23. ORIENT-KARPET Maknlaturni papii proti« aipw¥« ^Slovenskega Naroda14 LtnMfana, fCnailfeva aaflea Štev. 9 NOVE .NAZRAKU PREVETRENI PUDER Senzacionalno odkritje pariškega kozmetičnega kemika. Puder desetkrat finejfii In Ia2j!t kakor te je kdaj dalo sploh misliti! V promet prihaja samo puder, ki plava v zraku. To Je senzacionalna nova metoda nekega pariškega kemika, po kateri se zdaj pripravlja TOKALON. Zato se puder Tokalon tako gladko in enakomerno razprofitre po koai. pokrivajoč jo s ten&ico lepote. Rezultat je v ljubkosti, ki fm videti naravna. V tem je rarllka od staromodnih težkih pudrov, ki dajejo samo »izumetničeni«- videz. Pri vsem tem pa vsebuje puder Tokalon Se peno smetane, meadl katere se drži na koži 8 ur. Tudi v najbolj soparnem lokalu Vam lica ne bo treba olepša* vati, ee uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgega plesnega večera bo VaSa rxjlt se vedno sveža in brez bleska. Stran 4 »6L0VBN8K1 NAROD*. sreda. T. Mtk liST. Štev. 152 Direktor Ivan Jeras pri Abrahamu Ljubljana, 7. julija. Jutri bo praznoval 50-letnico rojstva g. Ivan Jeras m direktor družbe »Sladkor* v Ljubljani, v vseh industrijskih in trgovskih krogih sirom Slovenije znan kot trgovski strokovnjak in :zboren organizator. Jubilant j«i bil rojen 8. julija 1887 na Reki. Njegova roditelja Ivan in Marija Jeras »ta vzgojila v strogo nacionalnem duhu šest sinov in pet hčera, ki so vsi na uglednih položajih. \7 Jcrasove rodbine sta :zšla tudi znana dobrovoljca prof. Jožko in Srečko Jeras, ki sta se borila v Dobrudži in na so-Iun*t-; fronti za Jugoslavijo. Prvi je podna-ćemik Sokola kraljevine Jugoslavije v Bco-g-ndu in predsednik organvacije dobrovolj-cev v L.inMiani. Direktor Ivan Jeras je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in se po končanih trgovskih študijah r>osvetil trgovskemu poklicu. Pred vojno ia bil dolga leta vodja knjigovod- stvenegg oddelka apedirjske tvrdkc »Adria-tica« v Trstu. Med svetovno vojno je bil zarad1 svojega nacionalnega prepričanja in ker sta njegova brat kot dobrovoljca služila v jugoslovanski doferovoljski diviziji zaznamovan kot »p- ▼-« (politično osumljen) in je moral nrestat1 marsikatere šikane, zla sti v Br&scmi n . Tirolskem in v Ljubljani. Tu so ga denuncirali, da ae je omalovažujoče izražal vpričo vojakov o Avstriji in da je med moštvom na bojišču propagiral jugoslovansko idejo. Ob prevratu ga najdemo na Koroškem* «jcr je zs. časa bojev organiziral aproviza-ci jo Zi okrajno glavarstvo Borovi je. južni del V roškega jeara in Celovca ter slovenski del betjaškega okrajnega glavarstva. Apro- vizacijski urad s sedežem v Borovljah je vzorno vodil do oktobra 1920. ko smo zaradi nesrečnega plebiscita izgubili Koroško. Nato je leta 1921 prevzel vodstvo družbe »Sladkor« v Ljubljani, ki jo že 17 let uspešno vod;. Jubilant se pa udejstvu.ie tudi na drugih trgovskih področjih. On je predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, odbornik in delavec v mnogih drugih trgovskih korporacijah, predsednik društva Feniksovih zavarovancev ?td. Kot /a ved en Sokol in odi i čem naprednjak sodeluje tudi v mnogih nacionalnih in narodno-obrambnih organizacijah, a posebno so mu pri srcu koroški Slovenci, ki jim vedno !n povsod, kolikor je pač v njegovi moči, lajša gorje. Kot zvestemu naročniku našega lista čestitamo tudi mi k njegovemu življenjskemu jubileju in mu kličemo: Se na mnoga leta! Najbolj tvegane tatvine Zasačen v trgovini — V pijanosti je skušal ukrasti kolo — Obsodba zaradi potvorbe volilnega rezultata Ljubljana, 7. julija. Izmikavt*. ki iščejo plena po zasebnih Stanovanjih, ne tvegaj'* toliko, kakor tatovi, k: imajo na piki trgovine. Potrebna je že precei-inja izkušnja in m: večja drznost, da stopi človek v veliko trgovino s tatinskim namenom Posebno tvegane SO te vrste tatvine v veiik'h trgovinah, kakor je na primer trgovina 1 C. Maverja, ki ima, kakor vse večje trgovine že v Ljubljani, svoje osoKie izve/bano tudi v pneli na kupce, ki tako mimogrede vtaknejo kos blagi pod suknjič ali v aktovko. V velikih mestih :majo v velikih trgovinah nastavljene posebne detektive, k: pazijo samo na sumljive kupce, še bolj pa na sumljive kupoval-ke. ker je znano po podatkih kriminalne statistike, da kradejo v trgovinah / največjim uspehom ženske. Trgovski pomočnik F. Ivan je tudi tvegal tako tatvino v trgovin i. C. Maver. Prisodil s; je najbr/c večjo sposobnost za take posle, kakor jih v resnici ima. čeprav je prestal že težke kazni v jetnišnicah. Doslej je bil zaradi tatvin ksv/novan že dvakrat, večie jjrehe ima pa že na vesti kot slepar. Zaradi goljufije je bit obsojen že na 3 leta in pol robije. Tatu so zasačili, ko je skušal odnesti 32 m blaga za blazine v vrednosti 2&0 din. Pred sodniki malega senata s nretlscdni-knm s. o. s. Lederhasum je obtot/enec priznal tatvino, kakor jo je priznal že v preiskavi Popolnoma udan v usodo je odgovarjal apatično na vsa vprašanja. Na vprašan ie. zakaj ic kradel, je odgovoril, da ie bil nekako razburjen, je torej človek, ki krade v razburjenosti, skratka, nenavaden človek. Predsednik senata ga je najprej :z-praševal. zakaj je kradel, kaiti v zapisnik skorai ne Cre upijali, da ie kradel zaradi tega. ker je bil razburjen. Obtoženec je še dodal, da je bil brc/ posla in v stiski. Po-jasn;l je še, da so se tiste sleparije, zaradi katerih je sedel, tikale družinskih in zakonskih raiincr. Sodniki so *a obsodili upoštevajoč vse nlaišilne okolnosti na 3 mesece strogega zapora in na izgubo državljanskih čaVnih pravic za 2 let;. PIJANOST NI NIC POMAGALA Mladi žaaar Skok Martin, ki tudi ni bil pr\ ič zaradi tatvine pred sodniki, se je zagovarjal s pijanostjo. Ko b; ne bil še nikoli kaznovan, bi mu sodniki morda verjeli, da £a je trenutno obsede! tatinski demon, ko ie bil II■treniran, ter mu pošepetal v dušo naj ukrade kolo. ki je bilo naslonjeno ob hišo iw bilo last Vozla .lostpa. Stražnik je tatu opazil ;n ga aretiral, na sodniji je pa izpovedal, da obtoženec ni bil tako pijan, da ne bi vedel, kal dela. Y tak;h primerih se človeku vedno vsili misel, ali niso ljudje, ki na primer kradejo 7 zavestjo, ki je skaljena z alkoholom, bolj tatmski kakor ljudje, ki so trezni in Šele s pomočjo razuma zbero toliko volje, da kaj izmaknejo, S skaljeno zavestjo izvršena tatvina bi kazala na človeka, ki ic tat v podzavesti torej pravi, roieni tat s pristnimi tatinskimi instinkt1. Kdo ve, knko ie s to zadevo, vemo samo to. da je po našem kazenskem zakoniku skaljena za vest olajšilna okolnost Senat je obtožencu prisodil 5 mesecev strogega zapora in mu odvzel državljanske pravice /i 3 leta. Obsojencu se je zdela kazen "previsoka in je prijavil takoj priziv. Z ZAREZAMI V KLOP JIH JE šTKL Dna 5. avgusta L 1^34. so b"'1e ponovne obči.isek volitve za občino Lukovica na voliščih v Krašnji. Lukovici in v Blagovici. V Krašnji so volitve izvedli v redu, v Lukovih je bilo pri volitvah nekaj upravno političnih pogrešlk, v Blagovici pa je bil kršen zakon, kakor pravi obtožnica proti posestniku m gostilničarju Francu BcnkoviČu iz Blagovice :n šolskemu upravitelju Francu Scvniku. ki je bil ob volitvah upravitelj v Tuhinju, zdaj je pa v Radoeaju v delniškem Brezu. Benkovič je bil predsednik volilnega odbora. Sevnik pa vodja volilnega zapisnika. Prot: volitvam se je tedaj pritožil posestnik Janez Gostinčar na upravno sodišče v Celju. To sodišče je ugotovilo nerednosti in volitve razveljavilo. Volilci so postavili dve listi, in sicer Tsto Antona Kersnika z Brda in lis-to Franca Novaka, posestnika iz št. Vida. V prid Franca Novaka sta volila dva mrtva in 45 takih, ki sploh niso bili na voPšjču itd. Na ta način je zmagala Novakova 1'sta. Zaradi potvorbe volilnih spisov sta bila obtožena prestopka po § 84 in § 87 zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino v zvezi z določbo 52 zakona o občinah in zaradi zločinstva zoper službeno dolžnost po § 307/11 k. z. Benkov:č Franc in Sevnik Franc. One 18. novembra predlanskim sta bila oba oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Državni tožilec dr. Fcllaher je prijavil priziv in ape-laci.ia je prizivu ugodila. Včeraj sta Benko-vić in Sevnik zopet sedela na zatožn; klopi in zopet zanikala krivdo. Dfii da nista imela namena volilne spise potvoriti, dopustila pa sta možnost, da so nastale ugotovljene nerednosti v razburjeni atmosferi, katera je vladala ob začetku volitev. Senat je zaa>l:-;al več prič. Glavna priča je bil poslanec Anton K e ranic, ki je obrazložil, kako so njegovi zaupniki kontrolirali volitve. V Blagovici je njegov zaupnik Peatotmk. k: menda ne zna pisati, štel volilee za Kersnika z vrezi v šolsko klop. Na ta način je Kersnik vedel, koliko glasov je bilo oddanih zanj. Razen tega so se vsi njegovi prietaš: zglasili v njegovi zasebni volilni pisarni. Po volitvah je sel od hiše do hiše in ugotovil, kateri voFlci sploh niso volili. Na t^ način je lahko orecej natančno izračunal, da bi morala zmagati njegova Usta m ne Novakova, Branilec dr. Marijan Zajec je poudarjal, da gre predvsem za vprašanje, ali sta obtoženca z namenom zagrešila ugotovljene nerednoari. Za to pa ni nobenega dokaza. vsa obtežba je zgrajena n* indicih in domnevah. Bcnkoviou je b:lo vsee.no, ali zmaga Kersnik ali Novak, med volitvami je bil večkrat izven volilnega lokala. Iz stvarnih in tudi iz pravnih razlogov je oprostitev obeh obtožencev nujna. Senat je pa oba obtoženca spoznal za kriva in obsodil po ob-tožn:ci vsakega na 4 mesece strogega zapora pogojno za 2 leti i utemeljitvijo, da ni bilo drugače mogoče, kakor da sta se oba obtoženca sporazumela in oba skupaj po-tvorila volilne spise. Branilec dr. Zajec je takoj prijavil priziv proti tej sodbi, tako da bo o krivd: ali nekrivdi odločevala še apel a čija. Kdo dejansko vlada na svetu? Dogoditi zadnjih let kažejo, da igra Se vedno glavno vlogo v svetovni politiki Anglija Kazvoja evropskih držav v srednji in vzhodni Evropi ne moremo dobro razumeti zato marsikomu tudi ne prid«? niti na misel, da svetu vlada prav za prav londonska City, bančna četrt. To je skrita, diskretna svetovna vlada, ki se zek> rada skriva za interesj države. V Angliji, kier je bilo načelo gospodarskega liberalizma zavrženo šele leta 1990, si je londonska CUy ohranila doslej svoi mogčen. odločujoč vpliv Dru^a takšna vsemogočna svetovna organizacija je v Ameriki WaH Street, ki ji mora služiti Bela hiša in kongres tja do samega Roosevelta. Državna administracija je brez moči, razen tega se pa še uradnt-žtvo menja z vsakim režimom. Šele po ogromnem krahu osebne podjetnosti je bil Roosevelt prisiljen začeti si organizirati močno birokracijo in poseči po pooblastilih, ki so bila prei samo v rokah Wall Streeta, toda v zavesti, da lahko ostane na vladi samo, če se opre na to edino vlado v Ameriki. V Franci ii se je zdelo nm. previ pogled, da bo vedno le država, vlada gospodar situacije. Toda znano je bilo, da je Francijo vladala le Barrque de France, ki je bila in ie se v rokah 200 družin. Blum je poskušal vreči temu divjemu žrebcu uzdo državne volje na vrat, toda če se bo obdržal, bo treba to pripisati samo temu. ker bo šel tia. kamor 1h> koni hotel in ne on. Finančni bojkot 200 družin ie zdai vrgel Bluma v naročje mednarodnega kapitala in Blum je odv;sen od ljubeznjivosti ameriških, angleških in domačih bankirjev. In končno dolar jeva in šterlintrova dipkr maria zdaj odloča tudi o usodi Španije. DVA META NAD MORSKO POTJO Anglija se je vedno bala, da bi Rusija ne dosegla Sredozemskega morja. V prejšnjem stoletja je bila angleška zasluga, da jp prišlo do krimske vojne, ki ie bil njen namen zaustaviti ruskega velikana ob Črnem morju. To se ie Angiiji tudi posrečilo. Vse 19. stoletje indijski morski poti ni grozila od Rusije nobena nevarnost, saj Rusija ni imela dostopa do Sredozemskega morja. Po svetovni vojni so bile dardaneleke utrdbe razrušene. Rusiji je tula odprta l*ot artJanelih. Toda ob rej priliki je dosegla tudi Rusija, da njeno ladjevje lahko plove skozi ožiiio. Turriia je zaveznica Ku?i;,e, kar pomeni, da t>o Hus ja kadarkoli «■***• 6 svojimi ladiami skoz^ ožino, kadar jj bo pa kazalo, se bo lahko njeno brodovje umaknilo za varne dardanelske utrdbe. Anglija nj zaman protestirala v Montreuxu. A zdaj e-e ie razen nevarnosti prj Suezu pojavila se nevarnosft pri Gibraltarju. Rdeča Španija ne skriva simpat'i do Rusije. Angliia se boji, da bi zmaga madrdske vlade ustvarila nad Gibraltarjem državo, ki bj bila naklonjena sodelovanju z Rusijo. Zato se pri zadnji pomorski konferenci med Anglijo in Italijo n; zaman naglašalo da je g.lav-no narelo angleškega in italijanskega so delovanja ne d^pnstiM spremembe sedanjega stanja na Sredozemskem morja. Ne smemo pozabiti, da ntočna Španija, najsi bi bil v nji kakršenkoli režim, pomeni nevarnost za ancleški Gibraltar. Anglija je dosegla prvo mesto v svetu, ko ie premagala ter os'abua Španijo do njene sedanie brezponiembnoeti. To pa tudi pomeni, da Anglija lahko tem več izgub, čim več bi pridobila ispanija. Močna Španija bi ne ogražala samo glavne indijske morske poti na Sredozemskem morju, temveč tudi drugo pot, ki vodi okrog Afrike. Toda ali iti za Anglijo še večja nevarnost Španija v rokah Nemčije in Italije? V CBM VIDI ANGLIJA NAJVEČJO NEVARNOST Pred vomo je bila največja nevarnost za Anglijo VVilhelmova Nemčija Mnogi domnevajo, da Angliia kakor Franeija živi v stalnem strahu pred Nemčijo. Toda zelo se motijo. Po vojni je postala največja nevarnost za Anslijo Rusija. Rusija ye v začetku Škodovala Angliji s svojo propagando med azijskimi narodi, predvsem v Ind'ji. Toda pred sedmimi let-; ie nevarnost revolucije povečala še politična nevarnost. Z vznemirjenostjo ie Angliia opazovala, da je obstojalo že od rapalske pogodbe med Nemčijo in Rusijo lajno zavezništvo. Nemci so se dogovorili z Rusi, da jim bodo izdelali orožje, kj bi se ga lahko poslužila Nemčija v primeru potrebe. Tainj načrt obeh držav je bil. da se Nemčija združi z Rusijo, in ko bi imela Rusija dovolj močno vojno industrijo in izvežbano armado, ki bi se pridružila nemškim vojaško izvežhamm izvirnim formacijam, nakar bi se obe državi vrgli na Anglijo in si razdelili njeno dediščino. Anglija (kortervativci) ie bila naklonjena narodnemu socializmu v Nemčiji, kojevptiv komunizma čedalje bolj rasel, kajti hitler-jevsko gibanje je bilo naperjeno proti tajnemu zavezništvu Nemčije z Rusijo. Hitler je zahteval brezpogojno prijateljstvo Angii-Je, zato se moti, kdor misli, da budi n'ien strah. Prvo dejanje Hitlerja, ko je prevzel oblast je bilo. da ie razdrl zavezništvo ■ Rusijo. Angleškim konservativcem se je odvalil od srca velik kamen. NOVA MORA NA PRSIH KO>SBR\\\TIVC*V Toda zgodilo se je neka' nepričakovanega. Anglija, ki je hotela okrepiti Hitlerjevo Nemčijo, ji je dovolila skrivaj, da se sme oborožiti. Evropa se ie ustrašila, francoski domoljubi so izgubilj živre. Francoska desnica, dotlej največji sovražnik sov-jelov, je sklenila z njimi pakt. Pogodba, dopolnjena s paktom med Rusijo in Češkoslovaško, je ustvarila novo sitiracijo. ANGLIJA USTVARJA PR0TIUTBŽ Anglija ni pokazala javno, kaj o tei aa-devi misli. Njeno časopisje je le mlačno objavilo, kaj se je zgodilo, toda takoj je nastavila vzvod, da bj [zrušila to kombinacijo, odnosno jo spravila vsaj v nekookir-renčni položaj. PToti bloku Društvo naPo-dov — Rusija — Francija je začete ustvarjati protiutež Nemčija — Italija. Nemčiji jo dala pristanek za zasedbo Porenja. Z drago komedijo je bilo Halij-i omogočen«o, zavojevati Abesinijo. Nemčija in Italija se morata zahva'Hri sa svoj razmah zadnja leta predvsem politiki angleških konservativcev. 7a4o jih v Angliji ne skrbi, da bi se ti d-ve državi obrnili proti nJim. Na drugi strani se pa tudi nadzirata druga drug.«o in se držita v šahu xa-radi spornih interesov. V Španiji nadzira Nemec Italijana in Italiian Nen>ea. Španija pa bo potrebovala tudi po voini denar — in Še koliko!—. ki ga dobi samo v londonskem Citvju. To gre seveda lepo v racim Angležem. Rockefeller je bil Francoz To. kar se je govorilo ie od ;*vetovne vojn<\ je adaj dokazala oporoka ameriškega naflijBavierrja RockefeHerja, ki je zapustil dvema Rco^etfeuillonrta, doma iz de-partementa Avevrorai. nekaj denarja kot opozaorilo na to, da je bil amneriški Ročke-feller nj**n dailt^ii sorodnik. S tem so potrjene tajne akcije in iskanja v RockefeU lerjevi službi v Franciji že med v^jno V avgustu 1914 je bfl namreč kot osumljenec aretiran med civilnimi interniramci v taborišču Millau v Aveyrofiu mož angio-S96ke zujianjoati in v«donja, ki je posrtal auvnljiv zaradi vnetoga poizve* iovanja in pnoofievaoja iiajnujatcfh matrik v partetnerrtai. Isročfl. »o ga acnlkUrai, Id j* urvedlo preiaka\'o. 0**xmljettec je izjavil, d* proučuje rootmiik rodftane Rf^quefeuilVrA*, od katerih izvira baje John Ročke**!]«". * n je pa njegov osebni tajnik. N jegpmve podatke so pretehtali in ko se je rzkazalo da so točni, ao ga takoj izpustili Leta 1926 se je ta že pozabljena afera naxiaJjevala. Takrat je jel JeaJi nagrado Soda nje posmrtno rianlo crvemn Roomefeudloma pa Roek.f-llrrjevo francosko pripadnost saxmo potrjuje. Leteči ministrski predsednik Hoiandski ministrski preds^nik rta*. Goli jn spada m*¥i tiste evropske d»r£avnike, ki potujejo skoraj vedno z letalom. Potuje pa mnogo, ker zahteva to že nie.fcov položaj. In će pomislimo, da je dr. Oolrtn star že blizu 70 let, motamo tem bolj ob-čaMiovati njeg-orvo navd*išenje za potovanje po zraku že zato ker lju-lne njegove statisti večin' fijna zeio veeeH, da se mladina, tako za-natna 25a/ Letalstvo. V holandskih šolah pre-dttvajo mladini o letalstvu Claaii holam^ske letalske dmžbe. Mladina ni samo pnuc**-na o letalstvu v splošnem., temveč pozna tudi vse h landske zračne proge ter vsa | mena pilotov in letai^ Posebno letalske j ekspe^tierije, ki jfh je prirednla druAba prad leti v vbodno in zapa irK> Indijo, je spr^m-tjal'a. šolska omladina po radiju z največjim zanimanjem. Zato ni čuda, da so Holanvo, vadiš, saj sem rekel. Daj torej sem prtljago, prijatelj. Pietri mu je hotel to se preprečiti. Bourjai ga je pa sarfito premeril z oomi od nog do glave. — Gosta, ki ju že dva dni pričakujem pri vsakem vlaku. — Ce je pa tako, pa te brž poverj, kako se pišeta, — je odgovoril Pietri. — Kako se pišeta! Bourjai je zamfijšvo skomignil z rameni. •— Kako se pišeta!__ In ae praviš, da si pasteur... Mar nisi spoznal grofa de... Obrnal se je na peti In pobral kovčeg. — Sicer te pa to nač ne briga. — > dostojanstveno jsiiriiall pogovor. — Foenfeijas aa poklicno tarjno. MaJo prepričan je hotel Roja* obnoviti z MadL sonom prepir zaradi prtljage, ko je Arsen Đon*, jal naenkrat opanM, da se bfltata dva lepo oble. cena gospoda. — u vam piijawajf — j* de^i prrjaano. rma je samo pomota, kakor ste se mogli prepričati. Iz-kažem se vam hvaležnega pri prvi priliki. Potem je pa stresel na. giaivo kon^kurenčaiega pisteurja v mezzo voce tako plobo izgledov na premflfeasrtenje, če bi se drznifl še vtztrajati pri svojem, da je prestrašeni Royal odaael ki pustil plen v tekmecevih rokah. Potnika sta se približala. Starejši je prečftal napis na avtobusu. — Saj to ni hotel, kri sem ga izbral, — je dejal. Spretno m široko nasmejan mu je jel Bourjai hvaliti prednosti Matfisooa. Ko se je pa ozrl na drugega popotnika, je obmolknil aredH stavka široko odprtih ust in izbuljenih oči. — Gospod nadporočnft:! — Bourjai! KKca sta bila istočasna. Starejši popotnik je začudeno gledat, kako je njegov tovariš prisrčno stisnil roko hobeBskemn pMenrju. — Kakor •vem, imate v Nfezi znance, — je dejal s strupeno ironijo. Mlaja rjoponum se je čntfl ućarjenega in od-govona je: ■— Toda ta vrt dečko, ranjen in zdaj orairav. Hen, je bfl med vojno dodeljen eskadriR, v kateri sem lak ril, Bil je nehaj časa moj sluga in lahko raeeni, da je Doaarjul vzorno skrbel, dka nisem » - - - «■- » nscesar pogrešan... In pri teh spominih se je nasmehnil. ... Ce prarr je bfl »sistem D«, ki ga je praktično ovb^JbtV^jbI, vreden uvaže van ja. Tkan Jat je skrrvfl ustnice in prapomtai: — Imam svojo gtevo, pospod nadporočnik, itn pa priznati moram, da p mogoče. — To se lahko reče. Sicer pa pajstiva to. No, torej, prepričal sem se, da se godi moji šapi bolje m tako so me poslali k moji rn-votni čwfl — K niarseumom. *) — In ti si odnesel zdravo kožo? — Kakor vidite, gospod nadporočnlk. — Moj vrli Bourjai. Kaj pa počenjaš zdaj? Bourjai se je napihnil: — Zdaj sem d&legat za sp«rejemd%sofKi. Vse sobe imajo razgled na morje Izredno razkošje, edinstvena kuhinja in klet, terasa na... Kar je ustavil ploho avoje zgovornosti in prL pomnil nekam v zadregi: — Toda raje vam povem, gospod nadroročnflc, če se ustavibe v našem hotelu, da se lahko pripravite, da vas bodo pošteno oskubli. Čeprav bi vas zek> rad vide* pri nas, bo vendar botje, da vas vnaprej opozorim na to. Zdaj je prišel popotnik v zadsreeo, obrnil se je k svojemu tovarišu in ga vi>raaujoče pogtedal, da bt mu prerltal odttočitev iz oči. *) Zanič?rjrv izraz za pomorsko kolonijalno pehoto. Orejurja Jo«lp ZopmnCtft — Za >Kavodao tiskarno« Fran Jaram -y Za opravo In tnaeratm del Usta Oton Cnriatof. — Vsi v Ljubljani.