Leto XIV., štev. 53 Ljubljana, petek j. marca 1933 Cena Din 2.- Lipravniitvo: Ljubljana. K.natijcv« »lica 5. - roleto« HL 3122, 3123, 3124 3125 3126. Ln sera trn oddelek: Ljubljana Seten-burgova ut 1 - Tet 3492. 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica šte*. 11. - Teletoo St 2455. Podružnica Celje: Koccnova ulica št 2 — Telefon ftt 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št 105 241 Narodom« ldocCDC Uit 25 — Za raozcmsrvo Din «40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Tete-fon it 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka uKca 1L Telefon št 2440 Celje. StrossmayerJeva td. 1. Tet 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Bolnik ob Dunavu V sedanji nevarni igri z mednarodnim mirom, ko revizionisti lahkomiselno trosijo svojo žerjavico okrog težkih sodov smodnika, smo doživeli minile dni zanimiv intermezzo. Rimski list »Giornale d' Italia« je objavil »odkritje«, ki je šlo skozi ves italijanski, nemški in madžarski tisk: da namieč obstoji med državami Male antante tajni vojaški sporazum. Če bi se katera izmed treh zaveznic, pravi avtor te »senzacije«, zaplela s katero sosedo v oboroženi konflikt, bi države Male antante najprej zasedle Madžarsko. Ni čuda, da so imeli te dni madžarski listi svoj veliki dan in da so zarjoveli kakor lev in čisto kakor na povelje: Madžarska je ogrožena! V me-galomanskih glavah onih Madžarov, ki podpirajo ^sdanji fevdalno-militaristični režim, se je politična temperatura takoj povišala: Torej je treba še odločnejše borbe proti Trianonu! Kajpak, v državah Male antante niso taki naivneži in neveaneži kakor si jih predstavljajo revizionisti. Ne samo, da je tajništvo Male antance lahko to »odkritje« mirne vesti in lakonično, kakor govore samo tisti, ki imajo čisto vest, uvrstilo med izmišljotine, marveč se je zlasti v češkoslovaškem tisku pokazalo še nekaj drugega. »Odkritje« je bdlo namreč le reakcija na veliko tehtnejša in resnejša odkritja nekaterih listov Male antante. Šlo ie za naklepe in načrte revizionistov za prihajajočo pomlad. Zgodilo se je, kar se večkrat dogaja pri ljudeh, ki nimajo čiste vesti. Tat, ki so ga presenetili pri kraji, ogorčeno dviga roke in vpije kakor okraden na ves glas: Primite tatu! Omenjena »senzacija« je bila tako neresna in kakor vsaka preočitna laž tako kratkih nog, da ne bd bila vredna niti r.ajskromnejšega komentarja. Toda prav otipljiv načm, kako je bila napravljena in vržena v javnost, je tako poučen in svarilen, da vzbuja pozornost politične javnosti v vseh državah Male antante. Primer, ki smo ga navedli, je zopet enkrat podkrepil že znano dejstvo, da je danes politična Budimpešta največja kuhinja političnih laži in dražilnih senzacij za vso Evropo in še za Ameriko povrh. Madžarski revizionisti so tako globoko izgubili respekt pred pametjo, ve stjo, spominom in resnicoljubnostjo dru gih narodov, da začenjajo servirati sve tu tudi najbolj kratkonoge laži kot čiste in mednarodno pomembne resnice. Imperializem velikih narodov je do neke mere razumljiv, četudi ni zaradi tega nič manj mednarodno škodljiv in nevaren. Toda napihovanje ni z ničemer opravičljivo, melagomansko bahaštvo Madžarov — to se pravi, manjšine, ki danes obvladuje in na zunaj predstavlja madžarski narod — presega že vse meje. Najmanj eno desetletje se že vladajoči Uadžari in njihovi pomagači marljivo urijo v antitrianonski propagandi. 2e na mirovni konferenci, ko je bila tako zva-na milenijska Ogrska končno in v vsakem pogledu položena v zgodovino, so razvili prapor protitrianonskega revizi-onizma z naslovom »Justice pour la Hon. grie«. Kaj vse so storili pozneje in kaj počenjajo še danes, da bi prepričati svet. o »krivici«, ki se jim je zgodila s tem, da so se osvobodili njihovi »milenijski« vazali, to bi lahko povedali samo v debeli knjigi. Ko so se začele tudi neka-' ere druge malkontentne države sukati v revizionistično politiko, je madžarski pritlikavec dobil bojevitost, da bi bila vprav komična, če se ne bi tako razvila v^ lahkomiselno igro z varnostjo madžarskih sosedov. Kjerkoli je gorelo ie malo malkontentnega političnega ognja, povsod je madžarski revizionizem postavil svoi milenijski piskerček. Madžarski revizionisti danes, v času, ko vsi pravi prijatelji miru s strahom opazujejo daljnosežne spremembe ^ v Nemčiji, niti malo ne prikrivajo ^ svojega naivnega veselja z navideznimi uspehi revizionizma v Evropi in se nič ne sramujejo že preočitnega apetita po ozemlju, ki pripada sosednim narodom. Ob istem času. ko se najprešernejši madžarski upi solnčijo v antievropski politiki dveh velikih, izrazito imperialističnih držav, ko ves svet ve, kdo komu vtihotaplja orožje — gotovo ne za divjačino na ogrskih pi^fcah, — obtožujejo celo iz Budimpešte Malo antanto oboroževanja in vojnih naklepov! Obtožujejo ono Malo antanto, ki ni razvila in ne bo mogla razviti svojih vojnih načrtov, kakor začenjajo zopet prihajati v modo, ker ji ni bilo in ji ne bo do tujega ozemlja, ker hoče braniti samo svoje. Države Male antante so zgrajene na nacionalnih, političnih in' gospodarskih nujnostih, ki ne vzdrže niti približne primere z doktrino v zgodovinski Ogrski. Dokazovati miroljubnost Male antante je docela odveč, saj jo nainazorneie dokazuje defenzivni značaj nienega sistema in direktna zainteresiranost njenih narodov na miru in demnkraričn' ureditvi povoine Evrope. Madžarska je danes bolnik ob Dunavu. Bolnik z nevarno nacionalistično fantazijo. Že Kossuth Laios je^ opazil, da bo madžarstvo na veliki kotlini med * Beneš o Mali antanti Ekspoze čsl. zunanjega ministra v obeh praških zbornicah — Vzroki za sklep novega pakta Praga, 2. marca d. V zunanje političnih odborih poslanske zbornice in senata je podal včeraj zunanji minister dT. Beneš daljši eksipoze o aktualnih mednarodnih problemih. V svojem govoru se je zlasti obširno bavil z novo pogodbo Male antante in poudaril, da Mala antanta v ženevi ni podpisala nobenega tajnega vojaškega do_ govora, marveč je samo realizirala program, ki je plod dolgoletnih sistematičnih in vztrajnih priprav Minister dr. Beneš je nato podal pregled razvoja in zgodovine Male antante in očrt al tudi vzroke, ki so bili merodajni za nadaljnjo poglobitev medsebojnih odnošajev Poudaril je. da je bil razvoj Jugoslavije. Rumunije in Češkoslovaške do sedanje mednarodne enote nezadržen, ker izvira iz življenjskih interesov, zemljepisnega položaja, sosedstva in na_ posled tudi iz nevarnosti, ki so ogrožale te države v preteklosti in jih bodo brez dvoma tudi še v bodočnosti. Gospodarska kriza je v posameznih državah do viška stopnjevala mednarodne in notranje politične boje. Vse to je dalo povod, da so se države Male antante odločile za krepak ko_ rak na poti samoobrambe, pa tudi na poti organizacije in očuvanja miru in tako ustvarile novo mednarodno celoto, ki bo lahko še krepkeje in odločneje zastopala interese vseh treh držav. Drugi aktualni povod za učvrstitev medsebojnih vezi v okviru Male antante je bojazen, kaj se bo zgodilo na razorožitveni konferenci. Mala antanta je slej ko prej za omejitev in zsnižanje oboroževanja Pojavili pa so se načrti zlasti med velesila, mi. ki hočejo deliti zlasti srednje evropske države na razna interesna področja. Države Male antante so zoper tako politiko velesil, ne da bi zanikale upravičene interese svojih sosedov v srednji Evropi. Nikakor pa nočejo biti države Male antante cilj teh interesnih sfer in objekt med. narodne politike dragih držav, ker bi to prej ali slej dovedlo do slične katastrofe, kakor je nastala leta 1914. Dr. Beneš ie dalje v svojem ekspozejn iz-Tecno poudarjal, da Mala antanta ni naoljena proti nikomur in da ima svoj cilj parna v sebi. Podčrtal je tudi tesno «odelov»n » med Malo antanto in Poljsko, ki redno bolj pridobiva na sTo.iem vplivn in ki ii Ho nso-|eno. igrati zgodovinsko nlogo. Ho katere ima tso pravico. Malo antanto družijo s Polivko številni skupni interesi. Ob koncu svojega ekspozeja je dr. Be- neš odločno zavrnil vse trditve, da bi bila Mala antanta ustvarjena na pritsk Francije, naglašajoč, da je to legenda, ki j« poslala že zgodovinska neresnira. Mala antanta želi najtesnejšega sodelovanja z vsemi druuimi državami, še prav posebno pa z vseuii sosedi. V Evropi se sicer ni bati oboroženih sporov, toda dogodki, ki prihajajo, bodo vseeno resni. Zato je bilo nujno potrebno, da se Mala antanta, ki je vedno vodila realno politiko, pravočasno pripravi na vse even-tualnosti. Ekspoze dr. Beneša je bil sprejet z velik m odobravanjem. Danes se je v navzočnosti dr. Beneša pričela debata o njegovem ekspoz^jn. Poslanec Svellik (Ljidska stranka) je izjavil, da so češkoslovaške stranke že v prejšnjem tednu izjavile svojo pozitivno sta.Išč-i k paktu Male antante. Vse stranke mj odkrito izraz le svoj pristanek k paktu. Pri onih, ki so napovedovali razpad Male antanta. je prišlo do velikega presenečenja. Vsekakor .ie Srednji Evropi danes bolj kol kdaj potrebna reorganizacija. Brez Male antante se danes v Podunavju ne more naprav ti ničesar. Posianec R i c h t e r (Češki narodni socialist) je poudarjal, da zasleduje pakt iste cilje kot prejšnje pogodbe. To pa pomeni, da je ureditev evropskih razmer Končn:«-veljavna in da so vse revizionistične sanje neizvedljive. Ravno to dojst-.o je velikega pomena. Obenem s politično integriteto se re šuje tudi probiem gospodarskega sodelovanja. Brez dvoma jc, da so ae s tem r,ak-tom države odrekle v političnih in gospodarskih zadevah svoji suveren iteti. Vsa de. janja se morajo izvesti kologijalno na pod' lagi soglasnega sklepa. To je podčrtati ker ravno ti ko:egialni elementi prinašajo v meddržavne politiko Male antante elemente miru, preudarnosti, višjega gledanja in v resnici evropskega iiuha. Nemški socialni demokrat posl. T a u b je izjavil, da je pakt Male antante nastal zaradi položaja, ki ga je pospešil razvoj dogodkov v Nemčiji. Novi pakt ne porani nove orientacije v zunanji politiki teh držav, temveč potrjuje samo dosedanjo orientacijo. Zastopnik Nemške kmetsk'. zveze Zier-hut, je izrazil nezadovoljstvo glede češke politike napram nemškemu aktivizmu ter je izjavil, da bo tudi potrpljenje nemških strank imelo svoj konec. Nemški nacionalec Kalina Je napadal nemške vladne stranke ter jim o3ital, da izvršujejo konstruktivno delo ie ^a d žavo, namesto za su-ietBke Nemce. Ljubljana dobi še letos moderno letališče Finančni minister Je že odobril potrebne kredite -Letališče bo pred poletjem dograjeno — Ljubljana postane važna postojanka zračnega prometa Likvidacija hirtenberške afere Mala antanta se zaenkrat zadovoljuje z načinom likvidacije, bo pa zadevo spravila pred svet Društva narodov, če se tihotapstvo orožja ponovi Ženeva, 2. marca. AA. Tajništvo stalnega odibora Male antante je poslalo generalnemu tajniku Društva narodov siru Ericu Drumimondu pismo, v katerem med drugim ugotavlja: Meseca januarja so vlade držav Male aTiitante dobile informacije, da je tovarna za razstrelivo v Hirtembergu dobila v zadnjem času znatne pošiljlke orožja, zlasti pušk in strojnic. Ker pojasnila avstrijske vlade in tudi uradni komunike te stvari niso zadostno pojasnili in ke* tvorijo po-šiljatve orožja transakcije, ki niso združljive z določili sairotgermainskega miru, so vlade držav Male antante sklenite, vso stvar spraviti pred svet Društva narodov, da on izvrši preiskavo na podlagi člena 15*9 saintgermainiske mirovne pogodbe. Britanska Ln francoska vlada sta prevzeli nalogo. da stvar uredita diplomatskim potom. in vlade Male antante so odgodile izvršitev svojih sklepov. Iz ustnega odgovora zveznega kancelarja britanskemu i.n francoskemu zastopniku se vidi, da ie res nrišlo v Avstrijo 50.000 pušk in okoli 200 strojnic. Toda ta odgovor ni razčistil več važnih točk, in zato so se vlade držav Male antante obrnile 4. februarja na zastopnike Velike Britanije in Franciie. da na ta način dobe od avstrijske vlade potrebna pojasnila. Obe vladi sta nam v enakih pismih sporočili pogoje, pod katerimi bi se afera s pošiljanjem orožja v Avstrijo mogla urediti- Vlade držav Male antante vztrajajo na pravnem stališču, vendar pa so nriipravMene sprejeti tako ureditev ter iz- javljajo, da bi v bodoče, če bi se tak do godek ponovil, ne mogle smatrati stvari za urejene. Tajništvo stalnega odibora Male antanti obvešča o tem svet Društva narodov in ga prosi, naj to pismo sporoči državam, ki so članice sveta, Pariz, 2. marca. AA. »Echo de Pariš« poroča, da je zunanji minister Paul Boncour govoril v zunanjem odboru parlamenta o hirtenberški zadevi in izjavil med drugim, da bo zdaj Francija poskrbela, da se vti-hotapljeno orožje tudi dejansko odpošlje nazaj, odkoder je prišlo. Po drugi strani pa bo Francija zahtevala od avstrijske vlade izrecno obljubo, da se take stvari ne bodo več ponovile Glede vesti o 195.000 kg strupenih plinov, ki da so bili dobav« ljeni Madžarski m o dobavi italijanskih letal, je Paul Boncour izjavil, da bo o tem stopil v stike s francoskim poslanikom v Londonu Angleški vojni proračun London, 2. marca. AA. Vojni proračun za prihodinje leto znaša 37,950.000 funtov šter-liingov, to je 1.462.000 več ko lani in približno dva milijona mami kot leta 1931. Vojm minister lord Hailsham smatra, da je treba v prihodnjem letu zelo štediti. Dalje pa ne bo mogoče iti, ker je treba teritori-jalni vojaki dati možnost, da obnovi svoje vsakoletne vežbe. Prav tako bodo potrebni izdatki za obalno obrambo. 1. januarja je šte'a angleška teritorialna vojska 12S.849 mož. Karpati, Alpami in spodnjim Dunavom rasno izginilo v drugih, plodovitejših in sposobnejših narodih, če si jih ne bo znalo s politično umetnostjo podjarmiti. Podobne misli o tem bolniku srednje Evrope razvija grof Rethlen v svojih nedavno objavljenih govorih. Tudi ta sodobni madžarski politik, ki izraža ideologijo danes vladajoče plasti Madžarov, sodi, da so Madžari definitivno izgubljeni, če ne bodo mogli svojega go-spodstva zopet razširiti na vse zgodovinsko ozemlje nekdanje Ogrske. Madžarska je obdana s slovanskimi kleščami, katerih kraka v Szobu in Subotici se utegneta zapreti v tistem hipu, ko »fcane Rusija, »najmočnejša zvezda slovanskih narodov«. O tem, da bo ruski narod nekega dne zopet vodila nacionalna politika, ne dvomi niti grof Betblen. »Božja previdnost je dala Madžarom moratorij«, pravi madžarski politik. »Koliko časa bo trajal, ne ve nihče. Usoda Madžarov zavisi od tega, ali in kako ga bodo izrabili.« Tako je grof Bethler. označil cilj madžarske politike, kakor ga razumeva danes vladairvča narodova plast. Aristokratsko- mi 1 iia ris t i čna klika si skuša podaljšati življenje s pretvezo, da tako brani Madžare pred rasno in narodno smrtjo. Lahko da je kaj resnice v strahu Madžarom pred narodno smrtjo. Toda strah pred smrtjo še ne opravičuje nadutega in nevarnega pohlepa Madžarov po slovanskem ozemlju. Vedno znova je treba opozarjati na nevarno fantazijo bolnika ob Dunavu, ki se hoče rešiti na račun zdravih sosedov! Madžarski bolnik potrebuje previdnega, a močnega kuratorja. Tak skrbnik je postala Mala antanta in bo ostala vse dotlej, dokler madžarsko ljudstvo samo ne vrže s sebe danes vladajočega bojevitega sloja in se ne približa sosedom z iskrenim in trajnim sporazumom! Beograd, 2. marca. v. Finančni minister je na prizaucvanje Aerokluba v Ljubljani, zlasti pa na intervencijo narodnega poslanca g. dr. Staneta Rlipeta odobril zne» sek 900.00J Dm na račun državnega prispevka za ureditev modernega letališča v Ljubljani. Primerne vsote bosta prispevali tudi ljubljanska mestna cbčina in ban-ska uprava tako da se bo z delom za ureditev terena pričelo v najkrajšem času, po vsej priliki še v teku tega meseca. Letališče bo urejeno na sedanjem voja» škem vežbališču pri D M v Polju Pogodbi strokovnjakov bo to eno najlepših in najugodnejših letališč v naši državi. Terenska dela ne bodo zahtevala velikih stroškov ker bo treba posekati le nekaj dreves in malenkosrno zravnati teren Pn tem delu bodo zaposleni pred v^em brezposelni delavc; iz Ljubljane in okolice \*a letali* šču bodo zgrajeni potrebni hangarji, nadalje delavnica za manjša pop-avila. bencinska postaja ter poslopje, v katerem bodo uradi, avtobusna postaja in carinsko osobje. Računa se > tem da bodo vsa de» la končana najkasneje do jun'ja. tako da bi se otvorij promet že 1 junija ali najkasneje 1. julija ob začetku glavne tujsko-prome^ne -cz-one. Za Ljubljano pomeni zgraditev letališča v Mariboru. veliko pridobitev. Ljubljana bo s tem vključena v mednarodno letalsko mrežo. Imela bo direktne letalske zveze ne samo z Zagrebom in Beogradom ter dalje do Soluna. marveč bodo šle preko Ljubljane tudi nekatere važne mednarodne proge. Pred v-jem bodo preložene na Ljubljano vse av» stniske zračne proge proti jugu, ki vodijo sedaj preko Alp. kar je združeno z veliko nevarnostjo in težkočami Ljubljani bo na ta način vključena v progi Dunaj-Gradec*Trst in Dunaj-Bcnetke, nadalje p.i bo dobila direktno zvezo s Prago in Su-šakom. preko Solnog-ada pa najkrajšo zvt-zo z Berlinom in Parizom V notranjem prometu ho za Ljubljano zlasti važna proga Ljubijana»Beograd m Liubljana-Sušak, ker bo na ta način omogočeno ietoviščar-jem na Gorenjskem, da se zjutraj odpeljejo z letalom na Sušak. prebijejo ves dan na morju in se lahko zvečer zopet vrnejo v gorenjski hlad. Iz Ljubljane do Sušaka bo trajalo potovanje z letalom samo pičlo uro. do Beograda pa nekaj nad tri ure. računajoč tudi pristanek v Zagrebu. Ni dvo» ma, da se bo s tem tujski promet v Ljubljani in sploh v dravski banovini zelo povzdignil Za pozneje je nameravana tudi še zgraditev manjšega tranzitnega letališča Hitlerjevci hočejo vso opozicijo iztrebiti Terorizem se nadaljuje in stopnjuje — Novi parlament bo zasedal v cerkvi — Grožnje inozemskim novinarjem Berlin, 2. marca. č. l."krepi Hitlerjeve vlade proti levičarskim strankam so docela spremenili zunanje lice berlinskih ulic. Tri dni pred odločilnimi volitvami ni videti po ulicah nobenih znakov levičarske volilne borbe. Povsod naletiš sarno na lepake in velikanske proglase s kljukastim križcem in pa volilne proglase Papenove črncbelo-rdeče fronte. Levičarski tisk sploh ne izhaja, v kolikor pa pride še kaj njegovega na svetlo, ne sme prinašati ničesar neprijetnega za »lado. Ni čuda. da se zato razširjajo v javnosti najrazličnejše vesti, ki jih je težko kontrolirati. Tako se na primer trdi, da je prišlo v vladi do ve-l kih nesoglasij in da pride takoj po volitvah do vladne krize, čije uspeh bo ta, da izstopijo iz vlade Papen in ostali ministri, ki niso nacionalni socialisti. Iz hitler« jevskih krogov d&mantirajo vse te verzije, in pravijo, da so vsi ministri sedanje vlade prisegli, da bodo trajno sodelovali, in da zato ni govora o kakšnem nesoglasju med Goringom in Hugenbergom. Nasprotno zatrjujejo da vlada nikakor ne bo ostala na polpoti, temveč bo nadaljevala z iztrebljenjem levičarskih strank. Listi, ki so sedaj začasno ustavljeni, sploh ne bodo več dopuščeni. Kakor se doznava, so oblastva odvzela potne liste predsedniku pruske vlade Braunu in notranjemu mini stru Severingu, ki sta baje hotela uiti v Lichtenstein. Pariz, 2. marca. AA. Iz Berlina poročajo: Državna vlada je sklenila na današnji seji izdati izredne ukrepe proti tujim dopisnikom listov češ da napadajo nemško državno vlado na zlommeren način. Dalje j« vlada sklenila takoj aretirati Stampfer« ja, glavnega urednika socialističnega glasila »Vorwaerts«. ker je podpial in objavil v socialističnem tisku, da so ukrepi proti socialnim demokratom nezakoniti, in ker je protestiral proti temu, da je vlada mo-nopoiizirala vso volilno propagando in onemogočila socialistom, da bi na te njene ukrepe odgovorili. Dalje je Stampfer obtožen. da je izjavil, da obstoje nasprotja v uradnih verzijah o ognju v parlamentu. Berlin, 2. marca. s. Kakor javlja »Deut» sche Allgemene Zeitung« iz Kas&la, je vodja narodno socialistične frakcije v pruskem deželnem zboru poslanec Kube izjavil na narodno socialističem volilnem shodu, da bo narodno socialistična stranka v kratkem stavila v pruskem deželnem zbo* ru predlog, naj se z ozirom na državi nevarno delovanje secialno demokratske stranke prepove državnim uradnikom pripadnost k tej stranki in njenim zvezam. Vodstvo socialno demokratske stranke je poslalov rhovnemu državnemu tožilcu pbmo, v katerem najodločneje demantira trditve o nekih zvezah med socialnimi demokrati in požigom v parlamentu. Na» sprotno, pravi izjava, da je celokupno vodstvo socialno demokratske stranke na razpolago državnemu tožilcu in prosi, naj se čimprej izvrši zaslišanje. Hugenberg j c povabil socialistična poslance v preiskovalni odbor za proučitev kmetijskih podpor v vzhodnih pokrajinah. Svciailsti so to po» vabilo odklonili in izjavili, da tako dolgo ne bodo sodelovali v tem odboru, dokler socialistična stranka ne bo imela možnosti braniti se pred napadi svojih nasprotnikov in vršiti volilno propagando. Akcija zoper komuniste se nadaljuje po vsej državi. Večina deželnih vlad je sprejela poziv državnega ministra notranjih poslov, kaj vse je ukreniti proti komunistom. Domala v vsej Nemčiji je prepovedano le^ vi čar jem zborovati ter jim je zanlenjen ves volilni materija]. Snoči je prišlo v Berlinu. Leipzigu in Hamburgu do ponovnih pretepov med vladnimi pristaši in komunisti. Več oseb je bilo aretiranih. Ubit je bil en hitlerjevec, reč drogih oseb pa je bik> ranjenih. Berlin, S. marca i. >Volkischer Beo-bachter« objavlja, da je bila izvršena hišna preiskava v gin vnem društvu nemškiB državljanov židovske veroizpovedi. Zaplenjenega je bilo baje mnogo materijala prevratnega značaja, četvorica članov tega društva je bila aretiTana, društveni prostori pa so bili zapečateni. Imenovano društvo je osrednja korporacija nemškega židov-stva. Pariz, 2. mar^a AA. Iz Berlina poročajo: Državni zbor, «i bo izvoljen 5. marca, bo za6eda| v Potsdamu v garnizijski cerkvi, ker sedanji državni zbor zaradi Dožara ne bo za tako zasedanje poraben. Verjetno je, da se bo novi parlament po kratkem zasedanju od g od i I za dalje časa. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da se komunistična stranka ne bo mogla udeleževati zasedanj novega državnega zb&ra Odprava republikanske zastave Berlin. 2. marca. A A. Republikanska zastava črno-rdeče-rumeno bo v kratkem isc— nila z vseh državnih in občinskih poslr-pij na Pruskem. Namesti nje pride fcrno-belo-rdeča zastava, ki bo visela pola? p«rw-eke zastave. Odlok pruske vlade o tem izide v kratkem. Novi poboji Pari«. 2. marca. AA. Iz Berlina poT>očajo:j V Berlinu eo pri političnih spopadih ubili? 3 osebe, pet jih pa nevarno ramiH. Policija je aretirala 150 oseb zaradi kršitve uredbe proti komunističnemu rovarenju. V Osteroddu v Vzhodni Prusiji m »Mii nekega hitlerjevca. Sedem republikatMev je, aretiranih. V porenjj in na Westfalskem je policija na podlagi nove vladne uredbe aretira«' 2050 komunistov. V Bremnu so aretirali 50 komiHiietev, )m so lepili revolucijoname lepake. Vznemirjenje na Angleškem London, i. marroa 6. Na snočnji seji spodnjega doma je neki konservativni poslanec vprašal, kaj namerava vlada storiti, da zaščiti življenje in imovino angleških državlj« nov v Nemčiji. Minister za zunanje po«'e Jobn Simon je izjavil, da dobiva od angleškega poslaništva v Nemčiji stalna poročila, iz katerih izhaja, da bo nemška vladi izpolnjevala vse svoje obveznosti i oeirom na varovanje osebne in imovinske nedotakljivosti angleških državljanov. Sanacija avstrijskih železnic Dunaj, 2. marca- č. Vlada bo .vuiri predložna zakonski načrt o saniranju avstrijskih državnih železne. Gre za to, da se prihrani 30 milijonov šilingov, kar naj bi se doseglo z zmanjšanjem osebnih prejemkov. Prometni direktor Huber ie že prijavil svojo dem-isijo. Danes so prepovedali izhaianje listov »Deutsche Oester-reidiischc Tageszeitung« jn pa »Rote Pahne«. ki sta kritizirala vladni načrt Nova norveška vlada Oslo. 2. marca. AA Kralj je podpisal ukaz o imenovanj« homogene liberalne vlade. Vlada je takole sestavljena: Predsednik ministrskega sveta m zunanji minister MowinckeI, pravosodje Sunde, finance Lund, trgovina Meling. kmetijstva Five. t>ouk in vere Liestoel, socialna politika Stroemme. javna del«. Mielde, narod« na bramba Kobro. Male antante Francoski odmevi napovedanega Hitlerjevega obiska pri Mussoliniju Pariški fisti o stvari obširno razpravljajo in vidijo v oHsku dokaz za stremljenje po ofenzivni zvezi med Italijo in Nemčijo t vem Mohorič: že včeraj smo v kratkem izvlečku objavili govor nar. posL Ivana Mohoriča v skupščinski razpravi o paktu Male antante. Po stenograiskem zapisniku objavljamo danes govor v celoti. Vest o sklenitvi pakta Male antante je bila sprejeta tudi v zapadnem delu naše države z iskrenim zadovoljstvom in navdušenjem. Podpis pakta so pozdravili v nagem tisku ne samo režimski krogi, marveč tudi oni, ki pripadajo sedanji opoziciji. Iz te spontane in enodušne manifestacije lahko zunanji svet, ki je bil glede uresnične-ga političnega razpoloženja treh delov na_ še skupne jugoslovanske države že tolikokrat naiagan, najbolje vidi, da sta v vprašanjih zunanje politike vedno vladali v na-š«m neredu neomajna složnost in najgloblja zavest solidarnosti. Pakt Male antan_ te pomeni velik korak naprej v desetletnem sodelovanju naše kraljevine z bratsko Češkoslovaško in Rumunijo, pomeni učvrstitev velike mednarodne formacije za zaščito interesov vseh treh podonavskih držav. Pakt je sklenjen v najtežjih časih, ka^ jih je bilo po končani vojni v Evropi, otre>bna in dosegljiva. Pakt Male antante in&vgurira v tem peg-edu novo. še tesnejšo dobo deli na poln- skupnega reševanja velikih gospodarskih vprašanj, pred katerimi smo stali dosedaj kot po-edinci, ki pa jih bomo v bodoče formulirali in reševali skupno. Pakt v ničemer ne prejudicira gospodarskim interesom posameznih držav, marveč nasiprotno izhaja s stališča, da je treba pri bodočih pogajanjih upoštevati tudi posebne interese, bilo agrarnega, bilo industrijskega značaja držav Male antante. Postni? dogodki v Evropi 9o dokazali, da je bil korak, ki so ga storili državniki Male antante. stvarno potreben in želja in nada vseh nas je. da bi bodoče intenzivnejše sodelovanj« Male antante rodilo polne uspehe. V dneh. ko je kriza zaupanja med narodi dosegla vrhunec, v dneh, ko je zavladala v gospodarstvu splošna zavest nes>'gurnosti in prehodnosti, v dneh. ko je svetovno gospodarstvo v največjem razvoju produkcij, ske in prometne tehnike doživelo še ne zabeležen polom in ko se vsi narodi sveta Ikljub vsem naporom Društva narodov vra- čajo v gospodarski politiki nazaj k metodam srednjega veka, iskajoč v zablodah gospodarskega nacionalizma sredstev za uravnoteženje svojega gospodarstva in svojih financ ter za o čuvanje svojih držav od posledic svetovne gospodarske krize, v dneh, ko se vrše velike priprave za sklL canje svetovne gospodarske konference, v teh dneh dobiva sklenitev pakta Male antante značaj izredno važnega in daleko-sežnega dogodka. Posebni pomen tega pakta je v dejstvu, da predvideva ustanovitev gospodarskega »veta Male antante kot stalnega sotrudnika političnega sveta. Gospodarski svet Male anitante bo omogočil mobilizacijo širokih intelektualnih in materialnih moči in sredstev industrializirane bratske češkoslovaške republike, kakor tudi izrazito agrarnih držav kralje, vine Jugoslavije in Rumunije v svrho tega skupnega dela. Okvir nalog in sestava gospodarskega sveta je naznačen že v sami vsebini in obeležju pakta. Ta okvir obsega vzajemno gospodarsko podporo in sodelovanje na izgraditvi gospodarskega življenja, obenem pa stremljenje po postopni koordinaciji gospodarskih interesov v svrho omogočenja skupnega nastopanja pri ureditvi odnošajev napram tretjim drža. vam. Glavno vsebino zunanje politike vseh držav predstavlja dandanes reševanje gospodarskih vprašanj, ki so v zadnjih letih trajno na dnevnem redu. Zaradi tega je gospodarski svet ena garancija več. da bo, zasnovana na praktičnem in strokovnem gospodarskem delu, dobila tudi politična zajednica Male antante še večjo avtoriteto in politično moč. Ne spadalo bi v okvir naše današnje manifestacije, če bi se bavili s podrobnostmi, in ne želimo da bi se naša izjava smatrala za poskus prejudiciranja bodočim smernicam dela; vendar smatram, da la. hko rečem, da sta že v samem obeležju pakta podani gospodarskemu svetu Male antante dve glavni smernici delovanja. Ena teh smernic je pospeševanje in poglobitev medsebojne zamenjave dobrin, ki je danes v okviru splošnih ovir v občutni meri zmanjšana. V to skupino spada, da navedem samo eno vprašanje, vprašanje preferenčnega tretiranja, Iti je kljub temu, da je načelno že sprejeto, v svoji sedanji koncesiji vendar še pomanjkljivo in ne-dovoljno izgrajeno. Semkaj spada budi vprašanje politike kontingentiranja in osvoboditev plačilnega prometa med zainteresiranimi državami. Ravno raznovrstnost naravnih pogojev za delo in produkcijo ter raznolikost v pogledu razvojne stopnje, obrtne in industrijske delavnosti posameznih držav Male antante otvarjata gospodarskemu svetu široko polje za delo v splošno korist. Vsi dobro vemo. da je se. dania dob? neugodna za gospodarsko iniciativo. Vemo tudi, da ne more in ne bo preko noč' nastopilo samo od sebe izboljšanje gospodarskega stanja, marveč se kot realni politiki zavedamo, da so za izhod iz sedanje depresije potrebni veliki napori, da je pot k izboljšanju dolga, težavna, naporna in posuta s trnjem. Toda mi smo pripravljeni iti po tej poti. Imamo dobro voljo in pripravljenost storiti vse, dopri-nesti tudi žr'-»3. ki bodo potrebne za do. sego tega cilja že sama zavest, da v svojih naporih v bodoče ne bomo osamljeni, da moremo računati na skupno podporo zaveznikov, prinaša v naše gospodarsko življenje zaupanje in samozavest, ki sta predpogoj za nadaljnje uspešno delo. Druga smer dela gospodarskega sveta Male antante bo postopna koordinacija interesov držav Male antante v odnošajih do tretjih držav. Ni dvoma, da je sedanje stanje teh odnošajev podobno nekaki mrzlici, ki je imela zlasti za nas agrarne države izredno hude posledice. To stanje je že v teku minulih let napotilo agrarne države v Podunavjiu, da po. skušajo koordinirati svoje interese, čeravno se je smatralo, da je to med konkuren. ti izključeno, številne konference, ki so se vršile o tej stvari, pa so pripomogle, da je ta ideja dozorela, in so dokazale, da obstoja možnost stvarne koordinacije. Da. celo več: delo na tem polju je dovedlo že do konkretnega formuliranja in pokazalo način praktičnega izvsjanja Rumunija ln Jugoslavija kot državi ki sta na tem vprašanju prvenstveno zainteresirani, sta dobili v gospodarskem svetu Male antante možnost večje in uspešnejše obrambe svo jih agrarnih interesov in možnost skupne akcije. Napori Male antante. ki bodo štor. jeni v tem praven, bodo imeli nalogo pripraviti teren, da se gospodarska politika držav Srednje Evrope zopet spravi na naravna pota in da se zopet omogoči svobodnejše gibanje dobrin, kapitala in delovnib moči, kar edino more povrniti narodom izgubljeno zaupanje in omogočiti človečanstvu povra-tek duševnega miru in materialnega zadovoljstva. Najvažnejše pa je, da — novi pakt one. mogoča diplomatsko izigravanje političnih in gospodarskih interesov posameznih dr. žav Male antante s strani tretjih držav z dajanjem enostranskih koncesij ta sklepa, njem dvostranskih pogodb brez vednosti ostaljh članic Male antante. Dasiravno je to edina negativna odredba pakta, je ta odredba za sedaj in za bodočnost Male antante morda najboljše jamstvo. Jugoslovenski narod se iskreno radnje in pozdravlja nove smernice skupnega dela ter bo založil vso svojo, v velikih vojnah preizkušeno vztrajnost m neomajno energijo. da bo to delo v dltu ohranitve miru in gospodarskega napredka ter blagosta. nja Srednje Evrope hi Podunavja kronano s polnim uspehom. Nemški vojaški ataše za Malo antante Bertln, 2. marca. AA. Wo!ffov urad po* ro&a, da je za vojaškega atašeja v Pragi, Beogradu in Bukarešti imenovan polkovnik von Falkenhorst. Svoje dolžnosti bo prevzel 1 aprila. Novi nemški vojaški atašeji bodo nastopili svoja mesta 1. aprila. Vojaški ataše v Londonu bo hkratu opravljal dolžnosti atašeja v Bruslju in Hagu, ataše v Rimu bo obenem tudi ataše z p. Bu« dimpešto. vojaški ataše v Moskvi bo hkra-ta tudi z& Vilno. Seja banovinskega odbora JRKD v Novem mestu preložena Predsedstvo banovinskesa odbora JRKD za dravsko banovino ]e sktonilo odgodfti plenarno sejo banovin-sfctega odbora, ki bi se imela vršiti v nedeljo dne 5. marca v Novem mestu. Dan nove >e}e bo ha vi.len vsem članom banovin9kega sveta pravočasno pismenim potom. Obenem ie odgoden tudi nameravani javni shod v Novem mestu. OdgodJtev se še morala izvršiti zaradi tega, ker so gg. mmrstra dr. Kramer fn Ivan Puceli ter narodni poslanci in senatorji zadržani v Beogradu zaradi adresn-e deputacije dravske banovine, ki se vrne v Ljubljano šete v nedeljo zjutraj. Davčni vijak na Mat&ai sitem tiiatislava, 1. marca. Desetletno gospodar©;, vo grota Beta lena je spravi.o madžarske tinance na rob propada in po enem letu vlade grota K*>roly-ja, ki sč gospodarstva ni dotikal, marveč pustil vse v starem tiru, je preša neprijetna dediščina ua Gombdsa. 'is- je ob svojem nastopu scer napovedal, da bo njegova glavna naloga ozdravitev državnih i mane, pri čemer bo štedil obubožane ljudske sloje, vendar se je moral v ta namen poprijeti v izdatni men či6to f iskaln h sredstev. Njegov veliki načrt notranje kolonizacije, 2a Katerega bi morali prepevati fevdalni veleposestniki, je zaradi gospodarske krize in odpora prizadete gospode ostal na papirju. Gomboševa popularnost je zeto pre-cej obledela, še bolj pa si je otežtkočil položaj s svojo davčno politiko. Jasno je. da je v današnjem času mogoče doseči proračunsko izravnavo samo 6 štednjo in z uvedbo novih davkov, ki pa morajo biti ravno z«radi sedanjega težkega stanja skromni in ne ©mejo preveč obremeniti malega človeka. Ako bi se Madžari pomirili z dejanskem stanjem in uredili svoje državno gospodaistvo primerno potrebam ljudstva, potem bi madžarski proračun dosegel ravnotežje brez tak h radikalnih ukrepov, ki najbolj zadevajo malega človeka. To*ia Madžari ne morejo pozabiti svojega nefcaanjega gospostva in trosijo večji del svojih državnih dohodkov za oboroževanje iti za propagando revi-zionizma, v nadi, da si bodo sedanje žrtve taj lahko nagradili z zopetnim izkoriščanjem drugih narodov. V tem pravcu se razvija tudi vsa njihova notranja politika, ki poudarja začasnost sedanjega stanja :n potrebo, da mora Madžarska za dosego predvojnih meja kroic sv. Štefana doprinašati naravnost nemogoče finančne žrtve. Predsednik vlade je ob svojem nastopu svečano obljubil prestrašenim državn m nameščencem, da se njihovih prejemkov pri izvajanju svojega programa stednje ne bo dotikal. Vendar je mora! finančni minister lmredv po6eei tudi po uradn ških prejemkih in tako so madžarskemu javnemu nameščencu v teku poldrugega leta že tretjič znižali pače. Z Tiostavno naredb-o je minister lmredv tudi uvedel tri vrste novih davkov, devet davčnih postavk pa je močno povišat. Med novimi davki je visoko obdavčenje električnih žarnic, obdavčenje radioaparatov ln davek na inserate. Davek na cigaretni papir in stročnice se je potrojil, davek n« alkoholne pjače je povišan za 15 odst. 2« drugič je minister povišal carino za kavo, čaj in cimet za 50 odst., za ostale začimbe in tuje sadje pa za 100 odst. K večini neposrednh davkov je madžarski narod plačeval dos'ej posebno dokla-do iz naslova krize To doklado je zdaj lmredv še pov-šal zelo občutno: pri hišnem davku od 5 na 20 odst., pri družabnem davku od 25 do 40 odst., pri dohodnin- od 30 do 60 odst., pri imovinskem dflvku pa od 50 do 100 odst. Pridobnma sama je povišana za 25 odst . davek za preskrbo invalidov se je povišal za še enkratni znesek, davek na tovorne avtomobile se ie podvojil. Pri V6em tem pa so gospodarski krogi mnenja da ta davčna povodenj ne bo prinesla ravnovesja v proračunu, pač pa jo smatrajo za zelo nevaren poizkus, ker prekomerno navija davčni vijak. Istega mnenja sta tudi opozicija in precejšnji del vludirh pos'ancev Finančni i-iimster je v svojem ekspozeju priznal, da se je madžarski narodni dohodek v štirih letih znižal od 5 na 3 milijarde pengov. Po neuradn;, toda zanesljivejši cenitvi pa znaša dohodek vsega naroda letno le še poltretjo milijardo pengov. medtem ko izdatki državnih in samoupravnih uradov pogoltnejo vsako leto 1.7 milijarde pengov (blizu 20 milijard dinarjev) Uradna statistika tudi priznava, da odpade na vsakega Madžara 187 pengov državnih izdatkov na leto. Večjo obremenitev posameznika je najti le še v Ameriki, na Angleškem, v Franciji in v Nemc ji. toda tam odpada na vsakega državljana narodnega dohodka po 3370. 2260. 1160, oziroma 1000 pengov. Na Madžarskem pa predstavlja narodni dohodek za posameznika le 300 pengov. Iz ekspozeja finančnega ministra izhaja vrh vsega še to, da vlada 6flma ni prepričana, da bo dosegla prsdvi leni finenčni efekt, ki b' pokril primanjkljaj. Zasebni gospodarstveniki pa se boje da bo nova obremenitev še poslabšala stanje ir porazno delovala na splo%io gospodarsko življenje. Opo-zr^ja je celo uverjena, da je država z norimi davščinami že v naprej izzvala nov upadek dohodkov in do se da prim*n jklja j kriti samo z redukcijo op'-h izdatkov ki se jih vlada spoh ni dotaknila Z« pravilno državno gospodarstvo bi hira predvsem potrebna nova orientacija v politiki, toda Gomboš se je kljub začetnim napovedim izskazal rs preslabega, da bi držiro i^t^aal fevda,kem in jo postavil v Arčbo naroda. Predsednik vlade mora nadaljevati v :stem pnavou, ki ga je podedoval od svojih dveh grofovskih prednikov. Čermafcu zopet slabše Mmmi. 2. marcn. A A. ČVprav izjavi ia Jo zdravniki, da ie Čermak že izven nevarnost5, so ga danes vseeno moral5 nrenteti v aoiK> za umetno vdihavanje kisika. Paril, i marca. AA. Skoraj vat današnji Hsti se bavijo z nameravanem posetom Adolfa Hitlerja v Rimu. Tako pravi »Ouoti-dien« med drujrim: Čeprav nas vest, da priorav+jata italijansko in nemSko zunanje ministrstvo sestanek Mussolinija in Hitlerja, ni dosti začudila, je vendar velevažna. zakaj, sedai se vnovič postavlja vprašanje, a 'i se res pripravlja ofenzivni blok, ki bi mu bil namen z oro-žjem izprememti sedanje stanije v Evropi. »L* Hotmne Libre« p*še: Ne smemo pozabiti, da je prihod Hit'eria na oblast pozdravil ves italijanski tisk z velikim navdušenje min takoj nato začel v zboru napadati Francijo. Sedaj se ItaFia pripravlja, da sprejme Hitlerja k2.kor Mesijo, kakor nekoč sprejela Viljema II. »Petit Parisien« doznava, da }e vest o skorajšnjem obisku Hitlerja v italijanski prestolnici zbudila mnope komentarje v Ženevi, kjer veojia delegatov ugotavlja, da Zahvala rmnunskega parlamenta Beograd, 2. marca. p. Na včerajšnjo pozdravno brzojavko Narodne skupščine ob priliki ratifikacije pakta Male antante je prejel predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi od predsednika rumunskega parlamenta naslednji odgovor: »Zahvaljujem se na izrash, s katerimi ste obvestili rumunski parlament o ratifikaciji pakta Male i.ntante. Rumunski parlament je sprejel ta izraz z največjim zadovoljstvom ter pošilja svoje iskrene čestitke kot izraz simpatij do plemenitega jiugosiovenskega naroda. Bod:te prepričani, da bo rumunski narod, prepričan o dobrih plodovih edirastva Male antante, z enakim navdušenjem, kakor jugoslovenska Narodna skupščina, ratificiral pakt Male antante. Napredovanje učiteljev Beograd, 2- marca. p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino naslednji učitelji odJiosno očiteljice: Marija Kalenšeik v Predoslju. Martin Cand&r v Hrastmiku, Ivanka Podrek pri Sv. Križu, Josipina Borštnik v Novem mestu. Matilda Justin v Zireh, Ladislava Požar v Mostah, Ruža Majcen v Boh. Bistrici, Stanislava Mi'he!<3ič v Črnučah, Angela Peterim v Kočevju, Antonija Čolnar v Gor. Pimičah, Antonija Jereb v Konjicah, Ana Jureš v Kniževcih, Pavla Novak v Podbrežju pri Mariboru, filda Trobej v Šoštanju, Avgust Berglez v Ljubljani, Vincencija Bučar v Dragotišiu, Ivan Slavec v Laškem, Josi-pina Grom v Tržiču, Pavla Semen v Ljub-Ijaini, Albin Smole v Liubijam, Mihela Kosmač v Jarenini, Amalija Cepuder v Ljubljani, Acime Jurišič v Mariboru, Ran-da Janežič v Polčah, Terezija Janežič v Po-lčah, Julija Prestor v Presikj, Vladimir Rojina v Kranju, Danijel Šurcelj v Ljtublja-nt, Amalija Sever na Jesenicah, Marija Jegtlič v Ljubljani io Katarina Sorčič v Dovju. Položaj tekstilne industrije Beograd, 2. marca. p. V prostorih industrijske zbornice se je vršila danes letna skupščina Saveza tekstlne industrije kraljevine Jugoslavije. Skupščina je bila zelo dobro obiskana. Poročilo, ki ga je podal upravni odbor, poudarja, da so se po uvedbi zakona o skupnem davku na poslovni promet pojavile razne težkoče, ki pa so b le i razumevanjem vlade odstranjene. Zaradi padca kjpne moči konzumentov je zašla tudi tekstilna industrija v zelo tfžaven položaj. Hudo jo je prizadelo povišanje davka na poslovni promet. Savez je z intervencijami dosegel, da se je prilagodil način plačevanja dejanskim prilikam. Poročilo z zadovoljstvom ugotavlja, da je pokazalo ministrstvo vojske in mornarice razumevanje za težnje domače tekstilne industrije ter so bili na skupni konferenci določeni novi, sedanjim razmeram ustrezajoči pogoji za vojaške dobave, s 3'mer 6e je položaj tekstilne industrije znatno izboljšal. Savez je prejel tudi obvestilo, da se že pripravlja izpre-memba zakona o prisilni poravnavi izven tečaia. Ob koncu zborovanja je bil izvoljen novi odbor, v katerem so povečini doeeda-nii člani. Podpore sokolskim in športnim društvom Beograd. 2. marca. Ministrski svet je na svoji današnji seji na predlog ministra za telesno vzgojo g. dr. Hanžeka odobr i podpore nekaterim sokolskim in športnim organizacijam. Med drugimi dobe sokol-ska društva v Slovenjgradcu 500Q. v Srea. šeu ob Dravi 50[)0. v Mengšu 5000, v Dol Lendavi 3000, v Ribnici na Dolenjskem 1000, v Kočevju 1000 in v Koprivniku 1000 Din, nadalje športne organizacije SK Kamnik 1090, ASK Primorje v Ljubljani 1000, SK Trbovlje 1000. SK Triglav na Bledu 1000, podružnica SPD v Kranjski gori 500 in podružnica SPD v Zagorju 500 Din. Sofijski poslanik odpotoval ▼ Beograd Sofija, 2. marca AA. Pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Sofiji dr. Aleksander Vukčevič je danes ob 13.25 odpotoval s simplonom iz Sofije v Beograd, kjer ostane nekaj dni. Poslanlške posle v Sofiji bo v njegovi odsotnosti vršil prvi tajnik poslaništva g. Miloje Smiljanič. Naslednik grofa Apponyija Budimpešta, 2. marca č. Danes se nadaljujejo volitve v Jaszberenyju, kjer je bil pokojni gref Apponyi celih 40 let poslanec. Vlada je kandidirala finanCnega ministra Imredvia. opozicija pa kandidira neodvis. nega Endreta Barata. Dasiravno Še ni zaključeno glasovanje, je .že popolnoma gotovo, da bo zmagal vladni kandidat. so priprave za ta ob>sk v tesni rvezi s 90~ kidarnostjo. ki se zadnje čase kaže med Nemčijo m Italijo in ki tudi v 2enevi nI ostala neopažena. Ženevski krogj vidijo v tem sestanku H:t1eria in Mussolin ja dogodek elikanske važnosti, čegar posledice je treba budno obdržati v vidu. »Odre- pravi: Hitlerjevo potovanje v Rim potrjuje prisrčne odnošaje. ki obstoje med nemškimi nacionalist! in ttalijanskimi fašisti. Cc^av hočejo v Berlina naslikati Hitlerjev obisk kot navadno kretnjo uljud-nosti. je vendar docela jasno, da hoče nemški kancelar s tem ob;skom iavr.o naglas;t željo po pogodbenem aH nepogodbetiem sodelovanju z Italijo. O tem ne mo-re b:t nikakega dvoma. Hitler gotovo ne po«de v Rim zato. da b; s« tam razgovarjal o dežju in lepem vremenu. Primerjanje Hitlerjevega ob:ska v Rimu z nedavnim Herriotovim obiskom v Madridu, kakor to delajo v Ber-*iim. k le blesteča ironija. Uspeh prvega dne velike knjižne akcije Ljubljana, 2. marca. Prvi dan knjižne akcije je pokazal s strani javnosti eno razumevanje, katero je mladina pričakovala, ko »e je lotila tega deLa. Uspeh prvega dne nabiranja, ki j« bi k) omejeno na prvi in drugi mestni okraj, j« razveseljiv, saj smo dobili precej preko tisoč knjig. Med njimi dosti takih katerih bi si želela marsikatera knjižnica Medtem ko pogrešamo naših klasikov, pa tudi novejše literature za odra>!e. je pa razveseljivo zastopana mladinska knjiga, katero smo si najbolj želeli. Spričo dejstva, da »o s-c mnogi opravičili in nam naknadno javil dan ko naj se ponovno zglasimo, češ dn bodo dotlej pripravili svoje darilo, je usper tem večji Manj uspešna pa je bila denarna akcija, kar je v težavnem času. v katerem ž'vimo. tudi razumljivo Majhen prispevek, zato ps tembolj od srca. Vsem. ki so darovali, se najiskrenejše zahvaljujemo ter jih stavlia-mo za vzgled ooim, ki bodo naslednje dn; prišli na vrste. Akcijski odbor Huda nesreča družinskega očeta Skocifan, 1. marcn. Pred nekaj dnevi je odšel čevljarski mojster Ivan Zofič k nekemu posestniku v Sa-vinek pri Skocijanu. da bi pomagnl reza' seno in slamo za živino. Ker je bila slamo-reznica na ročni pogon, je de'o teklo prece; počasi. Ko pa je šlo rezanje že proti koncu, je Zofič pristopil k stroju in prosil por = vača. naj za nekaj časa pusti njemu, da bo on rinil slamo v slamoreznico To mu ie bdo ugodeno, bil pa je v svoji delavn rst .e prehiter in naglica je povzročila usodno nesrečo. Zofič pri svoji vnemi ni pazil, da je roka že predaleč zašla v odprtino. Naenkrat so ga za prste zgrabili močni vijak: in z vso silo vlekli roko proti reznu To »e je zgodilo tako hitro, da ni utegnil zavpiri. naj prestanejo 7 rezanjem Prsti so že pr ši pod rezilo, že ; gledamo na Zcfičeve družinske razmere. Poleg žene mora preživljati tri otroke v starosti od 1. do 7. leta. To mu je bilo že doslej, ko je bil popolnoma zdrav, težavno, a vendar je vztrajno rinil naprej. Zdaj pa očividno sploh ne bo mogel več šivati in tudi nikake odškodnine ne bo dobiL ker ni bil nikjer zavarovan. Škocijanci in okoličani, ki poznate nesrečno družinico, pomagajte mu po svojih močeh z darovi ali v živilih. Vsak mimoidoči, ki vidi lačne malčke, naj malo daruje. Posebno SAoM pokažilmo. da znamo bratsko pomagati. Zločinsko povzročen požar pri starčku Kamnik, 2. marca. V sredo ob pol 6. tiri zjutraj je prebu« dil prebivalce Stranj :n Godišča plat zvona. Gasilci iz Stranj so bili takoj obveščeni. da gori lesena hiša, v kateri je stanoval 82 letni jrrevžitkar Jože Žagar z ženo. Oba stara zakonca sta se zbudila Šele, ko je bila hiša vsa v plamenu in so ljudje že pričeli reševati. Gasilci, ki so bi» li z motorko hitro na mestu, so uvideli, da je vsako gašenje odveč, ker je bilo staro leseno poslopje že od vrha do tal v plamenih Hiša stoji tudi čisto na samem, precej daleč od ceste, zato ni bilo nobene nevarnosti, da se požar razširi. Gasilci so pod vodstvom g. Humarja Franceta pričeli reševati iz gorečega poslopja skromno 2agarjevo imovino, iz kleti pa so mu rešili 11 ali 12 košev krompirja, ki je pred» stavljal vso zalogo hrane revnega starčka. Reševanje je bilo združeno s precejšnjo težavo in nevarnostjo in so morali ga>i'ci neprestano z vodo oblivati tovariše, ki ao nosili iz kleti krompir. Kljub temu pa sta si dva gasilca popolnoma sežgala obleico. Požar j« nastal po nerodnosti nekega neznanega moškega, ki se je po 5. uri » pustnim mačkom vračal iz kake gostilne, nekateri pa menijo, da je neznanec ogenj nalašč podtaknil. Neki delavec na korpo-racjski žagi v Stahovici, ki stanuje v bližini lesene hiše, je šel haš v onem času na delo. Ko je sedal pred hišo na kolo, ie zagledal pred leseno hišo moško postavo, ki je prižigala vžigalice. Ko je privozil do betonskega mosta v Stranjah, je bila lesena hiša že v plamenih, Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved la petek: Vedno bolj oblačno, temperatura ae bo dvignila, najbrž padavine. GOVOR DRŽAVNEGA TOŽILCA IN ZAGOVORI BRANILCEV Včeraj se je vršila razprava v šenčurskem procesu dopoldne in popoldne — Razprava bo danes zakllučsna, sodba pa razglašena najbrž v ponedeljek Beograd, 2. marca. Raaprava proti Janezu Brodarju in to-varišam je danes dosegla vrhunec v velikem obtožnem govoru državnega tožilca dr. Djermana čadrova, ki je z občudova. nja vrednim poznavanjem ogromnega procesnega gradiva in subverzivnega podzemskega rovp.rjenja, ki je zadnje čase vznemirjajo Siovenijo, do podrobnosti očrtal razmere iz katerih je nastal proces m sodelovanje vsakega posameznega obtožen, ca pri tedanjih protirežimskih, protidižav-nih in protidinastičnih manifestacijah m demonstracijah. Njegov govor je podal jasno in ze'c krepko podčrtano sliko ljub-ljanski Koroščevi proslavi sledečih dogodkov v Hrastju, Šenčurju, Cerkljah, na Brniku, Pnmskovem, v Dolu, Mengšu, Dom. Žalah in pri Sv. Trojici. Izvajanja državnega tožilca so bila tako logično zgrajena in tako prepričevalna, da se je zdela le kot nujna, po sebi umevna posledica njegova z resnim poudarkom izrečena zahteva, naj po obtoženci spoznajo krivim ter se obsodijo in kaznujejo za svoja kazniva dejanja z vso strogostjo zakona Državni tožilec je govoril poldrugo uro. Sodniki, branilci, poslušalci so ga poslušali z največjo pozornostjo. Za državnim tožilcem so prišli na vrsto branilci obtožencev, kot prvi zagovornik obtoženega Janeza Brodarja. dr. Juro Ad!e-Sič. Predsednik se je postavil na stališče, da mora govorov izostati vsaka politič. na opazka in sploh vse, kar ni v zvezi z razpravnim predmetom. Zavrnil je tudi državnega tožilca, ko je poskušal s pismi obtoženega škrbea očrlati njegovo politično prepričanje, ko je, čeprav le od daleč, r.am:gniJ na takczvane punKtacije. Bro-darjevega branilca dr. Adlešiča je iz slič-n:h razlogov zadel predsednikov ukor. Dr. Adlešič je govoril celi dve uri in je apret. r.o porabil vse za svojega branj en ca ugodne podatke iz razprave in druge branilske pripomočke, pri čemur je uporabil njemu v priiog tudi zgodovinsko stremljenje Slovencev pp zedinjeni Sloveniji in odrešitev naših bratov izpod tujega jarma. O punk-tacijah pa predsednik tudi niemu ni dopustil govoriti Dr Adlešič je predlagal popolno oprostitev svojega branjenca. ka_ kor je enako pred'a ga 1 dr. Lamešič za Francs Grilca, katerega je prikazal kot čisto pasivnega, dogajajočib stvari niti za-vedaioče-ga se udeleženca pri šenčurskih dogodkih. Njegov govor je bil krateik in je trajal komaj dobre četrt ure, nakar je predsednik ob po 13 o-e^n^l ramravn in odredil nadaljevanje za 16. uro. Popoldanska razprava je trajala do 19.30. Jutri bodo branitelji zaključili svoje obrambne go. vore, nakar bodo lahko še ob+oženci podali svoje zaključne Izjave. S tem bo razprava končana. Sodba bo objavljena šele v nekaj dneh. ovori Začen priti do skjepa. da gre za mo. č+'n in obeležen pokret z edinim ciljem, da omaje vero v trdnost in trajnost ne Samo političnega stanja v državi, temveč tu, d i Same države. Kaf je hi3 stamess Korošeevih proslav In tf dogxx3ki so bili povzročeni od Istih ljudi, ki so sprva sprejeli novo stanje v državi, ustvarjeno z manifestom Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929. nato pri tem stanju sodelovali, a ga proti koncu leta 1931 pričeli napadati kot najslabše stanje. Takrat se je pričela tista zagrizena propaganda, ki je v začetku nastopala pod talno in se samo sporadifeo pojavljala, a re je končno razbohotila ob priliki proslave oO.letnice g. dr. Antona Korošca. To proslavo je kazalo kar najbolj izkoristiti, saj so računali, da se bedo pri proslavah zbirale velike množice, ki bedo mogle v danem trenutku zavzeti borbeno stališče tudi proti političnemu redu v državi in preti sami državi. Zaradi protidržavnih vzklikov, ki so padali na proslavi dr Korošca dne S. maja v Ljubljani in zaradi izgredov, ki so se dogodili po nje' in pri katerih je bilo tudi več redarjev in demonstrantov ranjenih, so oblastva prepovedala nadaljnje proslave v interesu reda in mira. ker je šlo za čisto protidržavne nastope. A kaj se je po. tem zgodilo' Ko so agitatorji videli, da bodo vsi njihovi načrti padli v vodo. ako Koroščevih proslav ne bo. so sklenili, na.j se navzlic prepovedi vrše v vseh kraiih Slovenije Za vse pro^ave po izdali geslo: 3>N:hče nai ?e r,e oz'ra na ustrahovanje oblasstev Treba ie odločnosti! Božie službe se ne me-^ir preipcrveoati.« In skoro vsi dogodki, k4 je bHo o niih govora v tem procesu, so se re^ odigi •ali pri službah božjih. Desss??: le so bile Vsi ti demonstrativni izpadi in vsa razbijanja shodov s<- imeli enako oznako. Na vseh zborovanjih tn sestankih se pojavlja veliko število ljudi ne sarrr iz dotičnega kraja, temveč tudi iz bližnje in daljne okolice. Prihaiajo na vozpv;h. peš in s ko. lesi; večina jih nosi zelene kravate Pri iseh demonstracijab ori vsakem razbija c ju shoda vidimo da padajo vedno eni in isti vzkliki ž:ve«a republika' živela samostojna Slovenja! Povsod se slišijo tudi vzk: ki proti kralji' in dinastiji To so ne. pohitna dejstva ki so bila ootriena i v pre iskavi i na sami glavni razpravi in ki do-kazuiejo. da so vodil1 vso to propagando po dobro premišMenem načrtu. Morda bo kdo vprssal: Zakai r>a potem sedi na ob+cžmi k'opi samo 12 obtožencev od onih 75. ki so bili obtoženi in deloma osumlieni7 Gospodi® "odrski! To deistve je najboljši dokaz da je bila obtožba izstavljena srne ira et studio, da se le- preiskava vodila stvarno in da zato stoje pred vami samo glavrr hujskači. Brodaarjeva In Ussaikova Isrsvda O dogodkih v Šenčurju ste slišali cx* Sotleria k- je tarr že de^et let Slišali ate izooved priče Rak^ča >ri ne oozfa rarmer v Šenčuriv k4 pr. docr-:* '^rpio onisal kar je vid* in slišal Kolčno ste slišali izooved dr Stsn® Rs.net a k' ie oooolnoma odkritosrčna on'sa"' ves položai tiVega po- Vprašair vas kd-~ nosi za vse te dogod. ke v šenčirn'u odeovornost ? Odgovorna Sta ®f1'no in TTmm^ »r^c^a^a k neredom m na""1-«! proti oro-žn^om in nro-ti oro-anonn državne «•".»ta^i. V obtožnici navaiam 50 pri'* slišali smo tudi tu na razprav! priče, ki so pred vami označile Brodarja in Umnika kot tista dva, ki sta vodila glavno besedo in hujskala ljudi. B redar in Umni k imata velik vpliv v Šenčurju. To je neizpodbitno in to je sam Drtanri tožilec ar. Djerman Cadrov Brodar priznal Prav takšen je Umnikov vpliv. Branita se s tem, da trdita, da ni resnica, kai navaja obtožnica in kar izpovedujejo priče marveč, da gre za organi, ziran nastop proti njima in da ju hočejo uničiti. „Biio bi lepše..." Brodar in Ummik se lahko branita, kakor hočeta, lahko izpovesta pred sodiščem kakor hočeta. Mislim pa da bi bilo lepše in da bi bila njuna oseonost na tem procesu mnogo bolj značajna, če bi oba, Brodar in Umnik iskreno rekla; »Da. prišli so politični protivniki in hoteli prirediti politično zborovanje. Mi pa smo zborovanje razbili s popolno pravico, ker smo tam gospodarji položaja.« V tej dvorani smo imeli že mnoge politične procese. Priznati moram, da se je meni dopadlo zadržanje mnogih obtožencev, ki so prišli pred to sodišče, priznali svoja dejanja in prevzeli zanje odgovornost. Vrhu tega gospodje sodniki, je Brodar obtožen da j? v Hrastju vzkliknil: »Dol s kraljem.« Obtožen je dalje, da je v Šenčurju vzklikal: živela republika! Dol b kraljem! Dol država! Umnik pa je hujskal udeležence, naj nastopijo proti državnim organom. Moram izrecno poudariti, da te obtožbe niso izvite iz trte, temveč da temelje na pričevanju mnogih prič. zaslišanih v preiskavi. kakor tudi kasneje v teku sedanje razprave Njihova pričevanja so jasna in konsekventna. Brodar je na razpravi zanikal, da bi b!l dobil cd dr. Korošca nalog naj razbije Barietov shod Priznam logično je. da je to zanikal, ker ni hote! da tu pred sodi. ščem obremeni svojega bivšega voditelja Ne ugaja pa mi to. da ni Brodar tu nastopil in dejal. Ker sem žnjim prijatelj, ker sem z njimi iz istega kraja in ker sem z njimi v daljnem sorodstvu, sem porabil dr Koroščevo ime. da sebe opravičim Ker pa je Brodar to zanikal, nam preostane edino to da popolnoma verujemo tistim verodostojnim pričam K' so izpovedale, da je Brodar faktično dejal, da mu je g. dr. Anton Korošec da.] nalog, naj razbije Bar. letov shod Štrsmova krivda Nato govori državni tožilec o obtože- j nem štreinu in pravi, da .je bil Štrein vo. I aitelj in da je imel velik vpliv na ljudi. I Najboljiši dokaz za to je izpoved učitelja Mraka. Ko je strein samo pogledal na hišo učitelja Mraka, je pričela masa kričati in napadati učitelja in njegovo ženo tako da so morali zapreti okna svojega stano. vanja Mi vemo kaj je bilo v Mengšu Brezštevilne priče pravijo, da se je masa vedla kakor podivjana in je vse skupaj izgledajo kakor revolucija Razganjanje mase je »iraialo pol ure. šfrrcin je nastopil tu kot voditelj. Eks**oz5tura Voitsbergar Vombergar lernej n! politik vendar se s politike bavi Mi vidimo kako igra važno vlogo v Cerkljah n v Zg Brniku. On mnogo sliši in tudi mnogo svojega doda. Prepričan sem da je on stvari pretiraval. Toda Vombergarjev vpliv je v vsem srezu j velik. Politiki imajo svoje ekspoziture. 1 Njihova ekspozitura v tem srezu Je bil Vombergar. Rekli boste, gospodje sodniki, da Vombergarja najbolj obremenjuje njegov osebni sovražnik Žnidar. Moram poudariti. da se v obtožnici nisem skliceval na žnidarja, ker je ugotovljeno, da je Žnidar Vombergarjev osebni nasprotnik. Krivda dragih obtožencev Grii in Kos sta obtožena, da sta klicala Sive .'a samostojna Slovenija! živela republika! Dol kralj! Njuna kazenskopravna odgovornost sledi iz izpovedi venodostoj. ne ptiče Sotiarja Loboda Josip je velik razgrajač, zelo temperamenten. Videli smo ga tu pa razpravi kako se je vedel, kakor tudi Cerar. ja in Ogrina Tomaža. Ves čas so protestirali. če so pa že tu pred sodiščem prote. s tirali, kako so morali nastopati šele na shodu. Lob-da ni klical samo proti kralju in dinastiji, vpil je tudi živela samostojna Slovenija! Dol z ubijalci slovenskega naroda! Doli Sokol' Za vse to so brezštevilne priče na razpolago. Ogrin Tomaž in Cerar Peter sta polna temperamenta. To je mladost, ki prva nastopi. štrein ni sodeloval v sprevodu, pač pa ta dva nastopata prva .eden nosi slovensko zastavo. Kričita na vso moč Oba. dva sicer to zanikata, toda proti obema imamo priče Vodopivca, Mraka. Vidalija. Sirca in druge. Mi smo te priče soočili z obema in priče so svoie izpovedi potrdile Iiija Alojzij je obtožen, da je prepričeval Vombergarja. da bo v kratkem dru. gače, da bo Slovenija federativna država s predsednikom Korošcem in da se bodo razmere popravke Ilija je vrh tesra vzklikal živela samostojna Slovenija. Za imamo verodostojne priče. Župnik Skrbeč Med obtoženci, ki sede tu prea vami, je brez dvoma najinteligentnejši m najbolj pretkan obtoženi župnik skrbeč. Videii ste, s kolikšno spretnostjo se je branil, župnik škrbec je močna osebnost v Kranju. On je urednik »Kranjskega Zvona«, ima velik vpliv in mislim, da ne bom zgrešil, če trdim, da je imel vse vajeti v svo_ jih rokah Skrbeč je naatopal pred sodišč »m s sm*-hom na licu. Vedno se ironično stmeji, do. volj je, če opozorim na odgovor, ki ga je dal tu pred sodiščem na vprašanje, kakšna razlika je med federacijo In avtonomijo. Z ironičnim nasmehom je odgovoril: >Pa, gospodje, to je za rigoroz!« Dalje se je izgovarjal: s Saj sem disideot, kako pridem na obtožno klop kuipaj s pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke.* Tudi ta njegov odgovor je imel svojo »vrbo. Ne vem, ali je žuipnik Skrbeč disident. O tem nimamo nobenega dokaza, toda dejstvo je, da se župnik Skrbeč pojavlja kot nekak duh na vseh shodih, nastopil je v Podbrez. ju z dvema župnikoma, pojavil se je ▼ Primckovem, kjer je vodil množico, to sam pravi, da je bil v Šenčurju rešitelj. Vse to pa ni disidenstvo, on nI noben disident, čuti in dela tako, kakor ostali obtoženci, ki so pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke. Obtožnica obtožuje župnika Skrbca za. radi dveh vzklikov: živela republika! to živela samostojna Slovenija! Ti vzkliki so padli. Tu imamo pričevanja docela verodostojne to objektivne priče Mravljeta. ki se ni bal pred sodiščem priznati svoje politične prošlosti. že to dejstvo izpričuje dovolj, da je ta priča popolnoma objektivna to da je govorila resnico tako pred preiskovalnim sodrlitom, kakor na glavni razpravi. Zelene kravate Zdaj je treba, da se pomudimo de pri nekaterih dejstvih to okoliščinah, o katerih se je govorilo na razpravi. Pred vsem je važno to zanimivo vprašanje zelenih kravat. Reči moram, da so o zelenih kravatah sklepali v času, ko Koroščeve proslave še niso bile prepovedane. Razpravljali so o tem v Grobljah pri Domžalah dne 5. maja 1932 na sestanku, ki mu je bil predsednik obtoženi Strun. Poročal je Josip Godina, predlog pa je stavil Fran I^azar, ki je izjavil: »Izdelovali bemo te kravate v počastitev dr. Korošca, čisti donos tega pa bomo izročili fondu za Korcščeve proslave.« „Živijo MussoHnI!" Sotlar je kot priča doceia verodostojno to objektivne potrdil, da so hoteli z zelenimi kravatami demonstrirati proti odredbam oblastev Vidimo, da so s temi kravatami nastopali na vseh demonstracijah. Toda zaradi zeienih kravat ni nihče inkriminiran in ni bil nikomur skrivi jen las. Med demonstracijami v Hrastju to Sen_ čurju je padel mjd drugimi protidržavni. mi vzkliki tudi vzklik: živel Mussclini! Brodar je sicer to energično zanikal tudi tu na razpravi. Razumljivo je, da je mo. ral to storiti, ker čs bi bil to priznal, bi bil proti seb; dvignil ves nigoslovenski narod. Sicer je človeku lahko žal za dejanja, ki jih je storil. Toda trditi tu, da ta vzklik ni padel tega, gospodje sodniki, ne moremo priznati zaradi pričevanja zapriseženih pri>*, ki so potrdile, da je ta klic padel v Hrastju. v Šenčurju tn Kaplji vm( Janez Rekar je to potrdil p>l prisego. Ta Drise. ga je verodostojna. Prav tako mislim, da se nI mogoče sklicevati na to, da bi bil ta važklik provoka-cija s strani špijonov. špijoni ne delajo tako! Da ne gre za vzklike provokaterjev. izpričuje tudi sama Stre'nova soproga Globoko obžalujem in menim, da to obžaluje.io tudi obtoženci da Je padel takšen vzklik, ker so se tedaj obrnile kosti r.aših muče-nikov ki so dali svoje živltem-te za edrn stvo in za svobodo svoje domovin« Ofenziva na priče Pri tem procesu sem upazil tudi to kar je že v krimlnalistlki davno znano Mislim ofenzivo na priče To Je stara teorija, da je treba na priče pritisniti, da jih je treba obtoževati te tako zmanjšati verodostojnost njihovih izpovedi. Priča Rekar Janez je preprost človek, neoporečnega vedenja, nik. tudi tagt so tofiB Mfid pričevanja pred kodidOcn doma m tukaj. Tožili «o ga, najprej zaradi prestopka po J 144., za krivo pričevanje in postepek proti njemu še teče. Toda to Se ni radosttu so ga predočevali kot človeka ki o njem vsa okolica jiaioo govori. S tem »o hoteli vplivat« ua to pričo Pa Se to ni bilo zadosti. Pošiljajo mu grozilna pisma iz Ljubljane in Kranja, kjer mu pretijo s amrtjo. Groze mu: smrt, če bos kaj izpovedal pred sodiščem proti Brodarju. Priznanje orožniStvu V tem svojem zaključnem govoru »e moram dotakniti tudi organizacije javne varnosti, ker je na tem procesu padia neprijetna be9eda obtoženca Strcina, ki je večkrat naglasi!, da so organi javne varnosti postopali brutalno. Hočem le kratko ugotoviti, da so bili organi javne varnosti pri vseh demonstracijskih izgrodih sprejeti od množice z vzkliki >Fuj žandarji«. s kamenjem in poleni. Pri tem so iandarji povsod pokazali veliko potrpežljivost, ceJo tedaj, ko je letelo na nje kamenje. Za vse kamenje in udarce je bila bilanca le en sam lahko ranjeni mož. Ki je šel tako daleč, da je hotel orožniku iztrgati iz rok puško Razen njega pri demonstracijah nihče ni bit ranjen. Jaz pravim, da se moramo čuditi potrpežljivosti teh organov javne varnosti Pomislite samo, kaj bi se zgodilo, če bi bili v Šenčurju streljali na maso. Orožniki ne bili prvi napadeni s poleni in kamenjem. Padel je celo strel z Umnikovega dvorišča. Vprašanje je, kdo bi nosil odgovornost. Mirne duše moram reči, da bi bila odgovorna za vse žrtve edinole Brodar in Umnik Duhovniki proti duhovnika Naj omenim še značilen dogodek pri teh demonstracijah Ugotoviti je namreč treba da so poslanca Barleta prvi napadli baS duhovniki. Dognali »mo, da je imel na zborovanju v Hrastju 17 maja glavno besedo Brodar, ki je ravnaj po navodilih duhovnika g Antona Korošca Ta je zahteval kakor »o izpovedale vse priče, da se mora to zborovanje preprečiti. V Preddvoru Je onemogočil Barletu zborovanje tamkajšnji kaplan. Pos.anec Barle je hotel prirediti shod tudi v Podbrezju, pa ga je zaradi dogodkov v Šenčurju odpovedal. Ugotovili smo, da je prihajaj na ta zborovanja župnik škrbec Duhovnike smo videli tudi pri dogodkih drugod. Pogled na izgrede s stališča državne politike Vsi ti dogodki so imeii protidržaven, pro-tirežimski in protidinastični značaj, saj so pri vseh demonstracijah padali vzkliki ne le proti režimu, marveč tudi proti dinastiji in proti kralju Zaradi tega mislim, da je opravičena obtožba, ki pravi, da so ti dogodki v Sloveniji razgalili globoke korenine gibanja, ki ni bilo naperjeno samo proti režimu, nego tudi proti državi in proti dinastiji. Nastane pri tem vprašanje, ali ko obtoženci z vzkliki >2ivela republika! živela samostojna Slovenija!« ali je Brodar a svojo izjavo, ali je Alojzij Ilija s svojim prigovarjanjem Vombergarju in ali je Vombergar s svojim početjem kršil člen 3. zakona o mlati drftars. Nočem razpravljati, te) * ustroj države in kaj je politični red. Nočem vas nadlegovati, toda ti vzkliki se zadevajo ob temelje državnega ustroda, ki »Ioni na načelu iužavnega in narodnega edinstva katerega pravne osnove so določene po zakonu od 3. oktobra, po ustavi in po zakonu o društvih Ti vzkliki in izjave obtožencev pomenijo dejanski ziočin proti zakonom ki so danea še v veljavi. Rekel sem že in sedaj to ponavljam, da sodišče ni forum za diskusijo o enem aji drugem načinu državne ureditve in političnega reda Zaradi te»:a J* tu vsaka taka diskusija odveč Kompe-tentni forum je drugje in tam naj M rešujejo taka vprašanja Epilog vseh teb dogodkov, gospodje sodniki, pa so bile T Sloveniji nedvomno one punktacije, ki »o se v zadnjem času razširile po Sloveniji. Predsednik prekine državnega tožilca: »Mislim, da ni potreba iznašati takih stT*. ri.< Dr. čadrov nadaJju'*: »Hotel sem pokazati samo posledice dogodkov m nisem imel namena imenovati onih, ki so punktacije Eestavili in jih podpisali. Toda fini« ooronat opus in takšne so bile te kunktacije Po Sloveniji so se širile najbolj fantastične vesti o samostojni Sloveniji, o Barletu. ki hoče prodati Slovence Srbom, ki hoče kv toliško Mater B'.žjo prenesti v pra^ >slavje. Žene. ki so slišaie te besede, so nekdanjega poslanca napadle: Križajte ga! In Barle, ki je vse to prenesel s 6ioičnim mirom in odločnostjo, se je sicer odnovedal svo.iemn položaju, toda svoj mandat je odložil * vzklikom: živela Jugoslavija! živel kralj! Barle se ni ustraši! groženj, marveč je do zadnjega trenutka ostal dosleden Dogodki v mesecu maju 1932 morajo zaskrb®ti vsakega državljana, ki ljubi svojo domovino MaT obtoženci, ki sedijo pred vami. morejo reči. da so bili preganjani? Mar mislijo, da bodo na njihov apel sosedne države takoj odstopile Sloveniji zasedeno slovensko ozemlje? Mar potem takem obtoženci niso hoteli s svojim početjem uničiti Jugoslavijo, ono Jugoslavijo, ki je njih zaščitnica in za katere edinstvo je par dlo več ko milijon žrtev? In namesto, da bi oni in Se posebej intelektualci širili idejo miru ali idejo pripravljenosti za vsak primer, namesto, da bi propagirali in jačili nacionalno zavest med narodom, namesto da bi se borili proti novemu prodiranju zapadu proti vzhodu, so ustvarili duhovno organizacijo za kulturno in plemensko borbo in s tem podirali temelje našega narodnega in državnega edinstva. »Odločnost, gospodje obtoženci« — pri tem se Je državni tožilec obrnil k obtožencem in nadaljeval s povzdignjenim glasom: Da, odločnost, odločnost lazarista Godine, toda ne proti odredbam oblasti in proti domovini, marveč odločnost zp olagor, za napredek in procvit naše Slovenije in vm domoVine !< Dr. Cadrov Je zaključil: »Mislim, gospodje sodniki, da sem obtožbo obrazložil docela objektivno na temelju rezultatov, ki jih je dala preiskava in ki jih je rodil potek t« razprave. Mislim, da je obtožba popolnoma upravičena in osnovana na zakonu, zato predlagam, da se vsi obtoženci spoznajo krivim zaradi dejanj, katerih so obtoženi, ter se jim odmeri kazen, kakršno določa zakon za njihovo *ir:.vd©.< Obrambni zagovori Državni tožilec j« končal rvod govor okrog tričetrt na 10. uro. Govor je naredil na sodnike in obtožence vidno globok vtis Zagovorniki so si beležili razne njegove odlomke, ki so se nanašali na njihove kliente. Ne da bi odredil kak odmor, je predsednik takop prešel na pledojeje zagovornikov. Dr. Juro Adlešič Prvi Je govoril dr. Juro Adlešič kot branilec glavnega obtoženca Janeza Brodarja Izvajal je med drugim: V obtožnici nanizani dogodki nimajo med seboj nobene notranje zveze. Dogodki v Šenčurju, na Primskovem in v Hrastju so drugačne vrste kakor oni v Dolu, Mengšu in Kaplji vasi. V Dolu, Mengšu in Kapiji vasi so bile proslave Koroščevega jubileja, v Šenčurju, Hrastju in na Primskovem pa so bili napovedani javni shodi poslanca Barleta, ki so se jih lahko udeležili vsi. Ni nobenih dokazov, da so bile te demonstracije organizirane. Zelene kravate, ki so jih nosili ljudje, so bili znak zavesti kmečke mladine, ne pa kakega protidržavnega gibanja. Zagovornik Je nato zavračal očitke, da bi Dii njegov fclient ali kak drug obtoženec vzklikal Mussoliniju. Brodar sam je vsakogar, kdor mu je to očital tožil in dobil tudi zadoščenje. Pogrešam v izvajanjih državnega tožilca enotnega cilja in načrta o kaki tajni organizaciji ali notranji zvezi. Vsak dogodek se je razpletel posebej. Državni tožilec dr Cadrov je nanizal najtežjo obtožbo, ki je mogoča po zakonu. Brodar in Um nik sta obtožena po 1. členu zakona o za Ščiti države. Pogrešam znakov, da je Bro-lar političen zločinec, kakor mu to očim obtožnica. On je s svojim življenjem in delom pokazal, da je čisto drugačen tip, nego tip političnega zločinca Če je šel kasneje v Kranju k orožniškemu majorju Pavloviču protestirat proti temu, da so orožniki stre Ijali, je storil kot svoboden državljan 1« svojo dolžnost Brodar je dalje obtožen zaradi razžalitve predstavnikov naše države. Trikrat je trnje oo obtožnici napravil take vzklike, prvič v Hrastju, dvakrat pa v Šenčurju. Brodar je bil vedno pristaš SLS, ki je bila vedno mo narhistična Sploh so bile vse slovenske stranke od nekdaj monarhistične in se je za republikanski program izrekla le socialistična stranka »Ena država od Beljaka do Soluna, en vladar, en narod«, to Je bil znani izrek ideologa SLS dr. Janeza Evangelista Kreka Tudi Brodar sam je vedno na-glašal, da je monarhist. Da je patriot, je razvidno tudi iz tega, da ima na 8vr»l«n domu pred s vod i m domačim oltarjem že od prevrata kraljevo sliko, česar pri maralin-terem od nasprotnikov ni opaziti. Glavne nriČR. ki ea obremenjujejo po ČL 1. zakona o zaščiti države, so Rekar Prešern in Volk 2e samo dejstvo, da so vsi ti trije vdani pijači in pretepanju, govori za to, da jim ni verjeti. Prepričan sem zaradi tega. da jim tudi senat ne bo verjel Sploh pa noben« priča r masi ne zasluži vere Vse aretacije no bile izvršene od 23 maja 1932 dalje. Predsednik: »Ne dopustim kritiziranja oblasti« Dr Adlešič nadaljuje: Tudi Brodar Je bil član mase, ki je izgubila razsodnost in se ni mala obvladati, če bi senat le pripisoval vero omenjenim trem pričam, pa naj spremeni svo-?t vsk" 'kal proti kralju Nedvomno •e ie nas!'ve*Ti o^azo"."a'ec nU aei h; tesn v? ?-< i i b0 ee j s 'i*a ntaHgenee in ni odgovoren za !-oj*- 7-alo pr?OTOč-ciik Bi kič je* pri. ms!, da ni mogel ugotoviti nobenega de-Janja, zaradi katerega bi bil potreben od-1 k-rF.r je bi! takrat vrh tega r:ar "maj v/ in po. let?, in je zato izključeno. cia bi mogel manifestirati kake svoje poglede o državni ureditvi. Naj se mu zaradi tvga omogoči, da se vrne k svojcem v Mengeš in tam če hoče, še nadalje klL če: živela svoboda' živel Korošec! Dr. Zdravkcvlc Za Viajičem je ob 16.40 povzel besedo odvetnik dr. Zdravkovič. ki sagčvarja obtoženega Gregorin«. Gregorin je obtožen zaradi vzklika proti k*alju. Dr Zdravkovi* ču se zdi čudno, da se vzklikom proti kralju po obtožnici vedno pridružuje vzklik Živel Mussolini. Predsednik: »Prosim vas, vzkliki o Mussolini ju s. :n ilirsko polit ko, socialno, kulturno pol ''ko ;p -ena tramo, da kdor se ne bavi s temi stvarmi, nt pravi državljan Vombergar je bil pristaš SLS v kater j>e od vs"ga počfk.i govorilo, kakor povsod v drugih strankah, o velikih narodnih idealih, ki so si.-venski m msosnovenski. ve-n^kem Trstu in seveda tudi --r \n se je S'ovensk im-eti o govor .o c G^ric-r, tcr> svoie da se m dobo- r»re-u* Goric« .110 Ts^ra k :>;vši prhanje m >e govor pr;kl iuč-'t; Trft d r i?, vj. Prišel je 6. miavc in Vombergar. ki )c prej vedno glasoval za SLS, se je znašel pred novo situacijo, p* si ;e mistii, da je potrebno, dš rud- ->ii doprine«?e -j k temu. Tako je glasoval zh listo geaer.: Z .v kovica in za Barleta Gotovo je tudi takrat vkl;ikai: Živela Slovenija! Zrvela svoboda: Postai ie celo občinski odbornik Ko je poten? pri proslavi 60 letnice dr. K> rpšea bil v Ljubljani, je spet slišal nekaj novega. Po svoji navadi je stopil v Ljubljeni v marsikatero gostilno kjer je slišal zopet razne nove termine Prej je pač vede!. kaj pomeni Slovenija 'n svoboda, v krogu svojih novih znancev pa je slišal besede kakor avtonomija, federacija, deflaci ja itd Slišal je morda tudi. da se ie Her-riot nekaj pogajal r Italijo. Pa je potem, ko se je vrnil domov, pričel ra motrivati o teh novih stvareh in kar je docela razumljivo ie prišel do ziekljuSka, da se bo morda dalo, kar se ni da'o doseči z BaT-ietom, doseči s Korošoevo pcmočjo. Slišali smo mnogo prič, ki so o VombeT-gflrju večinoma dejale, da je šaljivec in da ga ljudje rad poslušajo, vendar pa da ga aihče ne smatra za resnega. Vombergar ne bo nikoli vedel, kaj je avtonomija in kaj je federacija. Kar pa se rfče vzklika o samostojni Sloveniji in svobodi, sem še tudi danos prepričan, d« noč a rtoben Sl»/venec razdirati rnej naše države in da pod samostojnostjo razume le notranjo ožjo ali širšo samoupravo, nikdar pa ne »svobode« od zunaj. O federaciji se misli, da je morda nekaj več kakor avtonomija, toda o tem si niso Čisto na jasnem niti največji vseuč: liški pravni učenjaki, kaj šele Vombergtti On je mogoče slišal te 6tvari in se je potem bahal z njimi pred kmečk:mi ljudmi. V njegovih pripovedovanjih in vzklikih nI krivde niti v objektivnem še manj pa v subjektivnem smislu. On tudi ni v nikaki zvezi z ostalimi obtoženci. Z obtoženim 115jo sta se sestala popolnoma slučn ;no in sta se potem začela pogovarjati. Predlagam, da se obtoženec popolnoma oprosti vsake krivde in kazni. Če bi bii kriv morda spričo svojega blebetanja, naj ga zadene policijska kazen. Dr. Pegan Ob 18.15 je pričel svoj govor branitelj Obtoženega župnika Matije &krt>ca dr. Pegan. Izvajal je: Nameraval sem biti koHBsar mogoče kratek, toda ker je dopoldne državni tožilec posvetil posebno pažnjo mej^mu klientiu, moram biti nekoliko daljši. Namignil je namreč nekako, da je obtožba mojega b ranjenca zato težja, ker je duhovnk. m pod. črtal, da je kot duhovnik hodil ob nedeljah od shoda do shoda. Večina obtožbe pač izvira iz nepoznanja nažih specifičnih slovenskih razmer. 90 odstotkov krivde, da trna jo sploh to razpravo, je pač v tem, da je pri nas majhen del ljudi, ki ne morejo razumeti, da srne njihov bližnji biti drugačnega prepričanja, kakor so oni sami. Odlično je v sedanji razpravi pričal mladi srbski poročnik, ki je fcii objektiven kakor nobena druga priča, če bi bilo več takih prič, pa čeprav obtežilndh, bi bila stvar oopolnoma drugačna. Primerjajte samo izpovedi te priče z izpovedibami glavne pn. preti mojemu branjencu. Duhovščina v fcodaujih dogodkih pač ni imela svojih rok vmes. Jaz nisem pristaš dr. Korošca in nisem vec od leta 1918. v zvezi z cjtim. Vsi dogodki, o katerih smo razpravljali, so se vršili sporadično in nezavisno drug cd drugega. Glavni vzrok vsemu temu je pač malkontentnost. MaJkoiitentnosti pa nt povzročila država in je niso povzročile ob lasti, temveč je posledica svetovne krize Ljudstvo pa je tako, da nalaga odgovornost onemu, ki ga vidi pred seboj. Od ieta 1918. je vsaka stranka brez razlike, čim sa je znašla v opoziciji, pripisovala vlad) krivdo za vse, kar se je po njenem mnenju slabega pripetilo. Ko Mravlje na Primsko-vem ni hotel ugoditi zahtevi ljudstva, da se voli predsednik shoda, in ko je, četudi hipotetično, govoril o neki organiziram Landi, se je dvignilo ljudstvo in zdivjalo Resnica je, da so se v tistih časdh pri nas dogajale stvari, zaradi katerih me je sram. ker so prišle pred srbsko javnost, da vid) tudi ona kako brat mori Slovenca brata. Predsednik: Preidite k stvari sami! Dr. Pegan: Kazen, ki je določena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je obtožen moj branjenec, je zelo viseka in doseg« dobo petih let. Predsednik: Držite se predmeta! Dr. Pedan nadaljuje: župnik škrbec je prišel na Primskovo, ker je mislil, da bo prišel na shod poslanec Barie, katerega Je hotel interpelirati zaradi plačila za svet, ki ga je s-Deiavski dom« v Kranju odstopu državi za cesto. Barle pa ni prišel, marveč je prišei Mravlje Mravlje je tudi v gi.av nem kriv, ker je s svojim nastopom tako razburil ljudstvo da je uprizorilo demon stracije. vik in krik. župnik škrbec je potem posredoval da bi sc ljudstvo pomirilo. Mravlje pa ga ie zato imenoval zape Ijivca župnik škrbec Je kljub torr.ii pozval ljudstvo, naj se mirno razide češ. csa »mi spoštujemo državo« Zato pa tudi ne mo rem razumeti, kako raj bi bil župnik škrbec kriv če bi imel dve duši med seboj docela nasprotni! Dnigp^e bi ne mogel re_ či skoraj v er>< sap', da -^oštu^mo drtavo in Zive'a republika! V o^ate pa tudi žusp ri;ku škrbou cerkveni za-ion prepoveduje tak r>a°top Poleg tesra *e ime! še ze'o mo čan raz!oer. da ni v^kllkr-fi. kakor srn ob-tožujeio Prisoten je bil orožniški komandir žu.pnik škrbec na gobovo ne bi bi! tako nersiparpc-.en da bi v njegovi prt. sotposti vakliknil: živeia repubHaa ft: bi sodniki ^T^f.trs'.! da je t-"> re.snič-tjo \nzflr-ikn.i! tedal b« in« '^red''!^.! naj f»e e-1'."hec iztvM pslbiatrom. Prehaiam t 1'ivel.i reimblika! bil sam na odru in da so bli orožmki vsi v dro-ani. Priča koniandir bel Sina pa je iziavil ravno nasprotno, namreč, ds ?e bi! na o-Jru. Ravno tako pa ;e '.-r -d-sedn'k JRKD i raajo Sajovic izjavil r»pol noma določno, da it direktno opazoval žup nika dkrbca iti da h> popolmi-na izključeno, da bi bil župnik škrbec lz.istil ta vzklik. Komandir I>ol-pravi tud:, da je bilo tedaj vpitje tako močno, da sploh d: bilo mogoče ničesar razumeti Jaz ne morem drugače razumeti izpoved'" priče Mravljeta, kakor da smatram to za avtosugestijo. Ker je Mravlje pr pisova) baš škrbcu krivdo, da se mu je ehod ponesrečil, je pač razumljivo, da je vzklik Živela republika!, ki je pade! v dvorani, pripisal Skrbcu. Mravlje ie kot priča zaslišan skušal olepšati e-vojo politčno zgodovino. Toda ni vse docela res. kar je dejal. Vse govori za to. da ni moeoče polagati vere v pričevanje priče Mravljeta. Zapnik Skrbeč se ni udeleževal pol tif-nega življenja, zato se mi zdi čudno, kako je mestna občina kranjska mogla izdati o njem mnenje, da je bi! agresiven pristaš dr. šusteršiča Od leta 1928. se on. kakor tudi jaz, ki sva najboljša prijatelja, nisva udeleževala političnega življenja in sva večkrat skupaj obžalovala velike napake, ki so jih delali voditelji stranke, katere pristaši so, kakor pravi državni pravunik. uprizorili te dogodke takrat po Sloveniji. Če se pa smatra, da je izpoved priče Mravljeta verodostojna in da je moj branjenec v resnici zaklical 2ivela repubtka! in sicer ironično, kakor pravi priča Mravlje, potem trdim, da tudi to ne bi bilo kaznjivo, kajti obtoženec tega ai izrekel obrnjen proti množici, marveč proti Mravljetu, kateremu je vzklik moral veljati z or rom na njegovo politično preteklost. Župnik Škrbec ga je pač hotel ironizirati. Kar se tiče trditve državnega pravdnika, da je župnik škrbec najbolj pretkan med vsemi obtožene! in najbolj inteligenten ter da urejuje »Kranjski Zvon«, naj pripomnim, da Je ta »Kranjski Zvon« čisto cerkveni list. Dan nato, ko je bil župnik škrbec aretiran, sem posetil župnika Barleta in sem govoril o tem, pa mi Je Barle dejal: >Prav hvaležen sem mn za to, da me Je odpeljal Žrebanj® v drž. razr. loterij! Dne 27. februarja so bili izžrebani naslenjl dobitki: Din 8.000 srečke štev.: 37.089, 45.769 » 2.000 srečka štev.: 62.201 » 1.000 srečke štev.: 5.938, 23.491, 35.512, 35.547, 35.598, 37.041, 37.069, 37.079, 45.782, 45.791, 58.343, 58.336, 58.396, 62.276, 65.319, 65.387, 65.399, 73.382, 84.403, 88.250, 88.259 Paradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Žrebanje se bc vršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jc oomo na željo zamenjali za še neizžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjavali bomo le toliko časa. dokler bo kal nelzžreHo-" srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavljali naknadna Zadružna hranilnica r.z.io.z^ Ljubljana, Sv t Petra Ci 19 Pravkar hrfila Številka Buatrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET ▼sebaje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: JOS. KLADNIK: »STROJNI STAVEC« (lesore** Slika na OTitfcu: NIKO PIRNAT: »PORTRET« Tone Cufar: POT V KLETKO (1) ČLOVEK JS V RESNICI »KRONA STVARSTVA« Rudolf Dostal: _ ZGODOVINSKI RAZVOJ POUKA IN VZGOJE GLUHONEMIH (2) Lewls E. Laves; ŽIVLJENJE IN SMRT V SENG SINGU (10) SLIKE IZ ŽIVLJENJA EN SVETA N. Spiridonor: SAMOTNI ŠOTOR (GOSTJE V TUNDRI) MOTNJE V RADIU KAKO NASTAJAJO IN MINEVAJO BOLEZNI Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (10) SVET PO DVAJSETIH LETIH — ODKRITJE NOVE SNOVI V KRVT — DOBRI NAOČNIKI — SEVERNOVZHODNI PREHOD — Dr. Stojan Las!«: ZABAVNI SPOMINI — ZDRAVLJENJE Z INSULINOM S POMOČJO VDIHAVANJA — VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA NARODNO ZDRAVJE — TAJINSTVENA BAKRENA KLADA — GODBA IN ŽIVALI — PREPROSTE ŠEGE — ČLOVEK IN DOM (Kakršen človek, takšen njegov dom) — ŠAH — INSTINKT ALI RAZUM? — ZA MISLEČE GLAVE — Na platnicah: »POT V RAJ« — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVETc Izhaja tedensko ter stane trtmesečno Dtn TO.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ni. 5. i/ Šenčurja Takoj grem k bana da ea ia- pustL« Na podlagi vsega tega pričakujem pra vične sodbe in to ne toliko r interesu mojega branjenca župnika Skrbca, temveč v interesu naše pravne časti, ker ves kulturni svet danes gleda na nas zaradi te razprave in zato v resnici želim, da bi svet moge! reči, da Je za našo državo »iustitia funda-mentum regni«. Predsednik je ob 19-15 zaključil razpravo in odredil nadaljevanj« za jutri dopoldne ob 8. Na vrsti so še štirje zagovorniki. Odhod slovenske deputacije v prestolnico Ljubljana, 2- marca. Iz vseh srezov dravske banovine so se danes zgrinjali na glavnj kolodvor že davno pred 20. uro ugiedmi predstavniki slovenskega rodu, da se skupno odpeljejo v lieograd, izročit Na. Vel. kraliju Aleksandru adreso z zagotovitvijo, da smo Slovenci vdani svojemu narodnemu vladarju v neomajni zvestob;. Za pot v Beograd je bila sestavljena posebna garnitura brzo-vlaka. Načelnik glavnega kolodvora gosp. Ludvig ie seveda poskrbel za prav udobno namestitev celotne deputacije. v kateri so predstavn k; prav vseh s!ojev. zastopniki občin in korporacii, kmetijstva, delavstva in inteligence, med njimi pa tudi nekateri zavedni narodni svečeniki. Mesto Ljub jano zastopajo po'eg župana dr. Dm-ka Puca n bivšega narodnesa poslanca /.upnika Janka Barleta še proieior vero-nauka dr. P. Šorli, starosta ljubljanske so-kolske župe dr. Josip Pipenbacher. direktor pošte dr. Janko Tavzes, stolmi kanonik Josip Šiška Rada'.?e dr. Pavle 1'esrotnik. starosta JO Z Josip Turk in le "nekateri ad-Sčni meščani. Celotno d&putaciio pa vodi predsednik narodnega odbora senaior dr Gustav (iregorin V Z danem n>-"iu so priklopih k brzo-vlaku §e štiri vagove, v katere so vst ipih udeleženci deputacije brvše Ste erske. nekateri pa vstopijo še vrdo'ž Posavja. Točino ob 20 Tfl je brzoviak y>mo krenil s postaje v noč proti presto n:Ci. kamor sprem! j a deputacijo vsa pozornost slovenske narodno zavedne javnosti Vlomilski obiski v predpustnih nočeh Pust in veseljaško razpoloženje so izrabili tudi nepošteni elementi. Zlasti so bili na preži v raznih predmestjih, kjer je res tudi bilo izvršenih v dneh od sobote do torka več tatvin in vlomov. Posebno so se pa uveljavili vlomilci v razn'h gostilnah. kamor so prihajali po policijski uri »kozi okna m skozi vse mogoče vhode, samo ne skozi vrata. Policijska kronika beleži nekaj takih vlomov na Glincah in nekaj tudi v Šiški Posebno pa so se uveljavili vlomilci v Mostah. Obiskali so nekatere za» liebnike, najbolj pa so pogospodarili ▼ skromnem stanovanju pleskarskega pomočnika Karola Zupančiča na Poljanski cesti št. 37 Zupančič j« bM odSel v noči na torek v sosednjo gostilno, kjer se je zasedeL Njegova soproga je šla isti večer na obisk k svojim staršem v Spodnji Kašelj in se je vrnila šele naslednje jutro. Zupančič je prišel domov po polnočnih urah in precej presenečen opazil, da so vrata odprta. A ne •amo to. Bilo je odprtih tu d' več oken j sta» no vanja. Ko je stopil v sobo, mu je bila 3tvar jasna: v stanovanju so se udejstvo-vali tatovi Vse stanovanje je bilo razmetano, prebrskani so bili vsi prostori in je Zupančič naposled ugotovit da so mu ukradli različno obleko ter odprli predale raznih omar. iz katerih o pobrali vso zlat-nino. Nekje so iztaknili tudi okrog 100 dinarjev gotovine. Oškodovanec je zjutraj odšel na policij« sko stražnioo na Zaloški cesti Tamkaj se je prijavila tudi uradnica Valburga Kuiar-jeva, ki je povedala, da je opazila pred hišo, v kateri tanuje Zupančič, okrog 1. ponoči dva neznana moška. Čim ta ta dva opazila Kušarjevo, sta izginila. Kušarjeva je navedla, da je nosil eden izmed obeh pod pazduho velik papirnat zavoj. Kakor so dognale poizvedbe, sta izvršila ta vlom dva čJana neke zloglasne družine iz Novih Ja-rš ob Savi, ki »ta imela že večkrat vprav-ka pri sodišču. Milijonar v rokah razbojnikov Kansa« City, 2 marca. AA. Poročali smo £e, da so 13. februarja neznani tolovaji odvedli večkratnega milijonarja Charlesa Eoettcherja. Zdaj so zločinci izpustili Boet-teherja proti odškodnini 60.000 dolarjev, ki jih je morala položiti njegova rodbina. Po ojvoboditvi je Boettcher najel vso policijo v Denverju in ž njo zdaj zasleduje svoie uera-Mtelfa. Združenje pijancev v Užiški Požegi Beograd. 2 marca. Bekrije — po naše pijanci — v Užiški Požegi se ž« od nekdaj ponašajo z množinam' alkoholnih pijač, ki jih uničujejo dan na dan. imaio pa rudi svojo bratovščino ali združenje, ki vsako leto enkrat priredi svoj občni zbor ter si izvoli bekrijskega predsednika. Tak zbo« z volitvami največjega beknje je bil na pustni torek po su:* rem cereinonielu. Začetek zborovanja je bil že ob 7. zjutraj Pred zborovalci je biLa po starem običaju velika sk^da »sladkega«, kakor imenujejo neko posebno vrsto solate iz kislega zelja, nastrganega hrena, red-kve in najmočnejše posušene peprike v močnem vinu To »sladko« jedo vsi, zraven pa pijejo rakijo iz velikih kozarcev m član združenja, ki -se pn takem ok.-epčilu prvi zvali pod mizo. je potem za ieto dni pred« sedmk bekrijskega združenja. Požeški čevljarski mojster, splošno znan pod imenom Žic^tjji pred-seduje beknjsko-mu drušrvu že 10 let in je bil tokrat naj-resnejši kand'dat za predsednika Okro<» poldne gj je re> vrglo in ko je ležal pod mizo. kakor je dolg in širo!<- so 2-a z ve!!« kim odobravanjem sper proglasili za pred-ssdnija .njegov tekmec, nek' Milan Nikoiič, p^ ga ie natovoril '^a samok inico m g,u odpeljal proti domu Scim ves trd m neroden ga ;e dobro uro vozil po mestu m naposled ; le pripeljal do njegove hiše Pri izkrcavanju j predsednika pa je sam on; a ga i se sicota!«l v jarek in so imeli policisti dvoino tn zelo težko delo. S pomočjo domačinov -«o beknj« skega pred^edn ka zavlekli v stanovanje, I njogovega vozniica pa so natovoriii na sa-! mokolnico m od:>eljaii v občinski zapor, i da se tztrezm. Drugi dan je bdu vsa b-raiov-' ščina v velikih -»krbeh, icaj. ■ p cd-^urnk je ] še vedno spal ka.vor ubit -u so < ban, Q-a mu morda ni bilo preveč »sladkemu« ,n ra* kije Naposled pa se ,e vendarle zdramil in tako zadnji bekrijski občni zbor nima raz v en p->iic:jsitih glob hod snih hujših po sledic. Tihotapstvo orožja • S ! " IT v*« a &-čigxBje v liemcno Bruselj, 2. ir.arca AA. Poslane"; Desgrae-ver je vpraša! zunanjega min.stra. ali ne bi b.lo umestno prepovedati izvoz beigij-sl.ega orožja čez Hoiandsko v Nemčijo, o ienier so pisali holandski Listi. Zunanji minister je odgovoril, da viadi m neznano. da gre belgijsko orežj-e, ki se izvaža na Holardsko, v resnici v Nen?5iio. Zato h belgijski poslanik v Haagu ž a dobi; nalog. naj sporoči holaraski vladi, da bi bel-gai-ska vlada rada priijateljsko z njo proučila možnosti, kako naj se napravi konec temu tihotapskemu trgovanju. Minister je dodal, da bo po nedavno sprejetem zakotrti o trgovanju z orožjem hi bodočih atnand-manih k mednarodnj konvencij- z dne 17. junija 1923 brez dvoma mogoče tem zlorabam priti do živeo v zgradbi on Rakeku in Cerk-m-ci 4 zidane transformatorske posta ie. ki bodo služile elektriffcaciji Notranjske. V celoti so dogradile Kranjske deželne elektrarne v letih 1931 in 1932 poleg gl«v-n; rransfi. matorake postaje v Črnučah in 65 km daljnovoda v napetosti 60.0f0 voltov iz Črnuč do Velenja še: dvojn- daljnovod Črnuče—Trzin, doig 4785 m daljnovode z napetostjo 20 000 voltov v dolžin- 57 km: da ;p_ovbdov z napetostjo 5000 do 10.000 voltov pa 16.9 km. Transformatorskih postaj je bfk> grajenih ra ozemlju bivše lijub'ianske oblasti 22 na ozemlju bivše mariborske oblasti p« 6. Dolžina zgrajenih lokalnih omrežij znaša nad 116 km. V letu 1931/32 je ST!o na novo el«ktHf<- ciranih 87 vasi v 25 ob^nah. V letu 1932 bi b le elcktT;fic'ra!e KDE tudi mnrx»o drugih krajev na Notranjskem, DoVn^k^m in štajerskem, če bi kriza in pomfln;žcanje efektivnega denarja gradnje ne ovirala. Pnprsvlleni načrti Pripravljeni in v jpodlrobnosti izdelani so že načrti za daljnovod Vrhnika—Rakek —Cerknica, za daljnovode Črnuče—Grosuplje. Grosuplje—Kočevje in Grosuplje— Novo mesto Izdelani so dalje načrti za elektrifikacijo Novega mesta m okol ce in za elektrifikacijo Logatca, izdelujejo ne se načrti za elektrif ikac;jo proge Mojstrana— Rateče ter načrti za zvezo čmuč z žirov-sk;m cm-ežjern pri Vrhniki V kratkem se prične s trasiranjem proge do Rogaške Slatin« Dne 1. novembra 1932 j« dravs&a bano- r^na prevzela v svojo last elektrarno v Kočevju ki obratuje sedaj v režiji KDE G^ dati bo na treba, da se čim preie zgradi mimo GrosumHa do Kočevi« daljnovod 20.000 voltov in .=? oriključi KoSevje na ostalo ba-novnsko elektrrno omrežje ter se tako omogoči elektrifikacija kočevske in ribniške doline, kar bi se bilo že zt?od;lo. če sedanja go^riodarskia kriza te zgradbe ne bi bila preprečila. Se^t barro vinskih efefrtrfčnfli central Po prevzemu elektrarne v Kočevju so banovinske Kranjske deželne elektrarne v posest1 naslednjih central: 1 Hidrocentrala v Žirovnici i učinkom 2000 kw in vodno akumulacijo približno J00 000 kubičnih metrov pri oadcu 160 m. Njena celotna kapaciteta znaša do 4 milijonov kilovatnih ur letno Prvotno njeno omrežje obsega vso savsko dolino od Dov-jega do Kranja. Na tem teritoriju je 100 kilometrov dalinovoda 10.000 voltov. 64 transfonmatoiskih postaj in približno 110 kilometrov krajevnih omrežij. Oddaja energije je znašala v L 1932 približno 2,500.000 kilovatnih ur. 2. Hidrocentrala v Bohinju z učinkom 150 kw ima kapaciteto l^OO.OOO kilovatn h ur. Priključeno je 20 km aalmovoda l napetostjo 3750 volte r. 8 transformatorskih postaj in 20 km krajevnih omrežij. Centrala služi predvsem lokalnim potrebam to proizvede letno približno 150 000 kilovatnih ur. 3. Hidrocentrala v Zagradcu (134 kw) more oddati letno do SOU.OOO kilovatnih ur Dolžina daljnovoda (5000 voltov) znaša 48 km, transformatorskih postaj je priključenih 27. od teh 12 na lesenih drogovih, doč m so ostale zidane. Dolžina krajevnih cmrežij znaša sedaj okrog 20.5 km in letna oddaja energije približno 350.000 kilovatnih ur. 4. Kranjske deželne elektrarne imajo z državo sklenjen dogovor za dobavo vsega v rudn.i<3ki centrali v Velenju proirve denega električnega toka. Centrala v Velenju razpolaga z dvema turboagregatoma po 1000 kw. namerava se pa razširiti s tretjim agregatom za 5250 5. Kalorična centrala v Kočevju s kapaciteto 170 ks. ki služi le za oskrbo Kočevja Poraba energije v Kočevju znaša okrog 130.000 kilovatnih ur na leto. 6. V uprsvi KDE je tudi hidrocentrala v Žireh 9 kapaciteto 420 k\v. Oddajati b' mogla letno do 2.000 000 kilovatnih ur. ne oddaja jih pa trenutno, odkar stoji tovarna Pollak na Vrhniki niti 150.000 Ima 25 km daljnovoda z napetostjo 10.000 voltov. 14 km lofaalnih omrežij, ne vštevši omrežje na Vrhniški in 5 transformatorskih postaj. Na eJektrarno je priključena tudi elefktrična zadruga na Vrhnifci, ki ime svoje lastno omrežje. Na banov maka omrežja je priključenih trenutno skoraj 9000 konzumentov. Elektrif: crranih je v celoti 277 krajev, ki leže v 75 občinah Konzum elektrčne energije v celotnem omrežju KDE je znašal v letu 1932 okroglo 4,000-000 kilovatnih ur. Naloge bfižnje bodočnost! Dohodki elektrarne so toliki, de morejo elektrarne kriti vfce svoje režijske ®tox*3ke, stroške z« vzdrževanje omrežij im ostalih naprav ter amort ■zacijo in obreetovanje do'gov. Ne preostane jim pa pri tem mnogo aa nov« investicije iz tekočih sredstev. Če se hoče eleiktrifikacijska akcija pospešiti, mora prispev«ti za zgradbo pasivnih vodov banovina, kakor delajo vse druge države V prihodnjem letu čaka banovino hi njene elektrarne na pol}u elektrifikacije še mnogo dela Gorenjska je sicer v«a elektri-ficirana, razen enega dela kamn škega okraja in dol:ne od Mojstrane do Rateč Nujno je, da se čimpreje zveze kalorična centrala v Kočevju s Črnučami ter zgradi v ta namen daljnovod iz Črnuč mimo Grosupljega do Kočevja in elektrif; čira jo kraji do Kočevja. Novo me«to zah"eva priključek na ba-novinsko električno omrežje in je zaradi tega nujno potrebna zgrauba daljnovoda iz Grosupelj do Novega mesta. Odobrena j« že elektrifikacije dobrunj-ske občine. V svrho pospeševanj« tujskega prometa n dokončanja elektrifikaci jske akcije na Gorenjskem bo treba elektrficirati dolino iz Mojstrane mimo Rateč do Planice Mirnska dolina, Sevnica in KrSco ter Brežice tudi zahtevajo čimprejšnji priključek. Nujno Je potrebna zgradfoa daljnovoda mimo ŠmaTta pri Jelšah do Rogaške S'«tine In do Rogatca: tudi elektrifikacija Savinj-sike doline je potrebna. Boj za zapuščino umorjene milijonarke Beograd, 2. marca. Kar so vsi pričakovali ž« od tragičnega konca stare skope milijonarke Drage Mitri-čevičke, se izpolnjuje sedaj v največji meri. Kakor se je sklepalo že ob razkošnem pogrebu čudaške starke, sie pripravi,a sedaj Beogradu velika senzacija hudih borb za njeno veliko zapuščino. Najdražji pogreb v prestolnici je bil v največjem nasprotju z življenjem skope starke; borbe, ki se se» daj razvijajo za njeno zapuščino, pa v veliki meri upraviču ejo mržnjo, ki jo je gojila do svojih sorodnikov Če bi starka vse to videla bi ji bilo gotovo žal, da ni še bolj zamotala svojih premoženjskih razmer. Kakor smo že poročali, ie na njenem pogrebu veljal za glavnega dediča sin njene sestre. Velibor Jovanovič, ki jr star že okrog 40 let in študira na Dunaju medicino. Kot dedič je takoj storil glede zapuščine vse korake pri oblastvih, a še preden ie b lo vse to izvedeno, go nastopili sinovi pokojnidnega brata, ki so vse prevrgli. Poleg njih se je prijavilo še mnogo dnjgih bližnjih in dil.mih sorodnikov in se tako razvijajo zapuščinske pravde, katorim ni videti ne konca ne kraja Beograjsko sodi« šče je že zaslišalo obe skupini nečakov, ni pa doseglo med njimi nikakega sporazuma, in ker so se pojavili še številni drugi .sorodniki. bo treba sploh razpisati ob ča ne oklice za prijav« dedičev in bo potem na podlagi vseh prijav sodišče odmerilo pravice do zapuščine Poleg sorodnikov pa se prijavljajo rudi drugi, katerim je pokojna starka pred pričami obljubila večje denarne vsote. Med temi je tudi invalidsko združenje. Napori sorodnikov so razumljivi. Kar pa se tiče vseh drugih, bo najbrž tako. da je čudaška in hudomušna starka že davno ho= tela ovekovečiti svoi spomin v hudih borbah za svojo zapuščino in je zaradi tega nalašč dajala pred pričami vsakovrstne obljube ter govorila tudi o svoji oporoki, o kateri pa ni ne duha ne sluha. To je nedavno s podpisanim člankom v »Politiki« ugotovil njen sorodnik Drago mir Tomič, ki jc naglašal. da bi po pravilu sicer o mrtvih rad govoril le najboljše, da pa je k svoji izjavi prisiljen zaradi senzacionalnega pogrebnega pompa in zaradi borb zs> dedščino. V svoji dolgi izjavi je Izrazil najprej sum da je skopa starka samo zaradi tega obe« tala veliko zapuščino invalidom, da bi odvrnila pozornost od svojega nezaslišnega skopuštva V svoji veiiki hiši je imela v dobi stanovanjske krize stanovalce proti svoji volji. Teh se je cdkrižsla s preure-jevanjem svoje hiše. ko pa ;e bila hiša preurejena in se ni več nikogar nastanilo proti volji lastirka, je vse reflektante na stanovanje in obrtniške prostore odbijala s svo» jimi prevelikimi zahtevami Da bi prevpila splošne govorice o tem svojem početju, je bila potrebna velikodušna obljuba invalidski organizaciji. V dobi okupacije je bil v njeni hiši nastanjen nemški konzulat in je ona zaradi tega uživala velike protekci^e Ni pa hotela pomagati prav nikomur Rodbina njenega bratranca jo je na kolenih prosila naj posreduje, da oče ne bi bil interniran, in če ji že to ni mogoče, naj vsaj skrbi, da otroci n« bi ostali brez vsake pomoči Prosilce je odurno napodila in ko je bratranec v nekem taborišču internirancev na Madžar« skem zaradi lakote in drugega trpljenja umr1 se ni nič zmenila za vse prošnje bedne družine. Ko je otrokom umrla tudi mati. so avstrijske okupacijske oblasti ukazale, da mora sprejeti v oskrbo triletno hčerko svojega bratranca. Prej je vse otroke odganjala in je eden od njh od lakote umrl na ulici, a avstrijskemu ukazu se je morala pokoriti. Ko pa je bil Beograd rešen tuje soldateske, .so nesrečnega otroka našli t njeni hiši strašno zanemarjenega in sestradanega Zaradi oskrbe, ki mu io je pod tujim poveljem naklonila teta je nesrečno dekletce kmalu umrlo Sorodnik Tomič na« posled še ugotavlja, da ni nit; na enem seznamu mnog<>števi!nih dobrodelnih akcii iz pred , med in povojne dobe mogoče najti imena njegove »orodnice ter da iznaša vse to zakadi teg«, da pobije laž' in sleparije, ki se uvajajo sedaj pod imenom dobrot i j i* vosti njegove bogate sorodnice. Oane« premiera ob 7. In 9. ari flf J •• J • j&adnjt anevi ompejetr 50.000 sodelujočih. Ogorčene borbe s divjimi zvermi. Izbruh ognjenika, potresna katastrofa, ki je uničila cvetoče mesto v . i:*?-'-'';;-.; v Najmonumentalnejše filmsko delo kot zvočni film Marija Corda Michael Varkony Predprodaja dnevno ob 11. uri dopoldne ZVOČNI KINO IDEAL Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, .je naravna »Frq,nz Josefova« tfrenčica večkrat na dan použita. krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-biiF.nih obolenjih, da deluje »Fraaz 4o-šefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah. Slavje kulturnega društva" »Triglav« v Kragujevcu Kragujevac, 1 marca. Poteklo je pred kratkim pet let od usta novitve našega društva, ki ie ves čas uspešno delovalo na kulrurnem poprišču vprid našim rojakom Spored proslave je bil vešče izbran šn je imel namen prdstaviti celotni dosedanji uspeh društvenega dela To se je v polni meri obneslo Prostrana dvorana delavske kolonije je bila natlačeno polna. Precej obilno so nas obiskali tudi domači« m, kar doslej ni bilo v navadi Prvič smo meli tudi čast imeti mestnega župana t svoji sredi 3eograjska »Edinost« je poslal« na proslavo dva fvoja delegata, nadalje so prišli gostje iz Kraljeva, rarač.na m Zagreba V poadr« vnem govoru je Franoe štajer kratko poda! ideologijo društva in izvajal: »Idejno priznavamo svobodno prepričanje 'n misli slehernega, v verskem kakor v drugem čuvstvovanjm, hočemo samo resnico in pravico, vse dobro in lepo, v blagor naše svobodne, edine in nedeljive Jugoslavije pod vodstvom našeoa narodnega kra» la Nj. Vel Aleksandra I.!« (Gromko vzkli- Dasaes samo ob 4. pop. (Večerne predstave odpadejo zaradi koncerta!) Sijajna šalcigra — bomba smeha jospa si ne želi otrok LIANE HAIB GEORG ALEKSANDER, HANS M OSEK, OTTO WALLfiUKti Kot dopolnilo najnovejši l»fin zvočni tednik (katastrofa v Neunkirchnut .n izvrstni Komedija enodejanka »Poročiti se je treba«, v kateri briljira znani komik Szdke SzakaJl. kanjo). Nato Je eefotei pevski tbar »Trt-giavac (20 pevcev) pod taktirko pevovodje g. Ku&trioa, sedanjega predsednika, nad vse pričakovanje iel veliko odobravanje po sijajno izvedenih skladbah: E Adamiča •Vasovalec««. Kkiča »Svračanje«, Nedve* de »Ljubezen m pomlad« ia Jenka »Slovenec, Srb, Hrvat«. Za srbsko občinstvo (pa tudi mi smo dobro razumeli m v njej uži« vali), se je predvajala burka v enem dejanju: »Drveni filooof«, ki je dramila aelve smeha. V glavnih vlogah sta zlasti uspela Gazdovič in mlajša Jovičičeva, a tudi ostali so bili dobri. »Kovačev študent«, spevoigra v 1 dejanjih je odnesla krooo. Jan je podal kovačevega študenta prvcej dobro, tako pevski kakor v rjn. Imenitno je kov»ievo ženo igra« la Rržilnikova, kovača pa Ličen. Hvaležno vlogo pismonoše je pel g Dreškaj, ki je ckv^el s svojim čistim tenorskim glasom, mimiko in dobro ma^ko, posebno lep uspeh. Študenti, podani po Staniču, Frenkoviču in Buhu so bili v splošnem dobri, bolj š;bki le v skupnem zboru drugega dejanja. Zbor za kulisami je ustrezal. Muzikaino vodstvo je bik) poverjeno g. Kuš:rinu, ki je delo resno pretehtal, preden ga je predal občinstvu. Scenarija je bila dosti okusna Naše ljudstvo je v tej operni stvarčici našlo polno užitka in zadovoljstva, kar je pokazal tudi z gromkim ploskanjem Bila je to zmaga .slovenskega petja ru doli io tem čarom se tudi navzoči domačini niso mogli odregniti marveč so kakor naši, vsi zamaknjeni sledili igri. Pač lep dokaz velike uč'nkovitosti igre, ki utegne Se v bodoče polniti naše društveno gledališče Jan je po »Kovačevem študentu« zapel še šaljivi kuplet »Tako narod priča«, ob spremljavi tamburaškega kvarteta, lepo in zanosno Tamburaški zbor je nato pod vod* stvom g Mohoriča izvedel nekaj prav uspelih koncertnih točk. med drugim Zehetner-jevo: »V Pečini« in Broževo glasbeno slika »Moj sen«. Potem pa se je rajalo in pelo v noč. M T. Grenčica Himyadl Jan os Je najzanesljivejše In najidealnejSe odvajalno sredstvo. Hudojamski radarji v boju za svoj obstanek Laško, 2. marca. Boljša kakovost premoga in pa nekoliko nižja produkcija sta doslej še kolikor toliko obvarovali rudnik TPD Huda jama pred grozečimi redukcijami Toda že lansko Jesen je moralo seči ravnateljstvo po omejitvi, zaradi katere je bik) prizadetih 70 rudarjev. Upanje, da bo s tem redukcij konec, se žal ni uresničilo, ker je dobilo s 15 februarjem zopet 110 rudarjev odpoved. V premotrivanje po!oža-1a je sklicala II rudarska skupina preteklo nedeljo velik rudarski shod v hotelu >Savinj&< v I^aš-kem Tu je pojasnil trenutni položaj predsednik te skupine Lešnik, ki Je izrazil Ktianje, da morda do napovedanih redukcij le ne bo prišlo, ako bodo pogajanj« za nabavo premoga državnim železnicam, ki se imajo pravkar vršiti, ugodno potekla. Ni nam sicer znano, kako so se ta pogajanja obnesla, vemo samo to. da je redukcija s 1. marcem stopila v veljavo Ker se takrat ni več mogio upoštevati posestnikov, kočarjev in drugih, ki imajo vsaj nekaj svojega, temveč so bili prizadeti po večini rudarji brez vsak« avojine. Je bil to tem hujši življenjski udarec za prizadete Razburjenje odpuščenih rudarjev in njihovih žen, ki so deloma z otroki prihitele 1. marca pred ravnateljstvo. Je bilo razumljivo. Glede aa reducirane dobave pa ravnateljstvo vsf-m tem prosilcem ni mogk> ugoditi. Na omenjenem ahodu je prediagal sklicatelj Lešnik, da na«j bi — ako pride do redukcij — zaposlila občina Sv. Krištof re-ducirauce pri Javnih delih na račun pravkar od centralne vlade, odnos no od banske uoravc v to svvho odobrenih kreditov. Nasprotno pa J« zastopnik Pliberšek i* Trbovelj zastopal ne shodu mnenje, da naj bi država pokupila delnice TPD in prevzela rudnik«? in a tem omogočila obratovanje odnosno zaposlitev onih, katerim grozi danes brezposelnost, io za katere ne bomo im«U nobenih sredstev... Z bledih usten bednih je izdihnil smehljaj. Ona terjajo samo to: dajte najn dela, sami si hočemo zaslužiti vsakdanji kruh! Težaven položaj v metliškem srezu Metrika, Z marca. Metliški srez je zopet padel v bedo. Suhoparne besede ne morejo označiti resničnega stanja vendar pa je to razumljivo, ako vzamemo v obziT že drugo zaporedno sušo Stanje ljudstva v našem srezu je v resnici obupno. Primanjkuje živil za ljudstvo im krme za živino. Nikjer ni sredstev za nabavo najpotrebnejšega. Lani niso bila pridelana naj potrebo ejiša semena, najbolj pa primanjkuje sposobnega semenskega krompirja Ako ga je že nemogoče nabaviti Ivudom za hrano, bi ga bilo potrebno vsaj nabaviti za seme, ker sicer niti prihodnje leto ne bo žetve. Lakota pa bi zopet bila neizogibna. Potrebno bi bilo, da kr. ban-ska uprava priskoči na pomoč s potrebnimi upotnicami, ki bodo nujne za nabavo ne obhodnih življenjskih potrebščin. Zaradi suse je seveda zelo trpela tudi belokrajinska živimoreja in je število glav padlo na minimum Nujno potrebna je po moč pri !;cencovanju živine in nabavi no vih plemeojakov V pogledu pospeševanja kmetijstva se moča posebna pažnja posve tiri obnovi gnojišč, gnojnih jann in preure« drtvi živinskih hlevov. Ie banovinske po» stavke o asanaciji podeželja bi bilo potrebno r nekaterih občinah metli&ega sreza zaradi ti vsej za^rina napajali šča za živino, zusti v onem delu. katerega ne bo zajet novoprojektirani vodovod. Najmij- KURJA OČESA •rtrOel vt> jro^ je na« »OiaT«-o« DobM« )» ▼ iakinah- d,-ogrn;al) aH aarsTnovt ta vv-ura. o m g »vn»-g* c*.k!a-4iMa. — čovajt* ponareobl M. H R N J A K. lekarn*« - SISAK. HOTEL E\ RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb. Gajeva ulica St. 31. Telefon 73-S5. Lx)imtotto 4wie so®« po it)—Si D>« 1*ttott*u»« OO-kutunja Izbran« nar ama mu V olik to Uai Jbeopo/a Harald Panlsen, Hermana Thimig, Maks Adalbert, Lade Engiisch, Hilde Hildebrandt Ruud-Hoil-Guttormsgn In 6 avstrijskih skakačev ter najboljši Jugoslovenski skakači 5. III. na Bledu, Rovanov memoriaL POLOVIČNA VOŽNJA ZA VSE VLAKE. 2953 Domače ♦ Seja banovinskega odbora JRKD, sklicana za nedeljo 5. t m. v Novem mestu, je preložena na kasnejši čas. O novem terminu bodo vsi odborniki pravočasno pismeno obveščeni. Prav-tako je odpovedano za isti dan sklicalo manifestacijsko zborovanje v Novem mestu in seja mladinskega odseka. — Banovinska eksekutiva JRKD. ♦ Velik nastop pevskih zborov. V Huba-dovi župi JPS včlanjeni zbori prirede letošnji redni župnl koncert v nedeljo, 12. t m, ob 15. v veliki dvorani hotela Uniona v LJubljani. Koncert bo letos v proslavo 30 letnice, odkar obstoja skupna pevska organizacija: Zveza slovenskih pevskih zborov, oziroma sedanja njena naslednica Hubado->a župa za ljubljansko območje. Nastopi 15 zborov z nad 600 pevci. Vstopnice za ta koncert se dobe od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, kjer se lahso naroče tudi pismeno. Slamič prvi petek v postu prav svečano Je prisegel: ,Danes slednjemu bom gostu dobro z ribami postregel!" ♦ Ljubljanske in sosedne zbore opozarjamo in vabimo na dva zanimiva koncerta, ki ge vršita v soboto in nedeljo r Ljubljani. V soboto ob 20. priredi Cirilo-Metodov zbor Sz Zagreba pod vodstvom g. R Ko-marevskega velik koncert vzhodne cerkvene glasbe, katero bomo culi v tej obliki prvič v Ljubljani V nedeljo ob 11 douoldnc I>a nastopijo zopet naši ljubljenci. Trboveljski slavčki na koncertu, kjer bomo pešali nove skladbe iz mladinske zborovske literature. Oba koncerta se vršita v Unionn. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Koneersnem trsu Udeležilio se tudi sprejema na kolodvoru: Cirilo-Modo-riov zbor pride v Ljubljano v soboto ob pol 14., Trboveljski siavček pa v nedeljo ob 3 0. Vsi na koncprt in k sprejemu na kolodvor! — Hub-.dova žuna ♦ Službeni list dravske banovine objavlja t 17. letošnji številki med drugim: Uredbo o obliki prisege po predpisih civilnega pravdnega postopanja in o slovesni obljubi namesto prisege; razpis o kontroli pri uvozu sirovih mehaničnih lestvic, montiranih na avtomobilskem stojalu; mešanje bencina * špiritom; cene špiritu ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. „U. F." nI par£im, ni milo, niti film. Kaj Je prav za prav „U. F."? ♦ Praktični tečaj za hotelirje. V Crikveni- ci s« je uvedla akcija za prireditev tečaja teoretičnega in praktičnega tečaja za hotelirje. Tečaj se bo pričel že v tekočem mesecu in bo traja! dva meseca. Predavali bodo hotelski strokovnjaki, ki so si svoje ana-nje pridobili v inozemskih hotelskih šolah. Za obiskovalce tečaja se predvideva skupna oskrba in stanovanje za fiOO Din mesečno, šolnina za cel tečarj pa znaša 200 Din. + Propaganda letalstva. Zagrebški aero-klub pripravnica za letošnje leto obširen program. ker se bo prihodnje leto vršila v .H/.- - • r.~ Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730 Sodermanov roman V glavni vlogi Jaok Trevor Ob 4., in 9. ob najnižjih cenah Zagrebu skupščina aeroklubov iz vse naše države. Po vseh večjih krajih savske banovine priredi aeroklub letos propagandne polete, v Zagrebu pa o binkoštih velik letalski miting. ♦ Zanimivo predavanje vojvode Pečan ca. V Splitu je preteklo sredo tamkajšnji Po-kret jugoslovenskih nacionalistov priredil v Sokolskem domu predavanje znanega čet-niškega vojvode Koste Pečanca Predavanje je prisostvovalo veliko število meščanov Od občinstva toplo pozdravljen je Pečamac naprej pojasnil, kako je postal četnik in kako se je boril za svobodo naroda. V svojem govoru je naglašal, da je lažje priboriti si svobodo, kakor pa jo ohraniti. Ne-prijatelji Jugoslavije nas skušajo oslabiti z notranjimi borbami. >Jaz se obračam k naši omladink, je izjavil govornik, >in ji želim, da bi bila boljša, kakor mi Vsi se zavedamo, da je treba pogreške popraviti, in jaz pravim: težko Beogradu, ako želi slabo Zagrebu in Ljubljani, a težko tudi Zagrebu in Ljubljani, ako želita slabo Beogradu i t ša rešitev je le v skupnosti« Govor vojvode Pečanca je žel gromov i to pritrjevanje in je vzbudil veliko manifestacijo. ♦ Nov inženjer. G Dušan Pipuš, Bin pokojnega mariborskega odvetnika je na rnon-tanistični visoki šoli v Pfibramu oDTavil inženjerski izpit ♦ Organizacija diplomiranih tehnikov rabi gg. absolvente Tehniške srednje šole na X redni občni zboT. ki bo v nedeljo 5. t. n ob 9 dopoldne v kletni dvorani hotela »Metropol«, Ljubljana ♦ Novi grobovi. V Ljubljani Je umrla v starosti 72 let gospa Elizabeta Roševa. bivajoča Za gradom št. 1. Pogreb bo jutri ob 16. — V Kandiji je umrl g. inž Štefan Baloh, uslužben pri železnici. Pogreb splošno priljubljenega uradnika bu jutri ob 15.30 — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Darujte knjige in prispevajte v denarju za knjižno akcijo S ♦ Smrt Bogatega župnika. V nekem beograjskem sanatoriju je v 60. letu starosti umrl Josip Ciprič, župnik v Sremskih Go lubincih. Bil je odličen govornik, poliglot in botanik V gotovini je zapustil poldrugi milijon denarjev, razen tega pa še 64 kata-stralnih oralov zemlfle ter veliko hišo v No vem Sadu. Vse svoje premoženje je zapustil semenišču djakovske škofije. ♦ Umor ameriškega rojaka. Kakor poročaj o ameriški slovenski listi, je bil v Pio-neersvilleu v državi Idaho ustreljen nas rojak Lojze Pajnič, po rodu Ribničan Paj-nič je bil vodja »zlatega rudnika«, v katerem je bilo precej Slovencev interesiranih Podrobnosti, kako je prišlo do umora znanega eksperta zlatih jam, še niso znane, iz ameriškega vira poroča >Ameriška domovina«, da je bil Pajnič t prepiru ustreljen in da je kot ubijalec bil aretiran rooak Jože šlogar, star 47 let. Do prepira je prišlo, ker je šlogar kritiziral način poslovanja zlatega rudnika. Kmalu nato je šloga/r pograbil revolver in ustrelil Pajniča, ki je v par minutah izdihnil. Pač žalosten dogodek iz življenja slovenskih iskalcev zlata v Ameriki. ♦ Dolgoletne izkušnje so dokazale, vpliva najugodne!še na ves organizem otro-ka polna žlica prave francoske vinovice (vinskega žganja) Diane če se jo vlije v vodo za kopanje J i pa se jo vporabi pri masaži telesa Predno otroci zas-jo, ne po zabite jih odrgniti z Diano. Po odrgnenju n-a jih je treba pokriti s top-io odejo. Osve-žunoči spanec bo najboljše izkazal blago dedne vp'ive tega sredstva. ♦ Na plesih vporabljaj', razgreti pari. da se varuje pred hripo, okusne Acacot pa-stile dr. Wandera, ki rte dobe v vseh lekarnah in za 8 Din. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jo«. Reich. Sreskim načelstvom pasivnih krajev priporočam ugoden NAKUP SENA na odprt račun. 3612 A. LAKNER, Planina pri Rakeku. Iz Ljubljane o— Proslava rojstnega dne prezidenta ČSR dr. T. G .Masaryka. Jugoslovensko-češkoslovaška liga in Češkoslovenska Obec r Ljubljani priredita, kakor smo že objavili, proslavo rojstnega dne prezidenta T. G. Masarvka, ki se bo vršila t soboto 4. t m. ob 20. t Narodnem gledališču s slavnostno predstavo Dvofakove opere >Rusa: ka< v odlični zasedbi Pred predstavo »e poklonita Slovenca in čehinja v narodnih nošah s slavnostno deklamacijo r slovenskem in češkem jeziku prezidentovemu kipu. Po predstavi bo v restavracijskih prostorih »Zvezde« prijateljski sestanek vseh prijateljev češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti, h kateremu vabimo vse naše narodno občinstvo Oni člani Češkoslovenske Obce, ki so že naročili vstopnice, naj jih takoj dvignejo pri gledališki blagajni SOBOTA, DNE 4. MARCA VELIKA DVORANA KAZINE Plesni turnir Z DRUŽ ABNIM PLESOM Nastop zagrebških parov. 2960 u— Akcijski odbor književne akcije. Po- biraJci knjig se bodo danes popoldne zgla-sili pri strankah . naslednjih ulicah. Aškerčeva (od Oojzove do Gorupove), Breg. Cigaletova. Oojzova, Dalmatinova, Dvorn? trg, Em-.uska, Frančiškanska, Gosposka. Gradaška, Jurčičev trg. Kongresni trg. Ko lodvorska, KTiževniška, Krakovska, Krakovski nasip, Kiadezna, Miklošičeva, Novi trg, Napoleonov trg. Prešernova. P.ečna, Sv Petra, Sv. Petra nasip, Soteska, Salen-drova, Pražakova, Masarykov*?, Trdinova, Tavčarjeva, Turjaška, Wolfova, Vegova, Vrtna, židovska Židovska steza. Pripravite knjige! — Seja akcijskega odbora bo danes ob pol 17 t lokalu CMD (Betbovnova ulica 2) Važno! Točnost! Odbor. u_ Koncert godalnega kvarteta ljubljanskega drž. kcuservatoriča bo drevj v KiJ-harmonični dvorani Igrajo: Pfeifer Leon (1 violino) Stanič Pran (2 violino, šuštor-šič Vinko (violo), in Bajde Oton K**"«). Izvajali bodo Beethovnov godalni kvartet op 18 št.4, ki je eden najlepših Beethovnovih kvartetov sploh in Debussyjev godalni kvartet op 10, ki Je pridobil Slavnemu francoskemu mojstru svetovno slavo. Pole« teh dveh del se izvaja tudi Sonata za viou-no in klavir, ki jo je napisal profesor mu-zike na beograjski univerzi dr. Miloje Mmo-Jevič Delo se prvič izvaja v Ljubljani n« Javnem koncertu in Je izvrstno in visoke umetniške vrednosti. Izvajata ga Pfeifer Leon (violina) rn GaLlatia Reinhold (k!» vir) Komorno šolo drž. konservatorija vo di prof Jan šlais, v ostalem je Bajde gojenec prof. Berana, Gallatia pa prof. Janku Ravnika Začetek točno ob 20. vstopnice od 6—15 Din, so ▼ knjigarni Glasbene Matic« tekom dneva, od pol 8 dalje pa t veži pred koncertno dvorano. u— »Ciciban« v dvorani Delavske zbornice. Ljubljanski vCicibančkl« hočejo v as deljo 5. t. m. pozdraviti trboveljske alavčke Zato otroški oder »Svobode« ob 15. uprizori v dvorani Delavske zbornice »Cicllm.-na«, ki se ga bodo udeležili tudi Trboveljski slavčki Sodelovala bo tud' delavssa godba »Zarja« Vstopnice so zelo poceni. Sedeži po 8, 6 in 4 Din, stojišča po 1 Din. Dobe se v Delavski zbornici. DR. ŠAVNIK ne ordinira od 4* do 10. t. m, Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričeval? iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi \ vseh lekarnah, drogerijah in spccerijskih trgovinah. s— Pri nobeni koncertni prireditvi m grt pesem poslušalcem tako do arca kakor lur krat, ko >o poje naša mladina. Vo so a* odru trboveljski slavčki Zato ni nič čudno, če vidimo v dvorani toliko ljudi ki ganieni do solz poslušajo prelepo našo pesem, ki vre iz grl nedolžnih otrok trboveljske doline Ti otroci pojo s tako dovršenostjo, da nam mora imponiratl njihov učitelj g 6n-tigoj in pa mladinski zbor sam V nedeljo 5 t m dopoldne ob 11 nam bodo zapen v unionski dvorani povsem nov spored. Nastopila bo njihova solistka, pel bo poleg zbora tudi duet. torej več novih nastopov, ki ožive njihov sicer tako interesanten spo red Zato obisk najtopleje priporočamo Vstopnice v Matični knjigarni. u— Tretje strokovno predavanje Priro. dozmanatvene sekcije 1ID bo danes Ob 18. v kemični predavalnici I. drž. realne gimnazije (reallte) v Vegovi ulici Predaval bo g. primarij dr. Valentin MerSol o sodelovanju zdravnikov in zoologov pri prouča-vanju in pobijanju malarije s posebnim ozirom na dravsko banovino. Ker je malarija postala endemična tudi že v naših krajih in ker se bližamo času, ko se pcja. vi jo reckiive (konec marca), je to predavanje za vsakogar aktualno. Vabljeni so člani in prijatelji sekcije ter vsi, ki se za stvar zanimajo. Vstop prost. u— Predavanje Slovenskega planinskega druStva. Gospa Mira Marko Debeljakova bo predavala v torek 7. t. m. ob 20. v dvo. rani Delavske zbornice o plezalni tehniki. Ga. Debeljakova je 2e izven meje Jugoslavije znana alpinistka ki Je v Julijskih Alpah in v Dolomitih izvršila celo vrsto težavnih prvenstvenih tur. Pred kratkim je predavala na Dunaju, v Gradcu in Sol nogradu o svojih plezalnih turah po Julii. sitih Aipah ter je v vseh treb mestih lose g'a kot predavateljica najlepše uspehe. Z velikim zanimanjem pričakuje planinca javnost njena strokovna izvajanja o plezalni tehniki. u_ Društvo »So£a« naznanja, da ae bo vTŠilo po kTatkem odmoru zopet običajno sobotno predavanje 4. t m zvečer ▼ salonu pri »V^e-Ti« To pot bo potopisno predavanje našega odličnega planinca in pisatelja g. dr J C. Oblaka pod naslovom »Preko Dalmacile in Črne gore v Južno Srbijo«. Predavanje bodo ST>remlčale mnoge krasne skioptične slike Nato bo prosta zabava, pri kateri nastopi oddelek pevskeea zbor*. »Bežigrad« Vabljeni vsi in vsem > vstop prost u— Predavanje o ljubljanskem kiparju Francescu Robbi priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani danes ob 20. t verandni dvorani hotela Uniona Pridite! u_ Starešinska družina jugoslov. primorskih akademikov. Redni sestanek zaradi tehničnih ovir danes odpade »n »e vrši sredi meseca. Sestanek bo pravočasno objavljen u_ Postna jed in plinska kuha. Mestna plinarna priredi dane« ob 20. r knhirji kraljice Marije ▼ Prečni nlici št. 20 predavanje o plinski kuhi. Predavateljica bo obenem kuhala postni obe** Vab'jene *o vse gospodinje in njihove pomočnice Brezplačna poskušnja je 20 bo ▼ Sokolskem domu ▼ Mostah predavanje državnega tožilca g dr Fellacberja o Koroški. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike, nato pa se bodo predvajaft nekateri filmi. Na te prosvetne večere, ki so rzbudili veliko zanimanje, kar priča povprečna udeležba preko 350 oaeb, vabimo vse občinstvo Vstop Je brezplačen. u_ Danes gostuje V last a Burian, akrriti češki komik v svojem filmu »Revizor Ha-selhuhn«. Predstave ZKD bodo v Elitnem kinn Matici danes in Jutri ob 14.15. uri. u— Podporno društvo državnih in bano-vinsklh uslužbencev dravske banovine v Ljubljani bo zborovalo 4. t m. ob 19.2t> v salonu gostilne pri Mraku, Rimska ce6ta št 4. Na dnevne>m redu je poročilo odbora, pregledovaicev računov, olajšanje pogojer pristopa k društvu, predlog! odbora ia članov ter slnčajnostL Prvi češki govoreči film v LJubljani Za pomirjenje, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoj obrat okusne ANACOT PASTILE! Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.— Din. u— Seja novoizvoljenega odbora krajevne organizacije JRKD za Koiizejski okraj bo danes ob 19 v gostilni g Slovša. Kole-zijska ulica 19 Prosimo točne ia s klonila duša trpeče matere, zaplakali »o bratje in sestra, z njimi so toplo zajokala srca škofjeloških Sokolov in Sokolic, ki so izgubili vzorno članico, pisarniško nradna-eo sestro Anioo Ankeletovo. FIlm fes Studentovskega iivljenja! Umetnina, ki nam živo slika življenje in dušo naše mladine. PRED MATURO Pride! Premiera bo v »ELITNEM KINU MATICI« Komaj teden dni Je tega, ko j« Sla poguma, mladostno razposajena in polna lepih sanj v Ljubljano na operacijo slepiča. Pa Ji ni bilo usojeno . . . U"vela Je cvetka, ko je komaj posijalo prvo sonce mladosti v njeno blago dušo S. Anica je bila živ zaklad onih vrlin, ki dičijo nesebično in plemenito sokolsko sestro. Ob 251etnem jubileju društva je bila podnačelntca, s Iju-boani.K) je vadila žensko deoo, pridno Je sodelovala r društveni upravi in neštetokrat smo Jo gledali na odrskih deskah. Vsa Je bila t službi sokolskih smotrov, ki jim je bila rvesta kakor ZTela žena _ čeprav šele dekle zornih 21 k-t. Veder snač&J, odkrito mišljenj.-'., neprisiljenost in sveia, nepokvarjena razigranost so bile njen« lastnosti, ki jih srečujemo v današnjih časih tako zelo redko... Vprav te vrline pa so nam napravile s. Anico tako našo, kakor da bi drugače sploh ne mogla biti. žalna zastava se vije s Sokolskega doma. Žalost in tugo vse sokolske družine naznanja! Bratje in sestre! četudi je mnogo prezgodaj ugasnila ta sokolska du&a, ta Mrki ad vsega pk-menitega, četudi je neamlji-va usoda zrušila ta cvetoči obrao, > bilo vendar delo s. Ankeletove obdarjeno i lepimi uspehi. Nam vsem je pustila dfdiSSV no, najčistejšo, ki jo je mogla, vzore svojega dela, odlike svojega ustvarjanja. Hodimo ža njenimi v»ori! Ti pa, nepozabna na5a e Anica, i>uC^s| mimo! KULTURNI PREGLED Tako pa ljubljansko gledališče v zvezi s člankom »Zagreb ca svoie gleda-lišfe« v včerajšnji številki, nam je dal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani gosp. Oton 2upančif nekatera pojasnila in podatke, ki kažejo, da je tudi pr' nas ▼ teku podobna akcija kot v Zagrebu. Izvedeli arao naslednje: L Gledališka uprava stremi n tem, da bi ee tudi v Ljubljani islanovilo društvo s podobnimi nameni '"n nalogami, kakor jib je prevzelo zagrebško, ali pa naj bi katero izmed obstoječih kulturnih društev priskočilo slovenskemu gledališču Da pornoč s primerno akcijo v javnosti. 2. Nadaljnje nemoteno in neokrnjeno delovanje ljubiianekecra gledališča zavisi tudi od večjega obiska. Zaradi tega skuša gledališka uprava do skrajne meje olajšati občinstvu obiskovanje gledališkah predstav. Pravkar so konCane priprave da nov abo-nement 15. marca «e bo namreč nveljarfl tako zvani poletni abonement. Obšfgal bo šestnajst predstav: osem v operi, osem v drami — vsa dela, ki pridejo po 15. marcj v redni abonement Abonentje bodo uživali fi0*/§ popust od dnevnih rfn. Poletni abonement čigar podrobn' razpis bo objavljen te dni, ee bo plačeval v štirih mesečnih obrokih, ki znašajo 16—64 Din. Abonement za srednjo vrsto v parterju zna=a 210 Din, plač-liivih y štirih obrok"h po 52 Din na mesec. Ta abonement pomeni to-le: Skozi štiri mesec© vsak mesee štiri ored«tave. vsaka prelistava v sredini parterja 1B Din. Cene so potemtakem zn žane tako globoko, da za ta denar ne dobiš nikjer drugod ničesar, kar bi bilo toliko vredno. Gledališka uprava i* torej tudi neimovitim omogočila poset gledališča. Kdor hoče še n žjo ceno in se za dovolji a sedežem v tretji vrsti na galeriji kjer prav tako udobno sedi, vidi in shM. plača za štiri predstave mesečno 16 Dia ali za vsako predstavo (v operi in drami) samo 4 Din. Sedež v gledališču za štiri dinarje — to je cena, ki ž njo ne more konkurirati nihče drug. Tako hoče gledališče v tetke gospodarske krize omogočiti tudi sla | bo situiranim redno obiskovanje aboae nicotskih pred«tav! 3. S povišanjem levila abonerrtov M povšali tjdi redni gledališki dohodki in ta pomoč je našemu gledališču v danem položaju najpotrebnejša. Koliko bi lahko še dosegli v tem pogledu, priča statistika letošnjega abonementa po stanovih. V tekoči sezoni ima naše gledališče 421 abonentov. Izmed teh je uradnikov 275, učteljev 52. profesorjev 26, inženjerjev 11, zdravnikov 13, sodnikov 9, zasebnikov 16, trgovcev 12, {»dvetniki 3, zabotehnika 2, industrijca 2. Iz tega sledi, da so posamezni stanovi, ki T splošnem niso najslabšo situirani, tastopaiti odločno preslabo. V Ljubljani je n. pr. 80 odvetnikov. Ali je kulturno opravičljivo, da so samo tr je gledališki abonenti? 4. Ljubljanska gledališka uprava Je ž« pred dvema letoma sprožila misel, ki so jo sedaj tjdi Zagrebčani postavili v sivoj program: namreč obdavčenje zabavnih priredi tev. ki konkurirajo gledališču. Tako obdavčenje bi bilo izvedliivo in učinkovito le te daj. če t« bi škodovalo interesom priredi teljev, odnosno podjet j in če bi z druge strani tudi občinstvu nalagalo tako neznatno daiatev (največ 1 Din), da ne bi nikogar odvrnila od posečanja n. pr. kinematografov. Gledališče pa bi vendarle dobilo znaten vir dohodkov, ki ga potrebuje kot re-prezentatvna narodno - kulturna naprava. 5. Izkušnje z »Ljudskim gledališčem« so pri na« slabe. Gledališka uprava je vpeljala oenene ljudske predstave, pri katerih je 15 _ Din najvišja vstopnina, 5 Din pa Te so se obnesle, prav t ko diiaake predstave. Iz teh pojasnil in podatkov giedaHSE« jprave posnemamo, da t*o ob dobri volji ia močni kulturni zavesti Ljubljančanov d asi i vsi pogoji za to, da se gledališče vzdrži tu-li ob znižani subvenciji na dosedanji višini Se vidimo pa dovolj dobre vo!;e in močne kulturne zavesti na strani večine ljubljanskega prebivalstva in večine onih krogov, ki jih sedanja gospodarska knza ni vrgla v borbo ra najnujnejše življenjske potrebe, Sd b> torej lahko podprli gledališče! Tako bi namreč najbolj podprli tudi sebe, svoje rin-hovno življenje, svojo duševno vsebino 1 V zvezi z včerajšnjim člankom jeli iz občinstva ta-le dop6: Prsv bi bilo, če bi ae tudi pri nas jsta-novilo podobno Društvo prijateljev gledališča. kakor eo ga osnovali v Za irebu. Mislimo pa. da imamo društev že več ko dovolj in da bi s« med obstoječimi lahko našlo katero, ki bi mu izročitev novih .nalog samo koriet la, ker bi postalo živahnejše in aktivnejše. N. pr.: Dramatično društvo! To zaslužno društvo je bilo n^koč ustanovljeno baš zaradi slovenskega gledališča, in to društvo bi bilo vprav poklicano, da mu v sedanji krizi, ko država ne more izpolniti vseh obveznosti, vsaj moralno pnssoči na pomoč Kaj dela Dramatično društvo? Ali ne pozna položaja vodilnega slovenskega gledališča? Ali ne bi hotelo prevzft- podobne naloge, kakor 9i jo je v Zagrebu zastavilo »Drištvo prijatelja kazališta«? To bi mu bilo tem lažje, ker Dramatično društvo, če smo prav poučeni (njegovi življenjski znaki so namreč sila redki), združuje prijatelje slovenskega gledališča iz vseh političnih skupim. Dramatično društvo: hšc Rhodua hie sattal Ljubljanski godalni kvartet Zgornja slika nam kaže člane Ljubljanskega godalnega kvarteta, drž. konservatorija v Ljubljani, ki bo priredil drevi komorni koncert v Filharmonični dvorani. (Na sliki je tudi g. Marijan Lipov-šek, ki pa ni član kvarteta). Ljubljanski godalni kvartet, katerega člani so Pfeifer Leon (L violina), Stanič Fran (II. violina), šu-šteršič Vinko (viola) ln Bajde Oton (čelo), je ustanovil profesor glais, ki ima tudi od vsega početka umetniško vodstvo kvarteta. Is"amen kvarteta je propagirati pri nas to najčistejšo glasbeno panogo, ki je žal pri nas zelo zaostala. Navezani smo oili posebno pred prevratom le na redke koncertne nastope posameznih zunanjih godalnih kvartetov, predvsem češkega kvarteta. Po prevratu so oživeli to panogo glasbe Zikovci, ki so sestavili v Ljubljani svoj godalni kvartet, ki je danes eden prvih godalnih kvartetov, kar jih koncertira po svetu. Ljubljanski godalni kvartet je takoj ob svojih prvih nastopih na javnih produkcijah drž. konservatorija vzbudil zanimanje med poslušalci, prav tako pa tudi med skladatelji, posebno mlajšimi, ki so začeli s Jtomponiranjem komornih skladb, predvsem godalnih kvartetov. Naš kvartet je absol-viral jako uspešno že več koncertov ter dobil lepe kritike, doma, pa tudi v tujih listih, kjer sta o njem pisala praški profesor in skladatelj Haba ter nemški kritik Krause. Kvartetova zasluga je, da smo pri nas čuli prvo četrttonsko glasbo ob priliki lanskega glasbenega festivala Sedaj pa ima namen, da zanese komorno glasbo tudi v manjše kraje naše domovine ter tako skuša zainteresirati tudi najširše sloje za komorno muziko. Današnji ljubljanski koncert bo ob 20. uri v Filharmonični dvorani. u— Občni zbor kluba ljubiteljev upor t-nih psov bo 4 t. m. ob 20. v palači Pokojninskega zavoda (nebotičnik v 13. nadstr. rad kavarno.) Vse člane kluba vabimo, da s« tega občnega zbora sigurno udeleže ter pripedjejo seboj tudi s^oje prijatelje.« u— Fotografske kombinacije in montaže, ta kanje brez kamere in plošče je tema praktičnega večera, ki ga priredi F otoki ub Ljubljana r petek 3. t- m. v klubskem lokalu. Vodita L. Peengai in K. Kocjančič. Samo za člane! V ponedeljek 6. t. m. bosta predavala ista predavatelja o portretni fotografiji s številnimi skioptičnimi slikami. Vstop ;.iost tudi za nečlane. u_ Lasuljarska obrt peša. Pred vojno in do časov, ko ni bila pri ženskem svetu -i modi jpobja frizura«, so se brivci bavili t idi z lasu!jan»ko obrtjo. Mnoge kmečke ženice bo v skrajnih 6tiskah prodajale raz-;im posredovalcem svoje lepe dolge lase in '"ijne kite, ki &o dostikrat bile drage, zlasti one, ki so imele lepo črno in kostanjevo barvo. »Zlatih las« takrat še ni bilo toliko v Ljubljani in po deželi. Lasuljarji so izde-ovali najrazličnejše lasulje in pri tem do-to služili. Sedaj pa so morali brivci to < pustiti in se lotiti modernejših brivskih po-*- ov. Pred leti so v Ljubljani pokupili na Teč sto kg lepih las, ta kupčija pa sedaj ./.redno peša. Uvoz las je sedaj podvržen tudi občinski trošarini; lani je bilo v Ljub-Manl zatrošarinjeno samo 28 kg las. F." nI parflm, ni milo, niti film. Kaj je prav za prav »» U. F."? u_ Nekaj predpustne statistike. V pred- ^astnem času je bilo prav živahno pri ljub-anskih notarjih, kajti v januarju in februarju j« bilo zemljiškoknjižnemu uradu okrajnega sodišča prijavljenih 49 izročilnih pogodb, ko so stari gospodarji izročali svo-. > grado mlajšim močem, a sinovi so hkra-sklepali z nevestami ženitovanjska pi-> m a. Vrednost vseh izročilnih pogodb znaša letošnji predpust 2,872.45 Din. Dolge kolone bukovih drv, »o se vče-mj pomikale po Tržaški in Ižanski cesti. Pol®g Ižancev so pripeljali na trg tudi metje iz po!hovgrajsl:e in dobrovske oko-iceu Vozili so drva od hiše do himše, iz i lice v ulico ter ponujali v nakup tudi pod - -žno eno. Mnogi kmetje so tožili, da 3i ;•>,e ni zmotil in mu je aretiranec tudi takoj riznaJ, da je šele pred par urami pobegnil jetnišnice na Miklošičevi cesti. Eil je to .2'letni Karol Kokalj, ki je bil kot jetnik zaposlen v teku popoldneva pri čiščenju ■ >ken v justični palači, zato je lahko izrabil priliko za pobeg. Kokalja so seveda odvedli nazaj v zapor, kjer mora o d se de ti žo 31 mesecev v ječi zaradi raznih tatvin. u_ čigava je suknja? Kakor smo že poročali, je bila nedavno zaplenjena v neki gostilni t Florijanski ulici košara z razno obleko, za katero meni policija, da Je biia ukradena Med obleko je bila tudi črna suknja z monogramom na podlagi »A. P.* Obleka je z omenjeno suknjo vred na policijski upravi, kjer se naj javi lastnik. u— iVIed najprijetnejše zabavne večere moramo nedvomno prištevati vsakoletni zabavni večer naših konservatoristov, ki znajo odlično publiko, ki vedno v tako lepem številu poseti njihove zabavne večere, tako nrijetno pozabavati z muzikalnimi, pevski-rui točkami in s prav zanimivimi domi-&ieki. Letošnji zabavni večer konservatoristov se bo vršil 11. t. m. v Kazinski dvorani. Ni dvoma, da se ho tudi letos zbrala ^sa naša odlična publika k temu večeru. Pomen koncerta starosto-vansUTh pesmi Borna in Rolland pripoveduje nekje, 6 kakšno silo so vplivali nanj, mladega zapad-njaka, prvi prevodi iz ruskega slovstva. Kakor da je zapihal neki drugačen veter, veter z vzhoda in prinesel smeh daljnih zarij, razodetje nekega drugega sveta. S podobnimi čuvftvi smo poslušali koncerte nekateri) boiiših ruskih pevskih zborov, ki so nam prinašali, dejal bi, slikovito melodijo svojih narodnih pesmi, otožnoet 9tepnih spevov, prešerno razigranost plesnih popevk in mistično pobožno6t cerkvenih koralov, ki s človeškimi glasovi nadomeščajo orgle v zapadnih cerkvah. Zlasti iz slednjih, ki oblikovno izvirajo naravnost iz starogrškega ko->-a in teko preko bizantskih cerkvenih tradicij v duševno širino Rusije, sprejemajoč vase njene staroslovenske elemente in ruske svojstvenosti, zlasti iz teh, iz cerkvenih pesmi, čutimo nekaj neizrazljivega, harmoničnega, mistično vzvišenega. Danes, ko smo kar nasičeni z glasbo, ki ima svoj izvor v čuvstvovanjj in mišljenju zapadnih narodov, ali ki slepo posnema vse nj hove novotarije, si vprav želimo glasbe, ki bi nas osvežila kakor jutranji veter, veter z vzhoda Želimo si glasbe, v kateri bi uteenili slišati kakšne glasove, izhajajoče iz dna naše slovanske duše, iz one praduše, ki je iz nas ustvarila Slovane, ne pa Germane ali Romane, ki nas je po svoje izoblikovala in navdihnila in nas še razvija m duhovno d;fereneira. Ta duša ni fikcija: n»o lahko čntimo še danes pod debelimi plastmi tujih vplivov V nekaterih trenutkih, n. pr ob kompozicijah Cajkovskega in Musorspk«-Jenkov pokal«, ki je razstavljen pri tvrdRi BONAČ. Pred, med in po tekmi je družabni ples. Posebnih vabil se ne razpošilja. a— Pojasnilo. Protituberkulozna liga naznanja vsem podpornikom .darovalcem in sotrudirikom, da je fond za zgradbo azila za tuberkulozne absolutno nedotakljiv. Vsa sredstva, ki so bila zbrana v ta namen, bodo uporabljena iziktliiučno le za azil. Zato je upati, da bo že lepo število podpornikov našlo še obilo posnemalcev. Zato ne sme bi.ti v Mariboru poslopja, ki ne bi prispevalo svojega rednega mesečnega prispevka v ta namen. a— Ljudska univerza. Docent go-sp. dr. Reya je zadržan in v petek ne bo mogel predavati- T ač pa se je vodstvu Ljudske univerze posrečilo pridobiti za predavanje g. Mantuanija iz Ljubljane, ki bo predaval o Metohiii, zibelki srbske kulture. a— Rekrutni spisek izgotovljen. Mestno načelstvo razglaša, da je rekrutaii spisek v Maribor pristojnih vojaških obveznikov, rojenih leta 1913., za tekoče leto izgotovljen in je vsem interesentom na vpogled v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11, med uradnimi urami do 10. t. m. Pozivajo se glavarji rodbin, da se prepričajo glede točnosti vpisa zadružnega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske slrnžbs, in da popravijo eventualne napake. a— Razstava kuharske umetnosti. Razveseljiva novost za Maribor je bila razstava kuharske umetnosti, ki io ie priredil lastnih hotela »Orel« g. Zeralijič. Otvor-j&na je bila od pretekle sobote do pepel-nione srede. Take razstave Maribor dejansko še ni videl in ni dosti zaostajala za ono, ki so jo lani zelo širokopotezno priredili v Ljubljani in Zagrebu. Pokazala je našim skrbni,m gospodinjam zelo nazorno, kaj se da prirediti z enostavnimi pripomoSkS, na kolike načine se dajo pripraviti in servirati jedila, zlasti divjačina. Za razstavo je vladalo ves čas ogromno zanimanje, kar pa ie bilo tudi povsem upravičeno, saj so redlki primeri, da bi ei. sam hotelir na lastno pest in stroške aranžiral tako razstavo, ki je vse hvale vredna. Poselili so jo med drugimi tudi podiban dr. Pifksmaier, župan dr. Lipold, okrajni glavar Mak ar in načelnik oddelka za trgovino, industrijo in promet pri ban-ski uparvi dir. Marn; vsi so se zelo laskavo izjavih o nijej. a— AutogenI varilni tečaj se otvori v ponedeljek ob 9. za začetnike. Priredi ga poslovalnica obrtno-pospeševalnega zavoda, vodil pa bo inž. Leon Knez z varilnim mojstrom D.iurokovičem iz Ruš. Tečaj smejo obiskovati mojstri in pomočniki kovinarske stroke, na tudi vajenci iz zadnjega letnika- Interesenti naj se zberejo v restavraciji Friedau na Tržaški cesti. a— Nesreča pri delu. Predvčerajšnjim popoldne se je ponesrečil v delavnicah državnih železnic v Studencih 24!etni pomožni delavec Vinlko Kerenc. Pri nalaganju železa mu je padel težak kos železa na desno nogo in mu jo zmečkal. Na pomoč poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. a— Ljubezen ga Je spravila v grob. Preteklo nedeljo se je v Katrmici ustrelil 32-letni viničarjev sin Štefan Glazer. Prišel je okrog po!l 10- zvečer nekoliko vinjen diomov. Ko je stopil v sobo, je takoj vprašal mater, če se je njegova zaročenka Tak večer izrednega značaja, poln staro-6lovanske davnine, ruske mietike, izrazito vzhodne psihičnosti, se nam obeta za soboto, dne 4. t. m., ko bo prvič med Slovenci koncert staroslovanskih cerkvenih pesmi. Izvajal ga bo Ciril - Metodov zbor iz Zagreba, v katerem eo v skupnostnem občutju slovanskega krščanstva združeni hrvaški, srbski, ruski, ukrajinski, bolgarski »^ci treh veroizpovedi: pravoslavne, katoliške in škokatoliške. Niesov spored obsega v staro-slovanskem tekstu skladbe Cajkovskega, Lo-makma, Arhangelskega, Bortnjanskesa, Ke-drova, Pančenka. fesnokova in Kikoljske-ga. Izbrane kompozicije, umetniška sinteza 6tarih cerkvenih in narodnih pesmi, so odmev najlepšega m najčistejšega iz tisočletne estetske kulture nekega pravoslavja. odmev petja v njegovih starodavnih, dane9 zaprtih hramih, plod orientalskegh misticizma in slovanske euvstvene sproščenosti. Na vprašanje, ali kaže obiskati ta koncert, je torej treba odgovoriti z odločnim: Dal Prvi slovanski flan Španske akademije. Za dopisnega člana Španske akademije v Madridu je bil imenovan dr. R^ J. Slaby, profesor španskega jezika na češkoslovaški trgovinski akademiji m lektor Karlovega vseučilišča v Pragi. Dr. Slaby je prvi Slovan, ki je postal član Španske akadercrje. Ta čast mu je bila priznana v zvezi z njegovo obsežno delavnostjo v španskem in delno tudi v katalonskem jezika. Dr. S!aby je prevel v španščino čez 100 zvezkov literarnih spisov iz desetih modernih jezikov, med njimi dve tretjini slovanskih avtorjev. Sodeloval je pri Enciclopedia Espana 6 pri-spevk' o slovanskih kulturah, v domovini pa je marljivo poročal o kulturnih zadevah Španije in latinske Amerike. Dt. Slaby je pred leti predaval na vseučilišču v Barcelo-ni o slovanskih literaturah in jedkih. morda že vmtfa od Sv. Martina, kjer Je bila na svatbi. Ko pa mu je mati odvrnila, da je še ni, je pobesnel ia je začel razgrajati po stanovanju, nato pa je stopil na hod-nik, kjer si je pognal kroglo v prsi in padel na mestu mrtev. V torek popoldne so nesrečnega mladeniča pokopali. a— Poskušen samomor. V torek zvečer je prišel ves obupan z dela 221etni Josip Z., stanujoč v Dravski ulici. Doma se je zaklenil v svojo sobo in v samomorilnem namenu rapil večjo količino oetove kisline. Domači so slutili, da s iantom ni vse v redu. ter so s silo udri i v sobo, kjer so ga našli nezavestnega. Poklicani so bili Reševalci, ki so mladeniča takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ga rešili smrti. a— Napad. Na pusta: torek zvečer je v Dobrovcih pri Hočali neki vročekrvnež napade! 30:eti:ega delavca Franca Horvata in ga pobil s kolom rta tla. Horvat čigar s-tanie je zelo resno, ie bil preneljan z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. e_ Ljubljanski godalni kvartet bo priredil v ponadejek cb 'LO.IS komorni koncert v mali dvorani Oljskega doma. Na sporedu je Beethovnov godalni kva: tet-v C-molu Borodinov godalni kvartet v D-dn'm In De-bussyjev godalni kvartet v G-molu. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Goričarja vdo- ve. e__G>°etcvanje mariborskega gledališča bo 14. t m. v Kaiinanovo temperamentno opereto »Grofica M&ricac, ki je t M&riooru dosegla popoln uspeh Nabavite si vstopnice v knjigarni K. Goričarja vdove, ker se vrži gostovanje le r primeru zasedenega gledališča! e_ Umrljivost. V februarju je umrlo f Celju 25 o»eb (3 v mestu in 22 r Javiti bolnici), v okoliški občini pa 10 oseb (5 moških in 5 žensk) — V celjoki bolnici sta umrli 75 letna občinska reva IV/ezija škor-čeva od Sv. Petra na Medvedjem seiu in 39 letna železničarjeva žena Marija Cimer-manova iz Loke pri Zidanem mostu. V Po-luiah št. 2 pri Celju je umrl včeraj 16 letni dijak Josip Žekar. e_ Prijatelj tuje lastnina pod ključem. Predvčerajšnjim smo poročali, da je nekdo v noči na nedeljo ukradel iz nezaklenjene čakalnice zdravnika g dr. Janka Herzman na na Kralja Petra cesti 600 do 1000 Din vredno oljnato sliko divjega petelina. Celjska policija je v sredo zvečer izsledila in aretirala storilca v osebi 22 letnega Franca Napotnika iz Šoštanja, ki se je izdajal za slikarja. Ukradeno sliko jc dal nekemu slikarju v Gaberju, da jo očisti. Siiko so vrnili lastniku. Napotnik je tudi osomljen. da je na pustni torek zvečer na maškera-rti v Celjskem domu neki gospe izmaknil svileno ročno torbico s 160 Din gotovine Izročili so ga okrajnemu sodišču. e_ Planinski sejem bo jutri v soboto zrve-čer v Narodnem domu. Pridite rudi Vi! e_ Elitni kino Union. Danes ob pol 17. in po! 21. zvočna opereta >Jaz poduevi... ti ponoči.. .< in dre zvočni predigri. xospodanlyo Bančni polorai v Zedinjenih državah se množe Svetovna gospodarska statistika po najrazličnejši nasveti in da se kriza v prizadetih državah ne rešuje po enotnih načelih, ie razumljivo. Zaradi bančne krize je odstoprl prezi-dent upravnega sveta National City Banke v Newyorku Charles Mitchell, ker je javnost njegovo delo ostro kritizirala in ga obdolžila, da je direktorij zavoda kril lastne špekuicijske izgube z dobroimetii bančnih delničarjev. Za novega prezidenta je Izvoljen Jamer Perkins, ki je bil orei viceprezident zavoda. Kakor vse kaže, val ameriške bančne krize teče še naprej, dolar je na tehtnici rn tudi beg kapitala iz Amerike je že po malem v teku. Odločna prizadevanja oblastev bodo pač dosegla, da se bo val bančne krize počasi zajezil. Gospodarske vesti — Znižanje obrestne mere v Mariboru in Celju. Vsi mariborski in celjski denarni zavodi so sklenili znižati obrestno moro za vloge za 1%. — Devizni promet Narodne banke v lanskem letu. Narodna banka je v 1. 1932. kupila deviz za 213S.8 milijona, proda a pa za 2271.5 milijccia Din, kar pomeni, da je dev-.zni promet Narodne banke nasproti L 1931. zelo padel. V L 1931. je namreč zavod kupil za 6736 milijona, prodal pa z* 6105 milijona Din deviz Zaee-bnfci so oddali lani Narodni banki od gon omenjenega zneska za 1118.8 milijona Din deviz, prodanih pa je bilo za zasebne potrebe 765.3 milijona Din deviz. Ostanek deviz se j« prodal državi m državnim in samoupravnim ustanovam, delno pa se je uporabljal za devizne operacije Narodne banke. = Konservativna valutna politika v Češkoslovaški. Guverner Češkoslovaške narodne banke dr. Pospišil je imel na generalni skupščini zavoda 28. februarja, kateri sta prisostvovala tudi finančni mViister dr. Trap! in ministrski predsednik Maly-petr, govor o gospodarjih dogodkih preteklega leta, o delovanju češkoslovaške narodne banke in o nalogah valutne politike. Dr. Pospšil je med drugim izjavil, da je proti valutnim eksperimentom, češkoslovaška narodn a banka je s1 ozn a z vlado v tem. d0g« in 355—370; »2« 335—350" >5« 315—330; 290—300; >7« 195—205; »8« 80—82.50. Otrobi: bački in srern^M, v Jutastib vre-čaii 65—G7.50: banatski. v jutastih vrečah 62.50—67. Fiiol: baški Jn sremski beli 117.50—120. 4- BudimpeStanska terminska borza (2. t m.) Tendenca čvn»ta. Promet sredin Pšenica: za mane 13.98 — 14, za maj 1301 do 13.92. Rž: za marc 7.86 — 7.88, za m«t 8.37 _ 8.39. TuršFioa: za maj 7.33 — 7.3T>, za julij 7-71 — 7.72. fcTVTNA. + Ljubljanski živinski sejem (1. t m.) Dogon 235 konj, 105 volov. 23 krav, 10 telft in 28 prasrpv. skupno 401 glava. Prodamh je bMo 139 glav. One za kilogram žive t1"-že: voli I. 3.50-4.25. II. 3-3.50. III. 2.50 do 3. debele krave 2.50—3.50, krave za kl<> basarje 1—2, teleta 4—5 Din. Konji so te trgovali po 300 do 4000 Din. Prasci za r^jo so bili po 120 do 1S0 Din za rilec. 4- Zagrebški živinski sejem (1. t m.) Dogon pril čen. Cene neiznremenjene; le svinjam so poskočile za 1 do 2 Din pri kg. Povpraševanje slabo. Brez tujih kupcev. Cene za kg žive teze: biki 3.25, krave za mesarske svrhe 2.50—3, krave za klobasa rje 1.5<> do 1.80, voli I. 4.50—4.75, pitane svinie 9.50—10. nepitane 7.25—8, konji za klan;a 1.25—1.50. teleta 4.25—n.25 D n. Za kg mrtve teže so se trgovale sremske zaklan^ svinje po 12—13 in zaklana teleta po 7 do 8 Din. Cene krmi: detelja 65—85, otava 60—80. seno 55—75 Din za 1(10 kg. Repertoarji DRAMA Začetek ob Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Celjski grofje. Zadnjič v Znatno znižane cene. Izven. Nedelja, 5. ob 15.: Pastirček Peter in krali Briljantin. Izveft. Znižane cene. —_ Cb 20.: Co^pa ministrica. Izven. Znižana cena. OPERA Za5etek ob 20. Petek, 8.: Mala Floramve. A Gostuje goso. Dubajič Sobota, 4.: Rusaika. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. T. Masaryka. D Ntdelja. 5. ob 15.: Baletni v»tfer Pia in Pino Mlakar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: F»ri belem konjičku. Izven. Znižar.« ct-ae * »Celjski grofje« poslednji? v letošnji sezoni. Zadnja predstava »Celjskih grofov: v letošnji sezoni bo v soboto 4. t. m. Velja io znatno znižane cene. Sedeži so od 5 do 1") Din. Drama je izredno efektna, uprizoritev na visoki umetniški stopnji. iMala Floramye«. Izvrstna 9pl iska opereta, komična po svoji vsebini, prikupna po lepih melodijah, ee poje ponovno v pet?k 3. t. m. Tudi pri tej predstavi sodeluje odlični komik g. Dabaf6 iz Zagreba. Predstava bo za red A. V proslavo rojstnega dne češkoslovaškega prezidenta dr. T. Masarvka, bo v soboto 4. t. m. slavnostna predstava v operi. Poje so Dvorakova opera >Rusalka< z go. Gjungjen-čevo v naslovni ulogi. Veliko ulogo povojnega moža poje g. Betetto. tujo knežno ga. Thierry, princa g. Gostič. Ostale uloge so v rokah gg. Ribičeve, Kogejeve, Golobo-;^ Ramšakove in Škerjančeve teT gg. Janka m Magoliča. Dirigira Stritof. režija je Krcfto-va. Predstava bo za red D. - SENT.JAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 4.: Nedolžni lahkoživec. Premiera. Nedelja, 5.: Nedolžni lahkoživec. Nova premiera v Šentjakobskem gledališču bo v soboto in nedeljo v režiji g. Milana Košaka izvrstna burka v treh dejanjih »Nedolžni lahkoživec« z Lavričem, Kuncem in Metko Bučarjevo v vodilnih uloeah. Pristen humor prepleta vso igro, tako da se bodo prijatelji smeha zopet imen tno zabavali. Sodelujejo še dame: Baranova, Pirče-va, Grjmova. Petričeva in Virantova ter gg. Hanžič, Petroveič in Moeer. Vstopnice bodo od danes dalje pri dnevu' blagajni v veliki dvor?r«i Mestnega doma od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Preskrbite si svoje prostore že v predprodaji! MARIBORSKO GLEDALIŠČE ZaSetek ob 20. Petek. 8.: Zaprto. Sobota, 4.: Faust Premiera. * Premiera Gonnodove oper« »Fanstc bo v soboto. Glasba je izredno melodiozna, reži-ra in dirigira kapelnik Herzog, Margareta iie A. Herzogova, priznana operna in koncertna pevka, ki ie pela tudi v Monakovem in v Hamburgu Marta Zameiič - Kovičeva kot sost, Siebel Barbiceva, Faust Sancin, Mefisto P. KoviJ. Valentin Neralič kot gost in Brandner Gorinšek. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torrft, 14.: Grofica Marica Gostovanje rodnega gledališča iz Maribora. »JUTRO« BL 83 8 Pofefc, S. m. 1983 SIMBOL NEMŠKE DEMOKRACIJE V RAZVALINAH Berlinska zbornica žrtev najetih požigalcev Poslopje parlamenta ni bilo zavarovano proti požara, škodo trpi in nosi država sama Slike na levi, od zgoraj navzdol: Palača pred uničenjem (delo arhitekta VaUota 1884—1894) - Dvorana za plenarne seje — Po opustošenju — Srednje pročelje parlamenta med ognjem — Slike na desni, od zgoraj navzdol: Kancelar Hitler in princ Avgust Wilhelm na prizorišču katastrofe — Gasilci polagajo cevi za gaSenje — Kupola zbornice po požaru — Dva pogleda V razdejane prostor« dvorane Mednarodno skakalno tekmovanje na Bledu V nedeljo obeta postati Bled najzanimivejše pozor išče skakalnih teke»n. Z vso gotovostjo je pričakovati rekordnega skoka v naši državi. Od prvega jugoslovenskega prvenstva, ii ie bil pred~ 11 leti postavljen z 9 m, smo dosegli letos v Bohinju 50 m v stoječem stanju in 52 m s padcem. Blejska skakalnica pa bo po vsej verjetnosti dopuščala daljše skoke in pričakujemo, da se bo ta do sedaj največja daljava skoka prekoračila. Za to nam jamčijo imena sodelujočih. Predvsem svetovni prvak Sigmund Ruud, ki b' moral priti 3. t. m. v Ljubljano, ako bo do tedaj ozdravil. Po zadnjem svojem rekordnem skoku, ki ga je dosegel v Vil-S.:r3u s 84 m, je pri tren ugu v slalomu tako nesrečno padel, da je moral ostati v postelji ter ni mogel niti on, niti njegov brat, preteklo nedeljo nastopiti Upa pa, da ga to z a nedeljski nastop ne bo oviralo. Av-str-je pošlje prav močno reprezentanco, osobito. ker niso mogli startati pri našem državnem prvenstvu. Poleg najboljšega .Avstrijca v skokih. Gregorja Holla. ki ima avstrijski rečeord 72.5 m, nastopijo tu d1 najboljši koroški skakeči, in sicer Viktor :>■ Berbert Weissbacher, Walther Stein-vender, Norbert K-oMoch in Herbert GunzJ. 5'ednji je nastopil letos pri akadem-sk-"h tekmah v Grenoblu v Franciji in se je na 2. mesto Poteg teh tekmovalcev. k' spadajo v avstrTski prvi razred, nastopijo še 3 juniorjl na juniorski tekmi, ki se bo vrš;la istočasno. Po'e« Guttormse-bodo skakali tudi vfli nnš: boljši sfcaka-z izjemo Šramla in Jakopiča, ki sta n« Češkem Tekmovanje se bo delilo v juniorsko m ?en:orsko ter «e bo vsako ocen;lo posebej, Naiboljš-t tekmovalec v seniorskj skupini •"•freimp i^istno darilo Zdraviliške komisije. Ta dal j nji trte pokale, peti pa pl km. Pravico udeležbe imajo vsi juni-orj,i jn naraščajni-ki, čij h klub aH društvo je član GZSP. Start je ob pol 10. na sport-r 'm. igrišču SK Bratstva. Zbirališče in raz-as tev rezultatov 'bo ob 17. v restavraciji g. Legata na Jesen oah. \'odstvo tekme je v rokah SK Bratstva. Prieetek skakanja ob 15. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo lepe diplome. Vse klube m društva pozivamo. da na te prireditve pošljejo čim več otrok. Prijave je poslati r,a SK Bratstvo ra:kasneje do 5. t. m. eno uro pred priče i kom tekme. Obenem ra/.pisuje SK Bratstvo mladinske tekme za prvenstvo kluba in popol-± stega dne medkluibsko skakalno s pn-<'.*: - o m ob 15. Prijave sprejema vodstvo "ek ne eno uro pred pričetkom tekme. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Start je do-en vsem v JZSS verificiranim članom, -v.: Si sc naprošajo, da pošljejo na to pri-.-ed tev, ki je prva večja tekma v letošnji .':m na Jesenicah, čim več svojih tekmovalcev. Podsavez zastopa na teh prirejah g. Jo/e Zupan, podpredsednik GZSP. Kot sodnika k skakalnim tekmam .-•e določata gg. Božič Lojze m tov. Janko Kram ar. Lesce in srnuški odsek obmejnega prosvetnega društva v Ratečah se pozivata, da v 4S urah dostavita podsavezu zapisni-.ce svojih tekem. SPD Kranjska gora se sporoča, da je medklubska propagandna fk::ke!na tekma v nedeljo 5. t. m. prepovedana. Istočasno se poziva, da z obratno pošto dostavi podsavezu razpis smoiške vztrajnostne tekme na 30 km. O R T še precej borno razvito tn so tekmovali skoro samo tuji smučarji. Lani je daroval znan: spurtnsk dr. GuckJer iz Kranja prehodni zeleaiiki pokal, ki je romaj po tekmi v Ljubljano. Kam bo šel letos, je pa v rokah smučarjev, ki so se priglasili za najbolj napeto tekmo na Gorenjskem Zelenica je za slovenske smučarje menda naj-vabljivejša todka za beli šport. Smučarska koča leži v prijetni dolinici Konec, kjer je prostora za lepo število smučarjev. Vso znno j« oskrbovana in ima vedno stalne goste. PaT korakov za kočo je p rov zorič-na skakalnica, ki zadovoljuje tudi najbolj razvajene skakače. Preteklo nedeljo je po-setiLo kočo ves dan nad 70 smučarjev. Nekateri so jo mahnili na Žirovnico, drugi na Celovško kooo, tretji na Ljubelj, največ pa zopet nazaj v Tržič. Sneg na Plazu je bil sicer še neseseden pršič, toda idealen !n je nudila smuka najlepši užitek. Oskrbnik Frank je pod vodstvom ge. Jocifove vse goste dobro postregel. Vremenski pre-roK- napovedujejo za nedeljo najlepše vreme in zato pričakujemo, da se bo zbralo na nedeljski kombinirani tekmi akademikov in tržiškega športnega kluba toliko smučarjev, da bo na Plazu vse živo. Zveza med Tržičem in Sv. Ano je mogoča z avtomobilom do finančne straže, kar stan« za osebo samo 10 Din. Medklubsko vztrajnosfno smučarsko tekm« na daljavo 30 km priredi smučarski odsek podružnice SPD v nedeljo 5. t. m. v Kranjski gori. Tekmujejo lahko samo nad 20 let stari in pri JZSS verificirani člani z veriflkacijsko legitimaejo. Prijave za teik-mo se pošiljajo s tekmovalno prijavnico vred preko lastnega društva pismeno na naslov: »Srmiški odsek podružnice SPD« v Kranjski gori Prijavnima do vključno 3. tega meseca ne zgoraj označeni naslov znaša 10 Din, kasnejše prijave proti dvojni prijavnim na mestu žrebanja startnih številk. Zdravniški pregled v soboto ob 20. v hotelu »Slavec«, odnosno lahko tekmovalec predloži zdravniško potrdilo svojega klub skega zdravnika. Žrebanje startnih številk istotam. Start v nedeljo ob 8. ziutraj pred gostilno Košir. Cilj istotam Ob 14. propagandno skakanje. Ob 16. razglasitev doseženih rezultatov in razdelitev nagrad tekmovalcem v hotelu »Slavec«. Prvih 6 tekmovalcev prejme poleg diplome lepa častna darila. Prenočišča za 4. marca rezervirana za tekmovalce. Ostalo občnstvo naj se g'ede nastanitve blagovoli obrniti na Športno društvo Vrhnika priredi v nedeljo smučarske tekme, in sicer med-klubske gorske tekme na progi 18 km. Proga bo krožna, tako da bodo gledalci videli tekmovalce po dvakrat Smučarsko prvenstvo Vrhnike, pri katerh smejo tekmovati vrhniški smučarji, vrhniški občani. Za vsako tekmo so po tri lepa praktična darila n po pet spominskih diplom. Prijaviti se je najkasneje do 5. t. m. opoldne, pozneje ie proti dvojni prijavnini. Prijave 3 Din. Mladinske tekme. I. skupina do 8 let. II. do 12 let m III. do 15 let. Za vsako skupino so po tri darila in po dve diplome. Prijave do 5. t. m. opoldne proti prijavnini 1 D n. Vsi tekmovale- se morajo javiti ob 12.45 starterju, nakar bo zdravniški pregled in start točno ob 14 Start in cilj !>0 pri Hrušovc- poleg kolodvora. Zbirališče v Restavraciji KolodvoT Prijave je poslat; na društvo v roke predsednika go-spcla Groma ali pa v trgovini športnih >'■" ■ š"-iri Fran §usterš:č na Vrhniki 97. Društvo je uredilo s^oje obvezosti do LZSP, t"ko da bo mogoče staTtdti vsem tekmo-va esm. — QSčni zbor društva bo 8. t. m. v gos' 'i Ivana Oblaka. V »o-boto 4. t. m. v restavraciji kolodvor sestanek komisije in odbora. Akademsko smučarsko prvenstveno tekmovanie v smuku. ' nedeljo priredi Jug. akademska smučarska organizacija na Zelen;ci tekmo v smuku za prvenstvo univerz Jugoslavije, nad katero je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo rektor dr. Matija Slaviš S tem tekmovanjem zakliuči organizacija svoj letošnr pr^gTam. Tekmovanie bo skunno s t>nrp4itv?io SK Tržič, ketere ?p udeleže naši FIS tpkmovalc: m gorenjski »kanom'« Ker so snežne razmere idealne nT'rcdi organizacija -stočastK> v soboto ob 7 1=5 ziutraj povratek v nedelio zvečer Vozni? bo četrfrcka Tei ekekur-7\V sp pridru7"io smučirl? izletniki na K^ošfco ker bn Zelenica n;rhovi izhodna toČikn T- izletniki se sestane jo v petek T^drnni. kjer d-obe -r^d-n;» inform^ciie Pozivamo vse cmnčarje flkodpmiVe da «p te na^p za^nie prireditve V v. t/^fri^rn š^r^rii-u ude^^e. ^murnreko telem« n" Zelenici. I r. Tr-i:T-rt nnm r^orn?vi5o: Pred ossm-m1 leti so «e ^aftplo re^f tekme z zeVn'škib plazov do jv. Are. Tedaj je bilo smučarstvo pri na« tajništvo »Tujdce®a prometnega draft nt ▼ Kranjski gori. Polovična vožnja je m-profona. Smučarske tekme ▼ Celju. Smučarski khib Celje bo priredil ob zaključku z.mske •ezije ▼ nedeljo 5. t. m. skakalno konkurenco celjskih smučarjev, pri kateri prejme zmagovalec naslov prvaka Celja ▼ smučarskem skekanju. Skakanje te bo pnčelo ob 14. na Kugvjevi skakalnici v Liscah pri Ce-!ju. Skakalnica je v izredno dobrem stanju in dovoljuje skoke do 35 m. Najdaljši skok na tej skakalnici je dosegel Norvežan gospod Ame Gutttormsen z 32 m, akoravno so bile pn otvoritvenem skakanju snežne razmere zelo neugodne. V nedeljo bo rudi smučarski tek /a juniorje na 5 km in za dame na 4 km. Pri juniorskem teku imaio pravico udeležbe 5!SvicaTiji< s čajem in pecivom. I Sokolska Četa v Grahovem pri Cerknici je na pustno nedeljo priredila na krasnem, novo zgrajenem odra Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«. Igra je uspela prav dobro. Igralcem, ki »o v večini novinci, se poana, da delajo z vztrajnostjo in voljo do uspehov, kajti vsi so se odrezali, posebno pa Scapdn, ki ga je igral brat Vesel. On ima izredna sposobnosti, kar je poka« zal že pri lanskih igrah, posebno pa pri letošnja igri »Mlinar in njegova hči«, ki smo jo igrali na Sv. Tri kralje. Nu, sedaj, ko imamo lastni oder, se bomo pa večkrat pokazali občinstvu, a našim članom bo dana prilika, da pokažejo vse svoje zmožnosti. Oder nas je stal okrog 2500 Din. do* bili pa smo marsikaj zastonj. Naslikal nam ga je znani nacionalni delavec g. Primožič iz Cerknice. Da se je naša želja uresničila, se moramo v prvi vrati zahvaliti br. Krajcu, ki nam je dal prostor in nekaj lesa, g. Prem rovu iz Martinjaka za les in komandirju offožniske stanice g. Ferdu Ve» likanji, ki nam je šeJ na roke v vseh pogledih in pokazal z delom kakor tudi z nasveti veliko razumevanje za nacionalno in kulturno delo naše obmejne postojanke. Vsem tem in še drugim prijateljem Sokola izrekamo javno zahvalo oratom in sestram pa kličemo: Naprej po začrtani smeri — preko vseh ovir, da si tudi mi enkrat zgradimo gnezdo pod lastno streho! Sokolskj Glasnik prinaša pozdrav predstavnikom slovanskega Sokolstva k seji v Ljubljani članek »Madžari in škofovska poslanica,« ki osvetljjje veselje Madžarov o^i spomenico, izjavo prof. Vjekoslava Sp nčiia, starega nacionalnega borca - duhovnika proti škofovski poslanici, pozdrav župnika Vrhovnika. ki je ob tej priliki napisal: zmagovitemu Sokolu: Slava! Z njim in z Vami do smrti« Sledi obširno poročilo o sa veznih smučarek;h tekmah v Bohinju, redna poročila iz slovanskega Sokolstva, telovadnega eveta, žup. društev itd. Številki je priložena druga številka mesečnika »Sokolska prosveta«. Knjiga »Šport — Sokolst«K znanega sokolskega in športnega delavca Hrvoje Maca-noviča, je nedavno izšla. Peec razpravlja vsestransko pereči problem sodelovanja Sokolstva iin športa in je e 6vojo knjigo ter s svojim dobrim poznavanjem odnošajev vsekakor pokrenil zelo važno vprašanje med nami. Na vsebino se še povrnemo. Cena brošuri je 15 Din, se naroča pri br. Macano-viču v Zagrebu, Meduličeva jlica 15. Grozeč i razkol med lužilkimi Sokoli bo dobil jasno sliko po glavni skupščini zveze prihodnjo nedeljo. Dočim dve tretjini društev, ki so vsa združena v župi »Lubin«, pod vodstvom znanega slikarja Marčina Nowaka noče ničesar slišati o izstopu Iz Sokolstva, nameravajo nekatera društva, ki imajo po večini Lužičane katoliške vere, spremeniti sokolska naziv v »Lužiško srpsko telovadno društvo«. Toda tudi med katoliškimi Srbi se javlja odpor proti tej nameri. Nedavno je največje društvo te skupine, v Radvoru odločno izreklo na svojem sestanku, da hoče tudi nadalje vztrajati v sokolskih vrstah. Obžalovati bi bi« lo, da bi se dosedaj razmeroma močna organizacija iz nesokolskih razlogov razcepila v dva dela. Iz češkoslovaškega Sokotstva. Na letošnji zvezni zlet ameriških češkoslovaških Sokolov odpošlje OOS svojo deputacijo večjega števila bratov. Pot bo stala t vsemi stroški okrog 13.000 Kč. Pri predsedstvu je bil osnovan nov mladinski odsek, ki se bo bavil, v prvi vrsti z mladinskimi vzgojnimi vprašanji. Cela vrsta žup in društev je v januarju m februarju priredila dobro uspe« le smučarske tekme. Vršile pa so se tud; tekme ČOS, in sicer naraščaja v Svatonji-cih 4. in 5. februarja s 70 tekmovalci v teku in 18 skakači, članske pa 11. in 12. februarja na Radhoštu s skupno udeležbo okrog 250 tekmovalcev. Iz življenja na dežel! ta Tržiča 6— StrePk* družina v Tržiču vabi d« tvoj ustanovni občni zbor v nedeljo 5. t m. ob 10. v dvorani hotela »Pošta«. Na dnevnem redu je končna volitev odbora. Pripravljalnemu odboru načeluje g. dr. Vladimir Premrov, praktični zdravnik v Tržiču in so dela že toliko dozorela, da bo mogoče kmalu pomladi že otvoriti streJišče, k: bo nameščeno v tako zvanem »Vrtcu« nad Tr» žičem. Strelišče bo dolgo 200 m in je od treh strani zavarovano, tako da bodo le maloštevilne straže potrebne. Vabimo vse moške, da se priglasijo kot člaui strelske družine Do sedaj je pristopilo že nad 80 članov. Posebno pa pozivamo vse rezervne oficirje, da se zanimajo za razvoj strelske družine in ji nudijo vso pomoč. č— Pustnega vrvenja letos v Tržiču ni bilo ravno veliko. V celem so bile samo štiri zabave, čeprav je trajal predpusit ravno dva meseca Bialno društvo je imelo gotovo najbolje obiskano zabavo, ki se je vršila na pustni torek v hotelu »Pošta«. Animirani pari so se vrteli pozno v noč, tako da jih je menda šele jutro pregnalo. Ostsle prireditve so bile tudi animirane in kar je glavno, vse so so izvršile brez najmanjšega ii;cidena. Sedaj pa je nastopil postni mir. Iz Zagorja z— Trije pokojni. CM novega leta je bilo malo smrti, dočim imamo ta tedec že tri. Prvi je umrl 70-letni užitkar Ivan Drnovšek. Takoj za njiim 78Jetni upokojeni rudniški mizar Franc Boljšek, ki je delal pri rudniku celih 55 let in je bil upokojen pred 7 leti. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko tovarišev in tudi ostalega občinstva. Ko so ga pokopali, je umri 35-let-ni rudar Franc živko. Pokojnik je bil ko. maj 5 dni bolan in zapušča ženo in 2 otroka. Vse je pobrala bolezen, ki je med prebivalstvom razširjena in ji pravijo nova španska. z— Koncert za brezposelne. Pod okriljem Rdečega križa pri rede v nedeljo 5. t. m. ob pol 16. v Sokolskem domiu koncert v korist naših brezposelnih rudarjev in delavcev. Sodelujejo: Rudniška godba in Glasbeno društvo iz Zagorja, dalje Pro. svetno pevsko društvo iz Kotredeža in »Loški glas« z Lok. Prebivalstvo, ki je vedno naklonjeno brezposelnim, bo gotovo po svoji moči podprlo dobrodelno akcijo in se bo udeležilo koncerta. z— Zagorje bo v temi. Električna zadruga je zašla v neprijeten položaj. Tok, ki ga prejema od rudnika, ni bil plačan, zato so zadrugo obvestili, da bo rudnik dobavo ukinil, ako se dolg ne poravna do konca februarja. Zadruga pa ima -nrejeti več desettisočev na zaostanku od svojih odjemalcev. Sedaj je obvestila dolžnike: kdor ne poravna ^ nedelje zaostalega dolga ali se ne obveze, da ga bo v obrokih poravnal, temu se bo v ponedeljek napeljava toka ukinila. Ker je med dolžniki tudi občina, ki pa nikjer ne dobi denarja, je pričakovati, da bomo drugi teden v temi. Iz Novega mesta n— Gostovanje ljubljanske drame ▼ N». vem mestu. V petek 3. t. m. gostujejo po daljšem presledku ▼ Prosvetnem domu člani Narodnega gledališča ▼ Ljubljani a Coimersovo komedijo >Roksi«. Komedija je izredno ljubka in zabavna in je s svojo vsebino ln odlično interpretacijo dosegla v Ljubljani najlepši uspeh. Sodelujejo dame: Saričeva, Mira Danilova, Medvedova in Boitarjeva tai gg. Cesar, Jan, 2elezniik. Režijo vodi prof. šest Opozarjan«) Novo-meščane, da z obilnim posetoan dokažejo, da so jim taka gostovanja kulturna potreba. Predstava se prične ob 20. n— Zimski dan Rdečega križa. V soboto se je vršila pod tem naslovom prireditev krajevnega odbora Rdečega križa, pri kateri je sodeloval podmladek Rdečega križa na realni gimnaziji, meščanski in osnov« ni deški šoli Prireditev je otvoril predsednik notar Marrnček s primernim nagovorom. v katerem je označil glavne smernice humanega društva. Sledile so glasbene in pevsko točke, ki so jih zelo dobro podali posamezni zboii vseh navedenih šol. »Ma* ter« pa je recitiral lOletni Bele Zoran, ki je podal pesem v zelo ljubki obliki. Prireditev je bila od strani meščanstva še prav dobro posečena in publika je bila s sporedom povsem zadovoljna n— Lep razvoj železničarje fubilefne knjižnice se je pokazal v nedeljo na nje« nem občnem zboru. Celotno premoženje knjižnice iznaša že nad 65.000 Din. Knjižnica ima že 1530 slovenskih, 90 hrvatskih in 840 nemških knjig. Samo v preteklem letu si je nabavila nad 530 novih knjig. Knjižnico meščani zelo pridno obiskujejo, kar najbolj dokazuje, kako je bila njena ustanovitev potrebna. n— V Društvu dolenjskih akademikov, ki je imelo v soboto občni zbor, je bil izvoljen za predsednika Ipavec Viliem, cand. phiL, za tajnika Polenšek Ivo, cantL j ur., za blagajnika Hočevar Franc, stud. jur., za odbornika Mejak Karel ,abs. jur., in Oun« de Lojze, cand. vet., za revizorja Vodnik France, cand. phii. in Misjak Karel, stud. jur. n— Občni zbor »Soče*. V dvorani hote* la »Kokličc so ob lepi udeležbi zborovali Sočani. Pred pričetkom zborovanja je bilo na sporedu predavanje o največjem Ju-goslovenu, škofu Josipu Jurju Strossmayer« ju. Predaval je zelo lepo ravnatelj meščanske šole g. Anton Mervič. Ob zaključku je predavatelj pozval vse člane »Soče«, naj si vzamejo vladiko Strossmayerja, ki jc bil prvi boritelj za jugoslovenstvo, za svetli zgled. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, katerim je bila podana razreš« niča. Za predsednika je bil izvoljen rav- natelj Mervič. za tajnika Josip Jelinčič, za blagajnik* D;ago šavli Ob zaključku zborovanja je pred-ednik v primernem govoru dal smernice za bodoče delovanje društva. ■k CERKLJE P31 KRANJU JRKD je zborovala v nedeljo. Predsednik je osta: Roba* Jožef, župan, tajnik .Josip Lapajn«. blagajnik Mastnjak •Ivan. Iz poroči! smo posneli, da je bilo delovanj.- smotreno in aa bi i uspehi povoljni. Narodni poslanci "i rrnn-ka so vse predloge in želje u?o5te*a'i in zadovoljivo reševc.i. RADEČE PRI ZIDaNEM MOSTU. Občni zbor tukajšnje Ciril-Mctodove podruž« niče bo v nedeljo 5 t. m. ob 16. v gostilni gospe Ljudmila Hmelj v Radečah o-tovanja v tujino. — 18.30: Angleščina. — 19: Kdo mora b'ti zavarovan? — 19.30: Iz. zgodovine filozofije. — 20: Koncert pevtskt.-ga društva »Tabor«. — 21: Čajkovskega II. simfonija na ploščah. — 21.45: Cas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 1«: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert okteta godal. — 22.20: Prenos maska rade. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.55: Revija. — 21: Prenos operetne ure iz Bratislave. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.55: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.05: Ura Cho-pinove glasbe. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba orkestra. — 16.15: Citre. — 17 25: Popoldanski koncert — 20: Veseloigra. — 22.25: Godba za ples. — BERLIN 20: Prenos iz Konigsberga, — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.45: Lahka glasba. — 23.45: Nadaljevanje koncerta. — K6NIGSBERG 20: Prenos Hitlerjevega govora. — 21.15: Koncert iz Berlina. — MtJHLr-ACKER 19.35: Pesmi. — 20: Prenos iz K6-nigsberga. — 21.15: Spevoigra. — 22.55: Starejši plesi. — BUDIMPEŠTA 17.90: Dunajska glasba. — 19.25: Orkestralen koncert — 2C: Dramski večer _ 21.40: Koncert ciganske kapele. NATEČAJ aa Izdelavo načrta za Železničarsbl dom. Oblastna uprava Udruženja jugoslovenakOi nacionalnih železničarjev in brodarjev ▼ Beogradu razpisuje natečaj za izdelavo idejnega načrta za 2elesničarski dom v Beogradu. Dom bo imel prizemlje in 4 nadstropja na stavbnem prostoru 890 m2. Pri natečaju sodelujejo lahko samo želez-ničarski inženjerji in arhitekti. Pogoji za ta natečaj se morajo dobiti pri Udruženju železničara i brodara Beograd, Balkanska 21. Rok vročitve izdelanih načrtov do 20. marca 1933. 3621 1« avgusta oddamo stanovanje z vsem komfortom, obsegajoče lo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro * Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 2933 Pozor, gostilničarji, restavraterfi! Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo nam?w£nv&>&. _ Zahtevajte ponudbe od B. Mariinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 DVE KNJIGI ZA TRI KOVAČE Roman nepozabne lepot« PROKLETSTVO LIUBEZNI dobite pri upravi ,Slovenskega Naroda* za 30 Din (po pošti 35 Din) N W. MECKAUER: 5 Hana išče poti Roman. Enkrat_polnoč ie bila zdavnaj minila — je položila svojo roko zraven njegove. Čutila je toploto, ki je prihajala od njega, in čakala att ne bo položil svojih prstov ob njene. Pogledala mu je v obraz. Njegova usta so drgetala. Njegove oči so bile zamišljene. Govoril je živahno, in vendar je bilo videti, kakor da bi muslii na nekaj drugega, Skoraj se ji je zdelo, da hoče z besedami pokriti svoje misli. V tistem trenutku so se začuti pred hišo glasni koraki. Nista se zmenila zanje, a kmalu nato je potrkalo na hišna vrata, da je kar zabobnelo po hiši. Ljudje, kolikor jih je bilo še v obokanem prostoru so se vznemirjeni spogledala; dobre volje je bilo mahoma konec. Zdaj se je oglasil tudi starinski zvonec, urni koraki so prihiteli po stopnicah, itn nato so se začuti globoki moški glasovi, ki so vpraševali in odgovarjali. Ln zdajci so se vrata odprla: dva redarja sta stopila v sobo. Izprva m nihče vedel, za kaj gre; šele počasi je pri šlo na dan. da je biil neki dama izginil dragocen prstan in da je takoj poklicala policijo, proti volji slikarja Sevarina, ki je izjavljal da položi roke v ogenj za svoie goste, in zatrjeval, da se mora prstan jutri pri pospravljanju najti. A kar je bilo, je bilo, v veliko nejevoljo hišnega gospodarja, ki mu je bilo žaJ pokvarjene veselice. Vsi navzočm so se morali podvreči preiskavi. Okradena dama je razburjena tekala sem ter tja. m debele solze so jfi drle po licih, tako da so jo morali .še tolažiti čeprav je bila vse zakrivila in pokvarila. Z redarjema je bila prišla detektivka; pričeti so hoteli kar v spod- njgfa prostorih. Gospode in dame so ločil; žensflce so morale druga za drugo stopati v majhen kabinet, kjer jšm je detektivka s spretnimi prsti preiskovala žepe in otipavala telesa. Seveda se tudi Hana ni mogla odtegniti preiskavi, in da bi bilo brž vse za njo, je' med prvimi stopila za detektivko v kabinet. »Ne zamerite, storiti moram svojo dolžnosti je vljudno rekla ženska — nato pa zdajci vzklikndila. »AM je to vaš prstan?« Tako govoreč je potegnila iz Haninega izrezka velik prstan z iskrečim se bril jamom, ki so ga obdajali majhni safirii. Hana od začudenja ni mogla spraviti besede iz sebe. Šele z velikim naporom je odgovorila: »Ne, ta prstan ni moj, in prav nič ne vem, kako Je prišel v moje nedrij e.« Pri tem je s tako odkritosrčno grozo pogledala detektivko, da se je ta nehote nasmehnila. »Rada vam verjamem, da ga niste sami ukradli,« ie ljubeznivo odvrnila. »A vendar vam ne morem prizanesti nepristnosti, da greste z nami na stražnico. Ali si prav nič ne mislite, kako bi bil utegnil pritii k vam?« Hana ni bilo treba dolgo pomišljati. »Plesala sem samo z enim tujim človekom.« je rekla. »Zelo divji je bil, m rešila sem se ga, kakor hitro sem mogla. Rada vam ga pokažem.« Uradnica je pokimala. »To opravimo pozneje. Da vas ne bodo vsi imeli za tatico, bom zaradi videza preiskala še nekaj dam; a prositi vas moram, da ostanete v tem prostoru?« Hana je izgubljeno pokimala. »Ali ne bi mogla govoriti s svojim znancem, ki me je pripeljal semkaj?« »Zdaj še ne,« je odvrnila detektivka in nato kratko velela: »Prosim — naslednja dama!« Prstan so vrnili gospodični Vcflscheldtovi. ki je vsa srečna objela Sevarina; a slikar je bil zarad skažene veselice tako nejevoljen, da jo je kar kratko odpravil. Mučne so bile minute, ko je morala Hana stati in čakati v tem tesnem, prevročem prostoru. In kadar je pomislila ra to, kaj jo še vse čaka — pot na stražnico, hladno, ali nemara celo sirovo ravnanje s strani uradnikov — in kako se utegne vse to končati, so ji vreče solze zalile oči. Izvlekla je rutico in sama pri sebi tiho zaihtela. Detektivka je stopila k njej: »Ce se boste tako čudno vedli, gospodična, tedaj vam ne morem pomagati: vsi vas bodo imeli za storilko.« Uradnica je počakala še nekaj minut, nato je vzela iz žepa majhno piščalko in jo nastavila na usta. Takoj je vstopil eden izmed redarjev, in detektivka mu je nekaj pošepetala. »Prosim, označite mi gospoda, ki ju poznate,« se je nato redar obrnil k Hani. Hana ni bila zmožna drugega kakor ihtenja. »Nu. zberite se že nekoliko. Kako je ime vašemu znancu?« Povedala je ime in takoj nato slišala, kako so zunaj klicali dr. Schroterja. Neutegoma je prihitel in prepaden stopil k njej: »Kaj vam je, gospa Hana?« Hana je iztegnila roko, kakor da bi ga prosila pomoči, »Prstan, ki je bil izginil, se je našel pri tej dami. Ali jo poznate?« je vprašal redar. »To damo poznam in sem z glavo porok zanjo...« »Prav, prav,« mu je redar kratko segel v besedo. »AH boste spremili svojo prijateljico na stražnico?« »Kako. ali je treba? Moj prijatelj, gospod Sevarin, bo gotovo vse pojasnil. Popolnoma nemogoče je--«_ Cene malim oglasom Zenttve Ih dopisovanja. vsuk» oetede Din i.— ter trikratna prt-asojbtno za ittro a/l u* dajanje naslova Din 5.—> Oglasi trgovskega In reklamnega tnoCavsakn beseda Dm I.—. Po Dtn L— ta besedo M uvačunajo nmi hI ie trsi oglasi, ki tpodafo pod rubrika »Kom pa kam*, mAuto-motff »Kastni«. mV najem*. »Posest*. »Lokali«. »Sta-mjvanjs oddam. »Stroji* »V red note*, »Informacije*. mŽiva/i*, mObrt« tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikit In »Zašlo-tek«, če * oglasom xudi zaslužek, oziroma, če »e tiče pomika. Kdor ti pa pod temu rubrikama išče tasluikg ati «/nžh«. plača *a Za odgovor vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasiti. M ce taraCunajo po Lnn l.— ta besedo, se zaračuna trikratna pristojbina l}>n 5.—- ta Utro ah ta dajanje naslovu Vsi ostali oglasi toctoJnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratne pristojbina te htrv ali ta d a fante naslova ori oglasih, ki te zaračunajo cro 50 par za vsako h used o. znnin Din 3.— NajmmjU tnesek pri oglasih po 50 oar ta besedo, je Din 10.—, }ri oglasih po I Din ta besedo p« Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predan naročila, oziroma hh je trposlatl v otsmo nhenem » naročilom. Kdor f 8 4 « zaslužka, plata za vsato besedo 50 par; za oapI-ctv ali šifro S Din. — Kdor n n d i zasI n že&. pa za vsako bosedo 1 Din. za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Di.n. (3) Eponaien reklamni aparat m vsako izložbo^. 20 pa-te^atiraoih novoe-ti — galanterijski predmeti: St et-H -na »Fatamorgana«. K (k:,- vidi. ta s upi. In t e ligent-niim a.ge n • o.m fiiksnm »ftoo«. Dunajska cesta 36 6118-3 I "i dajenj« oasiom al' t* Sifrj) ra S Din. (2) Mladenič mbo?«!! vseh piea-rniiSkih poslov, išče nameščen,®. Ponudbe r:a o?'-.?, oddelek »Jutra« pod »Mladenič«. 6669 2 Natakarica ki »Tovori nemško in j« vajen« serrvraija. išče službo t boljši jrosrfta«. Ponudbe na oaia*ni oddelek »Jutra« jx.d šiifro »666«. 0722-2 Vrtnar Mcršen v vseh paoenh te stroke, z večletno jjraks-o in spričevali. va jen samoetojnesra išče eta'n-0 a! i »iužbo. Prevzame manjša vrtnarska C o vori slov ea^ko. in nemško. Po-nudbe pod Šifro »Samostojen vrtnar« mi o-lde!ek Jutra 5756-2 vnd^tva lačaem) pa tudi deV. — srbohrv. Manufakturist spreten o-rganizator In prodaja t»c, žel« služb« po-eiov«-jeo. merljiv io energičen, i dolgo., etao inozeims.ko prakso in zveizamii. ieli kjerkoli oameščenje proti ^kr-imn: oia^s Dotpise pro ■»! na podruimoo »Jutra« v Oeljn t>id »Zmo-žen več je-rSo^«.___66^0-2 Dekle pošteno in mirno, z dol-gime spričevali, ki se razume na arospodinjs.tvo — želi premeniti službo — najraje k dvem dobrim r>?Hbam. Ponudbe na o.gi. ;o-k »Jutra« pod šifro »Vestno delo«. 6740-2 Vsaka beged* 50 p«.r; sa dajanje naslov« ali ta Šifro p« 8 Din. fl^ Natakarica mlada. Kmiožma kavcije, dobi takoj službo. Naslov * oglasnem oddelku Jutra 6768-1 Velika prodaja po lastni nakupni eenl: Aipscca likerni servisi 40 Din. siadkorne doze 40 Di.n. stenske nre 60 Di.n, damastni namšzni prti 40 Di®. garnitura 100 igel 4 Din. moderne c vratne ve rižice 25 Din. »Omoia«. Dunajska cesta štev. 36. 6761 6 Mlinar samski, imožen samoetoj-n« voditi kmečka mlin, se sprejme takoj. NasJo'v v og-lasnem oddelku Jutra 6757-1 Fotograf, učenca sprejme takoj atelje Josi.p Pogačnik. Ljubljana, lenburgov« u^dca štev. 3. 6731-44 Kovaškega vajenca s stanovanjem in hrano v hiši sprejmi« takoj Bn kovmiik Andrej, Tufaliče 3 6762-44 Oglasi trg. taa&aj« po t 1 Din beseda; li 4» S janje naslova aii u > šifro 5 Din. — Oglas: [ socialnega »nagaja rsa , ka beseda 50 par: u t dajanj« naslova i* < šifro pa 3 Din. (?) | Otomano d.ebr» ohra-njeao, kiipiin. Bomid.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Otomana«. 6726-7 Prodam Osila« trg. enačaja po 1 Din beseda; ta da janje naslova *U šifro 8 Din. — Oglasi Mvialnega tnačaja v«a ka beseda 50 par; u dajanj« naslona ai< ra šifno p» 3 Din. (6' Salonska garnitura a ritična vitrina, skrinja. Lestenec in perzijske pre proge naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 675Ž-6 Maf je MATE? MATE je neka čaju podobna pijača, ki se pripravlja iz posušenih listov braziljskega MATE-drevesa. Drevo MATE (Herva-Mate) goje na plantažah, na pogled je nekoliko podobno oranžinemu drevesu in uspeva samo na tleh. na katerih leži pepel pogorelih gozdov. Liste zberejo, jih pražijo po posebnem načinu v velikih MATE-podjetjih in pridejo tako na trg Kakor liste kitajskega čaja, moramo tudi liste __ MATE-a politi z vročo vodo, da dobimo iz njih pijačo. — MATE ima s sladkorjem, kakor tudi brez njega, izvrsten okus. MATE se uživa sam ali s citrono, z whiskyjem. oranžeado ali z rumom. — MATE kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma, kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača, zelo nizKa. Zahtevajte ga povsod. 2886 fc^^ai Kice KtirToagbs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 220. »Da,« je prostoduSno odvrnil moi iz ditmgte, »raka] naslov In bogastvo ml nista pomenila ničesar — brez tebe. Želel sem ti, da M bila srečna z njim, ki sem mislil, da ga ljubiš.« &ele zdaj je bilo Jani vse jasno. Do nezavesti utrujena se je joka je zgrudila ▼ Tarzanov« naročje, in velikan jo je ljubeče stisnil k sebi. Drugo jutro gta nrpnil« na pot proti njegovi 'roči. ki ni bila daleč. Modistinje, pozor! Redka prilika! — Vsled preselitve ugodno prodam najbolj vpelja.no modiste rijo s piedtiskarijo v PMi-jo. P.>jasn.ila daje Štefi Krašaer. Ptuj. Krekova 1. 6720-6 Otroški voziček (Korbwa.gen) zelo dobro ohranjein. prodam. Naslov v ogias.nem oddelku Jutra 6723 6 Čebelnjak 5 ŽJiideršičevih panjev in 2 krajniča s 6ebe'a.mi vred proda Gajspari. Livarska •ridca 10. 6T63-10 Vsak* Oe«wta i Oui. u lajanj« na«lova al: ta »ifr« m R Din. C16'i f Vlogo Hrv. štedione 200.000 Din oddam na 1. hipoteko. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hipoteka 1933«. 6687-16 20.000 Din posojila išče za takoj dobro s.t.0-ječe podjetja proti sigurni garanciji. Plača se do 14 'It obresti ter se nudi tudi druge ugodnosti. — Pis.mei»eda 1 Din, ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19' Lokal oipremijein ta trgovino z mešanim blagom, na prometnem kraju oddam v najem pod ugodnimi po-gojii. Naelo-v v- oglasnem oddelku »Jutra«. 6718-19 Brivski lokal z inventarjem ali brez takoj odda Kotnik. Jenko va 3.__ 6739-19 Trgovski lokal eveot. eelo hišo v Kam niku oddam s 1. majem v najem Naslov v oil oddelku »Jutra«. 6731-19 I Vsaka beseda 1 Din. za dajanje na »lova ali ta Sifr« pa 5 Din. (31« f • I Hrša s trg. lokalom in gostllničarsko koncesijo, ob prometni cesti na B> Au naprodaj s trg. z-a^ogo vred ia eca. 95.000 Din. Ponudbe na opias. oddelek »Jutra« pod »Planiuka«. 67«-20 Hiše — posestva od 30.000 Din dalje, ter gostilne in trgovine prodaja posredovalnic« v Mariboru. Frančiškanska ulica 31. 6715-20 Krasno hišo prodam za knjižice Mestne 'im Kmečke posojilnice. — Ponudbe n« og as. oddelek »Jutra« pod »4.000.000« 6706-30 Nova vila obstoječa i* 3 sta.novanj tn vrta, ta Bež.igradom naprodaj ta 350.000 Din Vprašatt' v Društvu po iMitnikov. Salendrova S. 6773-20 Radi preselitve prodam ali oddam v na jem srvojo hišo s 1. aprilom. Inž. A. Stebi. Rožna dolina, cesta X štev. 6. Na ogled vsak dan med 14. in 15., razen nedelje. 54S3 20 Hiev aH staro kmečko hišo m-asi-vmo zida-no in suho. med Ljubljano in St. Vidom ali Črnučami, kupim ia skladišče. Ponudbe na 0-g'aerr oddeiek »Jutra« pod šifro »Hlev«. 6747-20 v beseda 1 !»;'._ J ta dajanje naslor« aH 1 'a Sifr«. m 5 Din (33' i ________ . Vino prv«>vTe^no. sortirano, prodam. Ponudbe na ogusni oddelek »Jutra« pod šifro »c34«. 6756-33 Vsaka Oose^la 1 Dui; ta lajanje naslova ali ta Sifr« pa 5 Din flo> Drva po telo z.ii.iža.iii ccni oddajam. Zaloga stavbnega i® mizarskega lesa. — Prelesoiik, Ja.rx?v8 ulica. Telefon a3S9. 67r.8-15 Vagon sodčkov meceenovih (tčsoviih), suhih in zdravih kupim. — Ponudbe na naslov; 5'av-ko Badel, Sosvete kraj Zagreba. 67117-15 Odpadke od žage dokler traja ta loga v vsa ki uino-ži.ni prodaja Ivan SiJka. Metelkova ulica 4. 6715 15 Vsaka beseda 1 D'n; za dajanje naslova ali i u Šifro pa 5 Dio. (311 Solnčno stanovale dvo- in trisobno, « kabi netom kopalnico in plinom oddam takoj in s 1. majem Naslov v »glasnem odd"lku »Jutra«. 6o£>I 21 Trisob. stanovanje s kopalnico i.n pritiklina-mi. v 1. n ads-tr. oddam takoj v Streli ški ul. 29. 6738-21 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. mojem v Kamin-iku. Na slov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 6736-2A Trisob. stanov a nie s kopa-I-nico, v visokem pritličju, oddam s 1. nia jem v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 175S-21 V&aka beseda 50 par. i* dajanj« naslova ali n» Sif.ro 3 Don. (23'. Oprem Ifene sobe s hrano in oskrbo po 750 in 560 D"n mesečno od-d«.m. Klavir na rajpolago Sv. Pe.tra nasip žtev. 4S. 6725-23 Solnčno sobo zel« mirno, r elektriko in po^f-bmim vhod.om tak', j oddam stalnemu gospod-u VnraSati v Ri.barj-evi ulioi št. 4 — Mi rje. 6706-23 Solnčno sobo parketira.no, z elektriko ta posebnim vhodom po nir.ki ceni takoj oddam v Kole- z: >ki Uilici ?1/I. 6602 i Dve lepi sobi vezani, v I. nads.tr., s se-pari ranim vbodom. odda drogerija »Hermes«. Mikl-o-Sičova cesta 30. 6677-23 Veliko prazno sobo *>(tvčno. za 200 Din takoj oddam v Bolgarski al. M — ob ka.varni »Viadukt« 6616-23 Sobo prijazno opremijtoo. t posebnim vhodom in elektri ko. zelo zračno io čisto, s hrano, ozir. vso oe&rbo nudim gospodični ali go ft>odu zelo počena! Naslov r oglasnem oddelkn Jutra 6162 23 Lepo solnčno sobo 9 separatnim vbodom 9 stopnjic. i eno ali dvema posteljama, blizu »pere oddam s t. marcem — Hg: »dati v Knafljevi al-ic-i št. 13'IL 5955 23 Sobo z 1 a« 2 posteljam« takoj oddam v Koleziji — Valjev&ev« ulica št. 17/1. 6742-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo, oddam po.ic.ii«. Nael o-v v oglas. oddelku »Jutra« . 6746-23 Veliko sobo na Mestnem trgu it. 9T, 1 '-j-o opremljeno, deljeno v dva prostora, ugodno oddam eni ali dvema solid rima in snažnima ge?po dičnama. 6700-33 Leno sobo b prav dobro hrano in vs-o oskrbo, na željo a kopalnico takoj oddam v Gledališki ulici. Nas-lov v oglasnem oddelku Jutra. 67&1-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par. za dajanj« naslova ali r.» Sifr« S Din. (21-al Stanovanje eno- ali dvosobno, v bliSi-ni centra iščem.. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »15. marca 1933«. 66»5-3L/a Enosob. stanovanje s predsobo in pritiklinami v mestu iščeta zakonca s 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točno plačljiv državni uslužbenec«. 6750-311i Enosob. stanovanje iščem z aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra po »Točen plačnik 1033«. 67j0-2V;/a Vaaka beanda 1 Din: za dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (26> Klavir diunajeke zn-amike, t najboljšem stanj« po zmerni cervi prodam. Naslov pove oglasiki oddelek »Jutra«. 6714-26 Vgska beseda 2 Din. za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (341 V oglasnem cidelku »Jutra« ie dvigniti sledeča pisma; A. G. J. 6. 6&>16. A. E., Boste zadovoljni, B. Čuvaj. Cel. Centralna lega. Denar takoj. Dober retu-šer. Do 300.000 bar, Dve osebi, Dobričin«. Dobra kupčija. Dober prodajalec manufaktiure, Dobra nagrada. Denar 160.000, Dober zaslužek, D:sfcreten. Dober promet. Dvosobno. Dva čiana. Do+>er retušer Deta jin.0, E1 ek t rotehnik. Elegantrvo. Ford 509. Fra njo, Gotovina 22. Gospa, Gotovina 236. Garan<-'i.a-kavcija. Gotovtaa 10.000. Gotovina 777. Hiipote^a. Imam. Jo^ko. Izvcžbana. Inventar, Izkiih. Ista pot, Jelačič Izvežbana m.>č. Id3 15. marce. Jazi. Je st*i. Komis-i-ja. Kaveije zmožna. Krojač. Kopalnica. Kavcija. Knjižice. Let 20, Ljubljančan. Mes.t.na. Mir. Mlajša moč. Miklošičeva c. Mirna 33. Mo-d»tinj«. Maj. Majer. Mirno. Mizarski sflroii. Majhna najemnina 1933. Ne-pokvarjem. Nadzorni sporazum. Nastop po dogo voru. Naobraiena. N. N. 7142. Na račun. Neodvis-n«. N.-mka. Nova trgovina. Obrtnik 51 0«ebnt anto. Petdesetletn.!k. Prodajalna. Pisalna muza, Posestvo. Pridina poštena. Pošten mladenič. Podjetna. Perfektno. Prilika 80. Pekarna, Pod.pora, Poses-t nik 1933, Prometna točka 22. Poceni, Perfekten. Prvi marec. Pošte®. Pomlad 900. Plačilna. Rentabilna investicija. R. 0. 1. ma-rec. Restavracija. Rentabilnost. Retušer. Resna. Rabim takoj. Radi bolezni Resmost. Re? marljiva Srednjih let. Snubec. Sa mostojna moč. Strokov njak. Simpatična 13. Sa-most-ojina. Sta l-no mesto, Strojnik. Si«-gfried, Stro- { Jutrov< mali oglasa nik. K- l^tSJ ljajna p I v» Imam za oddati naslednja posojila na I. mesto vknjižbe: Din ca 150.000.— Kreditni zavod Ljubljana „ „ 90.000.— Ljubljanska kred. banka „ „ 80.000.— v gotovini „ „ 100.000.— Mestna hranilnica I ju bij. „ „ 150.000.— Prva hrvatska štedicmica. „ „ 50.000.— Posojilnica Celje in „ „ 15.000.— v gotovini. Iščem na I. mesto vknjižbe 3-kratne vidnosti: Din ca 200.000.— Kmetske pos. Ljubljana „ „ 200.000.— Mestne hran. ljubljanske „ „ 200.000.— Jugoslovenske banke Takojšnja izvršitev. — Informacije samo ustmeno. 3619 edini proizvajalec uu v KO SEBENIK Ljubljana ZORE, Ljubljana, Gledališča ulica št. 12 DLAČICE mSiMEJO takoj in brez duha z uporabo Moli' ploščic iz odstranjevanje dlačic. Dobivajo se povsod. — Engro«: »COSMOCHEMIAc Zagreb, Smičiklasuva nI. 23 81 LIPSKI POMLADANSKI VEUSEiEM 1S33 začetek dne 5. marca Yse informacije DAJE LEPSKi S E J M S K ž URAD ali častni zastopnik ING. G. T0NNTES, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 2762 A Osobje 7. železniške sekcije za vzdr^-anje proge Novo mesto naznanja žalostno vest, da je umrl gospod inž. ŠTEFAN BALOH Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 4. marca, ob 15.30 uri iz Kandije na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 2. marca 1933. OfeSna Linttjaaa liestal twt>™ aaved V neizmerni žalosti javjamo vsem znancem in prijateljem pretuino vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila iz naše sredine na5o predobro mamico, staro mamo, gospo roj. Dežman v 72. letu starosti, prevideno m pokrepčano s tolažili sv. vere, ki je danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vrt« v soboto, dne 4. marca, ob 4, uri iz hiše žalosti, Za gradom št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. • Ljubljana, dne 2. marca 1933. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ▼ Ljubljani.