146. številka. Ljubljana, soboto 28. junija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Iziiaj.i vsak dau, lzvzom&i ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija pc posti piojeman, za avatro-oflerske dezete za celo icto 16 gold., za pol leta 8 gold,, ta ćotrt leta 4 tfold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za cel" leto 13 gold., za čf>trt lota 3 golti. 30 kr., za en mesoc I goiri. 10 kr. Za posilir*nje na dom ae računa 10 krajo, za moaeo, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za eolo iuto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudakih šolah in za dijake volji znižana cona in sicer: Za Ljubljano za čotrt lota 2 K>ld. 50 kr., po posti pruiuman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ie plačajo od četiri- Op Btopne petit-vrato 6 kr. če ho oznanilo enkrat tiska, 5 kr. eo no dvakrat in 4 kr. će bp tri- ali večkrat tiska. VBakokrat te piaca atompolj ia 30 kr. Dopisi naj ae Uvola trankiraci. — Rokopiui se ne vračajo. — U r e dn is t v o je v IJnbtja&l na ceiovaki coati v Tavčarjevi hiši „IIotoI Evropa", ravuiatvo, na katuro naj se blagovolijo poaiijafi naročnina, rokinmaoi;:-, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tijkarni1* v Tavčarjevi hiši. Sprejeli smo sledeče pismo, da ga objavimo v svojem listu. Slavnemu volilnemu odboru ptujskega okraja! Jaz se odpovem predsedništvu ptujskega volilnega odbora, kateri se je bil izvolil pri volilnem shodu v Ptuj i dne 11. maja t. 1. in kateri je tačas g. M. Hermana bil za kandidata proglasil. Ob enem stopim iz tega odbora, ker za kandidata tako imenovane „pravne/' prav za prav pa reitlifi Jon urne .stranke agitovati no morem. V Ptuji, 25. junija 1873. Dr. J. P loj, odvetnik. Ustavoverna stranka ne uživa posebno veselih dnij. Se nij dve leti kar se je polastila zopet vlade, pa se že vsa tla tresejo pod njo. Denarni potres na borzi, kjer so vladali ustavoverci in „ehabrus - ovci*', je imel iu ima še vedno strašno nasledko. Nij namreč mogoče krizo zagovoriti in ustaviti, da si vlada vstavlja baukakto, in dela pomočne odbore. Kakor kužna bolezen se je ta kriza ujela v kri in meso trgovstva in obrtstva v Avstriji. Da so pa sleparstva, ki je to bolezen prouzročilo krivi le ustavaki, ki so ga iz svojega državnega zbora, od svoje vlade, po svojih voditeljih podpirali: to nij neznano ostalo, temuč se ponavlja bolj in bolj ter mora do najviših krogov priti. Kakor se zdi, nesreče žalibog še nij konec, ki nastaje iz več ko lebkoniišljenega denarnega ravnanja, ki se je na borzi pod očmi vlade godilo. Poleg tega bode padalo tudi zaupanje do stranke, ki je dnzdaj na vladi bila, pa le take sadove svoje politike pokazati more. Svetovna razstava je bila že davno pred svojim odprtjem napovedana kot zato namenjena, da vladanje ustavo vernega mini-uisteistva osvetli in poveličava. — A zastonj čaka krasna razstava, ki je našo državo stala toliko milijonov, polnih prostorov tujcev. Obiskovanje je nad vse pričakovanje strašno slabo. Volilno reformo je ustavoverna stranka od nekdaj zaznaninjala kot edino zdravilo, kot reŠno znamenje za sebe. Zdaj imajo volilno reformo, a komaj se je volilno gibanje začelo, že se je pokazal v ustavoverni stranki sami razpok, ki utegne s časom vse drugačne stranke roditi. Oja-čilo se ustavoverstvo pač tudi nikder nij. Volilna reforma jej utegne na vse zadnje biti še kletev namestit blagoslova, čeravno se Slovani ne moremo pohvaliti, da se je pri razredbi volilnih okrajev in števila po-tdaueev a nami pravično ravnalo. Poglcdimo samo, kako čudno , skoro smešno, se ustavoverci vedejo nasproti u-ganki : ali Cehi pojdejo v rajhsrat, ali ne V Videti jim je med vrstami, da se enega kakor druzega boje. Ce Čebi ne pridejo, potem imajo ustavoverci zopet le k oso rep državni zbor, ki je torej v smrtni nevarnosti; — ako pa Čehi pridejo, utegnejo s časom z drugimi federalisti vred večino zadobiti, iu to je še večja nevarnost. Sram jih je, nevarnost povedati, da bi jim ljubše bilo, če Cehov nij, za to se de- laj«), kakor bi jih veselil obrat mišljenja na Češkem; za to je zadnje dneve brošura nečega Lukcža, ki svetuje Cehom, naj ido v državni zbor, vsem uovinam na dnevnem redu. Ugajalo hi jim le eno, — da bi Čehov in Slovanov v obče sploh ne bilo. — Tako se krivična načela in krivični sistemi sami razjedajo iu gredo svojemu gotovemu koncu nasproti, Napo-led vendar pa še morda pride na mestu ustavovernosti — pravičnost. Politični razgled. lolruiij« dežele. V LJubljani 27. junija. tntitfii kuri je ne zadevajo več samo slovanskih in opozicijonalnih listov, temuČ državni pravdniki že začenjajo po strogo ustavovernih časopisih segati, ako v n*Jh naj-dajo kako naj si bode tudi pohlevno grajo katerega ministra. Mirna graška „Tagespost" je bila 25. t. m. konfiskovana, v kratkem času drugokrat, ker je pisala o nekem ukazu general-komandanta Maroičiča, kateri je izdal poveljniški ukaz oficirjem da ne smejo v časnike pisati in da morajo nadzorovati take „individue" pri vojacih, kateri bero časnike. Enaka osoda je zadela rMoigeupost" v Du-naji, iz istega uzroka. Jiodo saj nemški listi iz lastne skušnje vedeli, kako deje, če pograbi policija vse liste. Finančni odbor t>f§e***tcv<)a državnega zbora je razpravljal postavni načrt o porabi ostalega kredita lanskega leta in o pokritji nepričakovanih stroškov tekočega leta. — Odgovor hrvatske regnikolarne deputacije ogerski depujaciji je bil 25. junija vpričo tninisterskega predsednika oddan. Po prebranem odgovoru je ogerska deputacija sklenila, s hrvatsko skupno sejo imeti kakor so Hrvati želeli. Ms te te* Nadepoln. (Spiaal Baptista.) Jaroslav Pogolovski je bil eden tistih, o katerih pravijo, da so nadepolni mladeniči. Tega pa on sam do svojega osemnajstega leta nij vedel, in niti drugi. Ko je bil, se ve da, ne po svojej zaslugi, dospel do tistih let, katerim Nemec daje karakteristično ime „Fiegeljabre," propadel je njihovoj britkej osodi, katere se nas je še malo „iz-obraženih-" bornih zcmljauov rešilo: jel je pesmaritl. Iu ko je bil vgledal vtripajočega srca pivi svoj „opus" tiskan, dvignil je svoje poetičuo obličje za celo ped višje, hodil trdo, kakor bi bil kol požrl — drugi so djuh, da to zarad utrudljive ježe na Pega/u, — govoril malo iu to v nekakem sentimentalnem &lasu, — kajti stalo je črno na belem v „Nuvieak-', da je on — namreč Jaroslav Pogolovski, — nadepoln mladenič. Pravo njegovo ime je bilo sicer: pohle- ven Miha Maček, a zarad skromnosti iu mrzlega glasu tega priimka izvolil si je gori navedeno — rojstvena hiša njegova je bila pod Golovcem, — skrbel je pak sam zato, da so ljudje, brigajoči se za razvitek našega slovstva, zuali, kedo se skriva za ono odejo. Jaroslav je stal na lestvi do prvaštva v pesništvu — seveda stoprv na prvem klinu, — a kaj de to — s klina na klin se urno pride, iu marsikedo, ki že stoji na vrhu, ue ve, kako je tja dospel. Iz hvaležnosti do prvih spoznavalcev svojih zmožuosti se je naš junak ravnal dolgo časa po pravilih Preširuo vega pisarja ; a lepega pomladnega dne , ko je vtripala v radosti vsa narava, je obseučil tudi njega nekakov „ liberalen" duh v idealnem obrazu boga Auiorja — iu nadepuluost Jaroslava Podgolovskcga je visela na lasu, in šota... pa povejmo rajše, kako se je vse to vršilo. lvakor smo že omenili , bil je Jaroslav doma v mestu, in mnogi krat mu je trla bolest srce, da mu nij dano uživati poezije in prijetnosti življenja na kmetih. Ko je torej nekega jutra v postu prav melanholično prebiral Horacijev: Beatus ille , o,ui procul negotiis —, naš junak je bil tedaj še osmo-šolec — se odpro vrata, in pismouos mu poda list, katerega prebravši Jaroslav veselja kvišku poskoči, kajti tu je bilo zapisano, da hode strijcu Matiju prav prijetno , ako hoče stričnik Miha — ali kakor mu tu pra viino Jaroslav, — s katerim se že dvanajst let videla nijsta, prihodnje velikonočne počitnice na strijčevem posestvu prebiti. To posestvo pa je bilo v lepem kraji na Dolenjskem — in vinogradi, ptički, zlato solnee, „bleda" luna, šuinljanje voda — vse, oj vse se je medlo po Jaroslavovih možganih. Jel je strijea Matija ko Mecena sloven skega slovstva čislati — kajti koliko pesni se bode dalo ,,skovuti"* v krasnoj naravi ! Teden pozneje, na cvetno saboto, že vidimo našega juuaka peš potujočega ua Dolenjskem zaviti z glavne ceste na stranski kolovoz, po katerem je velel kažipot proti vasi — bivališču dobrotnega. >trijca Matija. ^Dalje pri h.) Vitanje Aržuve. V francoski narodni skupščini je bila v torek razprava o interpolaciji poslanca Lerovera zarad prepovedi civilnih pogrebov v Lijonu po 7. uri zjutraj. Interpelant je v ostrih izrazih grajal to prepoved, ker škoduje svobodo vesti in je nepostavna. Prepoved spominja na znane določbe Ludvika XIV ob času dragonad. Vojni minister zagovarja načelo, da se vojaki ne smejo udeleževati civilnih pogrebov. Na to se oglasi minister notranjih zadev, Beule, ter pravi, da treba revolucionarne načela zatirati. Ko je potem še poslanec Pressense odgovarjal na to mi-nisterijalno izjavo, je sprejela skupščina s 422 glasovi sledeči dnevni red: .,Ker tu ne gre za načela vestne in verske svobode (?), katere je narodna skupščina zmirorn spoštovala, pritrdi skupščina vladnemu mnenju, ter prestopi na dnevni red.' Poslanci levega središča so bili sicer predlagali drug dnevni red, ki pa nij bil sprejet. Dasi je vlada na ta način formalno zopet zmagala, je napravil vendar govor Leroverov globok vtis. Minister Beule pa je vlado zopet jako slabo zagovarjal. Po poročilu narodnogospodarskega tednika „Ekonomiste Franeais*' je novi finančni minister Magne predlagal najvišjemu svetu za kmetijstvo, obrtnijo in trgovino sledeče nove davke: upeljavo desetnine od prevožnin na železnici, znesek 35,000.000 frankov; povišanje prevožnine čez Kanal za polovico, 4,500.000 fr.; upeljavo davka od soli, ki se rabi za fabriciranje sode 11,000.000 fr.; davek od metalov (svinca, kupra, cinka), mOOO.000 fr. s davek od stearina 15,000.000 fr.; davek od izdelanih tkanin 100,000.000 fr. Vsi ti davki bi donašali po tem takem skopaj 175,500.000 fr., s katerimi hoče Magne poravnati deficit za leto 1874, ki je preračunjen na 170,000.000 fr. Generalni eovet je večino teh predlogov zavrgel, priporoča pa, da se odpravi s postavo od 12. julija 1872 npeljani davek od surovin, da se nove trgovske pogodbe, katere je sklenila vlada 5. novembra 1872 z Anglijo in 5. fe-bruarija letošnjega leta z Belgijo, ne predlagajo v narodni skupščini v potrjenje, nego da naj se vlada pogaja, da ostanejo dosedanje tarife veljavne še za naprej. Gene ralni sovet je po tem takem akceptiral na čela svobodne trgovine. Mt 4.75 3.60 2.80 2.— 1.20 — .80 _ 4.75 _ ___ n 3.60 2.80 2.— 1.20 -.80 —.60 —.30 _ _ Slovenji Gradec l m. r> 2.20 1.60 1.20 —.80 —.50 —.80 —.20 E n 2.40 1.80 1.10 —.75 —.35 —.20 — — — mor češ.) Mož se je menda bil zagovoril v svoji nerodnosti. Motel je reči po švabsko „lebehoch" (ali kaj tacega) pa je rekel nlebewohlu. — Torej to, kar misli. Ali pa je odkritosrčen dovolj. Razumljivo! Kajti njega so tako samo uradniki volili za župana nam, ne pa mi IdriČani. Mi ga ne maramo. J Z Not rilII Jgltefffl. 25. junija. |Izv. dop.J Dragi bralec, gotovo si že roar-sikaterikrat potoval po železni cesti iz Gornje-Štajerskega proti jugu, prekoračil mejo na severni strani Maribora, do katere nemški narod prebiva in prostor prepušča Slovencem. Ti nij srce živahnejo tolklo, nijsi nenavadno radost občutil, ko si mislil, da gib Iješ se na prostoru, v katerem so tvoji pra-otci bivali, posedajoči neoskrunjene narodno, pravice, pa nijso se tudi vsi tvoji duševni dobri Čuti ohladili, ko si bral na železniških postajali imena, katere bi Ti nikakor ne umel, ko hi ti ne bil kraj osobno poznan, ali si se toliko potrudil, slovenska imena v nemške (marsikatero hi znalo tudi kitajsko biti, ker prestavi javcev imen slovenskih krajev nij vodila vednost, temveč nevednost ali gola samovoljnost), prestrojiti ali zapomniti. Mi Slovenci imamo pravico, zahtevati, da se saj k nemškim nadpisom na postajah tudi slovenski pridružijo, in potezati za to vpeljavo bila bi naloga dotičnih deželnih odborov v prvi vrsti, kar pa dozdaj še nij nobeden storil. Družba Rudolfov« železnice, katera je že pred 2 leti končana, bila je pravična, ker na njenih postajah na Gorenjskem najdeš slovenske nadpise; južni železnici mora se pa o tej zadevi očitati, ker ona k pokvarjenemu imenovanju sta- rih postaj in nadpisov ne pristavi tudi slovenskih, posobno tudi nc na postajah nove črteSt. Peter-Keka, kjer se v goli Nemščini nadpisov poslužuje, ali v drugem Slavjanu nerazumljivem jeziku. Tako je zdaj postaja Ki-lovče z nemškim nadpisom „Killenberg," Trnovo „Dornegg," nekaj imen je poitalijan-čendi — med tem Matulje so Matuglie pisane. Nadejati bi sc bilo, da vsaj deželni odbor potrebne korake stori, da se nam Slovencem v tem obziru zadostuje. Kakor je bilo slutiti, hotel je neki in ženir. trd Nemec, kateri je poslopja na novi črti zidal, napraviti tudi slovenske nadpise, ali neki njegov pajdaš, slovenožerec, s prč-nemškim imenom, ga je pregovoril, da naj tega ne stori, in da on odgovornost, prevzame. — Taka izjava se nc da na nobeden načia opravičiti in je nesramna. Mi mu pak svetuj mo, da oni gospod kmalu zapusti mu neljubo slovensko deželo in sc svojim bra-tem zunaj v ,,rajhu" pridruži. V Reki, kjer prebivajo razen nekaj l:i hov in pesti Madjarov, sami Hrvati, najdejo se na postaji nadplsi le v madjar-s k e m in italijanskem jeziku, rSBgl&sl so madjarski-nemški-laški, tiskarninc mad-jarske-neniške, svi službeniki železniški morajo nositi ogersko uniformo. Dragi slavjanski potovalec v Reko, kaj rečeš k temu, če se ti pripeti, da namestu v čakalnico ali izhod, v kakšni drugi neprijetni kraj prideš, če boš moral dolgo človeka iskati, da te bo o nadpisib v tebi razumljivem jeziku podučil V Svečanost otvorjenja železnice je bila splošno suhoparna za ljudstvo, ker ona sc jc le v višjih aristokratičnih krogih obhajala. Vabljeni bili so le neki bogatini rečan-ski, peljati po železnici se tisti dan nobeden nij smel razen povabljenih, ne zastonj, ne za denar. Zelo čudno jc, da na Kranjskem in Primorskem, po kateri zemlji skoraj vsa črta teče, niti enega nijso našli, da bi vreden bil, z njimi v dotiko priti. — Kakšno postopanje Madjarov je to, če se pomisli, da tretji del stroškov plati država ta stran hitave, oni pa — nič. Postaja trnovska odlikovala sc je med drugimi posebno, ker ona bila je lepo okin-čana, vibrale so tri velikanske slavjanske zastave z dobro pisanimi besedami rŽivela Slovenija" in „Živelo Jugoslovenstvo," kar gospodom Madjaronom in Nemcem gotovo nij bilo po godu. Domače stvari. — f...S/*>i'f ti0ht tvflnili"J Prva številka „Slov. tednika-' se razpošlje 4. julija in potem vedno vsak petek ena številka. Ker je cena listu tako niska, kakor dozdaj še nobenemu tedniku, upamo, da se bode oglasilo prav obilo naročnikov po vseli slovenskih deželah. — (N a L jub Ij a u ski semenj) 30, junija sme zdaj ko je živinska kuga na Kranjskem ugasnila tudi domača živina prignana biti. Samo tega je treba, da vsak priganjač živiue ima predpisani list soboj, da je živina zd tava. — (Iz Motnika) se nam o letini piše: Strnena žetev je precej dobra. Le deževje kmetovalec preveč v košnji zadržuje. (Knaka je drugod po Kranjskem.) deželnega komisijona izdane. do 1 2. julija 1873.) P a š n i k i P 1 a n i n e I. II. m. IV. v. VI. VIL VIII. L II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 4,— 2.80 1.40 —.40 — — — — 2 40 1.(10 -.80 — 50 —.30 —.20 _ _ 2.80 2.— L— —.30 — — — — 2.40 1,60 - —.80 — 50 —.30 —.20 — _ 9.60 0.50 4.— 2.— 1.10 — — — — — — — '— — — — 4.25 2.70 1.00 1.20 — .80 — .40 — — — — — — ' —' — — — 6.— 8.60 2.40 —.80 —.40 — — — — — — — — — — 4.50 3.20 —.80 —.40 _ _ _ _ L — —.50 —.25 _ — — — — 9.50 0.50 4 — 3.20 1.00 — — — — — — — — — — — 4.— 2.40 1.00 —.80 — .40 — — — 1.70 1.10 —.80 —.00 — — — . 11.— 8.— 3.20 1.00 — — — — — — — — — — — 8.50 4.75 2.80 1.— — — — — — — — — — — — — 4.75 3.20 1.80 — .80 .— — — — — — — — — — — — 2.00 1.00 —.05 — _ — — — — 1.60 1.30 —.80 —.50 — — — — 1.00 — — — — — — — — — — — — — — . — 13.— 8,— 4.75 3.20 1.00 — .80 — — — — — — — — — — 7.25 5.5«) 4.— 2.40 1.60 —.80 — — — — — — — — — — 2.40 1.00 —.80 —.55 — .25 — — — 2.40 1.60 1.20 —.80 — .55 —.30 — — 2.00 1.80 1.30 — .05 —.30 —.20 — — 1 40 —.80 —.50 —.25 — — — — 1.80 1.10 —.70 —.30 —.20 — — — 1.20 -.80 — 60 — 35 —.25 —.10 — — 4.— 2.40 l.OO -.80 — — — — — — — — — — — — 2.50 1.40 —.00 —.25 — — — — 1.20 — 80 — — — — — — 2.40 1.30 —.00 —.20 — — — — 1.20 —.80 —.40 —.20 — — • — — . 5.— 1.80 —.HO —.40 — — — — —.70 —.55 —.20 —.10 — — — — 4.50 2.— —.80 —.25 —.12 — — — —.90 —.70 —.55 —.20 —.10 — — — 8.— 5.— 3.20 — — — — — — — — — — — — — 16.— 0.50 5.50 4.— 2.40 1.60 —.80 — — .— — — — — — — 8.— 4.— 3.20 2.— — .40 — — — — — — — — — — — 4.— 2.S0 1.00 -.40 —.25 — — — 1.30 1.— —.05 —.50 — .30 —.25 -.20 —.10 8.— 5.50 3.00 2.40 1.60 1.20 —.25 — — — — — — — — — 4.75 3.20 2._ —.80 — ■ — — — — — — — — — — — 8.— 6.— 250 — — — — — — — — — _ — _ _ n.— 6.— 3.20 2.10 1.20 —.4> — — — — — — — — — — 4.75 2.80 1.40 —.40 — — — — — — — — — — — — ' 3.60 2.40 —.80 — — — — — — — — — — — — — 4.50 2.40 l.OO L' f>< > 1 60 — — — — — — 4.— 2.00 —.70 — — — — — 2 40 1.60 —.80 — — — — — 0.75 5.25 2.90 1.80 — .80 -.45 — — 2,_ 1 — —.30 — — — — — — (Iz Čabra) se nam piše: Članovi čabarske čitalnice se iskreno zahvaljujejo na bratskem in veselim doček« m elanovom slavne čitalnice v Ložu dne 2'j. t. m. Živeli bratje .Slovenci! — (V Slatino) pri Roga t d je do 22. junija bilo za vsem prišlo 211 strank s 411 osobatni. Med doilimi je tudi prevzvišeni vladika Str osma jer. — (Od ptujskega polja) na Slo-venskem-Stajcrskciii se nam piše 2*2. junija : Na našem obširnem polji misli vojno niiui-sterstvo napraviti utrjen tabor, da se v njem vojaki vadijo za vojsko. Vendar stvar še nij dog/nana, ker po celem polji nij gričev, sc tedaj nekaterim ne zdi pripraven kraj za vojaške vaje. l'<>. avgusta se bodo tukaj veliki manevri vseh vrst vojakov začeli. — (Nesreče.) Presetnik Luka iz Stošec pri Ljubljani je v mestnem gozdu po nesreči pal pod voz. Kolesa so mu šla črez glavo in ga tako teško ranila, da je drugi dan umrl. — Furlan Josip, iz Postojne je v nedeljo po lahtui nevkretnosti si roko prostre lil; 23. t. m. jc bil prcuešeu v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu morali roko odrezati. — Tavzel Janez, pekovski fant iz sv. Vida pri Planini doma, je v nedeljo na Tivoli blizu Ljubljane iz gugalnice pal in so tako hudo ranil na glavi, da bode teško se ozdravil tunta rajža in spijo v hlevih, katere čuvajo psi. — Narodno-gospodarske stvari. — Minister notranjih zadev je razposlal ukaz dne 1-1. junija 1873glede zabraujeoja goveje kuge kot dodatek k postavi od 2*K j u u i j a 18<>8. Po tem ukazu se mera tacaš, kadar je bolna živina lastnina, /.upauova ali njemu v varstvo izročena, naznanilo o tem, da je živina zbolela, poslati onemu ob či&skeniu svetovalcu ah odborniku, kateri ima župana zastopati. — Razglašena jc nova postava, kako se naj ravna proti postopačem, kateri nečejo delati in kedaj se smejo take osobe v posilne delalnice oddati. nedclovanje društva ne bode krepilo, pač pa vidno slabi. Vnanji ud si. uč. društva. Opomenica. A*o*l&*ii o. Kazne vesti. * (Prodaja cerkvenih dobra na Laškem.) Po pogledujem izkazu italijanske generalne direkcije posestev so donesle prodaje cerkvenih posestev v Italiji državi: meseca maja 1873 5,071.085 frankov 58 cent., v prvih mesecih 18,650.149 frankov 5U cent., od 20. oktobra 180*7 do 31. decembra 1872 394,107.094 iVaukov 8 cent., in znašajo torej skupni doneski do 31. maja 1873 412,847.843 frankov 58 cent. * (Enajst tisuč cvetk na enem rožnem grmu.) Nek prijatelj cvetlic v lierolinu je videl pri vrtnarju, ki ima izvrsten rožni cvet, izredno bogato cvetoč rožni grm. Vrtnar je trdil, da je na 30 let starem rožnem grmu 10.000 popk, česar mu pa oni nij hotel verjeti. Stavila sta, in vrtnar je dobil, kajti ima sedaj tisti rožni grm enajst tisuč cvetk. * (Kako hitro ptice lete) Jastrebi in nekateri drugi ptiči prelete v eni uri blizu 30 milj, gagka (Eidergans) 14 milj. Kolikor so opazovali, prebiti baje navadna vrana skoraj 5 milj v eni uri, torej bi lebko z železnim vlakom skusila se, ki ne leti s posebno hitrostjo. Navadna lastovka pieleti okolo lt> milj v eni uri, budouruica trikrat toliko, torej 48 milj. — Sokol, ki ga je imel francoski kralj Henrik IV., je ušel iz Fontenblo, in 24 ur potem bo ga na Malti zopet vlo-vili — tedaj v daljavi nad tri sto milj! To je tedaj 12■/., milje na ui o, ako vzamemo, da je sokol brez počitka peruti gibal. Te živali ne lete nikdar po noči. Vztmimo torej najdaljši dan, tako raste hitrost, s katero je zrak razdeleval, na predkone 15 mijj. Uajmo selivkam le 1U nulj ua uro, kako naglo pač morejo najdaljša potovanja dokončan! Plodni vetrovi pospešijo jih pogosto za šest, osem milj na uio, da, zelo na trikrat tako velike daljine. — * (Nemški gospodarji sužnjev. I NemSki narod je naj« inikaucjši , pravijo Nemci. Pa nemški listi nanii pripovedujejo, da je v Peru več nemških naseljencev, ki imajo še sužnje, katere z biči in revolverji k delu gonijo in strašno neubmiljeno ž njimi ravnajo. Ti sužnji imajo verige na sebi, t.»nj trudiš ustreči svojej izvedavosti. L>a tu dveletno dete boleha — če že nij bomo — bo žalibog, vsakdo lehko uganil. Na pustni dan je imel odbor tega društva meuda zadnjo sejo (vsaj potej nij bilo brati niti povabila k shodu, niti poročila o shodu,) pa se tisto nečaku slučajno, kajti povabila k tej seji nij bilo nikjer čitati. — Tu se jo sklenila izdava nekega koledarja, menda za leto lfttd. — Pol leta je pri kraji, a um koledar z imenikom slov. šol in učiteljev še nij izlazil. ., Le nikar se prenagliti!" (Ali jc pa morda zo za dobiti, da pa društveniki o njem nič no vemo — tudi mogoče.) V pravilili te g, a društva sc tudi bere v §. 2. b): „Druatvo bo svoje družbenike spodbujalo, Ua pismeno odgovarjajo na zastavljena vprašanju, ter je tako v nemalo za šolsko slovstvo •. Ta §. je vodstvo dosedaj menda tudi preziralo. — Društveni organ nij več zvest svojemu imenu „Učiteljski Tovara", pa tudi ne zadostuje kot zagovornik društva. Dvomiti je, da bi on s svojo bistroumnostjo še kakega speci ga učitelja zdramil; kajti njemu samemu se že v meglenem očeou mrtvaška sraga blišči. Tako Konkursi: Pri okrajnih eenilnih koiuisijonih logatakem v Planini, Kamniku, Litiji in < Vnoinlji mesta ekonomičnih relii-enlev z dnevnimi 4 gl., do 15, julija t. I., pri dež-liiem komisijom! za uravnava zemljiškega davka za Kranjsko. — Pri kranjski finančni prokuraturi «1 ve moti komipistov, ono a tiOO in eno s BO > gl. na loto, v treh tednih. — Na ljudski šoli v Uogatci mesto učiteljice in na ljudski šoli v Oiinu/i mesto pndučitelja, mogoče učiteljice, pri dotičnih kr.ijnili šolskih svetih. — Pri okrajnih cenilnih kotu Bijimfh v Parenci iu Pulji mesta ekonomičnih referentov z dnevnimi 4—o gl., v treh tednih. — Na vadnici v zvezi z učiteljskim pripravo iščem v Ka-podistrljl mesto učitelja z 800 gl., v šestih tednih. BkMk*iti\ne dražbe .'10. juniju: Prosirnova pos. po luoo, ioo iu 350 gl., v lladoijei. — Bučarjevo, 6600 gl.. v Novem mestu. — Babnikovo, 2668 g\. HU kr., v Zatičini. — ilumheršekovo, 740 gld., v Šinarji na Staj. — 1. julija: Cuekovo, v Bistrici. — Šelanovo, l4o6 gl. 30 kr., vZatičini. — L', julija TaneikOVO, 80 in HoT) gl. in Prebivovo, 401S* gl., v 1 Jubijani. Tujci. 26. junija. Evropu t Skrabor iz Zatieinc. — gospodična Drenik Angelika, Gospa Julijami Gosta iz Postojno. Pri I-.U-Iunlii: llusner, lteitcr, Bah iz Dunaja. — Most iz li,eszo\va ua Gališkem. Pri Malici i Forsteg iz Hamburga. — Kote! iz Kočevja. — Jelovšuk z gospo iz 11. Bistrice. — Ki mrl iz Dunaja. — Baccarieieh z družino, T.eonardi iz Trsta. Pri Zauiorei: Stoinhausor iz Celja. — Pere iz Idrijo. Dunajska borsa 27. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovnih . 67 gld. 10 kr Enotni drž. dolg v srebru . 72 „ 80 . lOt „ 20 _ Akcijo narodna banke . , (.)8!J „ — p 262 ft - 110 i, 10 ■ . 8 „ 83', n ' n Srebro ........ . 109 „ 25 n 1% GJeneve v Švici. Boldt o amerikanske v e pilule za čiščenje krvi samo iz zelišč pripravljene so najprostejše, najlaglje in najboljše sredstvo (za obojni spol in o vsaki letni dobi) ara nmtti> (lf>:>-3) čiščenje krvi Ji 4Mi*lr*iiiJ4knj«* i.oi<•iiili . ii*4»